Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.4 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 642 0 2342 6683613 4224803 2026-06-01T09:57:56Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6683613 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 642''' ('''[[rimske številke|DCXLII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == * [[24. november]] - [[Papež Teodor I.|Teodor I.]] je postal [[papež]]. * [[Arabci]] so pod vodstvom [[kalif]]a [[Omar (vladar)|Omarja]] osvojili [[Egipt]]. == Rojstva == * == Smrti == * [[Kategorija:Leto 642|*]] 8ic86eh9rfxm486d24e06nwxdaxpgdj 641 0 2343 6683471 6036271 2026-05-31T18:20:02Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6683471 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 641''' ('''[[rimske številke|DCXLI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == *[[Arabci]] so zasedli [[Egipt]]. == Rojstva == * == Smrti == * [[11. februar]] - [[Heraklij]], bizantinski cesar (* okoli [[575]]) * [[25. maj]] - [[Konstantin III. (bizantinski cesar)|Konstantin III.]], bizantinski cesar (* [[612]]) [[Kategorija:Leto 641|*]] ezoxqq988efxymatf46km2p5mtj7u2i 640 0 2344 6683470 4680618 2026-05-31T18:19:44Z TadejM 738 leto 6683470 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 640''' ('''[[rimske številke|DCXL]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Arnulf iz Metza|Arnulf]], škof [[Metz]]a (* okrog [[582]]) [[Kategorija:Leto 640|*]] obvpeh6vie01pmkx4pszajzgaz2hj3q 639 0 2345 6683469 4645546 2026-05-31T18:19:27Z TadejM 738 leto 6683469 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 639''' ('''[[rimske številke|DCXXXIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[19. januar]] - [[Dagobert I.]], kralj [[Franki|Frankov]] (* [[603]]) [[Kategorija:Leto 639|*]] 4gbbyw98xw1g45rhvfnt2cxrxs2ulv3 29. maj 0 2717 6683461 6426759 2026-05-31T18:07:16Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6683461 wikitext text/x-wiki '''29. maj''' je 149. [[dan]] [[leto|leta]] (150. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 216 dni. {{MayCalendar}} == Dogodki == * [[1176]] – V [[leganska bitka|leganski bitki]] je [[Lombardska zveza]] premagala [[vojska|vojsko]] [[Friderik I. Barbarossa|Friderika I.]] * [[1414]] – V [[Konstanz]]u se je začel [[konstanški koncil]]. * [[1453]] – [[Mehmed II. Osvajalec]] je po dolgem obleganju [[Padec Konstantinopla|zavzel Konstantinopel]] (današnji [[Carigrad]]); konec [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. * [[1660]] – [[Karel II. Angleški|Karel II.]] je ponovno zasedel [[Anglija|angleški]] [[prestol]]. * [[1727]] – [[Peter II. Ruski|Peter II.]] je postal [[Rusija|ruski]] [[car]]. * [[1790]] – [[Rhode Island]] je kot zadnja od prvotnih 13 [[kolonija (geografija)|kolonij]] ratificiral [[ustava|ustavo]] [[Združene države Amerike|ZDA]]. * [[1848]] – [[Wisconsin]] je postal 30. [[zvezna država Združenih držav Amerike|država]] [[Združene države Amerike|ZDA]]. * [[1864]] – [[Maksimilijan I. Mehiški]] je prvič prišel v [[Mehika|Mehiko]]. * [[1886]] – [[John Pemberton]] je začel oglaševati [[Coca-Cola|Coca-Colo]]. * [[1918]] – [[Nemčija|Nemški]] prodor proti [[reka|reki]] [[Marna|Marni]] so zaustavile [[seznam ameriških divizij|ameriške divizije]]. * [[1919]] – Opazovanja zamaknjenega položaja [[zvezda|zvezd]] ob [[Sončev mrk|Sončevem]] [[Sončev popolni mrk|popolnem mrku]] v [[Sobral]]u v [[Brazilija|Braziliji]] in na [[Prinčev otok|Prinčevem otoku]] so potrdila napoved [[Albert Einstein|Einsteinove]] [[splošna teorija relativnosti|splošne teorije relativnosti]]. * [[1953]] – [[Edmund Percival Hillary]] in [[šerpa]] [[Tenzing Norgay]] sta se kot prva človeka povzpela na [[Mount Everest]]. * [[1958]] – Zaradi hude zunanje in notranje krize je [[Charles de Gaulle]] ustanovil [[vlada|vlado]] narodne rešitve. * [[1985]] – V neredih na [[bruselj]]skem [[stadion]]u [[Heysel]] pred finalno tekmo [[pokal državnih prvakov|pokala državnih nogometnih prvakov]] je umrlo 39 ljudi. * [[1990]] – [[Rusija|Ruski]] [[vrhovni sovjet]] je imenoval [[Boris Nikolajevič Jelcin|Borisa Nikolajeviča Jelcina]] za [[predsednik Rusije|predsednika]] [[Rusija|Ruske federacije]]. == Rojstva == * [[1630]] – [[Karel II. Angleški|Karel II.]], angleški kralj († [[1685]]) * [[1673]] – [[Cornelis van Bynkershoek]], nizozemski pravnik († [[1743]]) * [[1716]] – [[Louis-Jean-Marie Daubenton]], francoski naravoslovec († [[1800]]) * [[1787]] – [[Konstantin Nikolajevič Batjuškov]], ruski pesnik († [[1855]]) * [[1830]] – [[Janez Trdina]], slovenski pisatelj († [[1905]]) * [[1860]] – [[Isaac Albeniz]], španski skladatelj († [[1909]]) * [[1868]] – [[Abdulmedžid II.]], zadnji osmanski kalif († [[1944]]) * [[1874]] – [[Gilbert Keith Chesterton]], angleški pisatelj († [[1936]]) * [[1880]] – [[Oswald Spengler]], nemški filozof, zgodovinar († [[1936]]) * [[1892]] – [[Frederick Schiller Faust]] - [[Max Brand]], ameriški pisatelj, vojni dopisnik († [[1944]]) * [[1903]] – [[Bob Hope|Leslie Townes »Bob« Hope]], ameriški komik, filmski igralec († [[2003]]) * [[1904]] – [[Sakakura Džunzo]], japonski arhitekt († [[1969]]) * [[1906]] – [[Terence Hanbury White]], indijsko-angleški pisatelj († [[1964]]) * [[1917]] – [[John F. Kennedy|John Fitzgerald Kennedy]], ameriški predsednik († [[1963]]) * [[1922]] – [[Jannis Ksenakis]], grški skladatelj († [[2001]]) * [[1929]] – [[Peter Ware Higgs]], škotski fizik * [[1940]] – [[Sardar Farooq Ahmad Khan Leghari]], pakistanski predsednik * [[1961]] – [[Melissa Etheridge]], ameriška pevka * [[1967]] – [[Noel Gallagher]], angleški glasbenik * [[1968]] – [[Silvo Plut]], slovenski morilec († [[2007]]) * [[1993]] – [[Richard Carapaz]], ekvadorski cestni kolesar * [[1996]] – [[Halvor Egner Granerud]], norveški smučarski skakalec == Smrti == * [[1259]] – [[Krištof I. Danski|Krištof I.]], danski kralj (* [[1219]]) * [[1311]] – [[Jakob II. Majorški|Jakob II.]], aragonski princ, kralj Majorke (* [[1243]]) * [[1320]] – [[Janez VIII. Aleksandrijski]], koptski papež * [[1379]] – [[Henrik II. Kastiljski|Henrik II.]], kastiljski kralj (* [[1334]]) * [[1453]] – [[Konstantin XI. Paleolog]], bizantinski cesar (* [[1405]]) * [[1500]] – [[Bartolomeu Dias]], portugalski pomorščak (* ok. [[1450]]) * [[1814]] – [[Joséphine de Beauharnais]], Napoleonova žena, francoska cesarica (* [[1763]]) * [[1829]] – sir [[Humphry Davy]], angleški kemik (* [[1778]]) * [[1833]] – [[Paul Johann Anselm Ritter von Feuerbach]], nemški pravnik (* [[1775]]) * [[1910]] – [[Milij Aleksejevič Balakirjev]], ruski skladatelj, dirigent, pianist (* [[1836]]) * [[1911]] – [[William Schwenck Gilbert]], britanski dramatik (* [[1836]]) * [[1914]] – [[Paul von Mauser]], nemški industrialec, razvijalec orožja (* [[1838]]) * [[1982]] – [[Romy Schneider]], avstrijska filmska igralka (* [[1938]]) * [[1994]] – [[Erich Honecker]], voditelj NDR (* [[1912]]) * [[2021]] ** [[Gavin MacLeod]], Ameriški igralec (* [[1931]]) ** [[B. J. Thomas]], Ameriški igralec (* [[1942]]) == Prazniki in obredi == * [https://www.un.org/en/observances/international-days-and-weeks mednarodni dan modrih čelad] [[Kategorija:Dnevi v letu|529]] [[Kategorija:Maj|129]] l4f8lj7ywfyjai2z46jktx9l0oj2lfi 30. maj 0 2718 6683464 6558835 2026-05-31T18:12:21Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6683464 wikitext text/x-wiki {{MayCalendar}} '''30. maj''' je 150. [[dan]] [[leto|leta]] (151. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 215 dni. == Dogodki == * [[1416]] – [[Hieronim Praški]] je bil zažgan na grmadi. * [[1431]] – [[Ivana Orleanska]] je bila zažgana na grmadi. * [[1539]] – [[Hernando de Soto]] se je izkrcal v zalivu [[Tampa]] na [[Florida|Floridi]]. * [[1574]] – [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] je postal [[Francija|francoski]] [[kralj]]. * [[1635]] – Podpisan je bil [[praški mir]], ki je prinesel le kratkotrajno [[premirje]] v [[tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]]. * [[1814]] – S [[Pariški mirovni sporazum (1814)|pariškim sporazumom]] so se [[Francija|Franciji]] povrnile meje pred letom [[1792]], [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je bil izgnan na [[Elba|Elbo]]. * [[1876]] – Odstavljen je bil [[sultan]] [[Abd-ul-Aziz]], nasledil ga je [[Murat V.]] * [[1913]] – Z [[Londonski sporazum (1913)|Londonskim sporazumom]] se je končala [[prva balkanska vojna]], [[Albanija]] je postala [[neodvisnost|neodvisna]] [[država]]. * [[1917]] – Predsednik [[Jugoslovanski klub|Jugoslovanskega kluba]] v [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskem]] [[parlament]]u, [[Anton Korošec]], je prebral [[Majniška deklaracija (1917)|Majniško deklaracijo]], ki se je zavzela za južnoslovansko enoto v okviru habsburške monarhije. * [[1941]] – [[Nemčija]] je zasedla [[Kreta|Kreto]]. * [[1942]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanski]] [[bombnik]]i so bombardirali [[Köln]]. * [[1944]] – Patrulja [[Gradnikova brigada|Gradnikove brigade]] ([[Oton Vrhunec]], Srečko Perhavec, Miro Pavlin, Martin Škantar) se je kot prva iz partizanske vojske povzpela na [[Triglav]] in tam izobesila [[Zastava Slovenije|slovensko zastavo]]. * [[1945]] – Na pritisk [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] se je [[Francija]] prenehala upirati [[Sirija|sirski]] [[vstaja|vstaji]]. * [[1962]] – Ob obnovitvi katedrale v [[Coventry]]ju so premierno izvedli [[Benjamin Britten|Brittnov]] ''[[Vojni rekvijem]]''. * [[1967]] – [[Biafra]] je razglasila odcepitev od [[Nigerija|Nigerije]]. * [[1971]] – Proti [[Mars (planet)|Marsu]] so izstrelili medplanetarno [[veoljska sonda|vesoljsko sondo]] [[Mariner 9]]. * [[1972]] – Pripadniki [[Japonska rdeča armada|Japonske rdeče armade]] so izvedli teroristični napad na [[Tel Aviv|telavivsko]] [[letališče]] [[Lod Airport]] in ubili 24 ljudi. * [[1982]] – [[Španija]] je pristopila v zvezo [[NATO]]. * [[1989]] – Protestniki so na [[Peking|pekinškem]] [[Trg nebeškega miru|Trgu nebeškega miru]] postavili 11-metrski kip »Boginje demokracije«. * [[1998]] – [[Potres]] v severnem [[Afganistan]]u je povzročil približno 5000 žrtev. == Rojstva == * [[1010]] – cesar [[Renzong (Song)|Renzong]], dinastija Song († [[1063]]) * [[1201]] – [[Teobald IV. Šampanjski|Teobald IV.]], francoski plemič, šampanjski grof, navarski kralj († [[1253]]) * [[1220]] – [[Aleksander Nevski]], novgorodski knez, vladimirski veliki knez in pravoslavni svetnik († [[1263]]) * [[1423]] – [[Georg Aunpekh von Peurbach]], avstrijski matematik, astronom († [[1461]]) * [[1814]] ** [[Mihail Aleksandrovič Bakunin]], ruski anarhist (po julijanskem koledarju rojen 18. maja) ** [[Eugène Charles Catalan]], belgijski matematik (†[[1894]]) * [[1862]] – [[Anton Ažbe]], slovenski slikar († [[1905]]) * [[1875]] – [[Giovanni Gentile]], italijanski fašist in filozof († [[1944]]) * [[1876]] – [[Vladimir Nazor]], hrvaški pesnik, pisatelj, politik († [[1949]]) * [[1896]] – [[Howard Hawks]], ameriški filmski režiser († [[1977]]) * [[1900]] – [[Carlos Raúl Villanueva]], venezuelski arhitekt († [[1975]]) * [[1902]] – [[Stepin Fetchit]], ameriški komik, filmski igralec († [[1985]]) * [[1908]] – [[Hannes Olof Gösta Alfvén]], švedski elektroinženir, astrofizik, nobelovec 1970 († [[1995]]) * [[1909]] – [[Benny Goodman]], ameriški jazzovski glasbenik († [[1986]]) * [[1920]] – [[Franklin James Schaffner]], ameriški filmski režiser († [[1989]]) * [[1921]] – [[Jamie Uys]], južnoafriški filmski režiser († [[1996]]) * [[1934]] – [[Aleksej Arhipovič Leonov]], ruski kozmonavt * [[1937]] – [[George Zweig]], ameriški fizik * [[1941]] – [[James Rachels]], ameriški filozof († [[2003]]) * [[1946]] – [[Dragan Džajić]], srbski nogometaš * [[1953]] – [[Colm Meaney]], irski filmski igralec * [[1980]] – [[Steven Gerrard]], angleški nogometaš == Smrti == * [[1159]] – [[Vladislav II. Pregnanec]], vojvoda Šlezije, veliki vojvoda Poljske (* [[1105]]) * [[1252]] – [[Ferdinand III. Kastiljski|Ferdinand III.]], kastiljski kralj (* [[1198]]) * [[1330]] – [[Knut Porse]], danski plemič, vojvoda Hallanda in Estonije * [[1416]] – [[Hieronim Praški]], češki teolog in reformator (* [[1379]]) * [[1422]] – [[Tedžun (korejski kralj)|Tedžun]], korejski kralj iz dinastije Čoson (Joseon) (* [[1367]]) * [[1431]] – [[Ivana Orleanska]], francoska junakinja, svetnica (* [[1412]]) * [[1593]] – [[Christopher Marlowe]], angleški dramatik, pesnik, prevajalec (* [[1564]]) * [[1594]] – [[Bálint Balassi]], madžarski pesnik (* [[1554]]) * [[1640]] – [[Peter Paul Rubens]], belgijski (flamski) slikar (* [[1577]]) * [[1744]] – [[Alexander Pope]], angleški pesnik, pisatelj (* [[1688]]) * [[1770]] – [[François Boucher]], francoski slikar, graver, oblikovalec (* [[1703]]) * [[1778]] – [[François-Marie Arouet]] - [[Voltaire]], francoski pisatelj, filozof (* [[1694]]) * [[1801]] – [[John Millar (filozof)|John Millar]], škotski pravnik, zgodovinar in filozof (* [[1735]]) * [[1861]] – [[Mihail Dmitrijevič Gorčakov]], ruski topniški general (* [[1793]]) * [[1885]] – [[Matej Tomc]], slovenski podobar in rezbar (* [[1814]]) * [[1918]] – [[Georgij Valentinovič Plehanov]], ruski filozof, marksist (* [[1856]]) * [[1925]] – [[Arthur Moeller van den Bruck]], nemški kulturni kritik (* [[1876]]) * [[1927]] – [[Leopold Turšič]], slovenski duhovnik in pesnik (* [[1883]]) * [[1960]] – [[Boris Leonidovič Pasternak]], ruski pisatelj, pesnik, nobelovec 1958 (* [[1890]]) * [[1961]] – [[Rafael Leónidas Trujillo Molina]], dominikanski diktator (* [[1891]]) * [[1964]] – [[Leó Szilárd]], madžarsko-ameriški fizik (* [[1898]]) * [[1992]] – [[Antoni Zygmund]], poljsko-ameriški matematik (* [[1900]]) * [[2006]] – [[Metod Trobec]], slovenski morilec (* [[1948]]) * 2006 – [[Boštjan Hladnik]], slovenski filmski režiser (* [[1929]]) * 2022 – [[Boris Pahor]], slovenski pisatelj (*[[1913]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|530]] [[Kategorija:Maj|130]] emurmjgttpsgi7k579krmxq80ync98y 31. maj 0 2719 6683467 6662979 2026-05-31T18:18:34Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6683467 wikitext text/x-wiki '''31. maj''' je 151. [[dan]] [[leto|leta]] (152. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 214 dni. {{MayCalendar}} == Dogodki == * [[1223]] – Odvila se je [[bitka na Kalki]]. * [[1578]] – [[Antonio Bosio]] je odkril [[rim]]ske [[katakombe]]. * [[1848]] – Začel se je [[slovani|vseslovanski]] [[praški kongres]]. * [[1884]] – [[John Harvey Kellogg]] je [[patent]]iral [[koruzni kosmiči|koruzne kosmiče]]. * [[1902]] – V južni [[Afrika|Afriki]] se je končala [[druga burska vojna]]. * [[1910]] – Ustanovljena je bila [[Južnoafriška unija]]. * [[1916]] – Začela se je največja [[morje|pomorska]] [[bitka]] pri [[Jutland]]u med [[Nemčija|nemško]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]] [[vojna mornarica|vojna mornarico]]. * [[1924]] – [[Sovjetska zveza]] in [[Kitajska]] sta podpisali sporazum, s katerim se je Sovjetska zveza zavezala, da bo spoštovala [[suverenost]] Kitajske nad [[Zunanja Mongolija|Zunanjo Mongolijo]]. * [[1942]] – [[Nemčija|Nemški]] [[bombnik]]i so bombardirali [[Coventry]]. * [[1961]] – Ustanovljena je bila [[Republika Južna Afrika|Južnoafriška republika]]. * [[1962]] – Razpuščena je bila [[Zahodnoindijska federacija]]. * [[1970]] – [[veliki perujski potres|Močan potres v Peruju]] je povzročil približno 70.000 žrtev. * [[1974]] – [[Izrael]] in [[Sirija]] sta podpisala sporazum o umiku izraelskih [[vojaška enota|enot]] z [[Golanska planota|Golanske planote]]. * [[1976]] – Prvič je bila na Radiu Slovenija predvajana oddaja ''[[Studio ob 17.00]]''. * [[1977]] – Dograjen je bil [[naftovod]] Trans-Alaska med severom in jugom [[Aljaska|Aljaske]]. * [[1987]] – Po [[Evropa|evropskih]] tirih so začeli voziti [[vlak]]i [[Eurocity]]. * [[1988]] – [[Služba državne varnosti]] je aretirala [[novinar]]ja [[Mladina|Mladine]] [[Janez Janša|Janeza Janšo]], varnostni organi [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] pa [[zastavnik]]a [[Ivan Borštner|Ivana Borštnerja]]. * [[1997]] – Odprt je bil [[most konfederacije]] med [[Kanada|kanadskima]] [[pokrajina|provincama]] [[Novi Brunswick]] in [[Otok princa Edvarda]]. * [[2003]] – [[Concorde]] družbe [[Air France]] je poletel še zadnjič. * [[2010]] – Izraelska vojska je napadla [[konvoj]] humanitarnih ladij, namenjenih v blokirano [[Gaza|Gazo]]; v streljanju je umrlo 19 civilistov, 40 pa jih je bilo ranjenih. == Rojstva == * [[1048]] – [[Omar Hajam]], perzijski matematik, astronom, pisatelj, pesnik, filozof († [[1131]]) * [[1243]] – [[Jakob II. Majorški|Jakob II.]], aragonski princ, kralj Majorke († [[1311]]) * [[1469]] – [[Manuel I.]], portugalski kralj († [[1521]]) * [[1557]] – [[Fjodor I.]], ruski car († [[1598]]) * [[1664]] – [[Giulio Alberoni]], špansko-italijanski kardinal, državnik († [[1752]]) * [[1753]] – [[Pierre Victurnien Vergniaud]], francoski revolucionar († [[1793]]) * [[1773]] – [[Johann Ludwig Tieck]], nemški pesnik, pisatelj, kritik († [[1853]]) * [[1801]] – [[Johann Georg Baiter]], švicarski filolog († [[1877]]) * [[1802]] – [[Cesare Pugni]], italijanski skladatelj († [[1870]]) * [[1819]] – [[Walt Whitman]], ameriški pesnik († [[1892]]) * [[1838]] – [[Henry Sidgwick]], angleški filozof († [[1900]]) * [[1860]] – [[Walter Richard Sickert]], angleški slikar († [[1942]]) * [[1872]] – [[Charles Greeley Abbot]], ameriški astrofizik, astronom († [[1973]]) * [[1878]] – [[Kazimir Zakrajšek]], slovenski redovnik, pesnik, pisatelj, dramatik in urednik († [[1958]]) * [[1883]] – [[Lauri Kristian Relander]], finski predsednik († [[1942]]) * [[1923]] – [[Rainier III. Grimaldi]], monaški knez († [[2005]]) * [[1930]] – [[Clint Eastwood]], ameriški filmski igralec, filmski režiser * [[1932]] – [[Jay Miner]], ameriški elektronik († [[1994]]) * [[1939]] – [[Terry Waite]], britanski človekoljub * [[1945]] – [[Rainer Werner Fassbinder]], nemški filmski režiser († [[1982]]) * [[1948]] – [[John Bonham|John Henry »Bonzo« Bonham]], ameriški bobnar († [[1980]]) * [[1965]] – [[Brooke Shields]], ameriška filmska igralka * [[1984]] – [[Mirna Reynolds]], slovenska glasbenica in igralka * [[1986]] – [[Robert Gesink]], nizozemski cestni kolesar * [[1989]] – [[Marco Reus]], nemški nogometaš, [[Borussia Dortmund]] == Smrti == * [[455]] – [[Petronij Maksim]], rimski cesar (* [[396]]) * [[1009]] – [[ibn Junis]], egipčanski astronom, matematik (* [[950]]) * [[1076]] – [[Waltheof Northumbrijski]], zadnji anglosaksonski grof (* [[1050]]) * [[1162]] – [[Géza II. Ogrski|Géza II.]], ogrski kralj (* [[1130]]) * [[1223]] – [[Mstislav III. Kijevski|Mstislav III.]], kijevski veliki knez * [[1321]] – [[Birger Švedski|Birger Magnusson]], švedski kralj (* [[1280]]) * [[1370]] – [[Sveti Vital Asiški]], italijanski benediktanski menih (* [[1295]]) * [[1408]] – [[Ašikaga Jošimicu]], japonski šogun (* [[1358]]) * [[1417]] – [[Vilijem II. Bavarski|Vilijem II. Wittelsbaški]], vojvoda Bavarske-Straubinga, holandski (IV.), hainauški (VI.) in zeelandski (V.) grof (* [[1365]]) * [[1594]] – [[Jacopo Robusti]] - [[Tintoretto]], italijanski slikar (* [[1518]]) * [[1740]] – [[Friderik Viljem I.]], pruski kralj (* [[1688]]) * [[1764]] – [[Franc Jelovšek]], slovenski slikar (* [[1700]]) * [[1799]] – [[Pierre Charles Le Monnier]], francoski astronom (* [[1715]]) * [[1809]]: ** [[Joseph Haydn|Franz Josef Haydn]], avstrijski skladatelj (* [[1732]]) ** [[Jean Lannes]], Napoleonov general in maršal Francoskega cesarstva (* [[1769]]) * [[1831]] – [[Samuel Bentham]], angleški inženir (* [[1757]]) * [[1832]] – [[Évariste Galois]], francoski matematik (* [[1811]]) * [[1837]] – [[Joseph Grimaldi]], angleški pantomimik, klovn (* [[1778]]) * [[1846]] – [[Philip Konrad Marheineke]], nemški protestantski teolog (* [[1780]]) * [[1848]] – [[Eugénie de Guérin]], francoska pisateljica (* [[1805]]) * [[1854]] – [[Vatroslav Lisinski]], hrvaški skladatelj (* [[1819]]) * [[1954]] – [[Fran Jeran]], slovenski matematik (* [[1881]]) * [[1960]] – [[Walther Emanuel Funk]], nemški nacistični ekonomist (* [[1890]]) * [[1995]] – [[Pavel Šivic]], slovenski skladatelj (* [[1908]]) * [[2000]] – [[Tito Puente]], portoriški glasbenik (* [[1923]]) * [[2007]] – [[France Vreg]], slovenski komunikolog (* [[1920]]) * [[2010]] – [[Zvonko Čemažar]], slovenski besedilopisec in pesnik (* [[1927]]) * [[2013]] – [[Jean Stapleton]], ameriška odrska, filmska in televizijska igralka (* [[1923]]) == Prazniki in obredi == Svetovni dan brez tobaka https://www.who.int/campaigns/world-no-tobacco-day [[Kategorija:Dnevi v letu|531]] [[Kategorija:Maj|131]] 2v9p36gdjeo271bdk1sprjdkw6ia1eo 1. junij 0 2720 6683557 6426762 2026-06-01T06:43:09Z Gapi78 14590 /* Rojstva */ aleš pajovič je rojen 6. januarja 6683557 wikitext text/x-wiki '''1. junij''' je 152. [[dan]] [[leto|leta]] (153. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 213 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[1533]] – [[Anne Boleyn]], [[žena]] [[Henrik VIII. Angleški|Henrika VIII.]] je okronana za [[Anglija|angleško]] [[kraljica|kraljico]] * [[1792]] – [[Kentucky]] postane 15. [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]] * [[1796]] – [[Tennessee]] postane 16. zvezna država [[Združene države Amerike|ZDA]] * [[1809]] – [[Turki]] premagajo uporne [[Srbi|Srbe]] na [[hrib]]u [[Čegar]] pri [[Niš]]u in iz [[lobanja|lobanj]] premagancev postavijo [[stolp]] [[Ćele kula]] * [[1831]] – [[James Clark Ross]] na [[polotok]]u [[Boothia]] določi položaj [[severni magnetni pol|severnega magnetnega pola]] * [[1857]] – v [[Berlin]]u je ustanovljena [[Svetovna poštna zveza]] * [[1890]] – za obdelavo rezultatov [[popis prebivalstva|popisa prebivalstva]] v [[Združene države Amerike|ZDA]] začno uporabljati »[[tabulatorski stroj|tabulatorske stroje]]« [[Herman Hollerith|Hermana Holleritha]] * [[1910]] – začetek odprave [[Terra Nova]], v kateri je [[Robert Falcon Scott]] poskušal doseči [[Južni tečaj]] * [[1919]] – ustanovljena [[Samostojna kmetijska stranka]] * [[1924]] – [[Trbovlje|trboveljski]] delavci se spopadejo s pripadniki organizacije [[Orjuna]], na vsaki strani padejo 3 žrtve * [[1938]] – v [[Združene države Amerike|ZDA]] izide prvi [[strip]] o [[Superman]]u * [[1945]] – začetek [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] zasedbe [[Sirija|Sirije]] in [[Libanon]]a * [[1958]] – [[Charles de Gaulle]] se vrne v politiko in postane [[predsednik vlade]] * [[1962]] – izvršena [[smrtna kazen]] nad [[Adolf Eichmann|Adolfom Eichmannom]] * [[1967]] – izide album [[Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band]] skupine [[The Beatles]] * [[1974]] – eksplozija v [[kemična tovarna|kemični tovarni]] v [[Flixborough]]u zahteva 28 žrtev * [[1979]] – po 90-ih letih temnopolto prebivalstvo prevzame oblast od [[Ian Smith|Iana Smitha]] v [[Rodezija|Rodeziji]] (današnjem [[Zimbabve]]ju) * [[1980]]: ** oddajati začne [[Cable News Network]] ([[CNN]]) ** ustanovitev [[Slovenija|slovenske]] skupine [[Laibach]] v [[Trbovlje|Trbovljah]] * [[2003]] – [[Ljudska republika Kitajska]] začne polniti vodni zbiralnik za [[Jez Treh sotesk|jezom Treh sotesk]], vodna gladina se dvigne skoraj za 100 m * [[2005]] – [[Bosna in Hercegovina|bosanskohercegovski]] [[deminer]]ski [[vod]] odpotuje na prvo [[vojaška misija|vojaško misijo]] BiH; in to v [[Irak]] * [[2022]] – mandat nastopi [[15. vlada Republike Slovenije]], pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]] == Rojstva == [[Slika:Lisa Hartman 1977.JPG|thumb|170px|[[Lisa Hartman Black]]]] * [[1076]] – [[Mstislav I. Kijevski|Mstislav I.]], kijevski knez († [[1132]]) * [[1300]] – [[Thomas Brotherton, 1. grof Norfolk|Thomas Brotherton]], angleški princ, 1. grof Norfolk († [[1338]]) * [[1633]] – [[Geminiano Montanari]], italijanski astronom († [[1687]]) * [[1675]] – [[Francesco Scipione di Maffei]], italijanski dramatik, arheolog, učenjak († [[1755]]) * [[1771]] – [[Ferdinando Paër]], italijanski skladatelj (†[[1839]]) * [[1780]] – [[Carl von Clausewitz]], pruski vojaški teoretik († [[1831]]) * [[1790]] – [[Ferdinand Raimund]], avstrijski dramatik († [[1836]]) * [[1796]] – [[Nicolas Léonard Sadi Carnot]], francoski matematik, fizik († [[1832]]) * [[1804]] – [[Mihail Glinka]], ruski skladatelj († [[1857]]) * [[1850]] – [[Semseddin Sami Fraseri]], turški pisatelj, leksikograf († [[1904]]) * [[1884]] – [[Ivan Vurnik]], slovenski arhitekt († [[1971]]) * [[1886]] – [[Vladimir Becić]], hrvaški slikar († [[1954]]) * [[1895]] – [[Tadeusz Bór-Komorowski]], poljski general († [[1966]]) * [[1899]] – [[Edward Charles Titchmarsh]], angleški matematik († [[1963]]) * [[1907]] – [[Frank Whittle]], angleški letalski inženir, pilot († [[1996]]) * [[1916]] – [[Jean Jérôme Hamer]], belgijski kardinal († [[1996]]) * [[1926]]: ** [[Andy Griffith]] († [[2012]]) ** [[Marilyn Monroe]], ameriška filmska igralka († [[1962]]) * [[1928]] – [[Georgij Timofejevič Dobrovoljski]], ruski kozmonavt († [[1971]]) * [[1934]] – [[Pat Boone]], ameriški pevec * [[1937]]: ** [[Morgan Freeman]], ameriški igralec in režiser ** [[Colleen McCullough]], avstralska pisateljica († [[2015]]) * [[1938]] – [[Carlo Caffarra]], italijanski kardinal († [[2017]]) * [[1940]] – [[René Auberjonois]], ameriški filmski igralec († [[2019]]) * [[1947]] – [[Ron Wood]], britanski kitarist * [[1951]] – [[Zvonko Kovač]], hrvaški slovenist in literarni zgodovinar * [[1956]] – [[Lisa Hartman Black]] * [[1959]] – [[Martin Brundle]], angleški avtomobilistični dirkač * [[1960]] – [[Vladimir Krutov]], ruski hokejist († [[2012]]) * [[1961]] – [[Peter Machajdik]], slovaški skladatelj * [[1968]] – [[Jason Donovan]] * [[1965]] – [[Nigel Short]], angleški šahist * [[1974]] – [[Alanis Morissette]], kanadska pevka * [[1977]] – [[Sarah Wayne Callies]], ameriška filmska in televizijska igralka * [[1982]] – [[Justine Henin-Hardenne]], belgijska tenisačica * [[1988]]: ** [[Domagoj Duvnjak]], hrvaški rokometaš ** [[Javier Hernández Balcázar]], mehiški nogometaš * [[1989]] – [[Gloria Kotnik]], slovenska deskarka * [[1996]] – [[Tom Holland]], angleški filmski igralec == Smrti == * [[1186]] – [[Minamoto Jukiie]], japonski bojevnik * [[1254]] – [[Kitabake Čikafusa]], japonski plemič, zgodovinar († [[1354]]) * [[1310]] – [[Marguerite Porete]], francoska mistikinja, krivoverka * [[1740]] – [[Samuel Werenfels]], švicarski teolog (* [[1657]]) * [[1815]] – [[Louis Alexandre Berthier]], francoski maršal (* [[1753]]) * [[1823]] – [[Louis-Nicolas Davout]], francoski maršal (* [[1770]]) * [[1841]] – [[Nicolas Appert]], francoski kuhar, slaščičar (* [[1749]]) * [[1846]] – [[Papež Gregor XVI.|Gregor XVI.]], papež italijanskega rodu (* [[1765]]) * [[1854]] – [[Josipina Urbančič Turnograjska]], slovenska pisateljica (* [[1833]]) * [[1868]] – [[James Buchanan]], ameriški predsednik (* [[1791]]) * [[1876]] – [[Hristo Botev]], bolgarski pesnik, domoljub (* [[1849]]) * [[1901]] – [[Pavlina Pajk]], slovenska pisateljica (* [[1854]]) * [[1927]] – [[John Bagnell Bury]], britanski zgodovinar, jezikoslovec (* [[1861]]) * [[1935]] – [[Arthur Arz von Straußenburg]], avstrijski general (* [[1857]]) * [[1943]] – [[Leslie Howard Steiner]], britanski filmski igralec madžarskega rodu (* [[1893]]) * [[1946]]: ** [[Leo Slezak]], avstrijski operni pevec, komik (* [[1873]]) ** [[Ion Antonescu]], romunski politik in general (* [[1882]]) * [[1952]] – [[John Dewey]], ameriški filozof, psiholog in pedagog (* [[1859]]) * [[1954]] – [[Martin Andersen Nexø]], danski pisatelj (* [[1869]]) * [[1959]] – [[Arthur Henry Sarsfield Ward]] - [[Sax Rohmer]], angleški pisatelj (* [[1883]]) * [[1962]] – [[Adolf Eichmann]], nemški nacistični uradnik (* [[1906]]) * [[1968]] – [[Helen Keller]], ameriška pisateljica, aktivistka (* [[1880]]) * [[1969]] – [[Ivar Ballangrud]], norveški hitrostni drsalec (* [[1904]]) * [[1971]] – [[Reinhold Niebuhr]], ameriški protestantski teolog (* [[1892]]) * [[1978]] – [[Marija Breznik]], slovenska učiteljica in knjižničarka (* [[1896]]) * [[1979]] – [[Werner Forssmann]], nemški kirurg, nobelovec 1956 (* [[1904]]) * [[1980]] – [[Arthur Charles Nielsen]], ameriški poslovnež (* [[1897]]) * [[1983]] – [[Anna Seghers]] - [[Netty Radvanyi-Reiling]], nemška pisateljica (* [[1900]]) * [[1986]] – [[Jo Gartner]], avstrijski avtomobilistični dirkač (* [[1954]]) * [[2001]] – [[Birendra]], nepalski kralj (* [[1945]]) * [[2018]] – [[Sinan Sakić]], srbski pevec (* [[1956]]) * [[2020]] – [[Janez Kocijančič]], slovenski politik (* [[1941]]) == Prazniki in obredi == * dan [[pehota|pehote]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] [[Kategorija:Dnevi v letu|601]] [[Kategorija:Junij|101]] p009qmlorhacbvzn2vhialaiugn8kq8 6683607 6683557 2026-06-01T09:45:48Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6683607 wikitext text/x-wiki '''1. junij''' je 152. [[dan]] [[leto|leta]] (153. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 213 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[1533]] – [[Anne Boleyn]], [[žena]] [[Henrik VIII. Angleški|Henrika VIII.]], je bila okronana za [[Anglija|angleško]] [[kraljica|kraljico]]. * [[1792]] – [[Kentucky]] je postal 15. [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. * [[1796]] – [[Tennessee]] je postal 16. zvezna država [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. * [[1809]] – [[Turki]] so premagali uporne [[Srbi|Srbe]] na [[hrib]]u [[Čegar]] pri [[Niš]]u in iz [[lobanja|lobanj]] premagancev postavili [[stolp]] [[Ćele kula]]. * [[1831]] – [[James Clark Ross]] je na [[polotok]]u [[Boothia]] določil položaj [[severni magnetni pol|severnega magnetnega pola]]. * [[1857]] – V [[Berlin]]u je bila ustanovljena [[Svetovna poštna zveza]]. * [[1890]] – Za obdelavo rezultatov [[popis prebivalstva|popisa prebivalstva]] v [[Združene države Amerike|ZDA]] so začeli uporabljati »[[tabulatorski stroj|tabulatorske stroje]]« [[Herman Hollerith|Hermana Holleritha]]. * [[1910]] – Začela se je odprava [[Terra Nova]], v kateri je [[Robert Falcon Scott]] poskušal doseči [[Južni tečaj]]. * [[1919]] – Ustanovljena je bila [[Samostojna kmetijska stranka]]. * [[1924]] – [[Trbovlje|trboveljski]] delavci so se spopadli s pripadniki organizacije [[Orjuna]]; na vsaki strani so padle 3 žrtve. * [[1938]] – V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je izšel prvi [[strip]] o [[Superman]]u. * [[1945]] – Začela se je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] zasedba [[Sirija|Sirije]] in [[Libanon]]a. * [[1958]] – [[Charles de Gaulle]] se je vrnil v politiko in postal [[predsednik vlade]]. * [[1962]] – Izvršena je bila [[smrtna kazen]] nad [[Adolf Eichmann|Adolfom Eichmannom]]. * [[1967]] – Izšel je album [[Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band]] skupine [[The Beatles]]. * [[1974]] – Eksplozija v [[kemična tovarna|kemični tovarni]] v [[Flixborough]]u je povzročila 28 žrtev. * [[1979]] – Po 90-ih letih je temnopolto prebivalstvo prevzelo oblast od [[Ian Smith|Iana Smitha]] v [[Rodezija|Rodeziji]] (današnjem [[Zimbabve]]ju). * [[1980]]: ** Oddajati je začel [[Cable News Network]] ([[CNN]]). ** V [[Trbovlje|Trbovljah]] je bila ustanovljena [[Slovenija|slovenska]] skupina [[Laibach]]. * [[2003]] – [[Ljudska republika Kitajska]] je začela polniti vodni zbiralnik za [[Jez Treh sotesk|jezom Treh sotesk]], vodna gladina se je dvignila skoraj za 100 m. * [[2005]] – [[Bosna in Hercegovina|bosanskohercegovski]] [[deminer]]ski [[vod]] je odpotoval na prvo [[vojaška misija|vojaško misijo]] BiH; in to v [[Irak]]. * [[2022]] – Mandat je nastopila [[15. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]]. == Rojstva == [[Slika:Lisa Hartman 1977.JPG|thumb|170px|[[Lisa Hartman Black]]]] * [[1076]] – [[Mstislav I. Kijevski|Mstislav I.]], kijevski knez († [[1132]]) * [[1300]] – [[Thomas Brotherton, 1. grof Norfolk|Thomas Brotherton]], angleški princ, 1. grof Norfolk († [[1338]]) * [[1633]] – [[Geminiano Montanari]], italijanski astronom († [[1687]]) * [[1675]] – [[Francesco Scipione di Maffei]], italijanski dramatik, arheolog, učenjak († [[1755]]) * [[1771]] – [[Ferdinando Paër]], italijanski skladatelj (†[[1839]]) * [[1780]] – [[Carl von Clausewitz]], pruski vojaški teoretik († [[1831]]) * [[1790]] – [[Ferdinand Raimund]], avstrijski dramatik († [[1836]]) * [[1796]] – [[Nicolas Léonard Sadi Carnot]], francoski matematik, fizik († [[1832]]) * [[1804]] – [[Mihail Glinka]], ruski skladatelj († [[1857]]) * [[1850]] – [[Semseddin Sami Fraseri]], turški pisatelj, leksikograf († [[1904]]) * [[1884]] – [[Ivan Vurnik]], slovenski arhitekt († [[1971]]) * [[1886]] – [[Vladimir Becić]], hrvaški slikar († [[1954]]) * [[1895]] – [[Tadeusz Bór-Komorowski]], poljski general († [[1966]]) * [[1899]] – [[Edward Charles Titchmarsh]], angleški matematik († [[1963]]) * [[1907]] – [[Frank Whittle]], angleški letalski inženir, pilot († [[1996]]) * [[1916]] – [[Jean Jérôme Hamer]], belgijski kardinal († [[1996]]) * [[1926]]: ** [[Andy Griffith]] († [[2012]]) ** [[Marilyn Monroe]], ameriška filmska igralka († [[1962]]) * [[1928]] – [[Georgij Timofejevič Dobrovoljski]], ruski kozmonavt († [[1971]]) * [[1934]] – [[Pat Boone]], ameriški pevec * [[1937]]: ** [[Morgan Freeman]], ameriški igralec in režiser ** [[Colleen McCullough]], avstralska pisateljica († [[2015]]) * [[1938]] – [[Carlo Caffarra]], italijanski kardinal († [[2017]]) * [[1940]] – [[René Auberjonois]], ameriški filmski igralec († [[2019]]) * [[1947]] – [[Ron Wood]], britanski kitarist * [[1951]] – [[Zvonko Kovač]], hrvaški slovenist in literarni zgodovinar * [[1956]] – [[Lisa Hartman Black]] * [[1959]] – [[Martin Brundle]], angleški avtomobilistični dirkač * [[1960]] – [[Vladimir Krutov]], ruski hokejist († [[2012]]) * [[1961]] – [[Peter Machajdik]], slovaški skladatelj * [[1968]] – [[Jason Donovan]] * [[1965]] – [[Nigel Short]], angleški šahist * [[1974]] – [[Alanis Morissette]], kanadska pevka * [[1977]] – [[Sarah Wayne Callies]], ameriška filmska in televizijska igralka * [[1982]] – [[Justine Henin-Hardenne]], belgijska tenisačica * [[1988]]: ** [[Domagoj Duvnjak]], hrvaški rokometaš ** [[Javier Hernández Balcázar]], mehiški nogometaš * [[1989]] – [[Gloria Kotnik]], slovenska deskarka * [[1996]] – [[Tom Holland]], angleški filmski igralec == Smrti == * [[1186]] – [[Minamoto Jukiie]], japonski bojevnik * [[1254]] – [[Kitabake Čikafusa]], japonski plemič, zgodovinar († [[1354]]) * [[1310]] – [[Marguerite Porete]], francoska mistikinja, krivoverka * [[1740]] – [[Samuel Werenfels]], švicarski teolog (* [[1657]]) * [[1815]] – [[Louis Alexandre Berthier]], francoski maršal (* [[1753]]) * [[1823]] – [[Louis-Nicolas Davout]], francoski maršal (* [[1770]]) * [[1841]] – [[Nicolas Appert]], francoski kuhar, slaščičar (* [[1749]]) * [[1846]] – [[Papež Gregor XVI.|Gregor XVI.]], papež italijanskega rodu (* [[1765]]) * [[1854]] – [[Josipina Urbančič Turnograjska]], slovenska pisateljica (* [[1833]]) * [[1868]] – [[James Buchanan]], ameriški predsednik (* [[1791]]) * [[1876]] – [[Hristo Botev]], bolgarski pesnik, domoljub (* [[1849]]) * [[1901]] – [[Pavlina Pajk]], slovenska pisateljica (* [[1854]]) * [[1927]] – [[John Bagnell Bury]], britanski zgodovinar, jezikoslovec (* [[1861]]) * [[1935]] – [[Arthur Arz von Straußenburg]], avstrijski general (* [[1857]]) * [[1943]] – [[Leslie Howard Steiner]], britanski filmski igralec madžarskega rodu (* [[1893]]) * [[1946]]: ** [[Leo Slezak]], avstrijski operni pevec, komik (* [[1873]]) ** [[Ion Antonescu]], romunski politik in general (* [[1882]]) * [[1952]] – [[John Dewey]], ameriški filozof, psiholog in pedagog (* [[1859]]) * [[1954]] – [[Martin Andersen Nexø]], danski pisatelj (* [[1869]]) * [[1959]] – [[Arthur Henry Sarsfield Ward]] - [[Sax Rohmer]], angleški pisatelj (* [[1883]]) * [[1962]] – [[Adolf Eichmann]], nemški nacistični uradnik (* [[1906]]) * [[1968]] – [[Helen Keller]], ameriška pisateljica, aktivistka (* [[1880]]) * [[1969]] – [[Ivar Ballangrud]], norveški hitrostni drsalec (* [[1904]]) * [[1971]] – [[Reinhold Niebuhr]], ameriški protestantski teolog (* [[1892]]) * [[1978]] – [[Marija Breznik]], slovenska učiteljica in knjižničarka (* [[1896]]) * [[1979]] – [[Werner Forssmann]], nemški kirurg, nobelovec 1956 (* [[1904]]) * [[1980]] – [[Arthur Charles Nielsen]], ameriški poslovnež (* [[1897]]) * [[1983]] – [[Anna Seghers]] - [[Netty Radvanyi-Reiling]], nemška pisateljica (* [[1900]]) * [[1986]] – [[Jo Gartner]], avstrijski avtomobilistični dirkač (* [[1954]]) * [[2001]] – [[Birendra]], nepalski kralj (* [[1945]]) * [[2018]] – [[Sinan Sakić]], srbski pevec (* [[1956]]) * [[2020]] – [[Janez Kocijančič]], slovenski politik (* [[1941]]) == Prazniki in obredi == * dan [[pehota|pehote]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] [[Kategorija:Dnevi v letu|601]] [[Kategorija:Junij|101]] 1rjdalstuikcnse9iuu4xdtibsfr9tu 14. avgust 0 2795 6683603 6426841 2026-06-01T08:55:56Z Upwinxp 126544 /* Dogodki */ +np 6683603 wikitext text/x-wiki '''14. avgust''' je 226. [[dan]] [[leto|leta]] (227. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 139 dni. {{AugustCalendar}} == Dogodki == * [[1385]] – [[Portugalci]] v bitki pri [[Aljubarrota|Aljubarroti]] premagajo [[Kastiljci|Kastiljce]] * [[1598]] – [[Irci]] pod vodstvom [[Hugh O'Neill|Hugha O'Neilla]] v bitki pri [[Yellow Ford]]u premagajo [[Angleži|Angleže]] * [[1842]] – [[Indijanci]] [[pleme]]na [[Seminole]] so prisiljeni oditi s [[Florida|Floride]] v [[Oklahoma|Oklahomo]] * [[1880]] – dokončana [[katedrala]] v [[Köln]]u * [[1896]] – v [[Jukon]]u najdeno [[zlato]] * [[1900]] – [[Evropa|evropsko]] - [[Japonska|japonsko]] - [[Združene države Amerike|ameriške]] sile zasedejo [[Peking]], da bi zadušile [[boksarska vstaja|boksarsko vstajo]] * [[1901]] – [[Gustave Whitehead]] poleti s svojim letalom [[Number 21]] * [[1909]] – v [[Maribor]]u ustanovljeno [[Dramatično društvo]] * [[1912]] – [[Združene države Amerike|ameriški]] marinci vdrejo v [[Nikaragva|Nikaragvo]] * [[1914]] – začne se [[bitka mej (prva svetovna vojna)|bitka mej]]<!--Battle of the Frontiers--> * [[1917]] – italijanska letala bombardirajo [[Jesenice]] in [[Koroška Bela|Koroško Belo]] * [[1920]] – na [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]] v [[Antwerpen|Antwerpnu]] prvič izobešena zastava s petimi [[olimpijski krogi|olimpijskimi krogi]] * [[1935]] – v [[Združene države Amerike|ZDA]] sprejet zakon o socialni varnosti * [[1941]]: ** [[Sovjetska zveza|sovjetske]] [[vojaška enota|enote]] zapustijo [[Smolensk]] ** objava [[atlantska listina|atlantske listine]] * [[1942]] – pričetek tretje faze [[roška ofenziva|roške ofenzive]] * [[1943]] – začetek [[konferenca Quadrant|konference Quadrant]] * [[1945]]: ** [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Ljudska republika Kitajska]] podpišeta [[pakt]] o prijateljstvu in zavezništvu ** [[Japonska]] sprejme premirje * [[1947]] – [[Indija]] in [[Pakistan]] postaneta neodvisni državi; v [[Pakistan]]u proslavljajo 14. avgust, v [[Indija|Indiji]] pa [[15. avgust]] * [[1969]] – [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanske čete]] prispejo na [[Severna Irska|Severno Irsko]] * [[1971]] – [[Bahrain]] razglasi neodvisnost od [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] * [[1972]] – 156 ljudi izgubi življenje ob strmoglavljenju [[Nemška demokratična republika|vzhodnonemškega]] [[Iljušin Il-62|Iljušina 62]] na [[Berlin|vzhodnoberlinskem]] [[letališče|letališču]] * [[1980]] – stavkati začnejo ladjedelničarji v [[Gdansk|Gdańsku]] pod vodstvom [[Lech Wałęsa|Lecha Wałęse]] * 2003 – precejšen del severovzhodnih ZDA in vzhodne Kanade ostane brez električne energije * 2018 – v [[Genova|Genovi]] se ob 11:36 [[zrušitev mostu Morandi|zruši avtocestni viadukt Morandi]], umre več kot 40 ljudi == Rojstva == * [[1297]] – cesar [[Hanazono (japonski cesar)|Hanazono]], 95. japonski cesar († [[1348]]) * [[1337]] – [[Robert III. Škotski|Robert III.]], škotski kralj († [[1406]]) * [[1489]] – [[Francesco Ferruccio]], florentinski (italijanski) vojaški voditelj († [[1530]]) * [[1502]] – [[Pieter van Aelst]], flamski slikar († [[1550]]) * [[1688]] – [[Friderik Viljem I. Pruski|Friderik Viljem I.]], pruski kralj († [[1740]]) * [[1740]] – [[papež Pij VII.|Pij VII.]], papež italijanskega rodu († [[1823]]) * [[1772]] – [[Ram Mohan Roy]], indijski (bengalski) hindujski družbeni reformator in ustanovitelj gibanja Brahmo Samadž († [[1833]]) * [[1777]] – [[Hans Christian Ørsted]], danski fizik, kemik († [[1851]]) * [[1802]] – [[Letitia Elizabeth Landon]], angleška pesnica, pisateljica († [[1838]]) * 1802 – [[Fabio Maria Asquini]], italijanski kardinal († [[1878]]) * [[1818]] – [[François Joinville]], francoski admiral († [[1900]]) * [[1842]] – [[Jean Gaston Darboux]], francoski matematik († [[1917]]) * [[1863]] – [[Ernest Lawrence Thayer]], ameriški pisatelj, pesnik († [[1940]]) * [[1867]] – [[John Galsworthy]], angleški pisatelj, dramatik, nobelovec 1932 († [[1933]]) * [[1876]] – [[Aleksander I. Obrenović]], srbski kralj († [[1903]]) * [[1882]] – [[Gisela Marie Augusta Richter]], angleška umetnostna zgodovinarka († [[1972]]) * [[1897]] – [[France Pavlovec]], slovenski slikar († [[1959]]) * [[1906]] – [[Dino Staffa]], italijanski kardinal († [[1977]]) * [[1910]] – [[Pierre Schaeffer]], francoski skladatelj († [[1995]]) * [[1926]] – [[Lina Wertmüller]], italijanska filmska režiserka * 1926 – [[René Goscinny]], francoski pisatelj († [[1977]]) * 1926 – [[Agostino Cacciavillan]], italijanski kardinal * [[1941]] – [[David Van Cortland Crosby]], ameriški kitarist, pevec * [[1945]] – [[Wim Wenders]], nemški filmski režiser * [[1947]] – [[Danielle Steel]], ameriška pisateljica * [[1959]] – [[Magic Johnson]], ameriški košarkar * [[1960]] – [[Sarah Brightman]], angleška sopranistka * [[1962]] – [[Horst Bulau]], kanadski smučarski skakalec * [[1965]] – [[Emmanuelle Béart]], francoska filmska igralka * [[1966]] – [[Halle Berry]], ameriška filmska igralka * [[1973]] – [[Jay-Jay Okocha]], nigerijski nogometaš * [[1983]] – [[Mila Kunis]], ukrajinsko-ameriška filmska in televizijska igralka * [[1984]] – [[Giorgio Chiellini]], italijanski nogometaš == Smrti == * [[330 pr. n. št.]] – [[Kidinu]], kaldejski astronom (* okoli [[400 pr. n. št.]]) * [[1040]] – [[Duncan I. Škotski|Duncan I.]], škotski kralj (* ok. [[1001]]) * [[1136]] – [[Anzelm iz Pusterle]], milanski nadškof * [[1167]] – [[Rejnald iz Dassla]], kölnski nadškof, kancler Italije (* [[1120]]) * [[1196]] – [[Henrik IV. Luksemburg|Henrik IV.]], luksemburški grof (* [[1112]]) * [[1297]] – [[Friderik III. Nürnberški|Friderik III.]], mestni grof Nürnberga (* [[1220]]) * [[1315]] – [[Margareta Burgundska (1290-1315)|Margareta Burgundska]], francoska kraljica (* [[1290]]) * [[1319]] – [[Valdemar Brandenburški]], mejni grof Brandenburg-Stendala (* [[1280]]) * [[1349]] – [[Valram iz Jülicha]], kölnski nadškof (* [[1304]]) * [[1433]] – [[Ivan I. Portugalski|Ivan I.]], portugalski kralj (* [[1357]]) * [[1464]] – [[papež Pij II.|Pij II.]], papež italijanskega rodu (* [[1405]]) * [[1604]] – [[Jusuf Ibn Mohamed Ibn Jusuf Al Fasi]], maroški učitelj, mistik (* [[1530]] ali [[1531]]) * [[1784]] – [[Nathaniel Hone]], irski slikar (* [[1718]]) * [[1786]] – [[Jožef Mrak]], slovenski gradbenik, geodet (* [[1709]]) * [[1847]] – [[Frans Michael Franzén]], švedski pesnik, knjižničar, zgodovinar, škof (* [[1772]]) * [[1870]] – [[David Farragut]], ameriški pomorski častnik (* [[1801]]) * [[1928]] – [[Alfred Henschke]] - [[Klabund]], nemški pisatelj, pesnik (* [[1890]]) * [[1941]] – [[Paul Sabatier (kemik)|Paul Sabatier]], francoski kemik, nobelovec 1912 (* [[1854]]) * 1941 – [[Sveti Maksimilijan Kolbe]], poljski redovnik minorit, duhovnik, mučenec v Auschwitzu (* [[1894]]) * [[1951]] – [[William Randolph Hearst]], ameriški medijski mogotec (* [[1863]]) * [[1956]] – [[Bertolt Brecht]], nemški dramatik, pesnik, gledališki režiser (* [[1898]]) * [[1958]] – [[Frédéric Joliot-Curie]], francoski fizik (* [[1900]]) * [[1967]] – [[Bob Anderson]], britanski avtomobilski dirkač (* [[1931]]) * [[1968]] – [[Augusto Álvaro da Silva]], brazilski kardinal (* [[1876]]) * [[1972]] – [[Louis Farigoule]] - [[Jules Romains]], francoski pesnik (* [[1885]]) * 1972 – [[Oscar Levant]], ameriški pianist, filmski igralec (* [[1906]]) * [[1984]] – [[John Boynton Priestley]], angleški pisatelj, dramatik (* [[1894]]) * [[1988]] – [[Enzo Anselmo Ferrari]], italijanski izdelovalec avtomobilov (* [[1898]]) * [[1994]] – [[Elias Canetti]], bolgarski pisatelj, nobelovec 1981 (* [[1905]]) * [[2002]] – [[Peter Roger Hunt]], angleški filmski režiser (* [[1925]]) * [[2004]] – [[Czesław Miłosz]], poljski pisatelj, pesnik, diplomat, nobelovec 1980 (* [[1911]]) * [[2012]] – [[Svetozar Gligorić]], srbski šahovski velemojster, novinar in šahovski teoretik (* [[1923]]) * [[2013]] – [[Gia Allemand]], ameriška igralka in model (* [[1983]]) == Prazniki in obredi == * [[Pakistan]] – dan neodvisnosti [[Kategorija:Dnevi v letu|814]] [[Kategorija:Avgust|114]] 4ouvvyyhaopq95qki6015k52xpxrmlx Občina Majšperk 0 3547 6683335 6632888 2026-05-31T14:09:58Z ~2026-13659-49 255600 6683335 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Sašo Kodrič]] |grb=COA-Majšperk.gif |lokacija=Karte Majsperk si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F69_T1257_vF_b4_x557347_y130423_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F69_T1257_vF_b4_x557347_y130423_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=72,8 |prebivalstvo=3983 |prebivalstvo_datum=2025 |moški=2060 |ženske=1923 |splet=https://www.majsperk.si/|sedež=[[Majšperk]]}} '''Občina Majšperk''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s približno 4.000 prebivalci. Občina Majšperk leži na zahodnem delu [[Vinorodni okoliš Haloze|Haloz]]. Občina meji na [[Občina Kidričevo|občino Kidričevo]], [[Občina Makole|Makole]], [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]], [[Rogaška Slatina|Rogaško Slatino]], [[Rogatec]], [[občina Žetale|Žetale]] in [[občina Videm|Videm]]. Središče občine je naselje [[Majšperk]], ki leži 16&nbsp;km jugozahodno od mesta [[Ptuj]]. == Naselja v občini == [[Slika:Občina Majšperk - naselja.jpg|thumb|200px|levo|Občinska naselja]] [[Bolečka vas]], [[Breg, Majšperk|Breg]], [[Doklece]], [[Dol pri Stopercah]], [[Grdina]], [[Janški Vrh]], [[Jelovice]], [[Koritno, Majšperk|Koritno]], [[Kupčinji Vrh]], [[Lešje, Majšperk|Lešje]], '''[[Majšperk]]''', [[Medvedce]], [[Naraplje]], [[Planjsko]], [[Podlože]], [[Preša, Majšperk|Preša]], [[Ptujska Gora]], [[Sestrže]], [[Sitež]], [[Skrblje]], [[Slape]], [[Spodnja Sveča]], [[Stanečka vas]], [[Stogovci, Majšperk|Stogovci]], [[Stoperce]], [[Zgornja Sveča]] ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.Majsperk.si/ Majšperk], uradna stran občine. * [[Seznam osebnosti iz Občine Majšperk]] {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Majšperk]] [[Kategorija:Občina Majšperk|*]] [[Kategorija:Haloze]] {{normativna kontrola}} dqk4zk1qft03ixnjxteluw4jxu17dfn Avstrija 0 4734 6683321 6682592 2026-05-31T13:42:52Z Ljuba24b 92351 /* Izvor besede Avstrija */ np 6683321 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Država |common_name = Avstrija |common_name2 = Avstrije |native_name = ''{{jezik|de|Republik Österreich}}'' |conventional_long_name= Republika Avstrija |image_flag = Flag of Austria.svg |image_coat = Austria Bundesadler.svg |national_anthem= {{unbulleted list |{{jezik|de|[[Land der Berge, Land am Strome]]}}<br /> |(»Dežela gora, dežela ob reki«) |[[File:Land der Berge Land am Strome instrumental.ogg|center]] }} |image_map = EU-Austria.svg |map_caption = Lega Avstrije (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena) |image_map2 = Austria - Location Map (2013) - AUT - UNOCHA SI.png |capital = [[Dunaj]] |coordinates = {{koord|48|12|N|16|21|E|type:city(2,000,000)_region:AT-9}} |largest_city = capital |official_languages= [[nemščina]] |regional_languages= [[slovenščina]], [[gradiščanščina]], [[madžarščina]]{{smallsup|1}} |demonym = Avstrijec, Avstrijka |government_type = [[parlamentarna republika]] |leader_title1 = [[predsednik Avstrije|predsednik]] |leader_name1 = [[Alexander Van der Bellen]]<ref name="delopred">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/svet/sosescina/danes-bo-znan-novi-predsednik-razdeljene-avstrije.html |title=Svobodnjak ni zmagal, Avstrijo bo vodil Alexander Van der Bellen |accessdate=23.5.2016 |date=23.5.2016 |work=Delo d.d.}}</ref> |leader_title2 = [[kancler Avstrije|kancler]] |leader_name2 = [[Christian Stocker]] |sovereignty_type = [[Avstrijska državna pogodba|neodvisnost]]: |established_event1= uveljavitev [[Avstrijska državna pogodba|Avstrijske državne pogodbe]] |established_date1 = [[27. julij]] [[1955]] |established_event2= [[Deklaracija o neodvisnosti]] |established_date2 = [[26. oktober]] [[1955]] |area_km2 = 83.883 |area_rank = 112. |percent_water = 1,7 |population_census = 9.104.992 |population_census_year = 2023 |population_density_km2 = 109 |population_density_rank= 78. |GDP_year = 2018 |GDP_nominal = 477,672 milijarde USD |GDP_nominal_rank = 29. |GDP_ref = |GDP_PPP = 461,432 milijarde USD |GDP_PPP_rank = |GDP_nominal_per_capita = 53.764 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 13. |GDP_PPP_per_capita = 51.936 USD |GDP_PPP_per_capita_rank= 17. |Gini = 26,7 |Gini_year = 2021 |Gini_change= decrease |Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |access-date=21 June 2022 |publisher=[[Eurostat]]}}</ref> |HDI = 0,916 |HDI_year = 2021 |HDI_change= increase |HDI_ref = |HDI_rank = 25. |currency = [[evro]] ([[znak evra|€]]) <sup>2</sup> |currency_code = EUR |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST= +2 |cctld = [[.at]] <sup>3</sup> |calling_code = 43 |footnote1= [[slovenščina]], [[hrvaščina]] in [[madžarščina]] so uradno priznani regionalni jeziki, [[avstrijski znakovni jezik]] pa je zaščiteni jezik manjšine po vsej državi. |footnote2= Pred 1999: [[avstrijski šiling]]. |footnote3= Uporablja se tudi domena [[.eu]], skupna vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]]. }} '''Republika Avstrija''' ({{lang-de|link=no|Republik Österreich}}, nemška izgovorjava: {{Audio|Republik Österreich.ogg|Republik Österreich}}) je [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] [[zvezna republika]] in [[celinska država]] s približno 9 milijoni prebivalcev.<ref name="Population">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/dynamic/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstand_und_veraenderung/056447 |title=Bevölkerungsstand und −veränderung |publisher=Statistik Austria |date=19.5.2011 |accessdate=24.7.2011}}</ref> Avstrija meji na [[Lihtenštajn]] in [[Švica|Švico]] na zahodu, [[Italija|Italijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]] na jugu, [[Madžarska|Madžarsko]] in [[Slovaška|Slovaško]] na vzhodu ter [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Češka|Češko]] na severu. Ozemlje Avstrije pokriva 83.883&nbsp;km²; na njem prevladuje [[alpsko podnebje]], prisotno pa je tudi [[celinsko podnebje]]. Avstrijsko površje je zelo gorato, saj večino države pripada [[Alpe|Alpam]]; le 32 % ozemlja države leži pod 500&nbsp;m, najvišji vrh pa je [[Veliki Klek]] (''Großglockner'') z 3.798&nbsp;[[Nadmorska višina|m n.&nbsp;m.]]<ref name="CIA">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html |title=Austria |work=[[The World Factbook]] |date=14.5.2009 |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=31.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html| archivedate=10.6.2009 |url-status=live}}</ref> Večina prebivalstva govori [[Bavarska|bavarsko]] narečje [[Nemščina|nemščine]];<ref name="Language">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |title=Die Bevölkerung nach Umgangssprache, Staatsangehörigkeit und Geburtsland |publisher=Statistik Austria |accessdate=17.11.2010 |format=PDF |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101113171636/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |archivedate=13.11.2010 |url-status=live}}</ref> [[uradni jezik]] države je avstrijska nemščina<ref name="listlanguage">{{navedi splet |url=http://www.listlanguage.com/german-written-language.html |title=German Written Language |accessdate=5.4.2015 |publisher=listlanguage.com |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216152208/http://listlanguage.com/german-written-language.html |url-status=dead}}</ref> v standardni obliki.<ref name="Britannica">{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |title=Austria |date=31.5.2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5. 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090419153631/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |archivedate=19 April 2009 |url-status=live}}</ref> Drugi lokalno omejeni uradni jeziki so na območjih z [[Narodnostna manjšina|narodnostnimi manjšinami]] še [[gradiščanščina]], [[madžarščina]] in [[slovenščina]].<ref name="CIA"/> Začetki sodobne Avstrije segajo nazaj do časov [[Habsburžani|Habsburške dinastije]], ko je bilo ozemlje države večinoma del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Od časa [[Reformacija|reformacije]] je precej severnonemških princev, ki so sovražili cesarja, izrabilo [[protestantizem]] kot izgovor za upor. [[Tridesetletna vojna]], vpliv [[Kraljevina Švedska|Kraljevine Švedske]] in [[Francija|Francije]], vzpon [[Prusija|Prusije]] in [[napoleonske vojne]] so vsi skupaj oslabili cesarjev položaj v [[Severna Nemčija|Severni Nemčiji]], na jugu in v ne-nemških delih cesarstva pa so cesar in katolištvo ohranili nadzor. V&nbsp;17. in 18.&nbsp;stoletju je Avstrija uspela zadržati svoj položaj kot ena od evropskih velesil<ref>Market Liberalism: A Paradigm for the 21st Century, page&nbsp;247, David Boaz, Edward H. Crane, [[Cato Institute]], Washington&nbsp;D.C., 1993, ISBN 978-0-932790-98-9</ref><ref>The Transformation of European Politics, 1763–1848, Oxford History of Modern Europe, page&nbsp;209, Paul W. Schroeder, Oxford University Press, 1996, ISBN 978-0-19-820654-5</ref> in, kot odgovor na [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] kronanje za [[Prvo Francosko cesarstvo|francoskega cesarja]], so leta 1804 uradno proglasili [[Avstrijsko cesarstvo]]. Po Napoleonovem porazu je Prusija postala glavni avstrijski tekmec za nadvlado v širšem nemškem področju. Avstrijski poraz proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]] med [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]] je leta 1866 omogočil Prusiji nadzor nad ostalo Nemčijo. Leta 1867 se je cesarstvo na podlagi reform preimenovalo v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Po francoskem porazu v [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] leta 1870 je Avstrija ostala izven sestava novega [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], čeprav je v naslednjih desetletjih svojo politiko in zunanje zadeve vodila v veliki skladnosti z Nemškim cesarstvom pod pruskim vodstvom. Med [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji|krizo leta 1914]], ki je sledila atentatu na [[Franc Ferdinand|nadvojvodo Franca Ferdinanda]], je Nemčija vodila Avstrijo k ultimatu [[Srbija|Srbiji]], kar je na koncu sprožilo [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]. Po razpadu Habsburškega cesarstva ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 je Avstrija prevzela in uporabljala ime Republika [[Nemška Avstrija]] ({{lang|de|Deutschösterreich}}) kot poskus združevanja z [[Weimarska republika|Nemčijo]], vendar so ji to prepovedali na podlagi [[Saint-Germainski mir (1919)|sporazuma iz Saint-Germaina]] iz leta 1919. Prva Republika Avstrija je bila tako ustanovljena leta 1919. S&nbsp;pripojitvijo (''[[Anschluss]]'') jo je leta 1938 okupirala in si jo pripojila [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]].<ref name="Britannica Anschluss">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/26730/ |title=Anschluss |date=24 September 2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5.2009}}</ref> To je trajalo do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] leta 1945, ko so jo, tako kot Nemčijo, zasedli [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] in ponovno vzpostavili njeno [[Demokracija|demokratično]] ustavo. Z [[Avstrijska državna pogodba|avstrijsko državno pogodbo]] iz leta 1955 je Avstrija ponovno postala suverena država, s čimer se je zaključila njena okupacija. Tega leta je avstrijski parlament sprejel tudi deklaracijo o nevtralnosti in se z njo zavezal k stalni nevtralnosti Republike Avstrije v mednarodnih odnosih. Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi.<ref name="delo o manjšinah">{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/narodnostne-manjsine-v-avstriji-le-se-civilna-druzba.html|title=Narodnostne manjšine v Avstriji le še civilna družba?|accessdate=19.3.2015|date=9.3.2012|work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]]}}</ref> Danes je Avstrija [[parlament]]arna [[predstavniška demokracija]], ki jo sestavlja devet zveznih dežel.<ref name="CIA" /><ref name="johnson 17">Johnson 17</ref> Njeno glavno in največje mesto z 1,9&nbsp;milijona prebivalci je [[Dunaj]].<ref name="CIA" /><ref name="Vienna pop">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/blickgem/pz1/g90001.pdf |title=Probezählung 2006 – Bevölkerungszahl |date=31 October 2006 |work=Statistik Austria |format=PDF |language=de|accessdate=27.5.2009}}</ref> Avstrija je ena najbogatejših držav na svetu, s [[Kosmati domači proizvod|kosmatim domačim proizvodom]] na prebivalca 46.330 [[Ameriški dolar|USD]] (ocena iz 2012). V državi se je oblikoval visok življenjski standard; tako je leta 2011 Avstrija prišla na 19. mesto na lestvici držav po [[Indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]]. Od leta 1955 je Avstrija članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]],<ref>Jelavich 267</ref> [[Evropska unija|Evropske unije]] od leta 1995,<ref name="CIA" /> in ena od ustanovnih članic [[OECD]].<ref name="OECD">{{navedi splet |url=http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |title=Austria About |publisher=OECD |accessdate=20.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090506022708/http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |archivedate=6.5.2009 |url-status=live}}</ref> Avstrija je od 1995 podpisnica [[Schengenski sporazum|Schengenskega sporazuma]],<ref name="Schengen">{{navedi splet |url=http://migration.ucdavis.edu/mn/more.php?id=643_0_4_0 |title=Austria joins Schengen |date=maj 1995 |work=Migration News |accessdate=30.5.2009}}</ref> in od leta 1999 uporablja tudi skupno evropsko valuto, [[evro]]. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[Industrijski sektor|industrija]] 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %.<ref name="izvoznookno"/> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo">{{navedi splet |url=http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/index.php?id=4037 |title=Bilateralno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo|accessdate=16.2.2015 |work=Veleposlaništvo Republike Slovenije, Dunaj}}</ref> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15. mestu.<ref name="okno2016">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Bilateralni_odnosi_s_Slovenijo_4022.aspx |title=Bilateralni ekonomski odnosi Avstrije s Slovenijo |accessdate=25.2.2016 |date=februar 2016 |work=SPIRIT}}</ref> == Izvor besede Avstrija == [[Slika:Ostarrichi.jpg|thumb|upright|Prva pojavitev besede "ostarrichi", obkroženo z rdečo. Sodobna Avstrija slavi ta dokument iz leta 996 kot letnico rojstva naroda.]] Nemško ime za Avstrijo, ''{{lang|de|Österreich}}'', pomeni »vzhodna posest« ali »vzhodno cesarstvo«, in je povezano z besedo ''Ostarrîchi'', ki se je prvič pojavila v listini iz leta 996.<ref name="University of Klagenfurt">{{navedi splet|url=http://wwwg.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name2.htm|title=University of Klagenfurt}}</ref> Ta beseda je najverjetneje prevod iz srednjeveške [[Latinščina|latinščine]], {{lang|la|Marchia orientalis}} za Vzhodna marka oziroma kasnejša [[Mejna grofija Avstrija]], v lokalno (bavarsko) narečje. V istem času je bila Avstrija Bavarska prefektura, ustanovljena leta&nbsp;976. Sama beseda »Austria« je okrajšava za polatinjen izraz ''Marcha austriaca'' v pomenu »Vzhodna mejna dežela«. Izraz je bil prvič zabeležen v 12.&nbsp;stoletju in se nanaša na položaj dežele na vzhodnem robu kraljestva [[Karel Veliki|Karla Velikega]].<ref>{{navedi knjigo |first1=Drago |last1=Kladnik |first2=Drago |last2=Perko |year=2013 |title=Slovenska imena držav |url=http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |publisher=Založba ZRC |isbn=9789612544546 |pages=45 |access-date=2015-03-19 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402103410/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |url-status=dead}}</ref> V tistem času je bil [[Donava|obdonavski]] bazen [[Zgornja Avstrija|Zgornje]] in [[Spodnja Avstrija|Spodnje Avstrije]] najvzhodnejše bavarsko ozemlje in v praksi skoraj večinoma poseljeno z [[Germani]], medtem ko so na ozemlju bivše [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne Nemčije]] prevladovali [[Slovani|slovanski]] [[Lužiški Srbi]] in [[Polabci]]. Sodobni avstrijski zgodovinar [[Friedrich Heer]] v svoji knjigi ''Der Kampf um die österreichische Identität'' (''Boj za avstrijsko identiteto''),<ref>{{navedi knjigo |first=Friedrich |last=Heer |title=Der Kampf um die österreichische Identität |publisher=Böhlau |location=Wien/Köln/Graz |year=1981 |isbn=3-205-07155-7}}</ref> trdi, da germanska oblika ''Ostarrîchi'' ni prevod latinske besede, temveč naslednik mnogo starejšega imena, katerega korenine naj bi iskali v [[Keltski jeziki|keltskih jezikih]] starodavne Avstrije: pred več kot 2.500&nbsp;leti je lokalno keltsko prebivalstvo ([[Halštatska doba|halštatska kultura]]) večji del dežele imenovalo ''Norig''; po Heeru, je ''no-'' ali ''nor-'' pomenilo »vzhod« ali »vzhoden«, medtem ko je ''-rig'' povezan s sodobno nemško besedo ''Reich'', kar pomeni »posest«. V skladu s tem bi ''Norig'' v osnovi pomenil enako kot ''Ostarrîchi'' in ''Österreich'', in iz tega ''Austria''. Hipoteza med strokovnjaki še ni sprejeta. V zgodovini je bilo keltsko ime polatinjeno v ''Noricum'' po [[Rimski imperij|rimskem]] zavzetju večine dežele okoli leta {{nowrap|15 pr. n. št.}} Norik je kasneje, sredi 1.&nbsp;stoletja, postal [[Norik (rimska provinca)|rimska provinca]].<ref name="Noricum">{{navedi splet |url=http://www.aeiou.at/aeiou.encyclop.n/n840136.htm;internal&action=_setlanguage.action?LANGUAGE=en |title=Noricum, römische Provinz |work=AEIOU |accessdate=20.5.2009}}</ref> == Zgodovina == ===Od prazgodovine do Habsburžanov=== [[Slika:2011-07-09 gasometer 28.JPG|thumb|upright|[[Willendorfska Venera]], 28.000 do {{nowrap|25.000 pr. n. št.}} (Naravoslovno-zgodovinski muzej na Dunaju)]] Srednjevropsko ozemlje sedanje Avstrije, ki je bilo naseljeno že v prazgodovini,<ref name="johnson 17"/> so v predrimskem času zavzela različna [[Kelti|keltska]] plemena; zgodnja [[železna doba]] se po najdbah v [[Hallstatt]]u celo imenuje Halštatska doba ali [[Halštatska kultura]], ki datira v 9. do 6.&nbsp;stoletje pr.&nbsp;n.&nbsp;št. Keltsko [[Noriško kraljestvo]] so kasneje zavzeli Rimljani in iz njega naredili provinco. [[Carnuntum]] (sedanji Petronell) blizu Dunaja je bil pomemben vojaški tabor in kasneje glavno mesto province Zgornja [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]]. Carnuntum je bil skoraj 400 let dom okoli 50.000 prebivalcem.<ref name="Carnuntum Tourism">{{navedi splet |title=Rome's metropolis on the Danube awakens to new life |work=Archäologischer Park Carnuntum |publisher=Archäologische Kulturpark Niederösterreich Betriebsgesellschaft m.b.H. |url=http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |accessdate=20.2.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100116125751/http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |archivedate=16.1.2010 |url-status=live}}</ref> Pomembno je bilo tudi mesto [[Virunum]] na današnjem avstrijskem Koroškem; na območju današnjega Dunaja pa je že v predrimskem času stala naselbina [[Vindobona]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/novice/nujnost-priredbe-rimske-zgodovine-v-avstriji/212570|title=Nujnost priredbe rimske zgodovine v Avstriji |accessdate=24.3.2015 |date=18.9.2009 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> [[Slika:Petronell-Heidentor.jpg|thumb|upright|»Heidentor« (Ajdovska vrata) - ostanki rimskega vojaškega mesta [[Carnuntum]] znotraj sedanjega arheološkega parka]] [[Slika:Austria_Romana.png|thumb|upright|[[Rimska provinca|Rimske province]] in največja mesta na ozemlju današnje Avstrije v času Rimskega imperija]] Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] so ozemlje napadli [[Huni]], [[Langobardi]], [[Ostrogoti]], [[Bavarci]], [[Slovani]] in [[Avari]].<ref name="johnson 19" /> [[Karel Veliki]] je zavzel območje leta 788, vzpodbujal kolonizacijo in širil [[krščanstvo]].<ref name="johnson 19">Johnson 19</ref> Kot del vzhodnega [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] so bili glavni deli sedanje Avstrije podeljeni [[Babenberžani|Babenberžanom]]. Območje je bilo znano kot Vzhodna mejna krajina (''Marchia Orientalis'') in je leta 976 prešlo v last [[Leopold I. Babenberški|Leopolda I. Babenberškega]].<ref name="johnson 20">Johnson 20–21</ref> Prva omemba imena ''Avstrija'' je iz leta 996, kjer je zapisana kot ''Ostarrîchi'', kar se nanaša prav na ozemlje Babenberške mejne krajine.<ref name="johnson 20" /> Leta 1156 je listina [[Privilegium Minus]] povzdignila Avstrijo v status vojvodine. Leta 1192 so Babenbergi pridobili tudi [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]]. S smrtjo [[Friderik II. Babenberški|Friderika&nbsp;II. Babenberškega]] leta 1246 je linija Babenberžanov izumrla.<ref name="johnson 21">Johnson 21</ref> Posledično je oblast nad Avstrijo, Štajersko in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] prevzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]].<ref name="johnson 21" /> Njegove vladavine je bilo konec leta 1278 po porazu v [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]], kjer ga je premagal [[Rudolf I. Habsburški]].<ref>Johnson 23</ref> Od tedaj do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je zgodovina Avstrije tesno povezana s [[Habsburžani]]. === Srednji vek === V 14. in 15. stoletju so Habsburžani začeli osvajati province v okolici avstrijskega vojvodstva. Leta 1438 je bil vojvoda [[Albert V. Habsburški|Albert V.]] izbran za naslednika svojega tasta, cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]]. Čeprav je Albert vladal le nekaj let, je bil od tedaj dalje (razen ene izjeme) vsak cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] iz rodbine Habsburžanov. [[Slika:Vienna Battle 1683.jpg|thumb|upright|Zmaga cesarstva med [[Drugo obleganje Dunaja|drugim turškim obleganjem Dunaja]] je leta 1683 zaustavila napredovanje [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] v Evropo.]] Habsburžani so prav tako pričeli prevzemati ozemlja izven dednih dežel. Leta 1477 je [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], edini sin cesarja svetega rimskega cesarstva [[Friderik III. Habsburški|Friderika&nbsp;III.]], oženil naslednico Marijo Burgundsko in s tem za družino pridobil večino Nizozemske.<ref name="johnson 25">Lonnie Johnson 25</ref><ref name="brook 11">Brook-Shepherd 11</ref> Njegov sin [[Filip I. Kastiljski]] se je poročil z [[Ivana Blazna|Ivano Blazno]], naslednico [[Kastilija|kastiljske]] in [[Aragonsko kraljestvo|aragonske]] krone in s tem za Habsuržane pridobil še Španijo ter njena italijanska, afriška in ameriška ozemlja.<ref name="johnson 25" /><ref name="brook 11" /> Leta 1526 sta po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] Češka in del Ogrske, ki sta spadali pod [[Osmansko cesarstvo]], prešli pod avstrijsko vladavino.<ref>Lonnie Johnson 26</ref> Osmansko prodiranje na Ogsko je vodilo v pogoste spopade med obema cesarstvoma, kar je bilo še posebej očitno med t.&nbsp;i. ''dolgo vojno'' med letoma 1593 in 1606. Turki so skoraj izvedli skoraj dvajset vpadov na Štajersko,<ref>"'' The Catholic encyclopedia''". Charles George Herbermann (1913). Robert Appleton company.</ref> nekateri od njih so bili opisani kot »požiganje, ropanje in zasužnjevanje tisočev«.<ref>''[http://books.google.com/books?id=8-ARAAAAYAAJ&pg=PA560&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false Bentley's miscellany]''. Charles Dickens, William Harrison Ainsworth, Albert Smith (1853).</ref> === 17. in 18. stoletje === {{Glavni|Habsburška monarhija}} Med dolgo vladavino cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda&nbsp;I.]] (1657–1705) in po uspešni [[Drugo obleganje Dunaja|obrambi Dunaja leta 1683]] (pod poveljstvom poljskega kralja [[Jan III. Sobieski|Jana III. Sobieskega]]),<ref>Lonnie Johnson 26–28</ref> je več vojnih pohodov na koncu leta 1699 prineslo celotno ozemlje Ogrske pod avstrijsko okrilje. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je izgubil precej pridobitev cesarstva iz preteklih let, zlasti zaradi grozečega izumrtja habsburške dinastije. Karel je bil pripravljen žrtvovati veliko ozemlja in vpliva v zameno za priznanje [[Pragmatična sankcija|Pragmatične sankcije]], s katero je svojo hčer [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] postavil za naslednico. Čeprav so se mnogi [[Evropa|evropski]] [[monarh]]i s ''pragmatično sankcijo'' ob njenem nastanku strinjali, se je po Karlovi smrti leta 1740 začela [[vojna za avstrijsko nasledstvo]]. Avstrija je po več [[Šlezijske vojne|vojnah]] s Prusijo izgubila [[Šlezija|Šlezijo]]. Marija Terezija pa je za cesarstvo pomembna zaradi napredka, ki ga je kot pripadnica [[razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]] sprožila v času svoje vladavine. Z vzponom Prusije se je v Nemčiji pričelo obdobje avstrijsko-pruskega dualizma. Avstrija je skupaj s Prusijo in Rusijo sodelovala pri prvi in tretji [[Delitve Poljske|delitvi Poljske]] (v letih 1772 in 1795). === 19. stoletje === {{Glavni|Avstrijsko cesarstvo|Avstro-Ogrska}} [[Slika:CongressVienna.jpg|thumb|upright|[[Dunajski kongres]] je potekal med letoma 1814 in 1815. Njegov cilj je bil urediti napetosti, ki so bile rezultat [[Francoska revolucija|francoskih revolucionarnih vojn]], [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] in razpada [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].]] [[Slika:Franz-Joseph-1885.jpg|thumb|left|upright=.3|[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef&nbsp;I.]] je eden izmed evropskih monarhov z najdaljšo dobo vladanja, vladal je 68&nbsp;let.]] Avstrija se je kasneje zapletla v vojno z [[Francoska revolucija|revolucionarno Francijo]], na začetku zelo neuspešno, z vrsto zaporednih porazov, ki jim jih je zadal [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] in so na koncu privedli h koncu Svetega rimskega cesarstva leta 1806. Dve leti prej,<ref>Johnson 34</ref> leta 1804, je nastalo Avstrijsko cesarstvo. Leta 1814 je bila Avstrija del zavezniških sil, ki so napadle Francijo in h koncu privedle obdobje [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]]. [[Slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|upright=1.2|[[Etnična skupina|Etnično]]-[[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovni]] zemljevid Avstro-Ogrske iz leta 1910]] Iz [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] leta 1815 je izšla kot ena izmed štirih vodilnih sil in kot priznana velesila. Istega leta je bila pod avstrijskim predsedstvom ustanovljena [[Nemška konfederacija]] (''{{lang|de|Deutscher Bund}}''). Zaradi nerešenih družbenih, političnih in narodnostnih trenj so nemške dežele pretresle [[Revolucionarno leto 1848|revolucije leta 1848]]; le-te so težile k združeni Nemčiji.<ref name="johnson 36">Johnson 36</ref> Združena Nemčija bi bila možna tako kot Velika Nemčija ali kot Velika Avstrija ali pa le kot Nemška konfederacija brez Avstrije. Ker se Avstrija ni bila pripravljena odpovedati nemško govorečim ozemljem v korist slednje, leta 1848 nastalemu [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]], so krono novega cesarstva ponudili pruskemu kralju [[Friderik Viljem IV. Pruski|Frideriku Viljemu&nbsp;IV.]] Leta 1864 sta se Avstrija in Prusija skupaj bojevali proti [[Danska|Danski]] in ohranili neodvisnost vojvodin [[Schleswig]] in [[Holstein]] od Danske. Toda ker se o upravljanju teh vojvodin nista zmogli dogovoriti, sta se leta 1866 zapletli v [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]]. Po porazu proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]]<ref name="johnson 36" /> je bila Avstrija primorana zapustiti konfederacijo in posledično ni več sodelovala pri nemški politiki.<ref name="johnson 55">Johnson 55</ref><ref>Schulze 233</ref> [[Avstro-Ogrski kompromis]] (''Ausgleich'') iz leta 1867, je pod vladavino Franca Jožefa&nbsp;I. uvedel dvojno suverenost Avstrijskega cesarstva in Ogrskega kraljestva.<ref>Johnson 59</ref> Cesarstvo pod avstrijsko-ogrsko oblastjo je bilo raznoliko in je vključevalo različna [[Slovani|slovanska]] ljudstva, med njimi [[Hrvati|Hrvate]], [[Čehi|Čehe]], [[Poljaki|Poljake]], [[Rusini|Rusine]], [[Srbi|Srbe]], [[Slovaki|Slovake]], [[Slovenci|Slovence]] ter [[Ukrajinci|Ukrajince]], poleg teh pa tudi številčne [[Italijani|italijanske]] in [[Romuni|romunske]] skupnosti. Posledično je bilo vladanje Avstro-Ogrski vedno bolj težavno v luči nastajajočih nacionalističnih gibanj, kar je zahtevalo znatno naslanjanje na obsežno tajno policijo. Kljub vsemu se je centralna oblast (Franc Jožef je bil vseeno pripadnik razsvetljenstva) trudila z reformami, s katerimi bi delno ugodila novim težnjam. Tako je bil npr. ''Reichsgesetzblatt'' z zakoni in uredbami [[Cislajtanija|Cislajtanije]] izdan v osmih jezikih, vse narodnosti pa so lahko ustanavljale šole v lastnem jeziku ter imele pravico do uporabe lastnega jezika v uradnih postopkih. Dunaj je zlasti v tem obdobju bil za Slovence pomemben kot nekdanja prestolnica, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19.&nbsp;stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje; med njimi so tako [[Ivan Grohar]], [[Ivan Cankar]], [[Jože Plečnik]] in [[Maks Fabiani]].<ref>{{Navedi splet|url = http://slovencinadunaju.weebly.com/|title = SLOVENCI NA DUNAJU okoli leta 1900|date = junij 2013|accessdate = 5.4.2015 |publisher = Filozofska fakulteta v Ljubljani}}</ref> V [[Avguštinej]]u na Dunaju so se šolali tudi številni bodoči slovenski duhovniki. === 20. stoletje === [[Slika:franzferdinand.jpg|thumb|upright|Nadvojvoda [[Franc Ferdinand]] (desno) s svojo družino]] Leta 1908 je Avstro-Ogrska v drugem ustavnem obdobju Osmanskega cesarstva našla izgovor za [[Aneksijska kriza|pripojitev (aneks)]] Bosne in Hercegovine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |title=The Annexation of Bosnia-Herzegovina, 1908 |publisher=Mount Holyoke College |accessdate=25.3.2013 |archive-date=2013-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130323152047/https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |url-status=dead}}</ref> [[Sarajevski atentat|Atentat nad nadvojvodom Francem Ferdinandom in njegovo ženo]], ki ga je poleti leta 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]] izvedel Srb [[Gavrilo Princip]]<ref>Johnson 52–54</ref> so vodilni avstrijski politiki in generali izkoristili in prepričali cesarja, da je napovedal vojno Srbiji (glej [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji]]), s tem pa tvegali in nato tudi sprožili izbruh [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ki je navsezadnje po porazu [[Centralne sile|centralnih sil]] privedla do razpada Avstro-Ogrske; ena izmed novo nastalih držav je bila tudi Avstrija. V vojni je umrlo okrog milijona in pol avstro-ogrskih vojakov, od tega približno 35.000 Slovencev.<ref name="100letprve">{{navedi splet |url=http://www.100letprve.si/i_svetovna_vojna/izgube/ |title=Izgube v 1. svetovni vojni |accessdate=12.4.2015 |work=Brill's Encyclopedia of the First World War. Leiden, Boston: Brill, 2012, cit. po Uradu vlade RS za komuniciranje / Nacionalni odbor}}</ref> ==== Ureditev po prvi svetovni vojni ==== 21. oktobra 1918 so se nemški poslanci [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državnega zbora]] (parlamenta [[Cislajtanija|avstrijske polovice]] Avstro-Ogrske) sestali na Dunaju kot začasna narodna skupščina za Nemško Avstrijo (''Provisorische Nationalversammlung für Deutschösterreich''). 30. oktobra je ta skupščina ustanovila državo Nemško Avstrijo in izvolila vlado, imenovano državni svet ({{jezik-de|Staatsrat}}). Novo vlado je cesar [[Karel&nbsp;I. Habsburško-Lotarinški]] povabil k pogovorom o premirju z Italijo, vendar se v to ni želela vpletati. To je odgovornost za zaključek vojne 3. novembra 1918 preneslo izključno na cesarja in njegovo vlado. 11. novembra 1918 je cesar po nasvetu ministrov stare in nove vlade objavil, da ne bo več sodeloval v državnih poslih. 12. novembra se je Nemška Avstrija z zakonom proglasila za demokratično republiko in del nove Nemške republike. Ustava, ki je ''Staatsrat'' preimenovala v ''Bundesregierung'' (zvezno vlado) in ''Nationalversammlung'' v ''Nationalrat'' (narodni svet), je bila sprejeta 10. novembra 1920. [[Slika:GermanAustriaMap.png|thumb|Nemško govoreče province pod avstrijsko oblastjo leta 1918. Meje na novo nastale Prve republike Avstrije so označene z rdečo.]] [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Pogodba iz Saint-Germaina]] iz leta 1919 ([[Trianonska mirovna pogodba|pogodba iz Trianona]] iz 1920 za Ogrsko) je potrdila in ustalila novo ureditev Srednje Evrope, ki je v večjem delu nastala novembra 1918, pri tem pa so nastale nove države in bile premaknjene meje obstoječih. Več kot trije milijoni nemško govorečih Avstrijcev so se znašli v vlogi manjšin v novo nastalih ali povečanih državah, tj. na [[Češka|Češkem]], v [[Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno|Jugoslaviji]], na [[Madžarska|Madžarskem]] in v Italiji.<ref>Brook-Shepherd 246</ref> Med temi sta bili tudi provinci [[Južna Tirolska]] (ki je postala del Italije) in nemška Češka (kot del [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]). Status Nemške Češke ([[Sudeti]] idr.) je kasneje odigral pomemben del pri netenju [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] (glej [[Münchenski sporazum#Sudetska kriza|Sudetska kriza]]).<ref name="a1">Brook-Shepherd 245</ref> Status Južne Tirolske je (bil) stalen izvor težav v odnosih med Avstrijo in Italijo, do končne rešitve v 1980-ih, ko je Italija Južni Tirolski podelila precejšnjo stopnjo [[avtonomna pokrajina|avtonomije]]. Med letoma 1918 in 1919 se je Avstrija imenovala Nemška Avstrija (''{{lang|de|Staat Deutschösterreich}}''). Ne samo, da so [[Antanta|antantne sile]] prepovedale Avstriji združitev z Nemčijo, temveč so v mirovnem sporazumu zavrnile tudi uporabo tega imena, zato so ga konec leta 1919 spremenili v Republika Avstrija.<ref name="a1" /> Meja s [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (kasneje Jugoslavijo) je bila določena po [[Koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] oktobra 1920, na podlagi katerega je večji del nekdanje avstro-ogrske kronske dežele Koroška pripadel novo nastali Avstriji, veliko Slovencev pa je tako ostalo v Avstriji. Meja je po plebiscitu potekala po gorskem masivu [[Karavanke]]. ==== Medvojno obdobje in druga svetovna vojna ==== Po vojni je [[inflacija]] začela načenjati vrednost [[Avstro-ogrska krona|krone]], ki je še vedno bila avstrijska valuta. Jeseni 1922 je Avstrija dobila posojilo, nad katerim je bedelo [[Društvo narodov]].<ref>Brook-Shepherd 257–8</ref> Namen posojila je bil izogib bankrotu, stabilizacija valute in izboljšanje splošnega gospodarskega položaja v Avstriji. Posojilo je pomenilo tudi, da Avstrija ni bila več samostojna država, temveč je delovala pod nadzorom Društva narodov. Leta 1925 je krono nadomestil [[Šiling (avstrijska valuta)|avstrijski šiling]] v razmerju 1:10.000, ki so ga kasneje zaradi njegove stabilnosti imenovali tudi ''alpski dolar''. Od 1925 do 1929 je gospodarsko uživalo kratek vzpon pred skorajšnjim zlomom po [[Črni petek (1929)|črnem petku]] 1929. Prva avstrijska republika je trajala do 1933, ko je kancler [[Engelbert Dollfuss]], z uporabo, kot je to sam imenoval, ''samoodklopa od parlamenta'' (''{{lang|de|Selbstausschaltung des Parlaments}}''), uvedel [[avtokracija|avtokratski]] režim po vzoru italijanskega [[fašizem|fašizma]].<ref name="johnson 104">Johnson 104</ref><ref name="brook 269">Brook-Shepherd 269–70</ref> Dve veliki stranki iz tega obdobja, socialni demokrati in konzervativci, sta ustanovili svoje paravojaške enote;<ref name="Brook-Shepherd 261">Brook-Shepherd 261</ref> ''Republikanischer Schutzbund'' socialnih demokratov so bili proglašeni za nezakonite, a so kljub temu delovali ob izbruhu [[državljanska vojna|državljanske vojne]].<ref name="Brook-Shepherd 261" /><ref name="johnson 104" /><ref name="brook 269" /><ref name="johnson 107">Johnson 107</ref> Po kratkotrajni [[avstrijska državljanska vojna|avstrijski državljanski vojni]] so avstrijski monarhisti in konservativci premagali svoje domače politične tekmece [[socialna demokracija|socialdemokrate]] in prepovedali avstrijsko podružnico [[NSDAP]]. Februarja 1934 so usmrtili več članov ''Schutzbunda'',<ref>Brook-Shepherd 283</ref> socialno-demokratska stranka je bila v ilegali, mnogi izmed članov so bili zaprti ali pa so emigrirali.<ref name="johnson 107" /> 1. maja 1934 so avstrofašisti izglasovali novo ustavo (»Maiverfassung«), ki je utrdila Dolfussovo moč, vendar so Dolfussa 25. julija 1934 med atentatom v poskusu prevrata ubili [[nacisti]].<ref>Lonnie Johnson 109</ref><ref>Brook-Shepherd 292</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-1987-0922-500, Wien, Heldenplatz, Rede Adolf Hitler.jpg|thumb|upright|Hitler govori na Heldenplatzu, Dunaj, 1938]] [[Slika:KZ Mauthausen.jpg|thumb|upright|Osvoboditev [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|koncentracijskega taborišča Mauthausen]], 1945]] Njegov naslednik, [[Kurt Schuschnigg]] (delno slovenskega rodu), ki je med 29. julijem 1934 in 11. marcem 1938 vladal Avstriji kot zvezni kancler z [[diktatura|diktatorskimi]] pooblastili, se je boril za ohranitev neodvisne Avstrije kot »boljše nemške države«. Schuschnigg je bil v obdobju med obema svetovnima vojnama zadnji avstrijski kancler pred nacistično priključitvijo Avstrije. 12. marca 1938 so avstrijski nacisti prevzeli vlado, medtem ko so nemške čete zavzele državo.<ref name="johnson 112">Johnson 112–113</ref> 13. marca 1938 je bila uradno razglašena priključitev (''[[Anschluss]]'') Avstrije. Dva dni kasneje je [[Adolf Hitler]] (po kraju rojstva Avstrijec) na Dunaju razglasil, kot je to sam imenoval, »ponovno združitev« svoje domovine z [[Tretji rajh|Nemčijo]]. Skupaj z Nemčijo so tudi v Avstriji 10. aprila 1938 izvedli zadnje volitve v obdobju nacizma. Na teh volitvah so tudi odločali o potrditvi združitve z Nemčijo. Zanjo je glasovalo 99,73 % udeležencev.<ref>{{navedi knjigo |first=Otmar |last=Jung |title=Plebiszit und Diktatur: die Volksabstimmungen der Nationalsozialisten |publisher=Mohr |location=Tübingen |year=1995 |isbn=3-16-146491-5 |pages=121}}</ref> Avstrija je bila s tem vključena v Tretji rajh in je prenehala obstajati kot neodvisna država. Arianizacija premoženja avstrijskih Judov se je pričela takoj, že sredi marca. Nacisti so Avstrijo imenovali »Ostmark«,<ref name="johnson 112" /> do leta 1942, ko so jo zopet preimenovali v »Alpen-Donau-Reichsgaue«. Nekateri izmed najbolj znanih nacistov so bili Avstrijci, med drugim Hitler, [[Adolf Eichmann]], [[Ernst Kaltenbrunner]], [[Arthur Seyss-Inquart]], [[Franz Stangl]] in [[Odilo Globocnik]],<ref>Ian Wallace (1999). ''[http://books.google.com/books?id=OiPp8JLxny8C&pg=PA81&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false German-speaking exiles in Great Britain]''. Rodopi. p.&nbsp;81. ISBN 90-420-0415-0</ref> Avstrijci so sestavljali tudi 40 % osebja nacističnih koncentracijskih taborišč.<ref>David Art (2006). "''[http://books.google.com/books?id=q3oLu8I8hVMC&pg=PA43&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false The politics of the Nazi past in Germany and Austria]''". Cambridge University Press. p.&nbsp;43. ISBN 0-521-85683-3</ref> Dunaj je padel 13. aprila 1945 med [[Rdeča armada|sovjetsko]] ofenzivo, malo pred dokončnim zlomom Tretjega rajha. Zavezniške sile so se sicer pripravljale tudi na ''[[Operacija alpski zid|Operacijo alpski zid]]'', ki naj bi se izvajala prav na avstrijskih tleh, a se zaradi prehitrega nacističnega zloma nikoli ni udejanila. [[Karl Renner]] in [[Adolf Schärf]] (Socialistična stranka Avstrije), Leopold Kunschak (Avstrijska ljudska stranka, bivši krščanski socialisti) in Johann Koplenig (Komunistična stranka Avstrije) so 27. aprila 1945 razglasili avstrijsko odcepitev od Tretjega rajha in pod državnim kanclerjem Rennerjem ustanovili začasno vlado, s privolitvijo Rdeče armade in s [[Josif Stalin€Stalinovo]] podporo.<ref name="johnson 135">Johnson 135–6</ref> Ta datum je neuradni dan rojstva druge republike. Konec aprila 1945 je bila večina zahodne in južne Avstrije še vedno pod nacistično vladavino. 1. maja 1945 je zopet začela veljati zvezna ustava iz leta 1929, ki jo je 1. maja 1934 ukinil samodržec Dollfuss. Prav na meji z Avstrijo je pri umiku nemških čet v domnevno varnejše zavetje britanskih sil na avstrijskem Koroškem 13.-14. maja 1945 od [[Prevalje|Prevalj]] proti [[Pliberk]]u prišlo do zadnje večje bitke druge svetovne vojne; ker pa so jugoslovanski partizani zavzeli tudi Koroško do Celovca, je med njimi in britanskimi okupacijskimi silami prihajalo do manjših napetosti. Do bitke je prišlo tudi 11. maja pri preboju [[Rupnikov bataljon|Rupnikovega bataljona]] proti [[Borovlje|Borovljam]]. Na [[Vetrinj]]skem polju se je po koncu vojne izoblikovalo tudi begunsko taborišče, kamor so se pred [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovansko armado]] umaknili civilisti in pripadniki kvizlinških enot iz Jugoslavije ([[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|četniki]], [[ustaši]], hrvaški domobrani in [[Prostovoljna protikomunistična milica|belogardisti]]).<ref>{{navedi splet |url= http://dk.mors.si/Dokument.php?id=402|title=Analiza zaključnih vojaških operacij na Koroškem po kapitulaciji Nemčije leta 1945 |accessdate=10.4.2015 |date=julij 2007 |format=pdf |first=Boštjan |last=Peternelj}}</ref> Iz tega taborišča so Britanci v Slovenijo (takrat Jugoslavijo) vrnili pripadnike vojaških formacij, ki so nato večinoma končali kot žrtve [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojev]]. Sámo taborišče je nato obstajalo do 1950.<ref name="poboji">{{navedi splet |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf |title=Povojni poboji na Slovenskem 1945 |accessdate= 10.4.2015|date=2009 |format=pdf |first=Andrej |last=Plohl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/93338/dijaki-begunske-gimnazije-ki-je-delovala-vsega-nekaj-let-so-naredili-izredne-kariere-alojzij-amb/|title=Dijaki begunske gimnazije, ki je delovala vsega nekaj let, so naredili izredne kariere |accessdate=10.4.2015 |date=23.5.2005 |work=Mladina}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://isim.zrc-sazu.si/en/publikacije/slovenski-begunci-v-avstriji-19451950-1#v|title=Slovenski begunci v Avstriji (1945–1950) |accessdate=10.4.2015 |work=Založba ZRC}}</ref> [[Slika:Bergisel.jpg|thumb|upright|[[Innsbruck]] je gostil [[Zimske olimpijske igre 1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]], kakor tudi prve [[Zimske mladinske olimpijske igre]] v zgodovini leta 2012.]] [[Slika:Uno City Kaiserwasser.jpg|thumb|upright|[[Urad Organizacije združenih narodov na Dunaju|Urad OZN na Dunaju]] (United Nations Office in Vienna - UNOV) je ena od štirih glavnih lokacij [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] po svetu.]] Skupno število avstrijskih žrtev med drugo svetovno vojno med 1939 in 1945 je ocenjeno na 260.000.<ref>Rüdiger Overmans. ''Deutsche militärische Verluste im Zweiten Weltkrieg.'' Oldenbourg 2000.</ref> Žrtev judovskega [[holokavst]]a je bilo 65.000,<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria/33382/Anschluss-and-World-War-II Anschluss and World War II]. Britannica Online Encyclopedia.</ref> okoli 140.000 pa jih je v letih 1938-39 emigriralo. Več tisoč Avstrijcev je bilo udeleženih v resnih nacističnih zločinih (samo v koncentracijskem taborišču [[Mauthausen]]-Gusen je bilo več sto tisoč žrtev), dejstvo, ki ga je uradno priznal šele kancler [[Franz Vranitzky]] leta 1992. ==== Po drugi svetovni vojni ==== Tako kot Nemčijo so tudi Avstrijo razdelili na britansko, francosko, ameriško in sovjetsko območje, ki jih je upravljala Zavezniška komisija za Avstrijo.<ref>Lonnie Johnson 137</ref> Kot je bilo nakazano že v Moskovski deklaraciji iz 1943, je prišlo s strani [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]] do posebne obravnave Avstrije.<ref name="johnson 135" /> Avstrijsko vlado, ki so jo sestavljali socialni demokrati, konzervativci in komunisti (do leta 1947) in je delovala na Dunaju (ki je bil obkrožen s sovjetsko cono), so zahodni zavezniki priznali oktobra 1945, po tem, ko so v začetku sumili, da je Renner Stalinov pajac. Po tem se je bilo moč izogniti dvojni vladi in delitvi države, kar se je zgodilo v Nemčiji. Avstrijo so sicer obravnavali bolj kot nacistično žrtev, ki so jo osvobodili zavezniki.<ref>Manfried Rauchensteiner: Der Sonderfall. Die Besatzungszeit in Österreich 1945 bis 1955 (''The Special Case. The Time of Occupation in Austria 1945 to 1955''), edited by [[Heeresgeschichtliches Museum]] / Militärwissenschaftliches Institut (Museum of Army History / Institute for Military Science), Vienna 1985</ref> 15. maja 1955 je po več let trajajočih pogovorih, na katere je vplivala tudi [[hladna vojna]], Avstrija z avstrijsko državno pogodbo s štirimi okupacijskimi silami pridobila polno neodvisnost. 26. oktobra 1955 je po odhodu vseh okupacijskih enot s parlamentarnim zakonom Avstrija razglasila »trajno [[nevtralnost]]«.<ref name="johnson 153">Lonnie Johnson 153</ref> Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi, število Slovencev se zmanjšuje in se kot narod vedno bolj [[Asimilacija (sociologija)|asimilira]] v nemško govorečo večino.<ref name="delo o manjšinah"/> [[Slika:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|thumb|upright|Avstrija se je [[Evropska unija|Evropski uniji]] pridružila leta 1995 in podpisala [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]] 2007.]] Politični sistem Druge republike temelji na ustavah iz let 1920 in 1929, ki sta se zopet uveljavili leta 1945. Sistem je sorazmeren, kar pomeni, da je večina pomembnih mest enakomerno porazdeljenih med socialne demokrate (SPÖ) in ljudsko stranko (ÖVP).<ref>Lonnie Johnson 139</ref> Močan je tudi vpliv interesnih skupin (delavcev, poslovnežev, kmetov), zato se vse spremembe zakonodaje sprejemajo s širokim konsenzom.<ref>Lonnie Johnson 165</ref> Od leta 1945 je enostrankarska vlada delovala v letih 1966–1970 (konzervativci oz. ljudska stranka) in 1970–1983 (socialni demokrati). V vseh ostalih volilnih obdobjih je država vladala bodisi velika koalicija (socialdemokrati in ljudska stranka) bodisi mala koalicija (ena izmed velikih dveh strank in ena izmed ostalih manjših). 1. januarja 1995 je na podlagi dvotretjinsko pozitivne referendumske odločitve Avstrija postala članica Evropske skupnosti.<ref>Brook-Shepherd 447, 449</ref> Po vstopu Lihtenštajna v [[schengensko območje]] leta 2011 nobena izmed sosednjih držav na mejah z Avstrijo ne izvaja več mejnega nadzora. Glavni stranki SPÖ in ÖVP imata glede vojaške neuvrščenosti nasprotni stališči: SPÖ zagovarja nevtralnost, ÖVP pa prilagajanje in sodelovanje v evropski zunanji in obrambni politiki. V resničnosti se to že dogaja, Avstrija tudi deluje v [[Partnerstvo za mir|Partnerstvu za mir]] in je tudi že ustrezno prilagodila svojo zakonodajo. === Unescova svetovna dediščina v Avstriji === Zaradi svoje bogate zgodovine je nekaj področij Avstrije vpisanih na [[UNESCO|Unescov]] [[seznam svetovne dediščine]] oz. so kandidati za vpis<ref>{{navedi splet |url= http://whc.unesco.org/en/statesparties/at |title=Austria |accessdate=25.4.2015 |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref>: * [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]] * Palača in vrtovi dvorca [[Schönbrunn]] * [[Kulturna krajina Hallstatt-Dachstein/Salzkammergut]] * [[Železniška proga čez Semmering]] * Mesto [[Gradec]] – zgodovinski center in grad Eggenberg * Kulturna krajina [[Wachau]] * Kulturna krajina [[Nežidersko jezero|Nežiderskega jezera]] / Fertő skupaj z Madžarsko * [[Zgodovinski center Dunaja]] * [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp]] (kamor spadajo tudi kolišča na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]) * [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] * Meje rimskega imperija – [[Donavski limes]] (Zahodni segment) * [[Velika zdraviliška mesta Evrope]] == Politika in uprava == [[Slika:Wien - Hofburg, Leopoldinischer Trakt.JPG|thumb|upright|Predsedniška palača v Leopoldovem traktu dvorca [[Hofburg]]]] [[Slika:Wien - Bundeskanzleramt1.JPG|thumb|upright|Urad zveznega kanclerja na Ballhausplatz]] [[Slika:Parlament Vienna June 2006 183.jpg|thumb|upright|Parlament na Dunaju, dom narodnega zbora in zveznega sveta (Nationalrates/Bundesrates)]] Avstrijski parlament je na Dunaju, glavnem in najbolj naseljenem mestu države. Avstrija je postala zvezna, predstavniška demokratična republika z zveznim ustavnim zakonom iz leta 1920. Politični sistem Druge republike z njenimi devetimi deželami temelji na ustavi iz leta 1920, spremenjeni leta 1929, ki je bila ponovno sprejeta 1. maja 1945.<ref>Lonnie Johnson 17, 142</ref> Predsednik Avstrije je vodja države. Predsednik je neposredno izvoljen z večino glasov ljudstva, po potrebi pa se izvede drugi krog med kandidati z največ glasovi. Avstrijski kancler je vodja vlade. Kanclerja izbere predsednik in mu je naloga, da oblikuje vlado na podlagi strankarske sestave spodnjega doma parlamenta. Vlado je mogoče razrešiti s predsedniškim odlokom ali z glasovanjem o nezaupnici v spodnjem domu parlamenta, Nationalratu. Volitve za predsednika in parlament so bile v Avstriji nekoč obvezne. Obveznost je bila odpravljena postopoma med letoma 1982 in 2004.<ref>{{Cite web|title=Bundesministerium für Inneres – Elections Compulsory voting|url=http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-url=https://web.archive.org/web/20071103221527/http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-date=3 November 2007|access-date=3 January 2009|publisher=Bmi.gv.at}}</ref> Avstrijski parlament je sestavljen iz dveh domov. Sestava Nacionalnega sveta (''Nationalrat'') (183 sedežev) se določi vsakih pet let (ali kadar koli zvezni predsednik razpusti Nacionalni svet na predlog zveznega kanclerja ali pa ga razpusti Nacionalni svet) s splošnimi volitvami, na katerih ima volilno pravico vsak državljan, starejši od 16 let. Volilna starost se je leta 2007 znižala z 18 na 16 let.<ref>{{Cite web|title=The Austrian Parliament|url=https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf|website=Parlament.gv.at|access-date=22 November 2021|archive-date=25 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220425043546/https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf}}</ref> Čeprav obstaja splošni prag 4 % glasov za vse stranke na zveznih volitvah (''Nationalratswahlen'') za sodelovanje v proporcionalni porazdelitvi sedežev, ostaja možnost neposredne izvolitve na sedež v enem od 43 regionalnih volilnih okrajev (''Direktmandat''). === Upravna delitev === {{glavni|Zvezna dežela Avstrije}} Republika Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel ({{lang-de|link=no|Bundesländer}}).<ref name="CIA"/> Zvezne dežele so nato razdeljene na okrožja ({{lang|de|[[Bezirke]]}}) in upravna mesta ({{lang|de|[[Statutarno mesto (Avstrija)|Statutarstädte]]}}). Okrožja so naprej razdeljena na občine ({{lang|de|Gemeinden}}). Upravna mesta imajo pristojnosti, ki sicer pritičejo tako okrožjem kot občinam. Poseben položaj ima Dunaj, ki je hkrati in mesto in zvezna dežela. {{ImageMap Avstrijskih zveznih dežel|options=float:left}} {| class="wikitable sortable" style=font-size:90%" |- ! # !![[Zvezna dežela Avstrije|Zvezna dežela]] !! Glavno mesto ! Površina<br />{{smaller|(km²)}} !! Prebivalstvo<br />(2025) |- | 1 / B ||[[Gradiščanska]] (''Burgenland'') || [[Železno, Avstrija|Železno]] (''Eisenstadt'') |style=text-align:right| 3965 ||style=text-align:right| 301.790 |- | 2 / K ||[[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] (''Kärnten'') || [[Celovec]] (''Klagenfurt am Wörthersee'') |style=text-align:right| 9537 ||style=text-align:right| 570.095 |- | 3 / N ||[[Spodnja Avstrija]] (''Niederösterreich'') || [[St. Pölten]] |style=text-align:right| 19.180 ||style=text-align:right| 1.727.514 |- | 4 / O ||[[Gornja Avstrija|Zgornja Avstrija]] (''Oberösterreich'') || [[Linz]] |style=text-align:right| 11.983 ||style=text-align:right| 1.535.519 |- | 5 / S ||[[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]] || [[Salzburg]] |style=text-align:right| 7155 ||style=text-align:right| 572.846 |- | 6 / St ||[[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] (''Steiermark'') || [[Gradec]] (''Graz'') |style=text-align:right| 16.399 ||style=text-align:right| 1.271.716 |- | 7 / T ||[[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] (''Tirol'') || [[Innsbruck]] |style=text-align:right| 12.648 ||style=text-align:right| 777.660 |- | 8 / V ||[[Predarlska]] (''Vorarlberg'') || [[Bregenz]] |style=text-align:right| 2602 ||style=text-align:right| 411.784 |- | 9 / W ||colspan=2| [[Dunaj]] (''Wien'') |style=text-align:right| 415 ||style=text-align:right| 2.028.289 |} === Zunanja politika === Avstrija je članica [[Evropska unija|Evropske unije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Konference za varnost in sodelovanje v Evropi]] in opazovalka v [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropski uniji]]. Je tudi soustanoviteljica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]]. === Eksklave in enklave === Na ozemlju Avstrije se nahaja [[Kleinwalsertal]], ki je funkcionalno [[enklava]] Zvezne republike Nemčije. Kleinwalsertal je sicer del Predarlskega in geografsko meji neposredno nanj, vendar je zaradi topografije ozemlja kraj dostopen samo preko Nemčije. Druga funkcionalna enklava Nemčije je naselbina Jungholz na Tirolskem, ki ni dosegljiva iz Avstrije in je z matično državo povezana le preko 1636 metrov visokega vrha Sorgschrofen. Tako imenovani dvorni gozdovi (Saalforste) se nahajajo na avstrijskem ozemlju, vendar so v zasebni pravni lasti Bavarske. Funkcionalna avstrijska enklava je bila še na švicarskem ozemlju. Švicarskega [[Samnaun|Samnauna]] dolgo časa ni bilo mogoče doseči iz Švice po cesti, temveč prek Avstrije (Tirolske). Zaradi tega so v 19. stoletju opustili retoromanščino in jo nadomestili s tirolščini podobnim narečjem. Sedaj ima Samnaun že tudi cestno povezavo z matično Švico, ima pa še naprej status [[brezcarinska cona|brezcarinske cone]]. Do leta 1980 je podoben status kot Samnaun imel tudi Spiss na avstrijsko-švicarski meji. Kraj je bil dolgo časa dostopen samo iz Samnauna in se je moral upirati izseljevanju, saj je v nasprotju z drugimi enklavami imel malo gospodarskih možnosti, V okviru avstrijske države predstavlja okraj [[Lienz]] (tudi [[Vzhodna Tirolska]]) eksklavo zvezne dežele [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolske]].<ref>{{navedi splet |url=http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |title=Same Name, Other Side of the Border (Part IV: Southern and Eastern Europe) |accessdate=31.5.2015 |date=2012 |work=The Basement Geographer |archive-date=2015-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150322231144/http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |url-status=dead}}</ref> === Vojska === {{Več slik |align = right |direction= vertical |footer = |footer_align = center |footer_background= |width = 250 |image1 = Leopard 2A4 Austria 4.JPG |caption1= [[Glavni bojni tank]] [[Leopard 2|Leopard 2A4]] Kopenske vojske avstrijskih oboroženih sil |image2 = Eurofighter Typhoon AUT.jpg |caption2= [[Lovsko letalo]] [[Eurofighter Typhoon]] Vojaškega letalstva avstrijskih oboroženih sil }} Moč avstrijskih oboroženih sil (nemško: ''Österreichisches Bundesheer'', dobesedno Avstrijska zvezna vojska) v veliki meri sloni na [[nabor|naborniškemu sistemu]]. Vojaška obveznost se za moške prične z&nbsp;18. letom in traja do dopolnjenega 50.&nbsp;leta starosti. [[Vojaški rok]] traja šest mesecev. Državljan ima v zvezi s služenjem vojaškega roka možnost ugovora vesti: v tem primeru se obveznost vojaškega roka izpolni s civilnim služenjem, ki traja od 9–12&nbsp;mesecev.<ref name="klinar"/> Leta 2013 je bilo v aktivni vojaški službi okoli 24.500 pripadnikov avstrijskih oboroženih sil,<ref name="EDA">{{navedi splet |url= http://www.eda.europa.eu/info-hub/defence-data-portal/Austria/year/2013|title=Defence Data of Austria in 2013 |accessdate=18.7.2015 |publisher=European Defence Agency}}</ref> število pripadnikov rezervne sestave pa se trenutno giblje okoli 27.000.<ref name="GFP"/> Kopenska vojska ima v svoji sestavi okoli 60&nbsp;[[tank]]ov, 400&nbsp;[[pehotno bojno vozilo|pehotnih bojnih vozil]] in 80&nbsp;[[samovozna artilerija|samovoznih artilerij]], Vojaško letalstvo ima okoli 130&nbsp;zrakoplovov, od tega 15&nbsp;lovcev in 70&nbsp;[[helikopter]]jev.<ref name="GFP">{{navedi splet |url= http://www.globalfirepower.com/country-military-strength-detail.asp?country_id=austria|title=Austria Military Strength |accessdate=18.7.2015 |date=1.4.2015|publisher=Global Firepower (GFP)}}</ref> Leta 2013 so vojaški izdatki znašali 2.432 milijonov [[Evro|€]], kar je predstavljalo 0,78 % [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]].<ref name="EDA"/> Glavni sektorji Avstrijske zvezne vojske so Kopenska vojska (''Landstreitkräfte''), Vojaško letalstvo (''Luftstreitkräfte'') ter enote za mednarodne misije (''Internationale Einsätzein'') in specialne sile (''Spezialeinsatzkräfte''), ki delujejo pod enotnim poveljstvom (''Streitkräfteführungskommando'', SKFüKdo). Glede na to, da je Avstrija celinska država, nima svoje [[vojna mornarica|vojne mornarice]]. Vrhovni poveljnik avstrijskih oboroženih sil je predsednik države. Nadzor nad oboroženimi silami ima Zvezni svet za obrambo, ki ga vodi zvezni kancler. Zvezni svet za obrambo sestavljajo še podkancler, minister za obrambo, minister za zunanje zadeve in ostali resorni ministri ter načelnik generalštaba Avstrijske zvezne vojske in načeloma tudi predstavniki vseh v državnem svetu zastopanih strank.<ref name="klinar">{{navedi knjigo|author=Klinar T. |year=2007 |title=Primerjava organiziranosti in nalog oboroženih sil Avstrije in Slovenije ''[diplomsko delo]''|publisher=Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/specialisticna/docs/spec_klinar-tomaz.doc}}</ref> Naloge Avstrijske zvezne vojske so vojaška obramba države ter v povezavi s tem obramba ustavne ureditve in demokratične svobode prebivalstva ter vzdrževanje notranje državne ureditve in varnosti, pomoč v primeru naravnih nesreč in nezgod ter pomoč v tujini pri vzdrževanju miru, izvajanju humanitarne pomoči in pomoči v primeru naravnih nesreč, kot tudi iskalne in reševalne naloge.<ref name="klinar"/> V tujini je trenutno največ pripadnikov na [[Kosovo|Kosovu]] (507 pripadnikov, [[KFOR]]), v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] (324 pripadnikov, [[EUFOR]] Althea) in v [[Libanon]]u (171 pripadnikov, [[UNIFIL]]).<ref>{{navedi splet|title=Auslandseinsätze des Bundesheeres|url=http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|accessdate=18.7.2015|date=Julij 2015|publisher=Bundesheer|language=de|archive-date=2015-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20150722001112/http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|url-status=dead}}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Avstrije}} [[Slika:Oesterreich topo.png|thumb|upright=1.4|Topografska karta Avstrije s prikazanimi mesti z več kot 100.000 prebivalci.]] Avstrija je zaradi svoje lege v Alpah pretežno gorata država. Srednjevzhodne Alpe, Severne apneniške Alpe in Južne apneniške Alpe delno ležijo v Avstriji. Od celotne površine Avstrije (83.871 km<sup>2</sup>) se le približno četrtina lahko šteje za nižinsko, le 32 % države pa leži pod 500 metri nadmorske višine. Alpe zahodne Avstrije se v vzhodnem delu države nekoliko umaknejo nižinam in ravninam. Avstrija leži med 46° in 49° severne širine ter 9° in 18° vzhodne dolžine. Razdelimo jo lahko med pet območij, med katerimi je z 62 % ozemlja največje tisto, ki pripada [[Vzhodne Alpe|Vzhodnim Alpam]]. Avstrijsko predgorje ob vznožju Alp in [[karpati|Karpatov]] zavzemajo 12 %, predgorje na vzhodu in območja, ki obdajajo obrobje [[Panonska nižina|Panonske nižine]], pa približno prav tako 12 %. Drugo večje [[Gora|gorsko]] območje, precej nižje od Alp, je na severu. Znano kot avstrijska [[granit]]na [[planota]] in leži v osrednjem delu [[Češki masiv|Češkega masiva]] ter zavzema 10 % Avstrije. Avstrijski del [[Dunajska kotlina|Dunajske kotline]] pokriva ostale 4 %. V Avstriji gozdna pokritost predstavlja približno 47 % celotne površine, kar je leta 2020 ustrezalo 3.899.150 hektarjem (ha) gozda, kar je več kot 3.775.670 hektarjev (ha) leta 1990. Leta 2020 je naravno obnavljajoči se gozd pokrival 2.227.500 hektarjev (ha), zasajeni gozd pa 1.671.500 hektarjev (ha). Od naravno obnavljajočega se gozda je bilo 2 % primarnih gozdov (ki jih sestavljajo avtohtone drevesne vrste brez jasno vidnih znakov človeške dejavnosti), približno 23 % gozdne površine pa je bilo znotraj zavarovanih območij. Za leto 2015 je bilo 18 % gozdnih površin v javni lasti, 82 % v zasebni lasti in 0 % z lastništvom, navedenim kot drugo ali neznano.<ref>{{Cite book|url=https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/a6e225da-4a31-4e06-818d-ca3aeadfd635/content|title=Terms and Definitions FRA 2025 Forest Resources Assessment, Working Paper 194|publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations|year=2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Global Forest Resources Assessment 2020, Austria|url=https://fra-data.fao.org/assessments/fra/2020/AUT/home/overview|website=Food Agriculture Organization of the United Nations}}</ref> Fitogeografsko Avstrija spada v srednjeevropsko provinco Cirkumborealne regije znotraj Borealnega kraljestva. Po podatkih [[WWF]] lahko ozemlje Avstrije razdelimo na štiri [[ekoregija|ekoregije]]: srednjeevropske mešane gozdove, panonske mešane gozdove, alpske iglavce in mešane gozdove ter zahodnoevropske širokolistne gozdove.<ref name="DinersteinOlson2017">{{Cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant |last10=Noss |first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|last15=Barber|first15=Charles Victor|date=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first17=Cyril|last18=Martin|first18=Vance|last19=Crist|first19=Eileen |last20=Sechrest |first20=Wes|last21=Price|first21=Lori|last22=Baillie|first22=Jonathan E. M.|last23=Weeden|first23=Don|last24=Suckling|first24=Kierán|last25=Davis|first25=Crystal|last26=Sizer|first26=Nigel|last27=Moore|first27=Rebecca|last28=Thau|first28=David|last29=Birch|first29=Tanya |last30=Potapov |first30=Peter|last31=Turubanova|first31=Svetlana|last32=Tyukavina|first32=Alexandra|last33=de Souza|first33=Nadia|last34=Pintea|first34=Lilian|last35=Brito|first35=José C.|last36=Llewellyn|first36=Othman A.|last37=Miller|first37=Anthony G.|last38=Patzelt|first38=Annette|last39=Ghazanfar|first39=Shahina A. |last40=Timberlake |first40=Jonathan|last41=Klöser|first41=Heinz|last42=Shennan-Farpón|first42=Yara|last43=Kindt|first43=Roeland|last44=Lillesø|first44=Jens-Peter Barnekow|last45=van Breugel|first45=Paulo|last46=Graudal|first46=Lars|last47=Voge|first47=Maianna|last48=Al-Shammari|first48=Khalaf F.|last49=Saleem|first49=Muhammad}}</ref> Avstrija je imela leta 2018 povprečno oceno indeksa integritete gozdne krajine 3,55/10, kar jo uvršča na 149. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{Cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G. |last10=Callow |first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|date=2020|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity – Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|page=5978|bibcode=2020NatCo..11.5978G|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|issn=2041-1723|pmc=7723057|pmid=33293507|doi-access=free|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A. |last20=Hofsvang |first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S. |last30=Mendez |first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B. |last40=Stevens |first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.}}</ref> 6 najvišjih avstrijskih gora: {| class="wikitable sortable" |- style=background:#DDD ! # !!Ime !!Višina !!Gorovje |- | 1 || {{Sort|Grossglockner|[[Großglockner]] (Veliki Klek)}} || 3.798 m || {{Sort|Ture, visoke|[[Zahodne Ture|Visoke Ture]]}} |- | 2 || [[Wildspitze]] || 3.772 m || {{Sort|Otztalske Alpe|[[Ötztalske Alpe]]}} |- | 3 || [[Kleinglockner]] || 3.770 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 4 || {{Sort|Weisskugel|[[Weißkugel]]}}|| 3.739 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 5 || {{Sort|Poschlturm|[[Glocknerwand|Pöschlturm]]}} || 3.721 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 6 || {{Sort|Hortnagelturm|[[Glocknerwand|Hörtnagelturm]]}} || 3.719 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |} <gallery class=center mode=packed> Neusiedler See -- Podersdorf.jpg|[[Nežidersko jezero]] v [[Panonska nižina|Panonski nižini]] Stadtteile von Wien entlang der Donau (gesehen von Nordwesten).jpg|[[Dunajska kotlina]] Krems and mautern from ferdinandswarte.jpg|[[Krems an der Donau|Krems]] na koncu doline pri [[Wachau]]-u 1 hallstatt austria.jpg|Pogled na [[Hallstatt]] Vorderhopfreben Üntschenspitze 1.jpg|Avstrijsko podeželje v pokrajini [[Schoppernau]] poleti Heiligenblut kirche2.jpg|Pogled na [[Großglockner]] iz vasice [[Heiligenblut am Großglockner|Heiligenblut]] Oberleis 01 2008.JPG|Nižavje [[Weinviertel]] 2013-12-Nassfeld (11)a.jpg|Avstrijske Alpe na Koroškem Semmering Railway 2013.jpg|[[Železniška proga čez Semmering]] v Vzhodnih Alpah </gallery> === Podnebje === [[Slika:Rr-ann zamg.png|thumb|upright|Povprečna letna količina padavin v Avstriji]] Največji del Avstrije leži v [[zmerno topli pas|zmerno toplem pasu]], kjer prevladujejo [[zahod]]ni vetrovi. Ker okoli dve tretjine dežele pokrivajo Alpe, prevladuje [[gorsko podnebje]]. Na vzhodu v Panonski nižini in ob Donavski dolini ima podnebje celinski značaj, z manj padavinami kot v Alpah. Čeprav je v Avstriji pozimi hladno (−10 do 0&nbsp;°C), so lahko poletne temperature razmeroma visoke,<ref name="Climate">{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101202042009/http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archivedate=2.12.2010|title=Average Conditions, Vienna, Austria|year=2006|publisher=British Broadcasting Corporation|accessdate=24.5.2009}}</ref> s povprečnimi temperaturami okoli 25&nbsp;°C in najvišjo temperaturo 40,5&nbsp;°C, izmerjeno avgusta 2013.<ref name=ZAMG>[http://www.zamg.ac.at/cms/de/klima/klimauebersichten/klimamittel-1971-2000 Klima]. Central Institute for Meteorology and Geodynamic</ref> {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Lech, Vorarlberg (1440 m; povprečne temperature 1982 – 2012) Dfc, meji na Dfb. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-0,7 |Feb high C= 0,3 |Mar high C= 3,5 |Apr high C= 7,1 |May high C=11,8 |Jun high C=17,4 |Jul high C=16,8 |Aug high C=14,3 |Sep high C=15,1 |Oct high C= 9,7 |Nov high C= 3,7 |Dec high C= 0,1 |Average high C= |Jan mean C=-4,5 |Feb mean C=-3,7 |Mar mean C=-0,6 |Apr mean C= 2,9 |May mean C= 7,3 |Jun mean C=10,6 |Jul mean C=12,7 |Aug mean C=12,2 |Sep mean C= 9,9 |Oct mean C= 5,6 |Nov mean C= 0,4 |Dec mean C=-3,3 |year mean C= |Jan low C=-8,2 |Feb low C=-7,6 |Mar low C=-4,7 |Apr low C=-1,3 |May low C= 2,8 |Jun low C= 6,0 |Jul low C= 8,0 |Aug low C= 7,7 |Sep low C= 5,6 |Oct low C= 1,6 |Nov low C=-2,9 |Dec low C=-6,6 |Average low C= |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 59 |Feb precipitation mm= 54 |Mar precipitation mm= 56 |Apr precipitation mm= 70 |May precipitation mm=103 |Jun precipitation mm=113 |Jul precipitation mm=133 |Aug precipitation mm=136 |Sep precipitation mm= 95 |Oct precipitation mm= 67 |Nov precipitation mm= 78 |Dec precipitation mm= 66 |year precipitation mm = |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/117363/|title= Lech climate data}} }} {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Kühtai, Tirolska (2060 m; povprečne temperature 1982 – 2012) ET, podobno kot Dfc. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-3,3 |Feb high C=-3,2 |Mar high C=-0,9 |Apr high C= 2,3 |May high C= 7,0 |Jun high C=10,4 |Jul high C=12,7 |Aug high C=12,3 |Sep high C= 9,6 |Oct high C= 6,3 |Nov high C= 0,5 |Dec high C=-2,4 |Average high C = |Jan mean C=-6,6 |Feb mean C=-6,5 |Mar mean C=-4,2 |Apr mean C=-1,1 |May mean C= 3,4 |Jun mean C= 6,6 |Jul mean C= 8,8 |Aug mean C= 8,6 |Sep mean C= 6,4 |Oct mean C= 2,9 |Nov mean C=-2,4 |Dec mean C=-5,4 |year mean C = |Jan low C=-9,9 |Feb low C=-9,8 |Mar low C=-7,5 |Apr low C=-4,4 |May low C=-0,2 |Jun low C= 2,9 |Jul low C= 4,9 |Aug low C= 4,9 |Sep low C= 3,3 |Oct low C=-0,5 |Nov low C=-5,2 |Dec low C=-8,4 |Average low C = |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 73 |Feb precipitation mm= 66 |Mar precipitation mm= 80 |Apr precipitation mm= 87 |May precipitation mm=115 |Jun precipitation mm=126 |Jul precipitation mm=148 |Aug precipitation mm=138 |Sep precipitation mm= 96 |Oct precipitation mm= 74 |Nov precipitation mm= 83 |Dec precipitation mm= 72 |year precipitation mm= |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/111749/|title= Kühtai climate data}} }} === Jezera === Največje [[Jezero|jezero]] je [[Nežidersko jezero]] na Gradiščanskem, od katerega približno 77 % celotne površine 315&nbsp;km² leži v Avstriji, ostanek pa pripada Madžarski. Sledijo [[Attersee (See)|Attersee]] s 46&nbsp;km² in [[Traunsee]] s 24&nbsp;km² v Zgornji Avstriji. Tudi [[Bodensko jezero]] s svojimi 536&nbsp;km² na tromeji z Nemčijo (deželi [[Bavarska]] in [[Baden-Württemberg]]) in Švico s svojim manjšim delom leži na avstrijskem ozemlju. Za poletni [[turizem]] imajo jezera poleg gora velik pomen, še posebej koroška in salzburška. Najbolj znana koroška jezera so: [[Vrbsko jezero]] (''Wörthersee'') pri Celovcu, [[Milštatsko jezero]] nad [[Špital ob Dravi|Špitalom]], [[Osojsko jezero]] (''Ossiacher See'') pri Beljaku in [[Belo jezero (Koroška)|Belo jezero]] (''Weißensee'') (med [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohorjem]] in Špitalom). Znani sta tudi [[Mondsee (jezero)|Mondsee]] in [[Wolfgangsee]] na meji med Salzburgom in Zgornjo Avstrijo. === Reke === Večji del Avstrije spada preko [[Donava|Donave]] neposredno k [[Črno morje|črnomorskemu]] porečju, približno ena tretjina na jugovzhodu pa preko [[Mura|Mure]] (nemško ''Mur'') in [[Drava|Drave]] (''Drau'') in nato posredno zopet preko Donave zopet k črnomorskemu porečju. Le majhen del (2.366&nbsp;km²) na Zahodu se odvodnjava preko reke Ren (''Rhein'') v [[Atlantski ocean|Atlantik]] in na severu preko reke [[Laba|Labe]] (918&nbsp;km²) v [[Severno morje]]. Večji pritoki reke Donave (od zahoda proti vzhodu): * [[Lech (reka)|Lech]], [[Isar]] in [[Inn]] se v Donavo izlivajo na [[Bavarska|Bavarskem]]. Te reke odvodnjavajo Tirolsko, medtem ko [[Salzach]], pritok reke Inn, odvodnjava večino dežele Salzburg. Na [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburškem]] so tudi najvišji avstrijski [[Krimmlski slapovi]]. * [[Traun (Donava)|Traun]], [[Aniža (reka)|Aniža (Enns)]], [[Ybbs]], [[Erlauf (reka)|Erlauf]], [[Pielach]], [[Traisen (reka)|Traisen]], [[Wien (reka)|Wienfluss]], in [[Fischa]] odvodnjavajo ozemlje južno od Donave (so desni pritoki): Zgornjo Avstrijo, Štajersko, Spodnjo Avstrijo in Dunaj. * [[Große Mühl|Veliki]] in [[Mali Mühl]], [[Rodl]],[[Gusen (reka)| Gusen]] in [[Aist (reka)|Aist]], [[Kamp (reka)|Kamp]], [[Göllersbach]] in [[Rußbach (Donava)|Rußbach]] ter [[Thaya]] na severu in [[March (reka)|March]] na vzhodu odvodnjavajo ozemlje severno od Donave (so levi pritoki Donave): dele Zgornje in Spodnje Avstrije. Mura odvodnjava salzburški predel [[Lungau]] in Štajersko, na [[Hrvaška|Hrvaškem]] se izliva v Dravo, ki sama odvodnjava Koroško in vzhodno Tirolsko (Drava se v Donavo izliva na meji s [[Srbija|Srbijo]]). [[Raba]] (nemško: ''Raab'') odvodnjava del Štajerske in se na Madžarskem izliva v rokav Donave. Ren odvodnjava večino Predarlškega, teče skozi [[Bodensko jezero]] in se izliva v Severno morje. Reka [[Lainsitz]] je skoraj nepomembna, vendar je edina avstrijska reka, ki se iz Spodnje Avstrije preko Češke izliva v [[Laba|Labo]]. [[Slika:Danube In The Wachau Valley.jpg|thumb|center|upright=1.8|[[Donava]] v [[Wachau|dolini Wachau]] ([[Dürnstein]] povsem na levi in [[Krems an der Donau]] povsem na desni). Dolina Wachau je od leta 2000 zaradi arhitekturne in kmetijske zgodovine vpisana v [[UNESCO|Unescov]] [[Seznam svetovne dediščine]] kot kulturna krajina.<ref name=Unesco>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/970|title=Wachau Cultural Landscape|accessdate=5.12.2010|publisher=Unseco.org}}</ref><ref name=Report>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/archive/repcom00.htm#970|title=United Nations Educational, Scientific And Cultural Organization Convention Concerning The Protection Of The World Cultural And Natural Heritage, World Heritage Committee:Twenty-fourth session, Cairns, Australia:27 November – 2 December 2000: Report |accessdate=5.12.2010|publisher=Unesco.org}}</ref>]] == Gospodarstvo == [[Slika:Products exported by Austria.png|thumb|upright=1.5|Drevesna struktura izdelkov, ki jih izvaža Avstrija, po klasifikaciji HS4.]] [[Slika:Wien 07 Mariahilfer Straße Shopping a.jpg|thumb|upright|[[Mariahilf]] nakupovalna avenija na Dunaju]] [[Slika:13-08-30-wien-by-RalfR-123.jpg|thumb|upright|Moderni [[Dunaj]], Dunajski mednarodni center z uradi [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in stavbo DC Tower&nbsp;1.]] Avstrija, ki je po bruto [[Kosmati domači proizvod|domačem proizvodu]] na prebivalca na 12.&nbsp;mestu v svetu,<ref name=autogenerated1>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2012/01/weodata/weorept.aspx?sy=2009&ey=2012&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=122&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CLP&grp=0&a=&pr.x=37&pr.y=14 |title=Austria|publisher=International Monetary Fund|accessdate=17. april 2012}}</ref> ima dobro razvito [[socialno-tržno gospodarstvo]] in visok življenjski standard. Do 1980-ih je Avstrija [[Nacionalizacija|nacionalizirala]] precej največjih industrijskih podjetij; v zadnjih letih pa je [[privatizacija]] skrčila državno lastništvo na stopnjo, primerljivo z ostalimi evropskimi državami. Delavska gibanja so v Avstriji še posebej močna in imajo znaten vpliv na delavsko politiko. Poleg zelo razvite [[Industrija|industrije]] je mednarodni [[turizem]] najpomembnejši del gospodarstva. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[industrija]] (zlasti kovinsko-predelovalna industrija, avtomobilska, elektrokemija in inženiring) 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %. Majhna in srednje velika podjetja imajo v avstrijskem gospodarstvu velik pomen. Z več kot 300.000 podjetji v proizvodnji in storitvah jih kar 99,6 % sodi v kategorijo majhnih in srednje velikih podjetij (SME - ''small and medium enterprises''), le približno 1.400 podjetij ima več kot 250 zaposlenih. V povprečju imajo avstrijska podjetja manj kot 10&nbsp;zaposlenih. SME skupaj zaposlujejo dve tretjini vseh zaposlenih in proizvedejo 50 % BDP.<ref name="izvoznookno">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx |title=Avstrija: Predstavitev države |accessdate=16.2.2015 |work=[[SPIRIT]]}}</ref> Največje delniške družbe so: <ref name="Forbes 2000">{{navedi splet |url=http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |title=Forbes Global 2000: Austria's Largest Companies |accessdate=15.3.2015 |date=30.6.2013 |work=[[Forbes]] |archive-date=2015-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403081328/http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://austriantimes.at/news/Business/2013-04-19/48107/11%20Top%20Austrian%20Firms%20make%20it%20to%20world%20top%20list|title=11 Top Austrian Firms make it to world top list |accessdate=15.3.2015 |date=19.4.2013 |work=Austriantimes.at}}</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Mesto na svetu !! Podjetje !! Promet (milijard [[USD]]) !! Tržna vrednost (milijard USD) |- | {{0}}304.|| [[OMV|OMV Group]] ([[Nafta|nafta]] in derivati) ||56,3 ||14,7 |- | {{0}}655.|| [[Raiffeisen Bank International]] ([[Banka|bančništvo]]) ||13,9 ||{{0}}7,6 |- | {{0}}672.|| Erste Group Bank (bančništvo) ||15,5 ||12,3 |- | {{0}}723.|| Vienna Insurance Group ([[Zavarovalnica|zavarovalništvo]]) ||12,4 ||{{0}}6,6 |- | {{0}}920.|| Voestalpine (proizvodnja [[Jeklo|jekla]]) ||16,1 ||{{0}}5,8 |- | 1229.|| Verbund (proizvodnja [[Električna energija|električne energije]]) ||{{0}}4,1 ||{{0}}7,4 |- | 1369.|| Strabag (gradbeništvo) ||17,8 ||{{0}}2,4 |- | 1372.|| Uniqa (zavarovalništvo) ||{{0}}7,6 ||{{0}}3,0 |- | 1558.|| Andritz (strojna industrija) ||{{0}}6,7 ||{{0}}7,0 |- | 1697.|| Volksbank (bančništvo) ||{{0}}2,2 ||{{0}}1,0 |- | 1798.|| Immofinanz (investicije v [[Nepremičnina|nepremičnine]]) ||{{0}}1,6 ||{{0}}4,3 |} Poleg tega iz Avstrije izhajajo tudi druga mednarodno znana podjetja, npr. [[Red Bull]], [[Swarowski]], [[ÖBB]] (Avstrijske železnice), [[Manner]] in druga.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=205&nav=industry |title=Top 10 strongest Austrian Brands in 2014 |accessdate=15.3.2015 |work=Eurobrand}}</ref> Zgodovinsko je Nemčija najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Avstrije, kar je lahko zaradi hitrih sprememb v nemškem gospodarstvu za Avstrijo na dolgi rok škodljivo. Od vstopa Avstrije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] (EU) so Avstrijci okrepili gospodarske vezi z drugimi EU gospodarstvi in s tem zmanjšali gospodarsko odvisnost od Nemčije. Dodatno je članstvo v EU prineslo številne tuje investitorje, ki sta jih pritegnila avstrijski pristop k enotnemu evropskemu trgu in bližina vzhajajočih gospodarstev [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]]. Od razkroja komunizma so bila avstrijska podjetja aktivni igralci in združevalci na področju Vzhodne Evrope. Med 1995 in 2010 je bilo v povezavi z avstrijskimi družbami javno objavljenih 4.868 združitev in pripojitev v skupni vrednosti 163&nbsp;milijard&nbsp;EUR.<ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#MergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26.7.2011 | url-status=live}}</ref> Največje transakcije z avstrijsko vključenostjo so bile <ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#TopMergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26 July 2011 | url-status=live}}</ref>: pripojitev [[Bank Austria]] s strani [[HypoVereinsbank|Bayerische Hypo- und Vereinsbank]] za 7,8&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2000, pripojitev [[Porsche|Porsche Holding Salzburg]] s strani [[Volkswagen Group]] za 3,6&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2009<ref>{{navedi splet|last=Ramsey |first=Jonathon |url=http://www.autoblog.com/2009/12/08/volkswagen-takes-49-9-percent-stake-in-porsche-ag/ |title=Volkswagen takes 49.9&nbsp;percent stake in Porsche AG |publisher=Autoblog.com |accessdate=24.7.2011}}</ref> in pripojitev [[Banca Comercială Română]] s strani [[Erste Group]] za 3,7&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2005.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.erstegroup.com/de/Download?chronicleId=0901481b80005991.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-15 |archive-date=2011-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110809152940/http://http/ |url-status=dead}}</ref> Majhno, a zelo razvito [[kmetijstvo]] zaposluje preko 5 % delovno aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski dejavnosti sta [[Govedo|govedoreja]] in [[vinogradništvo]]. Hitro se razvija tudi ekološko kmetijstvo, ki trenutno predstavlja 10 % kmetijske proizvodnje.<ref name="izvoznookno"/> Čeprav ima razvito tržno gospodarstvo, je v Avstriji še vedno močno prisotna korupcija, ki državo letno po nekaterih ocenah stane okrog 27 milijard evrov. Nekatere od zadnjih korupcijskih afer so prodaja državnih stanovanj,<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-avstrijo-stane-27-milijard-evrov-na-leto.html|title=Korupcija Avstrijo stane 27 milijard evrov na leto |accessdate=23.5.2015 |date=2.5.2015 |work=Delo d.d.}}</ref> nakup [[Lovsko letalo|lovskih]] vojaških [[Letalo|letal]] [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-in-avstrija-kazen-naj-bo-vzgojna.html|title=Korupcija in Avstrija: Kazen naj bo vzgojna |accessdate=2.5.2015 |date=8.6.2013 |work=Delo d.d.}}</ref> ter sumljivi posli (med drugim v Sloveniji in na Hrvaškem) Hypo Alpe Adria Bank, zaradi katere je skoraj bankrotirala avstrijska zvezna dežela Koroška.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2014/03/hypo.aspx?format=json&hide_hf=1&mob=1&os=ios&ver=2.2|title=Kako so Avstrijci zavozili svojo banko Hypo in koliko bodo plačali za njeno reševanje |accessdate=2.5.2015 |date=10.3.2014 |work=Planet.Siol.net}}</ref> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo"/> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15.&nbsp;mestu.<ref name="okno2016"/> Slovensko [[Luka Koper|pristanišče Koper]] je za avstrijsko gospodarstvo najpomembnejše [[Morje|morsko]] pristanišče.<ref>{{navedi splet |url=http://izvozniki.finance.si/8814300/Intervju-Avstrija-je-najpomembnej%C5%A1i-tuji-trg-Luke-Koper |title=Intervju: Avstrija je najpomembnejši tuji trg Luke Koper |accessdate=15.3.2015 |date=10.12.2014 |work=Finance}}</ref> Po podatkih iz leta 2014 dela v Avstriji več kot 14.000 Slovencev, večinoma v krajih, ki mejijo na [[Koroška regija|Koroško]], [[Štajerska|Štajersko]] in [[Prekmurje]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/slovenija/v-avstriji-dela-vec-kot-14-000-slovencev.html|title=V Avstriji dela več kot 14.000 Slovencev |accessdate=16.3.2015 |date= 31.8.2014 |work=Delo d.d.}}</ref> === Turizem === Turizem h kosmatemu domačemu proizvodu Avstrije prispeva skoraj 9 %.<ref name="STAT">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf |title=TOURISMUS IN ÖSTERREICH 2007|accessdate=18.11.2008 |language=de |date= May 2008|format=PDF|publisher= BMWA, WKO, Statistik Austria| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081218105425/http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf| archivedate= 18.12.2008 | url-status=live}} {{Dead link|date=September 2010|bot=H3llBot}}</ref> Leta 2007 je bila po zaslužku iz turizma Avstrija z 18,9&nbsp;milijarde&nbsp;USD na 9.&nbsp;mestu v svetu.<ref name="UNTWO"/> Po številu turistov je bila z 20,8&nbsp;milijona obiskovalcev na 12.&nbsp;mestu.<ref name="UNTWO">{{navedi splet|url=http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf |title=UNTWO World Tourism Barometer, Vol.6 No.2 |accessdate=18.11.2008 |publisher=UNTWO |date=junij 2008 |format=PDF | archiveurl= https://web.archive.org/web/20081031013714/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf| archivedate= 31.10.2008 | url-status=live}}</ref> Najbolje ocenjene zanimivosti so:<ref>{{navedi splet |url=https://www.tripadvisor.com/Attractions-g190410-Activities-Austria.html |title=Things to Do in Austria |accessdate=4.8.2018 |work=Tripadvisor.com}}</ref> {{multi-column numbered list|1|Zgodovinsko jedro mesta Dunaj<li>Palača [[Schönbrunn]], Dunaj<li>Cesarska Palača [[Hofburg]], Dunaj<li> Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], Dunaj<li> [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj]], Dunaj<li> Gorska alpska cesta, [[Grossglockner]]<li> [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]<li> Muzej filma ''[[Tretji človek (film)|Tretji človek]]'', Dunaj<li> [[Narodni park Visoke Ture]]<li> |9|<li>Smučarsko področje Ischgl-Samnaun<li> Stekleni most - [[Hallstatt]] Skywalk ''Welterbeblick''<li> [[Trdnjava Hohensalzburg]], [[Salzburg]]<li> Hallstattsko jezero<li> Narodna knjižnica, Dunaj<li> Cerkev v Steinhofu<li> Innsbruška železnica<li> Ledenik Hintertuxer<li> Lienške gorske železnice / Osttiroler Alpine Coaster<li> |9|<li>[[Samostan Admont]]<li> Jezero Traunsee<li> Festival v Bregenzu<li> [[Samostan Melk]]<li> Panoramska alpska cesta Timmelsjoch<li> [[Wachau|Dolina Wachau]]<li> Spominski park [[Mauthausen]]<li> Narodni park [[Nockberge]]<li> [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]]}} === Električna energija === [[Slika:Verbund malta.jpg|thumb|upright|Kölnbreinski jez na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]]] Avstrija trenutno več kot polovico svoje [[Električna energija|električne energije]] proizvede s pomočjo [[Hidroenergija|hidroenergije]];<ref name="RES">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|title=Austria Renewable Energy Fact Sheet|date=23.1.2008|format=PDF|work=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009|archive-date=2009-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090620081934/http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|url-status=dead}}</ref> v Sloveniji, za primerjavo, ta delež dosega 27 %.<ref name="nasstik">{{navedi splet |url=http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/2236/V-Sloveniji-skoraj-tretjina-elektrike-iz-hidroelektrarn.aspx#.VQijheHLL1E |title=V Sloveniji skoraj tretjina elektrike iz hidroelektrarn |accessdate=17.3.2015 |date=26. 3. 2014 |work=Naš stik, glasilo slovenskega elektrogospodarstva}}</ref> Skupaj z ostalimi [[Obnovljivi viri energije|obnovljivimi viri energije]], kot so [[vetrna energija]], [[sončna energija]] in [[biomasa]], dosega stopnja oskrbovanja z obnovljivimi viri 62,89 %<ref name="Renewables">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html|title=Renewable energy in Europe|year=2006|work=Eurobserv'er|publisher=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090520023020/http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html| archivedate= 20.5.2009 | url-status=live}}</ref> celotne avstrijske porabe. Ostanek proizvedejo v elektrarnah na [[Zemeljski plin|zemeljski plin]] in [[Nafta|nafto]]. Leta 1972 je Avstrija na podlagi anonimnega glasovanja v parlamentu pričela z izgradnjo [[Jedrska elektrarna Zwentendorf|jedrske elektrarne pri Zwentendorfu]] zahodno od Dunaja. Toda leta 1978 se je na [[Referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf|referendumu]] približno 50,5 % volivcev izreklo proti uporabi jedrske energije<ref>Lonnie Johnson 168–9</ref> in parlament je izglasoval trajno prepoved uporabe jedrske energije; zgrajene elektrarne nato niso nikoli predali v obratovanje. Avstrija se na podlagi teh odločitev pogosto zavzema za zaprtje jedrskih elektrarn tudi v sosednjih državah (med drugim tudi [[Jedrska elektrarna Krško|slovenske v Krškem]]),<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2011/03/evropski_poslanec_molzer_sprasuje_eu_o_varnosti_neka.aspx|title=Evropski poslanec Mölzer sprašuje EU o varnosti Neka |accessdate=17.3.2015 |date=30.3.2011 |work=Planet.Siol.net}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/avstrija-v-boj-proti-jedrski-energiji.html|title= Avstrija v boj proti jedrski energiji |accessdate=17.3.2015 |date= 23.3.2011 |work=Delo d.d.}}</ref> pri čemer te države pogosto odgovarjajo, da same nimajo tako dobrih pogojev za proizvodnjo hidroenergije, kot jih ima Avstrija, bogata z vodnatimi alpskimi rekami. == Transport == === Letalski promet === Avstrijska letalska družba z največ povezavami z Dunaja je [[Austrian Airlines]]. Z letalsko družbo [[Niki (letalska držba)|NIKI]] ima Avstrija od leta 2003 domačega nizkocenovnega prevoznika, ki prav tako deluje z dunajskega [[Letališče|letališča]]. Drugi avstrijski nizkocenovnik je regionalna družba [[InterSky]], ki pa deluje z nemškega [[Friedrichshafen|Friedrichshafn]]a. Sedež v Avstriji imata tudi manjša prevoznika [[Welcome Air]] in [[Air Alps]]. Najpomembnejše avstrijsko letališče je: * [[Mednarodno letališče Dunaj|Letališče Dunaj]] ''(Flughafen Wien-Schwechat / VIE)'', * sledijo [[Letališče Gradec|Gradec]] ''(Flughafen Graz-Thalerhof / GRZ)'', * [[Letališče Linz|Linz]] ''(Flughafen Linz-Hörsching / LNZ)'', * [[Letališče Celovec|Celovec]] ''(Flughafen Klagenfurt-Annabichl / KLU)'', * [[Letališče Salzburg|Salzburg]] ''(Salzburg Airport W. A. Mozart / SZG)'' * in [[Letališče Innsbruck|Innsbruck]] ''(Flughafen Innsbruck-Kranebitten / INN)'', vsa z mednarodnimi povezavami. Za zvezno deželo Predarlško precej mednarodnega prometa poteka preko švicarskega letališča ''Flughafen St.&nbsp;Gallen-Altenrhein'' in nemškega letališča ''Friedrichshafen''. Regionalen pomen ima 49 letališč, od tega jih 31 nima asfaltirane steze in le 4 imajo stezo daljšo od 914&nbsp;metrov. Zgodovinskega pomena sta letališči ''Wiener Neustadt'' in tudi opuščeno dunajsko letališče Wien Aspern. To sta bili prvi dve avstrijski letališči; Aspern je bil med letoma 1912 in 1914 največje in najmodernejše evropsko letališče. Deluje tudi več vojaških letališč [[Avstrijske letalske sile|Avstrijskih letalskih sil]], npr. Wiener Neustadt, [[Zeltweg Airfield|Zeltweg]], Aigen/Ennstal in Langenlebarn/Tulln. V Avstriji kot del projekta [[Single European Sky]] deluje tudi [[Kontrola zračnega prometa|zračna kontrola]] prostora nad 28.500&nbsp;čevlji / 9.200&nbsp;metri za srednjeevropske države Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Slovenijo in Slovaško.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |title=Eurocontrol: Welcome to FAB Central Europe |accessdate=2015-03-23 |archive-date=2012-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305003027/http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |url-status=dead}}</ref> Nacionalno kontrolo civilnega spodnjega zračnega prostora izvaja Austro Control s sedežem na Dunaju. <gallery widths=200 heights=100> Austrian Airlines B777-2Z9ER (OE-LPA) taxiing at Sydney Airport.jpg|[[Boeing 777]]-200ER družbe Austrian Airlines OE-LEZ021011.jpg|[[Airbus A320|Airbus A321]]-200 letalske družbe NIKI 2011-06-14 10-23-53 Austria Niederösterreich Fischamend Markt.jpg|[[Mednarodno letališče Dunaj]] </gallery> === Ostale oblike prevoza === [[Slika:Brenner-Autobahn mit der Europabrücke bei Patsch.jpg|thumb|upright|Brennerska avtocesta A13 med Innsbruckom in Italijo z viaduktom Europabrücke pri Patschu]] Prometna infrastruktura je zaznamovana z Alpami in po drugi strani z osrednjo vlogo v Srednji Evropi, kar vpliva tako na cestne in železniške povezave. Tako je na primer dejstvo, da je bil center Avstrijskega cesarstva celinski Dunaj, botrovalo izgradnji [[Južna železnica|Južne železnice]] preko ozemlja današnje Slovenije do najpomembnejše cesarske luke, [[Trst]]a. Izgradnja prometnih poti preko Alpe zahteva precej [[predor]]ov in [[viadukt]]ov, ki morajo prenesti skrajne [[vreme]]nske razmere. Zaradi svoje osrednje vloge in ozke oblike je Avstrija tipična [[tranzit]]na država, zlasti v smereh sever-jug in sever-jugovzhod, po dvigu [[Železna zavesa|železne zavese]] pa tudi v smeri vzhod-zahod. To vse skupaj vpliva na izgradnjo prometnih poti nadstandardnih velikosti, pogosto po [[Ekologija|ekološko]] občutljivih območjih (ozke [[Dolina|doline]] ipd.), kar povzroča odpor prebivalstva. Za obvladovanje okoljskih tveganj je Avstrija relativno zgodaj pričela uvajati ukrepe, ki so urejali razmerje med okoljem in gospodarstvom. Tako je Avstrija med prvimi zahtevala vgradnjo [[katalizator]]jev v vozila, na nekaterih cestah so v veljavi omejitve hrupa in tovornega prometa ipd.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/782/9/Avstrija.aspx|title = AMZS omejitve in prazniki|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> Spodnja preglednica prikazuje razporeditev potniških kilometrov po oblikah transporta v Avstriji (podatki za leto 2007): {| class=wikitable |+ Razdelitev potniških kilometrov v Avstriji 2007<ref>[http://www.vcoe.at/ VCÖ (Hrsg.)]: ''Öffentlicher Verkehr – Weichenstellungen für die Zukunft'', Wien 2010, ISBN 3-901204-64-4, S.&nbsp;12</ref> |- ! Prevozno sredstvo!! [[Avtobus]] !! [[Železnica]]!! Osebni [[Avtomobil|avto]] !! [[Javni prevoz]] !! [[Dvokolo]] !! Druge motorozirane oblike !! [[Pešec|Peš hoja]] |- ! Delež || 9 % || 9 % || 70 % || 4 % || 3 % || 1 % || 4 % |} <gallery widths=200 heights=140> Austria A2 moedling.jpg|Večpasovna [[avtocesta]] A2 južno od Dunaja Railjet bei Guntramsdorf.JPG|Hitri [[vlak]] avstrijskih zveznih železnic (ÖBB) Längenfeldgasse 3.JPG|Dunajska [[podzemna železnica]] GuentherZ 2001 Schiff in Wien IMG0064.jpg|Potniška [[ladja]] na reki Donavi 2015-4-Danube(96).JPG|Tovorna ladja s premogom v bližini mesta [[Melk]] Murradweg_(Beginn_und_Ende).jpg|Začetek in konec (pri [[Gederovci]]h) [[Dvokolo|kolesarske]] poti ob reki [[Mura|Muri]] (''Murradweg'') </gallery> Za avtoceste se uporablja sistem plačljivih [[Vinjeta|vinjet]], dodatno pa se plačujejo nekatere mostnine in predornine.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/425/9/Relacije.aspx|title = AMZS o cestninah|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> ==== Najvažnejše državne ceste ==== Avstrijske avtoceste so avtoceste z nadzorovanim dostopom v Avstriji. Uradno se imenujejo ''Bundesstraßen A'' (''Bundesautobahnen'') in so pod pristojnostjo zvezne vlade v skladu z avstrijskim zakonom o zveznih cestah (''Bundesstraßengesetz''), ne smemo jih zamenjevati z nekdanjimi cestami ''Bundesstraßen'', ki jih avstrijske dežele vzdržujejo od leta 2002. Dovoljena najvišja hitrost je 130 km/h za avtomobile do 3500 kg. Avstrija ima trenutno 18 avtocest, ki jih gradi in vzdržuje samofinancirana delniška družba [[ASFiNAG]] na Dunaju, prihodke pa ustvarja iz pristojbin in cestnin. Vsaka trasa ima številko in uradno ime z lokalnim sklicem, ki pa ni prikazano na prometnih znakih. Trenutno avstrijsko omrežje avtocest ima skupno dolžino 1720 km. Sistem se bo razširil; ena avtocesta je trenutno v gradnji, še ena pa je načrtovana. Tranzitni promet čez glavno alpsko verigo, zlasti s tovornjaki, je povzročil znatno obremenitev krhkega alpskega ekosistema. Več akcijskih skupin poziva k prenosu tovornega prometa s cest na železnico. Leta 1991 je Avstrija podpisala Alpsko konvencijo o varstvu naravnega okolja. Najvažnejše državne avtoceste v Avstriji so: *A1 ali [[Zahodna avtocesta A1]] (''Westautobahn''): [[Dunaj]] Auhof - [[Sankt Pölten]] - [[Linz]] - [[Salzburg]] - meja z Nemčijo, dolžina 292 km. *A2 ali [[Južna avtocesta A2]] (''Südautobahn''): Dunaj - [[Gradec]] - [[Celovec]] - [[Beljak]] - meja z Italijo, dolžina 377&nbsp;km. *A3 ali Jugovzhodna avtocesta (''Südostautobahn''): Guntramsdorf - [[Železno, Avstrija|Železno]] - meja z Madžarsko, dolžina 38&nbsp;km. *A4 ali Vzhodna avtocesta (''Ostautobahn''): Dunaj Erdberg - Schwechat – Nickelsdorf - meja z Madžarsko, dolžina 66&nbsp;km. *A5 ali Severna avtocesta (''Nordautobahn''): Eibesbrunn – Wolkersdorf – Poysdorf - meja s Češko, dolžina 24&nbsp;km. *A6 ali Severovzhodna avtocesta (''Nordostautobahn''): Bruckneudorf – Kittsee - meja s Slovaško, dolžina 22&nbsp;km. *A7 ali Mühlkreis avtocesta: Linz - Unterweitersdorf - meja s Češko, avtocesta je zgrajena na delu od Linza v dolžini 29&nbsp;km. *A8 ali Innkreis avtocesta: Voralpenkreuz - Wels - Suben - meja z Nemčijo, dolžina 76&nbsp;km. *A9 ali [[Pirnska avtocesta]]: Voralpenkreuz - Leoben - Gradec - Šentilj - meja s Slovenijo, dolžina 230&nbsp;km, dvopasovnica čez predore. *A10 ali [[Turska avtocesta]]: Salzburg - [[Bischofshofen]] - Beljak, dolžina 193&nbsp;km. *A11 ali Karavanška avtocesta: Beljak - [[Avtocestni predor Karavanke|Predor Karavanke]] - meja s Slovenijo, dolžina 21&nbsp;km. *A12 ali Inntalska avtocesta: meja z Nemčijo - Kufstein - [[Innsbruck]] - Zams, dolžina 153&nbsp;km. *A13 ali [[Brennerska avtocesta]]: Innsbruck - [[prelaz Brenner]] - meja z Italijo, dolžina 35&nbsp;km. *A14 ali Rheintalautobahn: Mejni prehod Hörbranz (nemška Bundesautobahn 96) – Bregenz – Feldkirch – Bludenz-Montafon (Arlberg Schnellstraße (S16)) *A21 ali Wiener Außenringautobahn: Prestopna točka Steinhäusl (A1) – Alland – prestopna točka Vösendorf (A2, S1) *A22 ali Donauuferautobahn: Razcep Dunaj Kaisermühlen (A23) – Razcep Korneuburg – Stockerau (S3, S5) *A23 ali Südosttangente: Dunaj Altmannsdorf – Dunaj Hirschstetten *A24 ali Verbindungsspange Rothneusiedel, načrtovana *A25 ali Welser Autobahn: Prestopna točka Haid (A1)–Prestopna točka Wels (A8) *A26 ali Linzerautobahn: Razcep Hummelhof (A7) – Razcep Urfahr (A7) == Demografija == [[Slika:COB data Austria.PNG|thumb|upright=1.2|V tujini rojeni naturalizirani prebivalci Avstrije; število po državi rojstva.]] Po oceni iz januarja 2014 ima Avstrija okoli 8,5&nbsp;milijona prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/presse/075280|title=STATISTIK AUSTRIA - Presse|author=Statistik Austria|work=statistik.at}}</ref> Sama prestolnica [[Dunaj]] ima več kot 1,7&nbsp;milijona<ref name="Vienna pop" /> (2,6&nbsp;milijona skupaj s predmestji), kar predstavlja dobro četrtino prebivalstva države. Mesto samo je znano po ponudbi kulturnih dogodkov in visoki kakovosti življenja (po nekaterih raziskavah celo najvišji med svetovnimi mesti).<ref name="Dnevnik">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |title=Razvrščeno: Mesta z največjo kakovostjo življenja |accessdate=16.2.2015 |date=10. december 2011 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216215639/http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |url-status=dead }}</ref> Dunaj je z naskokom največje avstrijsko mesto. Gradec je po velikosti drugi z okoli 300.000 prebivalci, sledijo [[Linz]] (200.000), [[Salzburg]] (150.000) in [[Innsbruck]] (125.000) in [[Celovec]] (100.000); vsa ostala mesta imajo manj prebivalcev. Po raziskavi [[Eurostat]]a je leta 2010 v Avstriji živelo 1,7&nbsp;milijona v tujini rojenih prebivalcev, ker predstavlja 15,2 % vsega prebivalstva. Od tega jih je bilo 764.000 (9,1 %) rojenih izven članic Evropske skupnosti, 512.000 (6,1 %) pa v njih.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-11-034/EN/KS-SF-11-034-EN.PDF 6,5% prebivalstva ES so tujci in 9,4% jih je rojenih v tujini], Eurostat, Katya VASILEVA, 34/2011.</ref> Statistik Austria je za leto 2011 ocenil, da 81 % ali 6,75&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at">{{navedi splet |url=http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |format=PDF |publisher=Statistik Austria |title=Kommission für Migrations und Integrationsforschung der Österreichischen Akademie der Wissenschaften |year=2012 |page=27 |accessdate=2015-02-16 |archive-date=2017-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114032851/http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |url-status=dead}}</ref> ni imelo priseljenskih korenin, več kot 19 % ali 1,6&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at"/> pa ima med starši vsaj enega priseljenca. V državi živi več kot 415.000 potomcev v tujini rojenih priseljencev,<ref name="medienservicestelle.at"/> od katerih je večina že [[Naturalizacija (prebivalstvo)|naturaliziranih]]. 185.592 [[Turki|Turkov]]<ref name="medienservicestelle.at"/> (kar vključuje tudi manjšinske [[Kurdi|Kurde]]) danes predstavlja tretjo največjo etnično skupino (za [[Srbi]] in [[Nemci]]) oziroma 2,2 % skupnega prebivalstva. Leta 2003 je bilo naturaliziranih 13.000 Turkov, v tem času pa se je priselilo neugotovljivo število novih. Medtem ko se jih je 2.000 izselilo iz države, se jih je priselilo 10.000 in s tem utrdilo močan trend rasti.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/2593717.stm |title=Europe &#124; Back to school for Austria immigrants |publisher=BBC News |date=24 December 2002 |accessdate=25 March 2013}}</ref> Priseljenci iz držav nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[Srbi]], [[Hrvati]], [[Bosanci]] in [[Slovenci]]) skupaj predstavljajo okoli 5,1 % avstrijskega prebivalstva. Leta 2023 so bile najpogostejše skupine tujih prebivalcev v Avstriji naslednje:<ref>{{Cite web |date=24 August 2023 |title=Mehr als ein Viertel der Bevölkerung hat Wurzeln im Ausland |url=https://www.statistik.at/fileadmin/announcement/2023/08/20230824MigrationIntegration2023.pdf |access-date=2023-09-22|website=statistik.at}}</ref> {| class=wikitable |- !# !!Narodnost !!Št. prebivalcev |- |1.||Nemčija|| 225.012 |- |2.||Turčija|| 120.706 |- |3.||Bosna in Hercegovina|| 102.468 |- |4.||Srbija|| 116.116 |- |5.||Romunija||147.490 |- |6.||Poljska||67.168 |- |7.||Madžarska||101.679 |- |8.||Sirija||82.169 |- |9.||Hrvaška||101.803 |- |10.||Slovaška||48.477 |- |11.||Rusija||35.586 |- |12.||Italija||37.718 |- |13.||Bolgarija||38.469 |- |14.||Afganistan||50.378 |- |15.||Drugi||379.178 |- | ||Skupaj|| 1.729.820 |} Skupna [[Rodnost populacije|stopnja rodnosti]] leta 2013 je ocenjena na 1,42&nbsp;rojenih otrok na žensko,<ref name="cia.gov">[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html |date=2009-06-10}} The World Factbook</ref> kar je manj od stopnje enostavne reprodukcije, ki je pri 2,1&nbsp;otrok na žensko. Leta 2012 se je 41,5 % otrok rodilo neporočenim materam.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&plugin=1&language=en&pcode=tps00018 Eurostat - Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table]</ref> [[Pričakovana življenjska doba]] je bila leta 2013 80,04&nbsp;let (77,13&nbsp;let za moške in 83,1&nbsp;let za ženske).<ref name="cia.gov" /> Starostna piramida prebivalstva <ref>{{navedi splet |url=http://www.indexmundi.com/austria/age_structure.html |title=Austria Age structure |accessdate=18.2.2015 |date=23.8.2014 |work=IndexMundi, CIA Factbook}}</ref>: {| class=wikitable |- ! Starostna skupina v letih !! % prebivalstva |- | 0-14 let || 13,6% |- | 15-24 let || 11,6% |- | 25-54 let || 42,9% |- | 55-64 let || 12,7% |- | 65 let in več || 19,2% |} === Največja mesta === {{Največja mesta |country = Avstrija |stat_ref= [[Statistik Austria|Avstrijski statistični podatki, 1. januar 2014]] |list_by_pop= <!--link to the list of cities in the given country, if possible sorted by population--> |div_name= Zvezna dežela |div_link= Zvezna dežela Avstrije |city_1 = Dunaj| div_1 = Dunaj| pop_1 = 1.812.605 | img_1 = Maria-Theresien-Platz Wien Sept 2020 1.jpg |city_2 = Gradec| div_2 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_2 = 269.997 | img_2 = Graz (35932179023).jpg |city_3 = Linz| div_3 = Zgornja Avstrija| pop_3 = 193.814 | img_3 = Blick über Linz von der Franz-Josefs-Warte.jpg |city_4 = Salzburg| div_4 = Salzburg (zvezna dežela){{!}}Salzburg | pop_4 = 146.631 | img_4 = Hohensalzburg-mw02.jpg |city_5 = Innsbruck| div_5 = Tirolska (zvezna dežela){{!}}Tirolska| pop_5 = 124.579 |city_6 = Celovec| div_6 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_6 = 96.640 |city_7 = Beljak| div_7 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_7 = 60.004 |city_8 = Wels| div_8 = Zgornja Avstrija | pop_8 = 59.339 |city_9 = Sankt Pölten| div_9 = Spodnja Avstrija | pop_9 = 52.145 |city_10= Dornbirn| div_10 = Predarlska | pop_10 = 46.883 |city_11= Wiener Neustadt| div_11 = Spodnja Avstrija | pop_11 = 42.273 |city_12= Steyr| div_12 = Zgornja Avstrija| pop_12 = 38.120 |city_13= Feldkirch, Vorarlberg{{!}}Feldkirch| div_13 = Predarlska | pop_13 = 31.428 |city_14= Bregenz| div_14 = Predarlska | pop_14 = 28.412 |city_15= Leonding| div_16 = Spodnja Avstrija | pop_16 = 26.395 |city_16= Klosterneuburg| div_15 = Zgornja Avstrija | pop_15 = 26.174 |city_17= Baden, Avstrija{{!}}Baden| div_17 =Spodnja Avstrija | pop_17 = 25.229 |city_18= Volšperk| div_18 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_18 = 24.993 |city_19= Leoben| div_19 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_19 = 24.466 |city_20= Krems an der Donau{{!}}Krems| div_20 = Spodnja Avstrija | pop_20 = 24.085 }} === Jezik === [[Slika:Continental West Germanic languages.png|thumb|upright|Državni in področni standardi za nemški jezik]] Uradni jezik, ki ga kot materni jezik govori okoli 88,6 % prebivalsva, je [[Nemščina|nemščina]]. Sledijo [[Srbski jezik|srbski]] in [[hrvaški jezik]] (4,2 %), [[Turščina|turščina]] (2,3 %), [[madžarščina]] (0,5 %) in [[poljščina]] (0,5 %).<ref name="Language" /> Uradni jezik, ki je v rabi pri izobraževanju, tisku, obvestilih in na spletnih straneh, je nemščina, ki je skoraj enaka nemščini, ki je v rabi v Nemčiji, toda z nekaterimi razlikami v besedišču. Nemški jezik je sicer standardiziran po nemško govorečih državah: Nemčiji, Avstriji, Švici, [[Luksemburg|Luksemburgu]] in [[Lihtenštajn]]u, kot tudi v deželah s številčnejšimi nemško govorečimi manjšinami: [[Italija]], [[Belgija]] in [[Danska]]. Avstrijci govorijo tudi številna lokalna [[Narečje|narečja]], in čeprav so vsa v osnovi avstrijska nemščina, imajo zaradi razlik govorci med seboj lahko težave pri sporazumevanju. V zveznih deželah Koroška in Štajerska biva precej avtohtonih [[Koroški Slovenci|slovensko govorečih prebivalcev]], medtem ko v najbolj vzhodni deželi, Gradiščanski (nekdaj del madžarskega dela [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]) še vedno živi znatno število madžarsko in hrvaško govorečih prebivalcev narodnostnih manjšin. Od ostalih Avstrijcev, ki niso avstrijskega rodu, jih je največ iz sosednjih držav, zlasti iz bivšega [[Vzhodni blok|Vzhodnega bloka]]. Številčni so tudi številni tuji delavci (nemško: ''Gastarbeiter'', od tu slovenska popačenka ''gasterbajter'') in njihovi potomci ter begunci iz držav nekdanje [[SFRJ|Jugoslavije]]. Od leta 1994 so kot uradna manjšina priznani tudi [[Romi]] - [[Sinti]].j === Religija === [[Slika:Mariazell Basilika 3.jpg|thumb|upright|Bazilika v [[Mariazell]]u je najbolj priljubljen avstrijski romarski cilj]] [[Slika:1907 - Salzburg - View from Mönchsberg.JPG|thumb|upright|Pogled na salzburško katedralo]] Medtem ko je bila severna in osrednja Nemčija izvor [[Reformacija|reformacije]], sta bili Avstrija in [[Bavarska]] v 16. in 17. stoletju srce [[Protireformacija|protireformacije]]; v tem času je absolutistična vladavina Habsburžanov uveljavljala različne stroge ukrepe za ohranitev katoliške moči in vpliva med Avstrijci.<ref>Lonnie Johnson 28</ref><ref>Brook-Shepherd 16</ref> Habsburžani so sami sebe dalj časa videli kot varuhe katolištva, tako da so zatirali vsa druga verovanja in vere. Leta 1775 je vladarica [[Marija Terezija]] mehitaristom Kongregacije armenske katoliške cerkve podelila uradno dovoljenje za naselitev v Habsburškem imperiju. Leta 1781, v dobi avstrijskega razsvetljenstva, je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef&nbsp;II.]] za Avstrijo izdal [[Tolerančni patent]], s katerim je drugim veroizpovedim podelil omejeno svobodo verovanja. Verska svoboda je bila v [[Cislajtanija|Cislajtaniji]] razglašena kot ustavna pravica po Avstro-Ogrski dualnosti (''[[Ausgleich]])'' leta 1867, s čimer je bilo potrjeno dejstvo, da je bila monarhija poleg rimokatoliške vere tudi domovina številnih drugih veroizpovedi, npr. grške, srbske, romunske, ruske in bolgarske [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne cerkve]], [[Kalvinizem|kalvinizma]], [[Luteranska cerkev|luteranskih protestantov]] in judovske vere. Leta 1912 je bil (po [[Aneksija|aneksiji]] [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] leta 1908), v Avstriji uradno priznan tudi [[islam]].<ref name="Law of Islam 1912">{{navedi novice|url=http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|title=Imperial Gazette -1912|publisher=IGGIO Islamische Glaubensgemeinschaft in Osterreich|date=2011|accessdate=4.6. 2014|archive-date=2014-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20140606223310/http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|url-status=dead}}</ref> Avstrija je ostala pod močnim katoliškim vplivom. Po letu 1918 so v času republike možje, kot sta [[Theodor Innitzer]] in [[Ignaz Seipel]], zavzeli vodilne položaje znotraj ali blizu vlade in okrepili vpliv med avstrofašizmom; [[Engelbert Dollfuss]] in [[Kurt Schuschnigg]] sta katolištvo obravnavala v glavnem kot državno vero. Po zaključku druge svetovne vojne se je v Avstriji uveljavil [[sekularizem]] in s tem je politični vpliv Cerkve slabel. Konec 20. stoletja je bilo približno 74 % avstrijskega prebivalstva registriranih kot [[Rimokatoliška cerkev|rimokatoličani]],<ref name="Volkszählung">{{navedi splet | title=Census 2001: Population 2001 according to religious affiliation and nationality|url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf|accessdate=17.12.2007|language=de|publisher=Statistik Austria|format=PDF| archiveurl= https://web.archive.org/web/20071114090849/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf| archivedate= 14.11.2007 | url-status=live}}</ref> medtem ko se je 5 % izreklo za [[Protestantizem|protestante]].<ref name="Volkszählung" /> Avstrijski kristjani so obvezani k plačilu članstva v cerkvi v višini 1 % dohodkov; dajatev se imenuje ''Kirchenbeitrag'' (»cerkveni prispevek«). Število vernikov v obeh glavnih cerkvah zlagoma upada. Obiskovalcev nedeljskih [[Maša|maš]] je okoli 9 % (podatek iz leta 2005).<ref>{{navedi splet | title= Kirchliche Statistik der Diozösen Österreichs (Katholiken, Pastoraldaten) für das Jahr 2005 | url=http://www.katholisch.at/site/article_blank.siteswift?so=all&do=all&c=download&d=article%3A107%3A5 | accessdate= 21.4.2007}}</ref> [[Judje|Judovska]] skupnost v Avstriji (samo na Dunaju je leta 1938 štela 200.000 članov) se je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] skrčila na 4.500. 65.000 članov je bilo ubitih v [[holokavst]]u, 130.000 pa jih je emigriralo.<ref>[http://www.wien.gv.at/english/culture/jewishvienna/history/nationalsocialism.html Expulsion, Deportation and Murder – History of the Jews in Vienna] Vienna Webservice</ref> === Izobraževanje === [[Slika:Melk Stift Altstadt.jpg|thumb|upright|''Stiftsgymnasium Melk'' ([[samostan]]ska gimnazija v [[Melk]]u) je najstarejša avstrijska šola]] [[Slika:Wien - Universität (3).JPG|thumb|upright|Univerza na Dunaju]] [[Slika:Wien 02 Campus WU a.jpg|thumb|upright|''Campus'' Ekonomske fakultete na Dunaju]] Za izobraževanje v Avstriji skrbijo delno zvezne dežele in delno država sama. Šolanje je obvezno devet let, običajno do starosti 15&nbsp;let. V nekaterih osnovnih in srednjih šolah na Avstrijskem Koroškem poteka pouk delno tudi v slovenščini.<ref>{{navedi splet |url= http://www.zrss.si/?rub=2417|title= Dvojezična vzgoja in izobraževanje na avstrijskem Koroškem|accessdate=10.5.2015 |work=Zavod Republike Slovenije za šolstvo}}</ref> Predšolska vzgoja (nemško: ''Kindergarten''), v večini dežel brezplačna, je zagotovljena za otroke v starosti med tri in šest let in, čeprav neobvezna, se zaradi visoke stopnje vključenosti pojmuje kot običajen del otroške vzgoje. V skupini je okoli trideset otrok, za katere skrbi izobražen vzgojitelj in en pomočnik. ''1. Splošnoizobraževalne obvezne šole'' in ''Poklicnoizobraževalne obvezne šole (poklicne šole)''<br /> Splošna šolska obveznost v Avstriji traja 9 šolskih let in se prične s prvim septembrom, ki sledi dokončanemu 6&nbsp;letu starosti. Učenci obiskujejo: * od 1.-4. šolskega leta osnovno šolo (ljudsko šolo; nemško: ''Volksschule'') ali posebno šolo (šolo s prilagojenim programom); * od 5.-8. šolskega leta glavno šolo, splošnoizobraževalno višjo šolo (glej spodaj), višjo stopnjo ljudske šole ali posebne šole (šole s prilagojenim programom); * v 9. šolskem letu lahko obiskujejo politehniško šolo ali pa nadaljujejo z ljudsko, glavno ali posebno šolo, lahko pa obiskujejo srednjo oziroma višjo šolo. Spričevala, ki jih učenci prejmejo ob koncu šolskega leta, se imenujejo ''Jahreszeugnis'', spričevala o zaključenem izobraževanju pa se imenujejo ''Abschlusszeugnis''. Ocene so od 1&nbsp;(odlično) do 5&nbsp;(nezadostno). V osnovnih šolah ni nivojskega pouka, ker ga nadomešča diferenciacija na splošno in poklicno smer v četrtem razredu. ''2. Splošno izobraževalne višje šole'' in ''Poklicno-izobraževalne višje šole''<br /> Splošnoizobraževalna višja šola (''Gymnasium'') obsega 4-letno nižjo in 4-letno višjo stopnjo. Zaključi se z zrelostnim izpitom. Zrelostno spričevalo daje pravico do študija na univerzah, strokovnih visokih šolah in akademijah ter pravico do zaposlitve v javnih službah. Pogoj za vstop v 1. razred splošno izobraževalne višje šole: uspešen zaključek 4. razreda ljudske šole (ocena prav dobro ali dobro iz nemškega jezika, branja in matematike). V ostalih primerih je potreben sprejemni izpit. ''3. Poklicno-izobraževalne obvezne šole in poklicno-izobraževalne srednje šole''<br /> Te šole (''Hauptschule'') nudijo vajencem, ki se izobražujejo za poklic, spremljajoč in strokovno usmerjen pouk (dualno izobraževanje); podpirajo in izpolnjujejo izobraževanje v podjetjih in splošno izobrazbo. V strokovno-teoretičnem in gospodarsko-poslovnem pouku poteka pouk v dveh težavnostnih skupinah. Učenci obiskujejo pouk najmanj enkrat tedensko med šolskim letom ali pa v obliki tečaja, ki v vsakem šolskem letu traja najmanj osem tednov. Število šolskih let je odvisno od trajanja učne dobe poklica. ''4. Poklicno-izobraževalne višje šole (Fachhochschule)''<br /> Te šole v petih letih posredujejo poleg poglobljene splošne izobrazbe še višjo poklicno izobrazbo; zaključek predstavlja zrelostni in diplomski izpit, s katerim si absolventi pridobijo pravico do študija na univerzah (pri nekaterih študijskih smereh je treba opraviti dodatne izpite), na strokovnih visokih šolah in akademijah oziroma pravico do zaposlitve v javnih službah. Šolska poklicna izobrazba omogoča absolventom poklicno dejavnost v nekaterih [[obrt]]eh.<ref name="izobrazba">{{navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |title=Republika Avstrija: Izobraževalni sistem |accessdate=10.5.2015 |work=Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport |archive-date=2015-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150518091113/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |url-status=dead}}</ref> 5. Visokošolsko izobraževanje<br /> Je odprto za vse z opravljeno maturo. Od leta 2006 dalje možni sprejemni izpiti za nekatere študije (npr. medicina). Od leta 2001 dalje se za semester na javnih univerzah plačuje obvezna šolnina (''Studienbeitrag'') v višini €363,36. Šolnine ne plačajo tujci, ki ne presegajo običajne dobe študija. == Kultura in znanost == === Glasba === [[Slika:Wolfgang-amadeus-mozart 1.jpg|thumb|upright|[[Wolfgang Amadeus Mozart]] (1756–1791)]] Avstrijska preteklost evropske velesile in njeno kulturno okolje sta ustvarili širok prispevek k različnim oblikam [[umetnost]]i, najbolj opazno pa h [[Glasba|glasbi]]. Tako je bilo avstrijsko ozemlje rojstni kraj glasbenikov kot so [[Joseph Haydn]], [[Michael Haydn]], [[Franz Liszt]], [[Franz Schubert]], [[Anton Bruckner]], [[Johann Strauss starejši]] in [[Johann Strauss mlajši]] ter članov [[Druga dunajska šola|Druge dunajske šole]], kot so [[Arnold Schoenberg]], [[Anton Webern]] in [[Alban Berg]]. [[Wolfgang Amadeus Mozart]] je bil rojen v [[Salzburg]]u, takrat sicer delu samostojne cerkvene enote Svetega rimskega cesarstva, ki pa je bil kulturno močno vpet v Avstrijo, pa tudi večino svoje kariere je preživel na Dunaju Salzburg je bil dolgo časa pomembno središče glasbenih novosti. Skladatelje 18. in 19.&nbsp;stoletja je mesto močno privlačilo zaradi pokroviteljstva Habsburžanov in s tem Dunaj utrdilo na položaju evropske prestolnice klasične glasbe. V času [[barok]]a so avstrijsko glasbo zaznamovali slovanski in madžarski ljudski elementi. Dunaj je sicer pričel pridobivati na pomenu že v zgodnjem 16.&nbsp;stoletju, takrat osredotočen okoli glasbil, med drugim [[Lutnja|lutnje]]. Na Dunaju je večino svojega življenja preživel [[Ludwig van Beethoven]]. Trenutna avstrijska [[himna]], Mozartovo delo, je to postala po drugi svetovni vojni in nadomestila tradicionalno, ki je bila delo Josepha Haydna. [[Herbert von Karajan]] je z 200 milijonov prodanimi ploščami med najuspešnejšimi dirigenti v zgodovini.<ref> {{navedi knjigo| author=Lebrecht, Norman |year=2007 |title=The Life and Death of Classical Music | url=https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr |pages=[https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr/page/137 137] |publisher=Anchor |isbn=1400096588}}</ref> Kljub nekaterim kritikam, da je njegova interpretacija preveč plehka, ima status enega največjih dirigentov vseh časov; od 1960. let do smrti je bil dominantna osebnost v evropski [[klasična glasba|klasični glasbi]].<ref name="NYT obit">{{navedi novice | url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DE3DD173BF934A25754C0A96F948260 | title=Herbert von Karajan Is Dead; Musical Perfectionist was 81 | pages=A1 | work=[[The New York Times]] | author=John Rockwell | date=17 July 1989}}</ref> Avstrija je proizvedla znanega [[jazz]] glasbenika, klaviaturista [[Josef Zawinul|Josefa Zawinula]], ki je odigral pionirsko vlogo pri elektronskih glasbilih v jazzu in hkrati bil priznan samostojni skladatelj. [[pop glasba|Pop]] in [[rock]] glasbenik [[Falco]] je bil svetovno znan v 1980-ih, zlasti zaradi svoje uspešnice »[[Rock Me Amadeus]]«, posvečene Mozartu.<ref name="Falco">{{navedi splet|url=http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070113183109/http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archivedate=13 January 2007|title=Falco|year=2007|work=VH1|accessdate=17 June 2009}}</ref> Bobnar [[Thomas Lang]] je rojen na Dunaju leta 1967; zaradi tehničnih spretnosti je svetovno znan, igral pa je tudi z glasbeniki, kot sta [[Geri Halliwell]] in [[Robbie Williams]]. 10. maja 2014 je Avstrija s skladbo »[[Rise Like a Phoenix]]«, ki jo izvaja avstrijski [[transvestit|transvestitski]] umetnik [[Conchita Wurst]], osvojila [[Evrovizija 2014|Tekmovanje za pesem Evrovizije 2014]]. Za Avstrijo je bila to [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|druga zmaga]], prvo je država dosegla leta 1966. === Umetnost in arhitektura === [[Slika:Upper Belvedere palace Vienna.jpg|thumb|upright|Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], primer baročne arhitekture]] [[Slika:District heating plant spittelau ssw.jpg|thumb|upright|Hundertwasserjeva toplarna na Dunaju]] Znani avstrijski umetniki so slikarji [[Ferdinand Georg Waldmüller]], [[Rudolf von Alt]], [[Hans Makart]], [[Gustav Klimt]], [[Oskar Kokoschka]], [[Egon Schiele]], [[Carl Moll]], in [[Friedensreich Hundertwasser]], fotografi [[Inge Morath]] in [[Ernst Haas]] ter arhitekti, kot so [[Johann Bernhard Fischer von Erlach]], [[Otto Wagner]], [[Adolf Loos]], in [[Hans Hollein]] (dobitnik [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo]] leta 1985). === Film in gledališče === [[Sascha Kolowrat]] je bil avstrijski pionir filmografije. [[Billy Wilder]], [[Fritz Lang]], [[Josef von Sternberg]] in [[Fred Zinnemann]], ki so se proslavili kot mednarodno pomembni filmski producenti, izvirajo iz Avstrije. [[Willi Forst]], [[Ernst Marischka]] in [[Franz Antel]] so obogatili popularno [[kino]]produkcijo v nemško govorečih državah. [[Michael Haneke]] je postal mednarodno znan po svojih odmevnih filmskih študijah, leta 2010 pa je za svoj med kritiki dobro sprejet film ''Beli trak'' prejel tudi nagrado [[zlati globus]]. Prvi avstrijski prejemnik [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]]ja je bil [[Stefan Ruzowitzky]]. Mednarodno kariero so si ustvarili tudi igralci [[Peter Lorre]], [[Helmut Berger]], [[Curd Jürgens]], [[Senta Berger]], [[Oskar Werner]], in [[Klaus Maria Brandauer]]. [[Hedy Lamarr]] in [[Arnold Schwarzenegger]] sta postala ameriški in mednarodni filmski zvezdi (slednji je postal tudi 38. [[Kalifornija|kalifornijski]] guverner). [[Christoph Waltz]] je slavo požel za svojo vlogo v filmu ''Neslavne barabe'' (''Inglourious Bastards)'' in si z njo leta 2009 na [[Filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]] prislužil nagrado za najboljšega igralca, leta 2010 pa še oskarja za stransko vlogo. [[Max Reinhardt]] je bil specialist za spektakularne in inteligentne gledališke predstave. [[Otto Schenk]] ni bil le dober [[Gledališki igralec|odrski igralec]], temveč tudi [[Opera|operni]] režiser. === Literatura === Med znanimi Avstrijci najdemo tudi [[pesnik]]e, pisce in [[roman]]opisce; pisci romanov: [[Arthur Schnitzler]], [[Stefan Zweig]], [[Thomas Bernhard]], in [[Robert Musil]], pesniki [[Georg Trakl]], [[Franz Werfel]], [[Franz Grillparzer]], [[Rainer Maria Rilke]], [[Adalbert Stifter]], [[Karl Kraus (writer)|Karl Kraus]] ter otroška pripovednica [[Eva Ibbotson]]. Slavni sodobni pisci iger in romanov so [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovi nagrajenci]] [[Elfriede Jelinek]], [[Peter Handke]] in [[Daniel Kehlmann]]. === Znanost in filozofija === [[Slika:Sigmund Freud LIFE.jpg|thumb|upright|[[Sigmund Freud]] je bil začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]]]] Avstrija je bila zibelka številnih znanstvenikov z mednarodnim slovesom. Med njimi so [[Ludwig Boltzmann]], [[Ernst Mach]], [[Victor Franz Hess]] in [[Christian Doppler]], vsi pomembni znanstveniki 19.&nbsp;stoletja. V&nbsp;20.&nbsp;stoletju so bili v 1920. in 1930. letih v [[Jedrska fizika|jedrski fiziki]] in [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]] ključni prispevki znanstvenikov, kot so [[Lise Meitner]], [[Erwin Schrödinger]] in [[Wolfgang Pauli]]. Sodobni [[Kvantna fizika|kvantni fizik]] [[Anton Zeilinger]] je znan po prvi prikazani [[kvantna teleportacija|kvantni teleportaciji]]. Poleg [[Fizik|fizikov]] je Avstrija rodni kraj dveh izmed bolj znanih filozofov 20.&nbsp;stoletja, [[Ludwig Wittgenstein|Ludwiga Wittgensteina]] in [[Karl Popper|Karla Popperja]]. Poleg njiju so bili znani Avstrijci še [[Biologija|biologa]] [[Gregor Mendel]] in [[Konrad Lorenz]] ter [[Matematika|matematik]] [[Kurt Gödel]], pa tudi [[inženir]]ji, kot sta [[Ferdinand Porsche]] in [[Siegfried Marcus]]. Avstrijska znanost je bila vedno osredotočena na [[Medicina|medicino]] in [[Psihologija|psihologijo]], začenši s [[Paracelsus]]om v [[Srednji vek|srednjem veku]]. Na dosežkih dunajske medicinske šole 19.&nbsp;stoletja so gradili [[Theodore Billroth]], [[Clemens von Pirquet]], in [[Anton Eiselsberg|Anton von Eiselsberg]]. Avstrija je bila dom znanstvenikov, kot so začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]] [[Sigmund Freud]] in oče individualne psihologije [[Alfred Adler]], psihologov [[Paul Watzlawick|Paula Watzlawicka]] ter [[Hans Asperger|Hansa Aspergerja]] in psihiatra [[Viktor Frankl|Viktorja Frankla]]. [[Avstrijska ekonomska šol]]a, ki je ena glavnih usmeritev v sodobni [[Ekonomija|ekonomski]] znanosti, je povezana z ekonomisti, kot so [[Carl Menger]], [[Joseph Schumpeter]], [[Eugen von Böhm-Bawerk]], [[Ludwig von Mises]] in [[Friedrich Hayek]]. Drugi znani avstrijski izseljenci so teoretik managementa [[Peter Drucker]], sociolog [[Paul Felix Lazarsfeld]] in biolog [[Gustav Nossal|Sir Gustav Nossal]]. [[Slika:Diandlgwand.jpg|thumb|upright|Različne kombinacije barv lahko označujejo poreklo ženske, ki nosi dirndl]] === Narodna noša === [[Slika:Austria folklore group dsc01330.jpg|thumb|upright|Avstrijski ''Tracht'']] ''[[Dirndl]]'' [ˈdɪʁndl̩] je tradicionalno [[Ženska|žensko]] oblačilo s področja Nemčije (še posebej Bavarske), Švice, Lihtenštajna, Avstrije in Južne Tirolske. Osnova za oblačilo je zgodovinsko oblačilo [[Alpe|alpskih]] podeželanov. Oblačila, ki so po videzu delno podobna tej osnovi, so znana po imenu ''Landhausmode'' (»moda s podeželskim navdihom«). '''Dirndl krilo''' običajno opisuje lahko krožno odrezano obleko, nabrano okoli pasu in z dolžino malce preko kolena.<ref>{{navedi novice|title=Dirndl Skirts|first=Alice|last=Watt|date=26.4.2012|url=http://www.elleuk.com/fashion/what-to-wear/dirndl-skirts#image=1|work=[[Elle (magazine)|Elle]]|location=London|accessdate=7.10.2013}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Spin out with springtime's dirndl skirt|url=http://www.standard.co.uk/lifestyle/fashion/spin-out-with-springtimes-dirndl-skirt-7722321.html|work=[[London EveningStandard]]|location=London|first=Karen|last=Dacre|date=8.5.2012|accessdate=7.10.2013}}</ref> Dirndl je sestavni del ''Tracht'' mode, značilne zlasti za Avstrijo in Bavarsko. === Hrana in pijača === Sodobna avstrijska kuhinja izhaja iz Avstro-ogrskega cesarstva. Je večinoma tradicionalna kraljevska kuhinja (»Hofküche«), ki so jo stregli skozi stoletja. Znana je po uravnoteženih različicah govedine in svinjine ter brezštevilnih dodatkih [[Zelenjava|zelenjave]]. Znani so tudi slaščičarski izdelki »Mehlspeisen«, ki zajemajo specialitite, kot na primer [[sacher torta]], [[krof]]i ("Krapfen"), ki so običajno polnjeni z marelično marmelado ali kremo, in zavitek (»Strudel«: jabolčni zavitek »Apfelstrudel«, [[Skuta (mlečni izdelek)|skutni]] zavitek »Topfenstrudel« ali smetanov zavitek »Millirahmstrudel«). Kot dodatek tradicionalni domači kulinariki so nanjo vplivale tudi [[madžarska]], [[Češka|češka]], [[Židje|židovska]], [[italija]]nska, [[balkan]]ska in [[Francija|francoska]] kuhinja, od katerih je avstrijska kuhinja povzemala tako jedi kot tudi načine priprave. Na podlagi tega bi avstrijsko kuhinjo lahko prepoznali kot eno najbolj multikulturnih in nadkulturnih kuhinj v Evropi. Tipične avstrijske jedi so [[dunajski zrezek]] (''Wiener Schnitzel''), svinjska pečenka (''Schweinsbraten''), [[cesarski praženec]] (''Kaiserschmarren''), različni cmoki (''Knödel''), [[sacher torta]] (''Sachertorte'')<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |title=Sacherjeva torta: niti malo staromodna |accessdate=28.2.2015 |format=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402131252/http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |url-status=dead}}</ref> in kuhana govedina (''Tafelspitz'').<ref>{{navedi splet|url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|title=Tafelspitz Recipe|accessdate=28.2.2015|work=Austria.info|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402171148/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|url-status=dead}}</ref> Znani so tudi koroški ''Kasnudeln'' (pri koroških Slovencih ''krapci''), ki so testeni žepki, polnjeni s skuto, krompirjem, zelišči in meto, preliti s stopljeno svinjsko zaseko, mastjo ali maslom ter postreženi s solato.<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |title=Kärntner Kasnudeln |accessdate=28.2.2015 |work=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402073631/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |url-status=dead }}</ref> Pozimi je čas za ''Grenadiermarsch.''<ref>{{navedi splet |url=http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |title=Wiener Küche – Grenadiermarsch |accessdate=1.3.2015 |date=4.2.2014 |publisher=stadtbekannt.at |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402142814/http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |url-status=dead}}</ref> Priljubljene so jedi z [[Navadna lisička|lisička]]mi. Bonboni [[PEZ|Pez]] so doma iz Avstrije, tako kot [[Manner]]jeve slaščice. Avstrija je znana tudi po [[Mozartove kroglice|Mozartovih kroglicah]] in svoji [[Kava|kavni]] tradiciji. [[Pivo]], podobno kot v Sloveniji, točijo v vrčke po 0,2&nbsp;litra (''Pfiff''), 0,3&nbsp;litra (''Seidel'', ''kleines Bier'' ali ''Glas Bier'') in 0,5&nbsp;litra (''Krügerl'', ''großes Bier'' ali ''Halbe''). Na prireditvah v bavarskem stilu točijo tudi liter (''Maß'') ali dva (''Doppelmaß''). Najbolj priljubljene vrste piva so [[ležak]] (''lager'' ali ''Märzen''), naravno motno pivo (''Zwicklbier'') in pšenično pivo. Ob praznikih, na primer ob [[božič]]u ali [[Velika noč|veliki noči]], je naprodaj tudi temno pivo (''bock''). Najpomembnejša vinorodna območja so Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj. Sorta grozdja [[Grüner Veltliner]] je osnova za nekaj najbolj znanih [[belo vino|belih vin]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-209-gruner-veltliner |title=Gruner Veltliner Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref>, medtem ko je najbolj razširjena rdeča sorta [[Zweigelt]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-645-zweigelt |title=Zweigelt Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref> V Zgornji in Spodnji Avstriji, na Štajerskem in Koroškem je razširjena proizvodnja [[mošt]]a (''Most'', izgovori se podobno kot v slovenščini) iz [[Hruška|hrušk]] ali [[Jabolko|jabolk]]. Pije se tudi [[žganje]] (''Schnaps''), z do 60 % alkohola, narejeno iz različnih vrst sadja. Če prihaja iz male zasebne destilirnice, ki jih je v Avstriji okoli 20.000, se imenuje ''Selbstgebrannter'' ali ''Hausbrand''. <gallery> Wiener-Schnitzel02.jpg|''Wiener Schnitzel'', [[dunajski zrezek]] 2013-12-Germknödel (2).JPG|''Germknödel'' z vanilijevim prelivom in makom, golaževa juha in kajzerica (''Germknödel mit Vanille-Sauce, Mohn, Gulaschsuppe, Kaisersemmel'') Tafelspitz.jpg|''Tafelspitz'', kuhana govedina s hrenom, krompir kot priloga Kaerntner-Nudeln.jpg|''Kasnudeln'' (krapci) brez zabele 2014-9-Graz Apfelstrudel.JPG|Jabočni zavitek (''Apfelstrudel'') Sachertorte DSC03027 retouched.jpg|Sacherjeva torta iz dunajskega hotela Sacher Einspaenner.jpg|''Einspänner Kaffe'': sproščujoča skodelica [[Kava|kave]] je dunajska specialiteta </gallery> === Šport === [[Slika:Fischer Sports franz-klammer 1976.jpg|thumb|upright|Smučar [[Franz Klammer]], dobitnik zlate medalje na [[Zimske olimpijske igre 1976|Zimskih olimpijskih igrah 1976]] v [[Innsbruck]]u ]] Zaradi goratega površja je [[alpsko smučanje]] prevladujoč avstrijski šport. Priljubljeni so tudi sorodni zimski športi, kot sta [[deskanje na snegu]] in [[smučarski skoki]]. Avstrijski športniki, kot so [[Annemarie Moser-Pröll]], [[Franz Klammer]], [[Hermann Maier]], [[Toni Sailer]], [[Benjamin Raich]], [[Marlies Schild]] in [[Marcel Hirscher]], so na splošno znani kot eni največjih alpskih smučarjev vseh časov. [[Bob (šport)|Bob]], [[sankanje]] in [[skeleton]] so prav tako priljubljeni dogodki na stezi v kraju [[Igls]], ki je tudi gostil tovrstne tekme na [[Zimske olimpijske igre|Zimskih olimpijskih igrah]] leta [[Zimske olimpijske igre 1964|1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]] v [[Innsbruck]]u. Leta 2012 je Innsbruck gostil Zimsko olimpijado mladih.<ref name="WYO2012">{{navedi splet|title=YOG Innsbruck 2012: Relive the announcement|publisher=International Olympic Committee|url=http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890|date=12.12.2008|accessdate=24.12.2008| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081216073505/http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890| archivedate= 16.12.2008 | url-status=live}}</ref> Rekreativno smučanje je možno na številnih smučiščih, <ref>{{navedi splet |url=http://www.bergfex.si/oesterreich/ |title=Smučišča Avstrija (371) |accessdate=1.3.2015 |work=www.Bergfex.si |archive-date=2015-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150305132849/http://www.bergfex.si/oesterreich/ |url-status=dead }}</ref> med katerimi se nekatera uvrščajo med najboljša v Evropi (npr. [[Obergurgl]], [[Kuhtai]], [[St.&nbsp;Anton]], [[Zell am See-Kaprun]], [[Schladming]], [[Kitzbühel]], [[Soll]] in [[Hintertux]]).<ref>{{navedi splet |url=http://www.independent.co.uk/extras/indybest/travel/the-50-best-ski-resorts-8884688.html |title=The 50 Best ski resorts |accessdate=1.3.2015 |date=18.10.2013 |work=Indepedent (časopis)}}</ref> Priljubljen ekipni šport je [[nogomet]], ki ga ureja Avstrijska nogometna zveza.<ref name="Football">{{navedi splet|url=http://www.oefb.at/|title=Österreichischer Fußballbund|year=2009|work=ÖFB|language=de|accessdate=17.6.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090628120811/http://www.oefb.at/| archivedate= 28.6.2009 | url-status=live}}</ref> V avstrijski zvezni ligi (''Austrian Bundesliga'') igrajo znani nogometni klubi, kot so [[SK Rapid Wien]], [[FK Austria Wien]], [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]] in [[Sturm Graz]]. Poleg nogometa potekajo profesionalna ligaška tekmovanja v hokeju in košarki. Priljubljena je tudi [[jahanje|konjska ježa]], tudi na podlagi slavne [[Španska jahalna šola|Španske jahalne šole]] z [[Lipicanec|lipicanci]] z Dunaja. Iz Avstrije prihaja nekaj znanih dirkačev [[Formula 1|Formule&nbsp;1]], med njimi [[Niki Lauda]], [[Jochen Rindt]] in [[Gerhard Berger]]. Občasno so na dirkališču v Zeltwegu (prvotno Österreichring, kasneje A1-Ring, sedaj [[Red Bull Ring]]) tudi uradne dirke Formule 1 za [[Velika nagrada Avstrije|Veliko nagrado Avstrije]].<ref>{{navedi splet |url=http://f1.avtomanija.com/default.asp?rb=1&id=25965 |title=Red Bull vrača formulo ena v Avstrijo |accessdate=23.3.2015 |date=23.7.2013 |work=avtomanija.com}}</ref> Pod avstrijsko licenco v Formuli 1 tekmujeta dve ekipi, [[Red Bull Racing]] in [[Scuderia Toro Rosso]]. == Sklici == {{sklici|2}} ; Bibliografija {{Refbegin}} * {{navedi knjigo |title=Austria |publisher=Baedeker |year=2009 |isbn=978-3-8297-6613-5 |pages=606|cobiss=219552 |author=Arnold, Rosemarie}} * {{navedi knjigo | last=Brook-Shepherd | first=Gordon | title=The Austrians: a thousand-year odyssey | url=https://archive.org/details/austriansthousan00broo | year=1998 | publisher=Carroll & Graf Publishers, Inc | location=New York | isbn=0-7867-0520-5}} * {{navedi knjigo | last=Jelavich | first=Barbara | title=Modern Austria: empire and republic 1815–1986 | url=https://archive.org/details/modernaustria00barb | year=1987 | publisher=Cambridge University Press | location=Cambridge | isbn=0-521-31625-1}} * {{navedi knjigo | last=Johnson | first=Lonnie | title=Introducing Austria: a short history | year=1989 | publisher=Ariadne Press | location=Riverside, Calif. | isbn=0-929497-03-1}} * Rathkolb, Oliver. ''The Paradoxical Republic: Austria, 1945–2005'' (Berghahn Books; 2010, 301 pages). Translation of 2005 study of paradoxical aspects of Austria's political culture and society. * {{navedi knjigo | last=Schulze | first=Hagen | title=States, nations, and nationalism: from the Middle Ages to the present | url=https://archive.org/details/statesnationsnat0000schu | year=1996 | publisher=Blackwell | location=Cambridge, Mass. | isbn=0-631-20933-6}} {{Refend}} == Glej tudi == *[[Vojvodina Avstrija]] *[[Nadvojvodina Avstrija]] *[[Avstrijsko cesarstvo]] *[[Seznam avstrijskih vladarjev]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Austria}} {{Wikipotovanje|Austria|Avstrija}} * [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx Izvozno okno - o Avstriji in njenem gospodarstvu] ''(v slovenščini)'' * [http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/ Strani slovenskega veleposlaništva na Dunaju] ''(v slovenščini)'' * [http://www.sgz.at/home_sl/ Slovenska gospodarska zveza v Celovcu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402122301/http://www.sgz.at/home_sl/ |date=2015-04-02}} ''(v slovenščini)'' * [http://www.celovec.konzulat.si/ Generalni konzulat Republike Slovenije Celovec] ''(v slovenščini)'' * [https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html Avstrijska gospodarska zbornica o poslovanju v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150408215729/https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html |date=2015-04-08}} ''(v slovenščini)'' * AMZS: [http://www.amzs.si/si/456/9/Avstrija.aspx Na poti po Avstriji] ''(v slovenščini)'' * [https://www.bmbwf.gv.at/dam/jcr:54d18ad5-8923-4840-9f64-b2def7eb3319/bw_2122_slo.pdf Izobraževalne poti v Avstriji] (o vseh možnostih, ki jih ponuja avstrijski izobraževalni sistem ''(v slovenščini)'' ; V tujih jezikih: * {{CIA World Factbook link|au|Austria}} * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria Austria] vnos v ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [http://www.state.gov/p/eur/ci/au/ Austria] informacija zunanjega ministrstva ZDA ([[United States Department of State]]) * [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm Avstrija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080821141923/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm |date=2008-08-21}} na''UCB Libraries GovPubs'' * {{dmoz|Regional/Europe/Austria}} * [http://www.city-map.at/ Informacije o Avstriji] po regijah; v petih jezikih. * {{Wikiatlas|Austria}} * {{osmrelation-inline|16239}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=AT Ključne razvojne napovedi za Avstrijo] - [[International Futures]] * [http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17405422 Avstrijski profil] s strani [[BBC News]] * [https://www.similarweb.com/top-websites/Austria Najbolj obiskane spletne strani v Avstriji] ; Uradne strani * [https://www.help.gv.at/Portal.Node/hlpd/public/en Uradne strani: informacije za tujce o življenju in delu v Avstriji] * [http://www.bmeia.gv.at/en/ Spletne strani o Avstriji avstrijskega zunanjega ministrstva ] * [http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init Federal Chancellery of Austria] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060819212311/http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init |date=2006-08-19}} ''uradni vladni portal'' * [http://aeiou.iicm.tugraz.at/ AEIOU Austria Albums] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090302093527/http://aeiou.iicm.tugraz.at/ |date=2009-03-02}} (v nemščini in angleščini) * [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html Predsednik države in člani kabineta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130916213716/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html |date=2013-09-16}} * [http://www.rechtsfreund.at/law-austria.htm Austrian Law] - informacije o avstrijski zakonodaji ; Trgovina *[http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/AUT/Year/2014/Summary World Bank Summary Trade Statistics Austria] ; Potovanje * [http://www.austria.info/ Austria.info] Spletna stran turističnega urada (tudi v slovenščini: http://www.austria.info/si_b2b) * [http://www.austria.mu/ Austria.mu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090228202655/http://www.austria.mu/ |date=2009-02-28}} Domača stran avstrijskih muzejev * [http://www.postrealism.com/austria.htm TourMyCountry.com] Spletna stran o avstrijski kulturi, kuhinji in turističnih zanimivostih * [http://www.europepictures.gm/europe/austria/photos Evropa v slikah – Avstrija] * [http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich Stvari, ki jih morate videti in doživeti v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150524063254/http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich |date=2015-05-24}} {{-}} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{OVSE}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Nemško govoreče države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Avstrija|*]] {{normativna kontrola}} 4hc42m83y5mwgxyhz2cth1r4ixo0b8h 6683322 6683321 2026-05-31T13:43:52Z Ljuba24b 92351 /* Od prazgodovine do Habsburžanov */ 6683322 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Država |common_name = Avstrija |common_name2 = Avstrije |native_name = ''{{jezik|de|Republik Österreich}}'' |conventional_long_name= Republika Avstrija |image_flag = Flag of Austria.svg |image_coat = Austria Bundesadler.svg |national_anthem= {{unbulleted list |{{jezik|de|[[Land der Berge, Land am Strome]]}}<br /> |(»Dežela gora, dežela ob reki«) |[[File:Land der Berge Land am Strome instrumental.ogg|center]] }} |image_map = EU-Austria.svg |map_caption = Lega Avstrije (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena) |image_map2 = Austria - Location Map (2013) - AUT - UNOCHA SI.png |capital = [[Dunaj]] |coordinates = {{koord|48|12|N|16|21|E|type:city(2,000,000)_region:AT-9}} |largest_city = capital |official_languages= [[nemščina]] |regional_languages= [[slovenščina]], [[gradiščanščina]], [[madžarščina]]{{smallsup|1}} |demonym = Avstrijec, Avstrijka |government_type = [[parlamentarna republika]] |leader_title1 = [[predsednik Avstrije|predsednik]] |leader_name1 = [[Alexander Van der Bellen]]<ref name="delopred">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/svet/sosescina/danes-bo-znan-novi-predsednik-razdeljene-avstrije.html |title=Svobodnjak ni zmagal, Avstrijo bo vodil Alexander Van der Bellen |accessdate=23.5.2016 |date=23.5.2016 |work=Delo d.d.}}</ref> |leader_title2 = [[kancler Avstrije|kancler]] |leader_name2 = [[Christian Stocker]] |sovereignty_type = [[Avstrijska državna pogodba|neodvisnost]]: |established_event1= uveljavitev [[Avstrijska državna pogodba|Avstrijske državne pogodbe]] |established_date1 = [[27. julij]] [[1955]] |established_event2= [[Deklaracija o neodvisnosti]] |established_date2 = [[26. oktober]] [[1955]] |area_km2 = 83.883 |area_rank = 112. |percent_water = 1,7 |population_census = 9.104.992 |population_census_year = 2023 |population_density_km2 = 109 |population_density_rank= 78. |GDP_year = 2018 |GDP_nominal = 477,672 milijarde USD |GDP_nominal_rank = 29. |GDP_ref = |GDP_PPP = 461,432 milijarde USD |GDP_PPP_rank = |GDP_nominal_per_capita = 53.764 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 13. |GDP_PPP_per_capita = 51.936 USD |GDP_PPP_per_capita_rank= 17. |Gini = 26,7 |Gini_year = 2021 |Gini_change= decrease |Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |access-date=21 June 2022 |publisher=[[Eurostat]]}}</ref> |HDI = 0,916 |HDI_year = 2021 |HDI_change= increase |HDI_ref = |HDI_rank = 25. |currency = [[evro]] ([[znak evra|€]]) <sup>2</sup> |currency_code = EUR |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST= +2 |cctld = [[.at]] <sup>3</sup> |calling_code = 43 |footnote1= [[slovenščina]], [[hrvaščina]] in [[madžarščina]] so uradno priznani regionalni jeziki, [[avstrijski znakovni jezik]] pa je zaščiteni jezik manjšine po vsej državi. |footnote2= Pred 1999: [[avstrijski šiling]]. |footnote3= Uporablja se tudi domena [[.eu]], skupna vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]]. }} '''Republika Avstrija''' ({{lang-de|link=no|Republik Österreich}}, nemška izgovorjava: {{Audio|Republik Österreich.ogg|Republik Österreich}}) je [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] [[zvezna republika]] in [[celinska država]] s približno 9 milijoni prebivalcev.<ref name="Population">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/dynamic/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstand_und_veraenderung/056447 |title=Bevölkerungsstand und −veränderung |publisher=Statistik Austria |date=19.5.2011 |accessdate=24.7.2011}}</ref> Avstrija meji na [[Lihtenštajn]] in [[Švica|Švico]] na zahodu, [[Italija|Italijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]] na jugu, [[Madžarska|Madžarsko]] in [[Slovaška|Slovaško]] na vzhodu ter [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Češka|Češko]] na severu. Ozemlje Avstrije pokriva 83.883&nbsp;km²; na njem prevladuje [[alpsko podnebje]], prisotno pa je tudi [[celinsko podnebje]]. Avstrijsko površje je zelo gorato, saj večino države pripada [[Alpe|Alpam]]; le 32 % ozemlja države leži pod 500&nbsp;m, najvišji vrh pa je [[Veliki Klek]] (''Großglockner'') z 3.798&nbsp;[[Nadmorska višina|m n.&nbsp;m.]]<ref name="CIA">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html |title=Austria |work=[[The World Factbook]] |date=14.5.2009 |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=31.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html| archivedate=10.6.2009 |url-status=live}}</ref> Večina prebivalstva govori [[Bavarska|bavarsko]] narečje [[Nemščina|nemščine]];<ref name="Language">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |title=Die Bevölkerung nach Umgangssprache, Staatsangehörigkeit und Geburtsland |publisher=Statistik Austria |accessdate=17.11.2010 |format=PDF |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101113171636/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |archivedate=13.11.2010 |url-status=live}}</ref> [[uradni jezik]] države je avstrijska nemščina<ref name="listlanguage">{{navedi splet |url=http://www.listlanguage.com/german-written-language.html |title=German Written Language |accessdate=5.4.2015 |publisher=listlanguage.com |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216152208/http://listlanguage.com/german-written-language.html |url-status=dead}}</ref> v standardni obliki.<ref name="Britannica">{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |title=Austria |date=31.5.2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5. 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090419153631/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |archivedate=19 April 2009 |url-status=live}}</ref> Drugi lokalno omejeni uradni jeziki so na območjih z [[Narodnostna manjšina|narodnostnimi manjšinami]] še [[gradiščanščina]], [[madžarščina]] in [[slovenščina]].<ref name="CIA"/> Začetki sodobne Avstrije segajo nazaj do časov [[Habsburžani|Habsburške dinastije]], ko je bilo ozemlje države večinoma del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Od časa [[Reformacija|reformacije]] je precej severnonemških princev, ki so sovražili cesarja, izrabilo [[protestantizem]] kot izgovor za upor. [[Tridesetletna vojna]], vpliv [[Kraljevina Švedska|Kraljevine Švedske]] in [[Francija|Francije]], vzpon [[Prusija|Prusije]] in [[napoleonske vojne]] so vsi skupaj oslabili cesarjev položaj v [[Severna Nemčija|Severni Nemčiji]], na jugu in v ne-nemških delih cesarstva pa so cesar in katolištvo ohranili nadzor. V&nbsp;17. in 18.&nbsp;stoletju je Avstrija uspela zadržati svoj položaj kot ena od evropskih velesil<ref>Market Liberalism: A Paradigm for the 21st Century, page&nbsp;247, David Boaz, Edward H. Crane, [[Cato Institute]], Washington&nbsp;D.C., 1993, ISBN 978-0-932790-98-9</ref><ref>The Transformation of European Politics, 1763–1848, Oxford History of Modern Europe, page&nbsp;209, Paul W. Schroeder, Oxford University Press, 1996, ISBN 978-0-19-820654-5</ref> in, kot odgovor na [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] kronanje za [[Prvo Francosko cesarstvo|francoskega cesarja]], so leta 1804 uradno proglasili [[Avstrijsko cesarstvo]]. Po Napoleonovem porazu je Prusija postala glavni avstrijski tekmec za nadvlado v širšem nemškem področju. Avstrijski poraz proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]] med [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]] je leta 1866 omogočil Prusiji nadzor nad ostalo Nemčijo. Leta 1867 se je cesarstvo na podlagi reform preimenovalo v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Po francoskem porazu v [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] leta 1870 je Avstrija ostala izven sestava novega [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], čeprav je v naslednjih desetletjih svojo politiko in zunanje zadeve vodila v veliki skladnosti z Nemškim cesarstvom pod pruskim vodstvom. Med [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji|krizo leta 1914]], ki je sledila atentatu na [[Franc Ferdinand|nadvojvodo Franca Ferdinanda]], je Nemčija vodila Avstrijo k ultimatu [[Srbija|Srbiji]], kar je na koncu sprožilo [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]. Po razpadu Habsburškega cesarstva ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 je Avstrija prevzela in uporabljala ime Republika [[Nemška Avstrija]] ({{lang|de|Deutschösterreich}}) kot poskus združevanja z [[Weimarska republika|Nemčijo]], vendar so ji to prepovedali na podlagi [[Saint-Germainski mir (1919)|sporazuma iz Saint-Germaina]] iz leta 1919. Prva Republika Avstrija je bila tako ustanovljena leta 1919. S&nbsp;pripojitvijo (''[[Anschluss]]'') jo je leta 1938 okupirala in si jo pripojila [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]].<ref name="Britannica Anschluss">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/26730/ |title=Anschluss |date=24 September 2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5.2009}}</ref> To je trajalo do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] leta 1945, ko so jo, tako kot Nemčijo, zasedli [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] in ponovno vzpostavili njeno [[Demokracija|demokratično]] ustavo. Z [[Avstrijska državna pogodba|avstrijsko državno pogodbo]] iz leta 1955 je Avstrija ponovno postala suverena država, s čimer se je zaključila njena okupacija. Tega leta je avstrijski parlament sprejel tudi deklaracijo o nevtralnosti in se z njo zavezal k stalni nevtralnosti Republike Avstrije v mednarodnih odnosih. Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi.<ref name="delo o manjšinah">{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/narodnostne-manjsine-v-avstriji-le-se-civilna-druzba.html|title=Narodnostne manjšine v Avstriji le še civilna družba?|accessdate=19.3.2015|date=9.3.2012|work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]]}}</ref> Danes je Avstrija [[parlament]]arna [[predstavniška demokracija]], ki jo sestavlja devet zveznih dežel.<ref name="CIA" /><ref name="johnson 17">Johnson 17</ref> Njeno glavno in največje mesto z 1,9&nbsp;milijona prebivalci je [[Dunaj]].<ref name="CIA" /><ref name="Vienna pop">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/blickgem/pz1/g90001.pdf |title=Probezählung 2006 – Bevölkerungszahl |date=31 October 2006 |work=Statistik Austria |format=PDF |language=de|accessdate=27.5.2009}}</ref> Avstrija je ena najbogatejših držav na svetu, s [[Kosmati domači proizvod|kosmatim domačim proizvodom]] na prebivalca 46.330 [[Ameriški dolar|USD]] (ocena iz 2012). V državi se je oblikoval visok življenjski standard; tako je leta 2011 Avstrija prišla na 19. mesto na lestvici držav po [[Indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]]. Od leta 1955 je Avstrija članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]],<ref>Jelavich 267</ref> [[Evropska unija|Evropske unije]] od leta 1995,<ref name="CIA" /> in ena od ustanovnih članic [[OECD]].<ref name="OECD">{{navedi splet |url=http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |title=Austria About |publisher=OECD |accessdate=20.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090506022708/http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |archivedate=6.5.2009 |url-status=live}}</ref> Avstrija je od 1995 podpisnica [[Schengenski sporazum|Schengenskega sporazuma]],<ref name="Schengen">{{navedi splet |url=http://migration.ucdavis.edu/mn/more.php?id=643_0_4_0 |title=Austria joins Schengen |date=maj 1995 |work=Migration News |accessdate=30.5.2009}}</ref> in od leta 1999 uporablja tudi skupno evropsko valuto, [[evro]]. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[Industrijski sektor|industrija]] 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %.<ref name="izvoznookno"/> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo">{{navedi splet |url=http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/index.php?id=4037 |title=Bilateralno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo|accessdate=16.2.2015 |work=Veleposlaništvo Republike Slovenije, Dunaj}}</ref> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15. mestu.<ref name="okno2016">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Bilateralni_odnosi_s_Slovenijo_4022.aspx |title=Bilateralni ekonomski odnosi Avstrije s Slovenijo |accessdate=25.2.2016 |date=februar 2016 |work=SPIRIT}}</ref> == Izvor besede Avstrija == [[Slika:Ostarrichi.jpg|thumb|upright|Prva pojavitev besede "ostarrichi", obkroženo z rdečo. Sodobna Avstrija slavi ta dokument iz leta 996 kot letnico rojstva naroda.]] Nemško ime za Avstrijo, ''{{lang|de|Österreich}}'', pomeni »vzhodna posest« ali »vzhodno cesarstvo«, in je povezano z besedo ''Ostarrîchi'', ki se je prvič pojavila v listini iz leta 996.<ref name="University of Klagenfurt">{{navedi splet|url=http://wwwg.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name2.htm|title=University of Klagenfurt}}</ref> Ta beseda je najverjetneje prevod iz srednjeveške [[Latinščina|latinščine]], {{lang|la|Marchia orientalis}} za Vzhodna marka oziroma kasnejša [[Mejna grofija Avstrija]], v lokalno (bavarsko) narečje. V istem času je bila Avstrija Bavarska prefektura, ustanovljena leta&nbsp;976. Sama beseda »Austria« je okrajšava za polatinjen izraz ''Marcha austriaca'' v pomenu »Vzhodna mejna dežela«. Izraz je bil prvič zabeležen v 12.&nbsp;stoletju in se nanaša na položaj dežele na vzhodnem robu kraljestva [[Karel Veliki|Karla Velikega]].<ref>{{navedi knjigo |first1=Drago |last1=Kladnik |first2=Drago |last2=Perko |year=2013 |title=Slovenska imena držav |url=http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |publisher=Založba ZRC |isbn=9789612544546 |pages=45 |access-date=2015-03-19 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402103410/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |url-status=dead}}</ref> V tistem času je bil [[Donava|obdonavski]] bazen [[Zgornja Avstrija|Zgornje]] in [[Spodnja Avstrija|Spodnje Avstrije]] najvzhodnejše bavarsko ozemlje in v praksi skoraj večinoma poseljeno z [[Germani]], medtem ko so na ozemlju bivše [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne Nemčije]] prevladovali [[Slovani|slovanski]] [[Lužiški Srbi]] in [[Polabci]]. Sodobni avstrijski zgodovinar [[Friedrich Heer]] v svoji knjigi ''Der Kampf um die österreichische Identität'' (''Boj za avstrijsko identiteto''),<ref>{{navedi knjigo |first=Friedrich |last=Heer |title=Der Kampf um die österreichische Identität |publisher=Böhlau |location=Wien/Köln/Graz |year=1981 |isbn=3-205-07155-7}}</ref> trdi, da germanska oblika ''Ostarrîchi'' ni prevod latinske besede, temveč naslednik mnogo starejšega imena, katerega korenine naj bi iskali v [[Keltski jeziki|keltskih jezikih]] starodavne Avstrije: pred več kot 2.500&nbsp;leti je lokalno keltsko prebivalstvo ([[Halštatska doba|halštatska kultura]]) večji del dežele imenovalo ''Norig''; po Heeru, je ''no-'' ali ''nor-'' pomenilo »vzhod« ali »vzhoden«, medtem ko je ''-rig'' povezan s sodobno nemško besedo ''Reich'', kar pomeni »posest«. V skladu s tem bi ''Norig'' v osnovi pomenil enako kot ''Ostarrîchi'' in ''Österreich'', in iz tega ''Austria''. Hipoteza med strokovnjaki še ni sprejeta. V zgodovini je bilo keltsko ime polatinjeno v ''Noricum'' po [[Rimski imperij|rimskem]] zavzetju večine dežele okoli leta {{nowrap|15 pr. n. št.}} Norik je kasneje, sredi 1.&nbsp;stoletja, postal [[Norik (rimska provinca)|rimska provinca]].<ref name="Noricum">{{navedi splet |url=http://www.aeiou.at/aeiou.encyclop.n/n840136.htm;internal&action=_setlanguage.action?LANGUAGE=en |title=Noricum, römische Provinz |work=AEIOU |accessdate=20.5.2009}}</ref> == Zgodovina == ===Od prazgodovine do Habsburžanov=== [[Slika:2011-07-09 gasometer 28.JPG|thumb|upright|[[Willendorfska Venera]], 28.000 do {{nowrap|25.000 pr. n. št.}} (Naravoslovno-zgodovinski muzej na Dunaju)]] Srednjevropsko ozemlje sedanje Avstrije, ki je bilo naseljeno že v prazgodovini,<ref name="johnson 17"/> so v predrimskem času zavzela različna [[Kelti|keltska]] plemena; zgodnja [[železna doba]] se po najdbah v [[Hallstatt]]u celo imenuje Halštatska doba ali [[Halštatska kultura]], ki datira v 9. do 6.&nbsp;stoletje pr.&nbsp;n.&nbsp;št. Keltsko [[Noriško kraljestvo]] so kasneje zavzeli Rimljani in iz njega naredili provinco. [[Carnuntum]] (sedanji Petronell) blizu Dunaja je bil pomemben vojaški tabor in kasneje glavno mesto province Zgornja [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]]. Carnuntum je bil skoraj 400 let dom okoli 50.000 prebivalcem.<ref name="Carnuntum Tourism">{{navedi splet |title=Rome's metropolis on the Danube awakens to new life |work=Archäologischer Park Carnuntum |publisher=Archäologische Kulturpark Niederösterreich Betriebsgesellschaft m.b.H. |url=http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |accessdate=20.2.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100116125751/http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |archivedate=16.1.2010 |url-status=live}}</ref> Pomembno je bilo tudi mesto [[Virunum]] na današnjem avstrijskem Koroškem; na območju današnjega Dunaja pa je že v predrimskem času stala naselbina [[Vindobona]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/novice/nujnost-priredbe-rimske-zgodovine-v-avstriji/212570|title=Nujnost priredbe rimske zgodovine v Avstriji |accessdate=24.3.2015 |date=18.9.2009 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> [[Slika:Petronell-Heidentor.jpg|thumb|upright|»Heidentor« (Ajdovska vrata) - ostanki rimskega vojaškega mesta [[Carnuntum]] znotraj sedanjega arheološkega parka]] [[Slika:Austria_Romana.png|thumb|upright|[[Rimska provinca|Rimske province]] in največja mesta na ozemlju današnje Avstrije v času Rimskega imperija]] Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] so ozemlje napadli [[Huni]], [[Langobardi]], [[Ostrogoti]], [[Bavarci]], [[Slovani]] in [[Avari]].<ref name="johnson 19" /> [[Karel Veliki]] je zavzel območje leta 788, vzpodbujal kolonizacijo in širil [[krščanstvo]].<ref name="johnson 19">Johnson 19</ref> Kot del vzhodnega [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] so bili glavni deli sedanje Avstrije podeljeni [[Babenberžani|Babenberžanom]]. Območje je bilo znano kot Vzhodna mejna krajina (''Marchia Orientalis'') in je leta 976 prešlo v last [[Leopold I. Babenberški|Leopolda I. Babenberškega]].<ref name="johnson 20">Johnson 20–21</ref> Prva omemba imena ''Avstrija'' je iz leta 996, kjer je zapisana kot ''Ostarrîchi'', kar se nanaša prav na ozemlje Babenberške mejne krajine.<ref name="johnson 20" /> Leta 1156 je listina ''[[Privilegium Minus]]'' povzdignila Avstrijo v status vojvodine. Leta 1192 so Babenbergi pridobili tudi [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]]. S smrtjo [[Friderik II. Babenberški|Friderika&nbsp;II. Babenberškega]] leta 1246 je linija Babenberžanov izumrla.<ref name="johnson 21">Johnson 21</ref> Posledično je oblast nad Avstrijo, Štajersko in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] prevzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]].<ref name="johnson 21" /> Njegove vladavine je bilo konec leta 1278 po porazu v [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]], kjer ga je premagal [[Rudolf I. Habsburški]].<ref>Johnson 23</ref> Od tedaj do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je zgodovina Avstrije tesno povezana s [[Habsburžani]]. === Srednji vek === V 14. in 15. stoletju so Habsburžani začeli osvajati province v okolici avstrijskega vojvodstva. Leta 1438 je bil vojvoda [[Albert V. Habsburški|Albert V.]] izbran za naslednika svojega tasta, cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]]. Čeprav je Albert vladal le nekaj let, je bil od tedaj dalje (razen ene izjeme) vsak cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] iz rodbine Habsburžanov. [[Slika:Vienna Battle 1683.jpg|thumb|upright|Zmaga cesarstva med [[Drugo obleganje Dunaja|drugim turškim obleganjem Dunaja]] je leta 1683 zaustavila napredovanje [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] v Evropo.]] Habsburžani so prav tako pričeli prevzemati ozemlja izven dednih dežel. Leta 1477 je [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], edini sin cesarja svetega rimskega cesarstva [[Friderik III. Habsburški|Friderika&nbsp;III.]], oženil naslednico Marijo Burgundsko in s tem za družino pridobil večino Nizozemske.<ref name="johnson 25">Lonnie Johnson 25</ref><ref name="brook 11">Brook-Shepherd 11</ref> Njegov sin [[Filip I. Kastiljski]] se je poročil z [[Ivana Blazna|Ivano Blazno]], naslednico [[Kastilija|kastiljske]] in [[Aragonsko kraljestvo|aragonske]] krone in s tem za Habsuržane pridobil še Španijo ter njena italijanska, afriška in ameriška ozemlja.<ref name="johnson 25" /><ref name="brook 11" /> Leta 1526 sta po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] Češka in del Ogrske, ki sta spadali pod [[Osmansko cesarstvo]], prešli pod avstrijsko vladavino.<ref>Lonnie Johnson 26</ref> Osmansko prodiranje na Ogsko je vodilo v pogoste spopade med obema cesarstvoma, kar je bilo še posebej očitno med t.&nbsp;i. ''dolgo vojno'' med letoma 1593 in 1606. Turki so skoraj izvedli skoraj dvajset vpadov na Štajersko,<ref>"'' The Catholic encyclopedia''". Charles George Herbermann (1913). Robert Appleton company.</ref> nekateri od njih so bili opisani kot »požiganje, ropanje in zasužnjevanje tisočev«.<ref>''[http://books.google.com/books?id=8-ARAAAAYAAJ&pg=PA560&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false Bentley's miscellany]''. Charles Dickens, William Harrison Ainsworth, Albert Smith (1853).</ref> === 17. in 18. stoletje === {{Glavni|Habsburška monarhija}} Med dolgo vladavino cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda&nbsp;I.]] (1657–1705) in po uspešni [[Drugo obleganje Dunaja|obrambi Dunaja leta 1683]] (pod poveljstvom poljskega kralja [[Jan III. Sobieski|Jana III. Sobieskega]]),<ref>Lonnie Johnson 26–28</ref> je več vojnih pohodov na koncu leta 1699 prineslo celotno ozemlje Ogrske pod avstrijsko okrilje. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je izgubil precej pridobitev cesarstva iz preteklih let, zlasti zaradi grozečega izumrtja habsburške dinastije. Karel je bil pripravljen žrtvovati veliko ozemlja in vpliva v zameno za priznanje [[Pragmatična sankcija|Pragmatične sankcije]], s katero je svojo hčer [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] postavil za naslednico. Čeprav so se mnogi [[Evropa|evropski]] [[monarh]]i s ''pragmatično sankcijo'' ob njenem nastanku strinjali, se je po Karlovi smrti leta 1740 začela [[vojna za avstrijsko nasledstvo]]. Avstrija je po več [[Šlezijske vojne|vojnah]] s Prusijo izgubila [[Šlezija|Šlezijo]]. Marija Terezija pa je za cesarstvo pomembna zaradi napredka, ki ga je kot pripadnica [[razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]] sprožila v času svoje vladavine. Z vzponom Prusije se je v Nemčiji pričelo obdobje avstrijsko-pruskega dualizma. Avstrija je skupaj s Prusijo in Rusijo sodelovala pri prvi in tretji [[Delitve Poljske|delitvi Poljske]] (v letih 1772 in 1795). === 19. stoletje === {{Glavni|Avstrijsko cesarstvo|Avstro-Ogrska}} [[Slika:CongressVienna.jpg|thumb|upright|[[Dunajski kongres]] je potekal med letoma 1814 in 1815. Njegov cilj je bil urediti napetosti, ki so bile rezultat [[Francoska revolucija|francoskih revolucionarnih vojn]], [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] in razpada [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].]] [[Slika:Franz-Joseph-1885.jpg|thumb|left|upright=.3|[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef&nbsp;I.]] je eden izmed evropskih monarhov z najdaljšo dobo vladanja, vladal je 68&nbsp;let.]] Avstrija se je kasneje zapletla v vojno z [[Francoska revolucija|revolucionarno Francijo]], na začetku zelo neuspešno, z vrsto zaporednih porazov, ki jim jih je zadal [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] in so na koncu privedli h koncu Svetega rimskega cesarstva leta 1806. Dve leti prej,<ref>Johnson 34</ref> leta 1804, je nastalo Avstrijsko cesarstvo. Leta 1814 je bila Avstrija del zavezniških sil, ki so napadle Francijo in h koncu privedle obdobje [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]]. [[Slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|upright=1.2|[[Etnična skupina|Etnično]]-[[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovni]] zemljevid Avstro-Ogrske iz leta 1910]] Iz [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] leta 1815 je izšla kot ena izmed štirih vodilnih sil in kot priznana velesila. Istega leta je bila pod avstrijskim predsedstvom ustanovljena [[Nemška konfederacija]] (''{{lang|de|Deutscher Bund}}''). Zaradi nerešenih družbenih, političnih in narodnostnih trenj so nemške dežele pretresle [[Revolucionarno leto 1848|revolucije leta 1848]]; le-te so težile k združeni Nemčiji.<ref name="johnson 36">Johnson 36</ref> Združena Nemčija bi bila možna tako kot Velika Nemčija ali kot Velika Avstrija ali pa le kot Nemška konfederacija brez Avstrije. Ker se Avstrija ni bila pripravljena odpovedati nemško govorečim ozemljem v korist slednje, leta 1848 nastalemu [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]], so krono novega cesarstva ponudili pruskemu kralju [[Friderik Viljem IV. Pruski|Frideriku Viljemu&nbsp;IV.]] Leta 1864 sta se Avstrija in Prusija skupaj bojevali proti [[Danska|Danski]] in ohranili neodvisnost vojvodin [[Schleswig]] in [[Holstein]] od Danske. Toda ker se o upravljanju teh vojvodin nista zmogli dogovoriti, sta se leta 1866 zapletli v [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]]. Po porazu proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]]<ref name="johnson 36" /> je bila Avstrija primorana zapustiti konfederacijo in posledično ni več sodelovala pri nemški politiki.<ref name="johnson 55">Johnson 55</ref><ref>Schulze 233</ref> [[Avstro-Ogrski kompromis]] (''Ausgleich'') iz leta 1867, je pod vladavino Franca Jožefa&nbsp;I. uvedel dvojno suverenost Avstrijskega cesarstva in Ogrskega kraljestva.<ref>Johnson 59</ref> Cesarstvo pod avstrijsko-ogrsko oblastjo je bilo raznoliko in je vključevalo različna [[Slovani|slovanska]] ljudstva, med njimi [[Hrvati|Hrvate]], [[Čehi|Čehe]], [[Poljaki|Poljake]], [[Rusini|Rusine]], [[Srbi|Srbe]], [[Slovaki|Slovake]], [[Slovenci|Slovence]] ter [[Ukrajinci|Ukrajince]], poleg teh pa tudi številčne [[Italijani|italijanske]] in [[Romuni|romunske]] skupnosti. Posledično je bilo vladanje Avstro-Ogrski vedno bolj težavno v luči nastajajočih nacionalističnih gibanj, kar je zahtevalo znatno naslanjanje na obsežno tajno policijo. Kljub vsemu se je centralna oblast (Franc Jožef je bil vseeno pripadnik razsvetljenstva) trudila z reformami, s katerimi bi delno ugodila novim težnjam. Tako je bil npr. ''Reichsgesetzblatt'' z zakoni in uredbami [[Cislajtanija|Cislajtanije]] izdan v osmih jezikih, vse narodnosti pa so lahko ustanavljale šole v lastnem jeziku ter imele pravico do uporabe lastnega jezika v uradnih postopkih. Dunaj je zlasti v tem obdobju bil za Slovence pomemben kot nekdanja prestolnica, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19.&nbsp;stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje; med njimi so tako [[Ivan Grohar]], [[Ivan Cankar]], [[Jože Plečnik]] in [[Maks Fabiani]].<ref>{{Navedi splet|url = http://slovencinadunaju.weebly.com/|title = SLOVENCI NA DUNAJU okoli leta 1900|date = junij 2013|accessdate = 5.4.2015 |publisher = Filozofska fakulteta v Ljubljani}}</ref> V [[Avguštinej]]u na Dunaju so se šolali tudi številni bodoči slovenski duhovniki. === 20. stoletje === [[Slika:franzferdinand.jpg|thumb|upright|Nadvojvoda [[Franc Ferdinand]] (desno) s svojo družino]] Leta 1908 je Avstro-Ogrska v drugem ustavnem obdobju Osmanskega cesarstva našla izgovor za [[Aneksijska kriza|pripojitev (aneks)]] Bosne in Hercegovine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |title=The Annexation of Bosnia-Herzegovina, 1908 |publisher=Mount Holyoke College |accessdate=25.3.2013 |archive-date=2013-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130323152047/https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |url-status=dead}}</ref> [[Sarajevski atentat|Atentat nad nadvojvodom Francem Ferdinandom in njegovo ženo]], ki ga je poleti leta 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]] izvedel Srb [[Gavrilo Princip]]<ref>Johnson 52–54</ref> so vodilni avstrijski politiki in generali izkoristili in prepričali cesarja, da je napovedal vojno Srbiji (glej [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji]]), s tem pa tvegali in nato tudi sprožili izbruh [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ki je navsezadnje po porazu [[Centralne sile|centralnih sil]] privedla do razpada Avstro-Ogrske; ena izmed novo nastalih držav je bila tudi Avstrija. V vojni je umrlo okrog milijona in pol avstro-ogrskih vojakov, od tega približno 35.000 Slovencev.<ref name="100letprve">{{navedi splet |url=http://www.100letprve.si/i_svetovna_vojna/izgube/ |title=Izgube v 1. svetovni vojni |accessdate=12.4.2015 |work=Brill's Encyclopedia of the First World War. Leiden, Boston: Brill, 2012, cit. po Uradu vlade RS za komuniciranje / Nacionalni odbor}}</ref> ==== Ureditev po prvi svetovni vojni ==== 21. oktobra 1918 so se nemški poslanci [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državnega zbora]] (parlamenta [[Cislajtanija|avstrijske polovice]] Avstro-Ogrske) sestali na Dunaju kot začasna narodna skupščina za Nemško Avstrijo (''Provisorische Nationalversammlung für Deutschösterreich''). 30. oktobra je ta skupščina ustanovila državo Nemško Avstrijo in izvolila vlado, imenovano državni svet ({{jezik-de|Staatsrat}}). Novo vlado je cesar [[Karel&nbsp;I. Habsburško-Lotarinški]] povabil k pogovorom o premirju z Italijo, vendar se v to ni želela vpletati. To je odgovornost za zaključek vojne 3. novembra 1918 preneslo izključno na cesarja in njegovo vlado. 11. novembra 1918 je cesar po nasvetu ministrov stare in nove vlade objavil, da ne bo več sodeloval v državnih poslih. 12. novembra se je Nemška Avstrija z zakonom proglasila za demokratično republiko in del nove Nemške republike. Ustava, ki je ''Staatsrat'' preimenovala v ''Bundesregierung'' (zvezno vlado) in ''Nationalversammlung'' v ''Nationalrat'' (narodni svet), je bila sprejeta 10. novembra 1920. [[Slika:GermanAustriaMap.png|thumb|Nemško govoreče province pod avstrijsko oblastjo leta 1918. Meje na novo nastale Prve republike Avstrije so označene z rdečo.]] [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Pogodba iz Saint-Germaina]] iz leta 1919 ([[Trianonska mirovna pogodba|pogodba iz Trianona]] iz 1920 za Ogrsko) je potrdila in ustalila novo ureditev Srednje Evrope, ki je v večjem delu nastala novembra 1918, pri tem pa so nastale nove države in bile premaknjene meje obstoječih. Več kot trije milijoni nemško govorečih Avstrijcev so se znašli v vlogi manjšin v novo nastalih ali povečanih državah, tj. na [[Češka|Češkem]], v [[Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno|Jugoslaviji]], na [[Madžarska|Madžarskem]] in v Italiji.<ref>Brook-Shepherd 246</ref> Med temi sta bili tudi provinci [[Južna Tirolska]] (ki je postala del Italije) in nemška Češka (kot del [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]). Status Nemške Češke ([[Sudeti]] idr.) je kasneje odigral pomemben del pri netenju [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] (glej [[Münchenski sporazum#Sudetska kriza|Sudetska kriza]]).<ref name="a1">Brook-Shepherd 245</ref> Status Južne Tirolske je (bil) stalen izvor težav v odnosih med Avstrijo in Italijo, do končne rešitve v 1980-ih, ko je Italija Južni Tirolski podelila precejšnjo stopnjo [[avtonomna pokrajina|avtonomije]]. Med letoma 1918 in 1919 se je Avstrija imenovala Nemška Avstrija (''{{lang|de|Staat Deutschösterreich}}''). Ne samo, da so [[Antanta|antantne sile]] prepovedale Avstriji združitev z Nemčijo, temveč so v mirovnem sporazumu zavrnile tudi uporabo tega imena, zato so ga konec leta 1919 spremenili v Republika Avstrija.<ref name="a1" /> Meja s [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (kasneje Jugoslavijo) je bila določena po [[Koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] oktobra 1920, na podlagi katerega je večji del nekdanje avstro-ogrske kronske dežele Koroška pripadel novo nastali Avstriji, veliko Slovencev pa je tako ostalo v Avstriji. Meja je po plebiscitu potekala po gorskem masivu [[Karavanke]]. ==== Medvojno obdobje in druga svetovna vojna ==== Po vojni je [[inflacija]] začela načenjati vrednost [[Avstro-ogrska krona|krone]], ki je še vedno bila avstrijska valuta. Jeseni 1922 je Avstrija dobila posojilo, nad katerim je bedelo [[Društvo narodov]].<ref>Brook-Shepherd 257–8</ref> Namen posojila je bil izogib bankrotu, stabilizacija valute in izboljšanje splošnega gospodarskega položaja v Avstriji. Posojilo je pomenilo tudi, da Avstrija ni bila več samostojna država, temveč je delovala pod nadzorom Društva narodov. Leta 1925 je krono nadomestil [[Šiling (avstrijska valuta)|avstrijski šiling]] v razmerju 1:10.000, ki so ga kasneje zaradi njegove stabilnosti imenovali tudi ''alpski dolar''. Od 1925 do 1929 je gospodarsko uživalo kratek vzpon pred skorajšnjim zlomom po [[Črni petek (1929)|črnem petku]] 1929. Prva avstrijska republika je trajala do 1933, ko je kancler [[Engelbert Dollfuss]], z uporabo, kot je to sam imenoval, ''samoodklopa od parlamenta'' (''{{lang|de|Selbstausschaltung des Parlaments}}''), uvedel [[avtokracija|avtokratski]] režim po vzoru italijanskega [[fašizem|fašizma]].<ref name="johnson 104">Johnson 104</ref><ref name="brook 269">Brook-Shepherd 269–70</ref> Dve veliki stranki iz tega obdobja, socialni demokrati in konzervativci, sta ustanovili svoje paravojaške enote;<ref name="Brook-Shepherd 261">Brook-Shepherd 261</ref> ''Republikanischer Schutzbund'' socialnih demokratov so bili proglašeni za nezakonite, a so kljub temu delovali ob izbruhu [[državljanska vojna|državljanske vojne]].<ref name="Brook-Shepherd 261" /><ref name="johnson 104" /><ref name="brook 269" /><ref name="johnson 107">Johnson 107</ref> Po kratkotrajni [[avstrijska državljanska vojna|avstrijski državljanski vojni]] so avstrijski monarhisti in konservativci premagali svoje domače politične tekmece [[socialna demokracija|socialdemokrate]] in prepovedali avstrijsko podružnico [[NSDAP]]. Februarja 1934 so usmrtili več članov ''Schutzbunda'',<ref>Brook-Shepherd 283</ref> socialno-demokratska stranka je bila v ilegali, mnogi izmed članov so bili zaprti ali pa so emigrirali.<ref name="johnson 107" /> 1. maja 1934 so avstrofašisti izglasovali novo ustavo (»Maiverfassung«), ki je utrdila Dolfussovo moč, vendar so Dolfussa 25. julija 1934 med atentatom v poskusu prevrata ubili [[nacisti]].<ref>Lonnie Johnson 109</ref><ref>Brook-Shepherd 292</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-1987-0922-500, Wien, Heldenplatz, Rede Adolf Hitler.jpg|thumb|upright|Hitler govori na Heldenplatzu, Dunaj, 1938]] [[Slika:KZ Mauthausen.jpg|thumb|upright|Osvoboditev [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|koncentracijskega taborišča Mauthausen]], 1945]] Njegov naslednik, [[Kurt Schuschnigg]] (delno slovenskega rodu), ki je med 29. julijem 1934 in 11. marcem 1938 vladal Avstriji kot zvezni kancler z [[diktatura|diktatorskimi]] pooblastili, se je boril za ohranitev neodvisne Avstrije kot »boljše nemške države«. Schuschnigg je bil v obdobju med obema svetovnima vojnama zadnji avstrijski kancler pred nacistično priključitvijo Avstrije. 12. marca 1938 so avstrijski nacisti prevzeli vlado, medtem ko so nemške čete zavzele državo.<ref name="johnson 112">Johnson 112–113</ref> 13. marca 1938 je bila uradno razglašena priključitev (''[[Anschluss]]'') Avstrije. Dva dni kasneje je [[Adolf Hitler]] (po kraju rojstva Avstrijec) na Dunaju razglasil, kot je to sam imenoval, »ponovno združitev« svoje domovine z [[Tretji rajh|Nemčijo]]. Skupaj z Nemčijo so tudi v Avstriji 10. aprila 1938 izvedli zadnje volitve v obdobju nacizma. Na teh volitvah so tudi odločali o potrditvi združitve z Nemčijo. Zanjo je glasovalo 99,73 % udeležencev.<ref>{{navedi knjigo |first=Otmar |last=Jung |title=Plebiszit und Diktatur: die Volksabstimmungen der Nationalsozialisten |publisher=Mohr |location=Tübingen |year=1995 |isbn=3-16-146491-5 |pages=121}}</ref> Avstrija je bila s tem vključena v Tretji rajh in je prenehala obstajati kot neodvisna država. Arianizacija premoženja avstrijskih Judov se je pričela takoj, že sredi marca. Nacisti so Avstrijo imenovali »Ostmark«,<ref name="johnson 112" /> do leta 1942, ko so jo zopet preimenovali v »Alpen-Donau-Reichsgaue«. Nekateri izmed najbolj znanih nacistov so bili Avstrijci, med drugim Hitler, [[Adolf Eichmann]], [[Ernst Kaltenbrunner]], [[Arthur Seyss-Inquart]], [[Franz Stangl]] in [[Odilo Globocnik]],<ref>Ian Wallace (1999). ''[http://books.google.com/books?id=OiPp8JLxny8C&pg=PA81&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false German-speaking exiles in Great Britain]''. Rodopi. p.&nbsp;81. ISBN 90-420-0415-0</ref> Avstrijci so sestavljali tudi 40 % osebja nacističnih koncentracijskih taborišč.<ref>David Art (2006). "''[http://books.google.com/books?id=q3oLu8I8hVMC&pg=PA43&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false The politics of the Nazi past in Germany and Austria]''". Cambridge University Press. p.&nbsp;43. ISBN 0-521-85683-3</ref> Dunaj je padel 13. aprila 1945 med [[Rdeča armada|sovjetsko]] ofenzivo, malo pred dokončnim zlomom Tretjega rajha. Zavezniške sile so se sicer pripravljale tudi na ''[[Operacija alpski zid|Operacijo alpski zid]]'', ki naj bi se izvajala prav na avstrijskih tleh, a se zaradi prehitrega nacističnega zloma nikoli ni udejanila. [[Karl Renner]] in [[Adolf Schärf]] (Socialistična stranka Avstrije), Leopold Kunschak (Avstrijska ljudska stranka, bivši krščanski socialisti) in Johann Koplenig (Komunistična stranka Avstrije) so 27. aprila 1945 razglasili avstrijsko odcepitev od Tretjega rajha in pod državnim kanclerjem Rennerjem ustanovili začasno vlado, s privolitvijo Rdeče armade in s [[Josif Stalin€Stalinovo]] podporo.<ref name="johnson 135">Johnson 135–6</ref> Ta datum je neuradni dan rojstva druge republike. Konec aprila 1945 je bila večina zahodne in južne Avstrije še vedno pod nacistično vladavino. 1. maja 1945 je zopet začela veljati zvezna ustava iz leta 1929, ki jo je 1. maja 1934 ukinil samodržec Dollfuss. Prav na meji z Avstrijo je pri umiku nemških čet v domnevno varnejše zavetje britanskih sil na avstrijskem Koroškem 13.-14. maja 1945 od [[Prevalje|Prevalj]] proti [[Pliberk]]u prišlo do zadnje večje bitke druge svetovne vojne; ker pa so jugoslovanski partizani zavzeli tudi Koroško do Celovca, je med njimi in britanskimi okupacijskimi silami prihajalo do manjših napetosti. Do bitke je prišlo tudi 11. maja pri preboju [[Rupnikov bataljon|Rupnikovega bataljona]] proti [[Borovlje|Borovljam]]. Na [[Vetrinj]]skem polju se je po koncu vojne izoblikovalo tudi begunsko taborišče, kamor so se pred [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovansko armado]] umaknili civilisti in pripadniki kvizlinških enot iz Jugoslavije ([[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|četniki]], [[ustaši]], hrvaški domobrani in [[Prostovoljna protikomunistična milica|belogardisti]]).<ref>{{navedi splet |url= http://dk.mors.si/Dokument.php?id=402|title=Analiza zaključnih vojaških operacij na Koroškem po kapitulaciji Nemčije leta 1945 |accessdate=10.4.2015 |date=julij 2007 |format=pdf |first=Boštjan |last=Peternelj}}</ref> Iz tega taborišča so Britanci v Slovenijo (takrat Jugoslavijo) vrnili pripadnike vojaških formacij, ki so nato večinoma končali kot žrtve [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojev]]. Sámo taborišče je nato obstajalo do 1950.<ref name="poboji">{{navedi splet |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf |title=Povojni poboji na Slovenskem 1945 |accessdate= 10.4.2015|date=2009 |format=pdf |first=Andrej |last=Plohl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/93338/dijaki-begunske-gimnazije-ki-je-delovala-vsega-nekaj-let-so-naredili-izredne-kariere-alojzij-amb/|title=Dijaki begunske gimnazije, ki je delovala vsega nekaj let, so naredili izredne kariere |accessdate=10.4.2015 |date=23.5.2005 |work=Mladina}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://isim.zrc-sazu.si/en/publikacije/slovenski-begunci-v-avstriji-19451950-1#v|title=Slovenski begunci v Avstriji (1945–1950) |accessdate=10.4.2015 |work=Založba ZRC}}</ref> [[Slika:Bergisel.jpg|thumb|upright|[[Innsbruck]] je gostil [[Zimske olimpijske igre 1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]], kakor tudi prve [[Zimske mladinske olimpijske igre]] v zgodovini leta 2012.]] [[Slika:Uno City Kaiserwasser.jpg|thumb|upright|[[Urad Organizacije združenih narodov na Dunaju|Urad OZN na Dunaju]] (United Nations Office in Vienna - UNOV) je ena od štirih glavnih lokacij [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] po svetu.]] Skupno število avstrijskih žrtev med drugo svetovno vojno med 1939 in 1945 je ocenjeno na 260.000.<ref>Rüdiger Overmans. ''Deutsche militärische Verluste im Zweiten Weltkrieg.'' Oldenbourg 2000.</ref> Žrtev judovskega [[holokavst]]a je bilo 65.000,<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria/33382/Anschluss-and-World-War-II Anschluss and World War II]. Britannica Online Encyclopedia.</ref> okoli 140.000 pa jih je v letih 1938-39 emigriralo. Več tisoč Avstrijcev je bilo udeleženih v resnih nacističnih zločinih (samo v koncentracijskem taborišču [[Mauthausen]]-Gusen je bilo več sto tisoč žrtev), dejstvo, ki ga je uradno priznal šele kancler [[Franz Vranitzky]] leta 1992. ==== Po drugi svetovni vojni ==== Tako kot Nemčijo so tudi Avstrijo razdelili na britansko, francosko, ameriško in sovjetsko območje, ki jih je upravljala Zavezniška komisija za Avstrijo.<ref>Lonnie Johnson 137</ref> Kot je bilo nakazano že v Moskovski deklaraciji iz 1943, je prišlo s strani [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]] do posebne obravnave Avstrije.<ref name="johnson 135" /> Avstrijsko vlado, ki so jo sestavljali socialni demokrati, konzervativci in komunisti (do leta 1947) in je delovala na Dunaju (ki je bil obkrožen s sovjetsko cono), so zahodni zavezniki priznali oktobra 1945, po tem, ko so v začetku sumili, da je Renner Stalinov pajac. Po tem se je bilo moč izogniti dvojni vladi in delitvi države, kar se je zgodilo v Nemčiji. Avstrijo so sicer obravnavali bolj kot nacistično žrtev, ki so jo osvobodili zavezniki.<ref>Manfried Rauchensteiner: Der Sonderfall. Die Besatzungszeit in Österreich 1945 bis 1955 (''The Special Case. The Time of Occupation in Austria 1945 to 1955''), edited by [[Heeresgeschichtliches Museum]] / Militärwissenschaftliches Institut (Museum of Army History / Institute for Military Science), Vienna 1985</ref> 15. maja 1955 je po več let trajajočih pogovorih, na katere je vplivala tudi [[hladna vojna]], Avstrija z avstrijsko državno pogodbo s štirimi okupacijskimi silami pridobila polno neodvisnost. 26. oktobra 1955 je po odhodu vseh okupacijskih enot s parlamentarnim zakonom Avstrija razglasila »trajno [[nevtralnost]]«.<ref name="johnson 153">Lonnie Johnson 153</ref> Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi, število Slovencev se zmanjšuje in se kot narod vedno bolj [[Asimilacija (sociologija)|asimilira]] v nemško govorečo večino.<ref name="delo o manjšinah"/> [[Slika:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|thumb|upright|Avstrija se je [[Evropska unija|Evropski uniji]] pridružila leta 1995 in podpisala [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]] 2007.]] Politični sistem Druge republike temelji na ustavah iz let 1920 in 1929, ki sta se zopet uveljavili leta 1945. Sistem je sorazmeren, kar pomeni, da je večina pomembnih mest enakomerno porazdeljenih med socialne demokrate (SPÖ) in ljudsko stranko (ÖVP).<ref>Lonnie Johnson 139</ref> Močan je tudi vpliv interesnih skupin (delavcev, poslovnežev, kmetov), zato se vse spremembe zakonodaje sprejemajo s širokim konsenzom.<ref>Lonnie Johnson 165</ref> Od leta 1945 je enostrankarska vlada delovala v letih 1966–1970 (konzervativci oz. ljudska stranka) in 1970–1983 (socialni demokrati). V vseh ostalih volilnih obdobjih je država vladala bodisi velika koalicija (socialdemokrati in ljudska stranka) bodisi mala koalicija (ena izmed velikih dveh strank in ena izmed ostalih manjših). 1. januarja 1995 je na podlagi dvotretjinsko pozitivne referendumske odločitve Avstrija postala članica Evropske skupnosti.<ref>Brook-Shepherd 447, 449</ref> Po vstopu Lihtenštajna v [[schengensko območje]] leta 2011 nobena izmed sosednjih držav na mejah z Avstrijo ne izvaja več mejnega nadzora. Glavni stranki SPÖ in ÖVP imata glede vojaške neuvrščenosti nasprotni stališči: SPÖ zagovarja nevtralnost, ÖVP pa prilagajanje in sodelovanje v evropski zunanji in obrambni politiki. V resničnosti se to že dogaja, Avstrija tudi deluje v [[Partnerstvo za mir|Partnerstvu za mir]] in je tudi že ustrezno prilagodila svojo zakonodajo. === Unescova svetovna dediščina v Avstriji === Zaradi svoje bogate zgodovine je nekaj področij Avstrije vpisanih na [[UNESCO|Unescov]] [[seznam svetovne dediščine]] oz. so kandidati za vpis<ref>{{navedi splet |url= http://whc.unesco.org/en/statesparties/at |title=Austria |accessdate=25.4.2015 |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref>: * [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]] * Palača in vrtovi dvorca [[Schönbrunn]] * [[Kulturna krajina Hallstatt-Dachstein/Salzkammergut]] * [[Železniška proga čez Semmering]] * Mesto [[Gradec]] – zgodovinski center in grad Eggenberg * Kulturna krajina [[Wachau]] * Kulturna krajina [[Nežidersko jezero|Nežiderskega jezera]] / Fertő skupaj z Madžarsko * [[Zgodovinski center Dunaja]] * [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp]] (kamor spadajo tudi kolišča na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]) * [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] * Meje rimskega imperija – [[Donavski limes]] (Zahodni segment) * [[Velika zdraviliška mesta Evrope]] == Politika in uprava == [[Slika:Wien - Hofburg, Leopoldinischer Trakt.JPG|thumb|upright|Predsedniška palača v Leopoldovem traktu dvorca [[Hofburg]]]] [[Slika:Wien - Bundeskanzleramt1.JPG|thumb|upright|Urad zveznega kanclerja na Ballhausplatz]] [[Slika:Parlament Vienna June 2006 183.jpg|thumb|upright|Parlament na Dunaju, dom narodnega zbora in zveznega sveta (Nationalrates/Bundesrates)]] Avstrijski parlament je na Dunaju, glavnem in najbolj naseljenem mestu države. Avstrija je postala zvezna, predstavniška demokratična republika z zveznim ustavnim zakonom iz leta 1920. Politični sistem Druge republike z njenimi devetimi deželami temelji na ustavi iz leta 1920, spremenjeni leta 1929, ki je bila ponovno sprejeta 1. maja 1945.<ref>Lonnie Johnson 17, 142</ref> Predsednik Avstrije je vodja države. Predsednik je neposredno izvoljen z večino glasov ljudstva, po potrebi pa se izvede drugi krog med kandidati z največ glasovi. Avstrijski kancler je vodja vlade. Kanclerja izbere predsednik in mu je naloga, da oblikuje vlado na podlagi strankarske sestave spodnjega doma parlamenta. Vlado je mogoče razrešiti s predsedniškim odlokom ali z glasovanjem o nezaupnici v spodnjem domu parlamenta, Nationalratu. Volitve za predsednika in parlament so bile v Avstriji nekoč obvezne. Obveznost je bila odpravljena postopoma med letoma 1982 in 2004.<ref>{{Cite web|title=Bundesministerium für Inneres – Elections Compulsory voting|url=http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-url=https://web.archive.org/web/20071103221527/http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-date=3 November 2007|access-date=3 January 2009|publisher=Bmi.gv.at}}</ref> Avstrijski parlament je sestavljen iz dveh domov. Sestava Nacionalnega sveta (''Nationalrat'') (183 sedežev) se določi vsakih pet let (ali kadar koli zvezni predsednik razpusti Nacionalni svet na predlog zveznega kanclerja ali pa ga razpusti Nacionalni svet) s splošnimi volitvami, na katerih ima volilno pravico vsak državljan, starejši od 16 let. Volilna starost se je leta 2007 znižala z 18 na 16 let.<ref>{{Cite web|title=The Austrian Parliament|url=https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf|website=Parlament.gv.at|access-date=22 November 2021|archive-date=25 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220425043546/https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf}}</ref> Čeprav obstaja splošni prag 4 % glasov za vse stranke na zveznih volitvah (''Nationalratswahlen'') za sodelovanje v proporcionalni porazdelitvi sedežev, ostaja možnost neposredne izvolitve na sedež v enem od 43 regionalnih volilnih okrajev (''Direktmandat''). === Upravna delitev === {{glavni|Zvezna dežela Avstrije}} Republika Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel ({{lang-de|link=no|Bundesländer}}).<ref name="CIA"/> Zvezne dežele so nato razdeljene na okrožja ({{lang|de|[[Bezirke]]}}) in upravna mesta ({{lang|de|[[Statutarno mesto (Avstrija)|Statutarstädte]]}}). Okrožja so naprej razdeljena na občine ({{lang|de|Gemeinden}}). Upravna mesta imajo pristojnosti, ki sicer pritičejo tako okrožjem kot občinam. Poseben položaj ima Dunaj, ki je hkrati in mesto in zvezna dežela. {{ImageMap Avstrijskih zveznih dežel|options=float:left}} {| class="wikitable sortable" style=font-size:90%" |- ! # !![[Zvezna dežela Avstrije|Zvezna dežela]] !! Glavno mesto ! Površina<br />{{smaller|(km²)}} !! Prebivalstvo<br />(2025) |- | 1 / B ||[[Gradiščanska]] (''Burgenland'') || [[Železno, Avstrija|Železno]] (''Eisenstadt'') |style=text-align:right| 3965 ||style=text-align:right| 301.790 |- | 2 / K ||[[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] (''Kärnten'') || [[Celovec]] (''Klagenfurt am Wörthersee'') |style=text-align:right| 9537 ||style=text-align:right| 570.095 |- | 3 / N ||[[Spodnja Avstrija]] (''Niederösterreich'') || [[St. Pölten]] |style=text-align:right| 19.180 ||style=text-align:right| 1.727.514 |- | 4 / O ||[[Gornja Avstrija|Zgornja Avstrija]] (''Oberösterreich'') || [[Linz]] |style=text-align:right| 11.983 ||style=text-align:right| 1.535.519 |- | 5 / S ||[[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]] || [[Salzburg]] |style=text-align:right| 7155 ||style=text-align:right| 572.846 |- | 6 / St ||[[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] (''Steiermark'') || [[Gradec]] (''Graz'') |style=text-align:right| 16.399 ||style=text-align:right| 1.271.716 |- | 7 / T ||[[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] (''Tirol'') || [[Innsbruck]] |style=text-align:right| 12.648 ||style=text-align:right| 777.660 |- | 8 / V ||[[Predarlska]] (''Vorarlberg'') || [[Bregenz]] |style=text-align:right| 2602 ||style=text-align:right| 411.784 |- | 9 / W ||colspan=2| [[Dunaj]] (''Wien'') |style=text-align:right| 415 ||style=text-align:right| 2.028.289 |} === Zunanja politika === Avstrija je članica [[Evropska unija|Evropske unije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Konference za varnost in sodelovanje v Evropi]] in opazovalka v [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropski uniji]]. Je tudi soustanoviteljica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]]. === Eksklave in enklave === Na ozemlju Avstrije se nahaja [[Kleinwalsertal]], ki je funkcionalno [[enklava]] Zvezne republike Nemčije. Kleinwalsertal je sicer del Predarlskega in geografsko meji neposredno nanj, vendar je zaradi topografije ozemlja kraj dostopen samo preko Nemčije. Druga funkcionalna enklava Nemčije je naselbina Jungholz na Tirolskem, ki ni dosegljiva iz Avstrije in je z matično državo povezana le preko 1636 metrov visokega vrha Sorgschrofen. Tako imenovani dvorni gozdovi (Saalforste) se nahajajo na avstrijskem ozemlju, vendar so v zasebni pravni lasti Bavarske. Funkcionalna avstrijska enklava je bila še na švicarskem ozemlju. Švicarskega [[Samnaun|Samnauna]] dolgo časa ni bilo mogoče doseči iz Švice po cesti, temveč prek Avstrije (Tirolske). Zaradi tega so v 19. stoletju opustili retoromanščino in jo nadomestili s tirolščini podobnim narečjem. Sedaj ima Samnaun že tudi cestno povezavo z matično Švico, ima pa še naprej status [[brezcarinska cona|brezcarinske cone]]. Do leta 1980 je podoben status kot Samnaun imel tudi Spiss na avstrijsko-švicarski meji. Kraj je bil dolgo časa dostopen samo iz Samnauna in se je moral upirati izseljevanju, saj je v nasprotju z drugimi enklavami imel malo gospodarskih možnosti, V okviru avstrijske države predstavlja okraj [[Lienz]] (tudi [[Vzhodna Tirolska]]) eksklavo zvezne dežele [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolske]].<ref>{{navedi splet |url=http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |title=Same Name, Other Side of the Border (Part IV: Southern and Eastern Europe) |accessdate=31.5.2015 |date=2012 |work=The Basement Geographer |archive-date=2015-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150322231144/http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |url-status=dead}}</ref> === Vojska === {{Več slik |align = right |direction= vertical |footer = |footer_align = center |footer_background= |width = 250 |image1 = Leopard 2A4 Austria 4.JPG |caption1= [[Glavni bojni tank]] [[Leopard 2|Leopard 2A4]] Kopenske vojske avstrijskih oboroženih sil |image2 = Eurofighter Typhoon AUT.jpg |caption2= [[Lovsko letalo]] [[Eurofighter Typhoon]] Vojaškega letalstva avstrijskih oboroženih sil }} Moč avstrijskih oboroženih sil (nemško: ''Österreichisches Bundesheer'', dobesedno Avstrijska zvezna vojska) v veliki meri sloni na [[nabor|naborniškemu sistemu]]. Vojaška obveznost se za moške prične z&nbsp;18. letom in traja do dopolnjenega 50.&nbsp;leta starosti. [[Vojaški rok]] traja šest mesecev. Državljan ima v zvezi s služenjem vojaškega roka možnost ugovora vesti: v tem primeru se obveznost vojaškega roka izpolni s civilnim služenjem, ki traja od 9–12&nbsp;mesecev.<ref name="klinar"/> Leta 2013 je bilo v aktivni vojaški službi okoli 24.500 pripadnikov avstrijskih oboroženih sil,<ref name="EDA">{{navedi splet |url= http://www.eda.europa.eu/info-hub/defence-data-portal/Austria/year/2013|title=Defence Data of Austria in 2013 |accessdate=18.7.2015 |publisher=European Defence Agency}}</ref> število pripadnikov rezervne sestave pa se trenutno giblje okoli 27.000.<ref name="GFP"/> Kopenska vojska ima v svoji sestavi okoli 60&nbsp;[[tank]]ov, 400&nbsp;[[pehotno bojno vozilo|pehotnih bojnih vozil]] in 80&nbsp;[[samovozna artilerija|samovoznih artilerij]], Vojaško letalstvo ima okoli 130&nbsp;zrakoplovov, od tega 15&nbsp;lovcev in 70&nbsp;[[helikopter]]jev.<ref name="GFP">{{navedi splet |url= http://www.globalfirepower.com/country-military-strength-detail.asp?country_id=austria|title=Austria Military Strength |accessdate=18.7.2015 |date=1.4.2015|publisher=Global Firepower (GFP)}}</ref> Leta 2013 so vojaški izdatki znašali 2.432 milijonov [[Evro|€]], kar je predstavljalo 0,78 % [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]].<ref name="EDA"/> Glavni sektorji Avstrijske zvezne vojske so Kopenska vojska (''Landstreitkräfte''), Vojaško letalstvo (''Luftstreitkräfte'') ter enote za mednarodne misije (''Internationale Einsätzein'') in specialne sile (''Spezialeinsatzkräfte''), ki delujejo pod enotnim poveljstvom (''Streitkräfteführungskommando'', SKFüKdo). Glede na to, da je Avstrija celinska država, nima svoje [[vojna mornarica|vojne mornarice]]. Vrhovni poveljnik avstrijskih oboroženih sil je predsednik države. Nadzor nad oboroženimi silami ima Zvezni svet za obrambo, ki ga vodi zvezni kancler. Zvezni svet za obrambo sestavljajo še podkancler, minister za obrambo, minister za zunanje zadeve in ostali resorni ministri ter načelnik generalštaba Avstrijske zvezne vojske in načeloma tudi predstavniki vseh v državnem svetu zastopanih strank.<ref name="klinar">{{navedi knjigo|author=Klinar T. |year=2007 |title=Primerjava organiziranosti in nalog oboroženih sil Avstrije in Slovenije ''[diplomsko delo]''|publisher=Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/specialisticna/docs/spec_klinar-tomaz.doc}}</ref> Naloge Avstrijske zvezne vojske so vojaška obramba države ter v povezavi s tem obramba ustavne ureditve in demokratične svobode prebivalstva ter vzdrževanje notranje državne ureditve in varnosti, pomoč v primeru naravnih nesreč in nezgod ter pomoč v tujini pri vzdrževanju miru, izvajanju humanitarne pomoči in pomoči v primeru naravnih nesreč, kot tudi iskalne in reševalne naloge.<ref name="klinar"/> V tujini je trenutno največ pripadnikov na [[Kosovo|Kosovu]] (507 pripadnikov, [[KFOR]]), v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] (324 pripadnikov, [[EUFOR]] Althea) in v [[Libanon]]u (171 pripadnikov, [[UNIFIL]]).<ref>{{navedi splet|title=Auslandseinsätze des Bundesheeres|url=http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|accessdate=18.7.2015|date=Julij 2015|publisher=Bundesheer|language=de|archive-date=2015-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20150722001112/http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|url-status=dead}}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Avstrije}} [[Slika:Oesterreich topo.png|thumb|upright=1.4|Topografska karta Avstrije s prikazanimi mesti z več kot 100.000 prebivalci.]] Avstrija je zaradi svoje lege v Alpah pretežno gorata država. Srednjevzhodne Alpe, Severne apneniške Alpe in Južne apneniške Alpe delno ležijo v Avstriji. Od celotne površine Avstrije (83.871 km<sup>2</sup>) se le približno četrtina lahko šteje za nižinsko, le 32 % države pa leži pod 500 metri nadmorske višine. Alpe zahodne Avstrije se v vzhodnem delu države nekoliko umaknejo nižinam in ravninam. Avstrija leži med 46° in 49° severne širine ter 9° in 18° vzhodne dolžine. Razdelimo jo lahko med pet območij, med katerimi je z 62 % ozemlja največje tisto, ki pripada [[Vzhodne Alpe|Vzhodnim Alpam]]. Avstrijsko predgorje ob vznožju Alp in [[karpati|Karpatov]] zavzemajo 12 %, predgorje na vzhodu in območja, ki obdajajo obrobje [[Panonska nižina|Panonske nižine]], pa približno prav tako 12 %. Drugo večje [[Gora|gorsko]] območje, precej nižje od Alp, je na severu. Znano kot avstrijska [[granit]]na [[planota]] in leži v osrednjem delu [[Češki masiv|Češkega masiva]] ter zavzema 10 % Avstrije. Avstrijski del [[Dunajska kotlina|Dunajske kotline]] pokriva ostale 4 %. V Avstriji gozdna pokritost predstavlja približno 47 % celotne površine, kar je leta 2020 ustrezalo 3.899.150 hektarjem (ha) gozda, kar je več kot 3.775.670 hektarjev (ha) leta 1990. Leta 2020 je naravno obnavljajoči se gozd pokrival 2.227.500 hektarjev (ha), zasajeni gozd pa 1.671.500 hektarjev (ha). Od naravno obnavljajočega se gozda je bilo 2 % primarnih gozdov (ki jih sestavljajo avtohtone drevesne vrste brez jasno vidnih znakov človeške dejavnosti), približno 23 % gozdne površine pa je bilo znotraj zavarovanih območij. Za leto 2015 je bilo 18 % gozdnih površin v javni lasti, 82 % v zasebni lasti in 0 % z lastništvom, navedenim kot drugo ali neznano.<ref>{{Cite book|url=https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/a6e225da-4a31-4e06-818d-ca3aeadfd635/content|title=Terms and Definitions FRA 2025 Forest Resources Assessment, Working Paper 194|publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations|year=2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Global Forest Resources Assessment 2020, Austria|url=https://fra-data.fao.org/assessments/fra/2020/AUT/home/overview|website=Food Agriculture Organization of the United Nations}}</ref> Fitogeografsko Avstrija spada v srednjeevropsko provinco Cirkumborealne regije znotraj Borealnega kraljestva. Po podatkih [[WWF]] lahko ozemlje Avstrije razdelimo na štiri [[ekoregija|ekoregije]]: srednjeevropske mešane gozdove, panonske mešane gozdove, alpske iglavce in mešane gozdove ter zahodnoevropske širokolistne gozdove.<ref name="DinersteinOlson2017">{{Cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant |last10=Noss |first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|last15=Barber|first15=Charles Victor|date=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first17=Cyril|last18=Martin|first18=Vance|last19=Crist|first19=Eileen |last20=Sechrest |first20=Wes|last21=Price|first21=Lori|last22=Baillie|first22=Jonathan E. M.|last23=Weeden|first23=Don|last24=Suckling|first24=Kierán|last25=Davis|first25=Crystal|last26=Sizer|first26=Nigel|last27=Moore|first27=Rebecca|last28=Thau|first28=David|last29=Birch|first29=Tanya |last30=Potapov |first30=Peter|last31=Turubanova|first31=Svetlana|last32=Tyukavina|first32=Alexandra|last33=de Souza|first33=Nadia|last34=Pintea|first34=Lilian|last35=Brito|first35=José C.|last36=Llewellyn|first36=Othman A.|last37=Miller|first37=Anthony G.|last38=Patzelt|first38=Annette|last39=Ghazanfar|first39=Shahina A. |last40=Timberlake |first40=Jonathan|last41=Klöser|first41=Heinz|last42=Shennan-Farpón|first42=Yara|last43=Kindt|first43=Roeland|last44=Lillesø|first44=Jens-Peter Barnekow|last45=van Breugel|first45=Paulo|last46=Graudal|first46=Lars|last47=Voge|first47=Maianna|last48=Al-Shammari|first48=Khalaf F.|last49=Saleem|first49=Muhammad}}</ref> Avstrija je imela leta 2018 povprečno oceno indeksa integritete gozdne krajine 3,55/10, kar jo uvršča na 149. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{Cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G. |last10=Callow |first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|date=2020|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity – Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|page=5978|bibcode=2020NatCo..11.5978G|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|issn=2041-1723|pmc=7723057|pmid=33293507|doi-access=free|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A. |last20=Hofsvang |first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S. |last30=Mendez |first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B. |last40=Stevens |first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.}}</ref> 6 najvišjih avstrijskih gora: {| class="wikitable sortable" |- style=background:#DDD ! # !!Ime !!Višina !!Gorovje |- | 1 || {{Sort|Grossglockner|[[Großglockner]] (Veliki Klek)}} || 3.798 m || {{Sort|Ture, visoke|[[Zahodne Ture|Visoke Ture]]}} |- | 2 || [[Wildspitze]] || 3.772 m || {{Sort|Otztalske Alpe|[[Ötztalske Alpe]]}} |- | 3 || [[Kleinglockner]] || 3.770 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 4 || {{Sort|Weisskugel|[[Weißkugel]]}}|| 3.739 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 5 || {{Sort|Poschlturm|[[Glocknerwand|Pöschlturm]]}} || 3.721 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 6 || {{Sort|Hortnagelturm|[[Glocknerwand|Hörtnagelturm]]}} || 3.719 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |} <gallery class=center mode=packed> Neusiedler See -- Podersdorf.jpg|[[Nežidersko jezero]] v [[Panonska nižina|Panonski nižini]] Stadtteile von Wien entlang der Donau (gesehen von Nordwesten).jpg|[[Dunajska kotlina]] Krems and mautern from ferdinandswarte.jpg|[[Krems an der Donau|Krems]] na koncu doline pri [[Wachau]]-u 1 hallstatt austria.jpg|Pogled na [[Hallstatt]] Vorderhopfreben Üntschenspitze 1.jpg|Avstrijsko podeželje v pokrajini [[Schoppernau]] poleti Heiligenblut kirche2.jpg|Pogled na [[Großglockner]] iz vasice [[Heiligenblut am Großglockner|Heiligenblut]] Oberleis 01 2008.JPG|Nižavje [[Weinviertel]] 2013-12-Nassfeld (11)a.jpg|Avstrijske Alpe na Koroškem Semmering Railway 2013.jpg|[[Železniška proga čez Semmering]] v Vzhodnih Alpah </gallery> === Podnebje === [[Slika:Rr-ann zamg.png|thumb|upright|Povprečna letna količina padavin v Avstriji]] Največji del Avstrije leži v [[zmerno topli pas|zmerno toplem pasu]], kjer prevladujejo [[zahod]]ni vetrovi. Ker okoli dve tretjine dežele pokrivajo Alpe, prevladuje [[gorsko podnebje]]. Na vzhodu v Panonski nižini in ob Donavski dolini ima podnebje celinski značaj, z manj padavinami kot v Alpah. Čeprav je v Avstriji pozimi hladno (−10 do 0&nbsp;°C), so lahko poletne temperature razmeroma visoke,<ref name="Climate">{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101202042009/http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archivedate=2.12.2010|title=Average Conditions, Vienna, Austria|year=2006|publisher=British Broadcasting Corporation|accessdate=24.5.2009}}</ref> s povprečnimi temperaturami okoli 25&nbsp;°C in najvišjo temperaturo 40,5&nbsp;°C, izmerjeno avgusta 2013.<ref name=ZAMG>[http://www.zamg.ac.at/cms/de/klima/klimauebersichten/klimamittel-1971-2000 Klima]. Central Institute for Meteorology and Geodynamic</ref> {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Lech, Vorarlberg (1440 m; povprečne temperature 1982 – 2012) Dfc, meji na Dfb. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-0,7 |Feb high C= 0,3 |Mar high C= 3,5 |Apr high C= 7,1 |May high C=11,8 |Jun high C=17,4 |Jul high C=16,8 |Aug high C=14,3 |Sep high C=15,1 |Oct high C= 9,7 |Nov high C= 3,7 |Dec high C= 0,1 |Average high C= |Jan mean C=-4,5 |Feb mean C=-3,7 |Mar mean C=-0,6 |Apr mean C= 2,9 |May mean C= 7,3 |Jun mean C=10,6 |Jul mean C=12,7 |Aug mean C=12,2 |Sep mean C= 9,9 |Oct mean C= 5,6 |Nov mean C= 0,4 |Dec mean C=-3,3 |year mean C= |Jan low C=-8,2 |Feb low C=-7,6 |Mar low C=-4,7 |Apr low C=-1,3 |May low C= 2,8 |Jun low C= 6,0 |Jul low C= 8,0 |Aug low C= 7,7 |Sep low C= 5,6 |Oct low C= 1,6 |Nov low C=-2,9 |Dec low C=-6,6 |Average low C= |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 59 |Feb precipitation mm= 54 |Mar precipitation mm= 56 |Apr precipitation mm= 70 |May precipitation mm=103 |Jun precipitation mm=113 |Jul precipitation mm=133 |Aug precipitation mm=136 |Sep precipitation mm= 95 |Oct precipitation mm= 67 |Nov precipitation mm= 78 |Dec precipitation mm= 66 |year precipitation mm = |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/117363/|title= Lech climate data}} }} {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Kühtai, Tirolska (2060 m; povprečne temperature 1982 – 2012) ET, podobno kot Dfc. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-3,3 |Feb high C=-3,2 |Mar high C=-0,9 |Apr high C= 2,3 |May high C= 7,0 |Jun high C=10,4 |Jul high C=12,7 |Aug high C=12,3 |Sep high C= 9,6 |Oct high C= 6,3 |Nov high C= 0,5 |Dec high C=-2,4 |Average high C = |Jan mean C=-6,6 |Feb mean C=-6,5 |Mar mean C=-4,2 |Apr mean C=-1,1 |May mean C= 3,4 |Jun mean C= 6,6 |Jul mean C= 8,8 |Aug mean C= 8,6 |Sep mean C= 6,4 |Oct mean C= 2,9 |Nov mean C=-2,4 |Dec mean C=-5,4 |year mean C = |Jan low C=-9,9 |Feb low C=-9,8 |Mar low C=-7,5 |Apr low C=-4,4 |May low C=-0,2 |Jun low C= 2,9 |Jul low C= 4,9 |Aug low C= 4,9 |Sep low C= 3,3 |Oct low C=-0,5 |Nov low C=-5,2 |Dec low C=-8,4 |Average low C = |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 73 |Feb precipitation mm= 66 |Mar precipitation mm= 80 |Apr precipitation mm= 87 |May precipitation mm=115 |Jun precipitation mm=126 |Jul precipitation mm=148 |Aug precipitation mm=138 |Sep precipitation mm= 96 |Oct precipitation mm= 74 |Nov precipitation mm= 83 |Dec precipitation mm= 72 |year precipitation mm= |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/111749/|title= Kühtai climate data}} }} === Jezera === Največje [[Jezero|jezero]] je [[Nežidersko jezero]] na Gradiščanskem, od katerega približno 77 % celotne površine 315&nbsp;km² leži v Avstriji, ostanek pa pripada Madžarski. Sledijo [[Attersee (See)|Attersee]] s 46&nbsp;km² in [[Traunsee]] s 24&nbsp;km² v Zgornji Avstriji. Tudi [[Bodensko jezero]] s svojimi 536&nbsp;km² na tromeji z Nemčijo (deželi [[Bavarska]] in [[Baden-Württemberg]]) in Švico s svojim manjšim delom leži na avstrijskem ozemlju. Za poletni [[turizem]] imajo jezera poleg gora velik pomen, še posebej koroška in salzburška. Najbolj znana koroška jezera so: [[Vrbsko jezero]] (''Wörthersee'') pri Celovcu, [[Milštatsko jezero]] nad [[Špital ob Dravi|Špitalom]], [[Osojsko jezero]] (''Ossiacher See'') pri Beljaku in [[Belo jezero (Koroška)|Belo jezero]] (''Weißensee'') (med [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohorjem]] in Špitalom). Znani sta tudi [[Mondsee (jezero)|Mondsee]] in [[Wolfgangsee]] na meji med Salzburgom in Zgornjo Avstrijo. === Reke === Večji del Avstrije spada preko [[Donava|Donave]] neposredno k [[Črno morje|črnomorskemu]] porečju, približno ena tretjina na jugovzhodu pa preko [[Mura|Mure]] (nemško ''Mur'') in [[Drava|Drave]] (''Drau'') in nato posredno zopet preko Donave zopet k črnomorskemu porečju. Le majhen del (2.366&nbsp;km²) na Zahodu se odvodnjava preko reke Ren (''Rhein'') v [[Atlantski ocean|Atlantik]] in na severu preko reke [[Laba|Labe]] (918&nbsp;km²) v [[Severno morje]]. Večji pritoki reke Donave (od zahoda proti vzhodu): * [[Lech (reka)|Lech]], [[Isar]] in [[Inn]] se v Donavo izlivajo na [[Bavarska|Bavarskem]]. Te reke odvodnjavajo Tirolsko, medtem ko [[Salzach]], pritok reke Inn, odvodnjava večino dežele Salzburg. Na [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburškem]] so tudi najvišji avstrijski [[Krimmlski slapovi]]. * [[Traun (Donava)|Traun]], [[Aniža (reka)|Aniža (Enns)]], [[Ybbs]], [[Erlauf (reka)|Erlauf]], [[Pielach]], [[Traisen (reka)|Traisen]], [[Wien (reka)|Wienfluss]], in [[Fischa]] odvodnjavajo ozemlje južno od Donave (so desni pritoki): Zgornjo Avstrijo, Štajersko, Spodnjo Avstrijo in Dunaj. * [[Große Mühl|Veliki]] in [[Mali Mühl]], [[Rodl]],[[Gusen (reka)| Gusen]] in [[Aist (reka)|Aist]], [[Kamp (reka)|Kamp]], [[Göllersbach]] in [[Rußbach (Donava)|Rußbach]] ter [[Thaya]] na severu in [[March (reka)|March]] na vzhodu odvodnjavajo ozemlje severno od Donave (so levi pritoki Donave): dele Zgornje in Spodnje Avstrije. Mura odvodnjava salzburški predel [[Lungau]] in Štajersko, na [[Hrvaška|Hrvaškem]] se izliva v Dravo, ki sama odvodnjava Koroško in vzhodno Tirolsko (Drava se v Donavo izliva na meji s [[Srbija|Srbijo]]). [[Raba]] (nemško: ''Raab'') odvodnjava del Štajerske in se na Madžarskem izliva v rokav Donave. Ren odvodnjava večino Predarlškega, teče skozi [[Bodensko jezero]] in se izliva v Severno morje. Reka [[Lainsitz]] je skoraj nepomembna, vendar je edina avstrijska reka, ki se iz Spodnje Avstrije preko Češke izliva v [[Laba|Labo]]. [[Slika:Danube In The Wachau Valley.jpg|thumb|center|upright=1.8|[[Donava]] v [[Wachau|dolini Wachau]] ([[Dürnstein]] povsem na levi in [[Krems an der Donau]] povsem na desni). Dolina Wachau je od leta 2000 zaradi arhitekturne in kmetijske zgodovine vpisana v [[UNESCO|Unescov]] [[Seznam svetovne dediščine]] kot kulturna krajina.<ref name=Unesco>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/970|title=Wachau Cultural Landscape|accessdate=5.12.2010|publisher=Unseco.org}}</ref><ref name=Report>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/archive/repcom00.htm#970|title=United Nations Educational, Scientific And Cultural Organization Convention Concerning The Protection Of The World Cultural And Natural Heritage, World Heritage Committee:Twenty-fourth session, Cairns, Australia:27 November – 2 December 2000: Report |accessdate=5.12.2010|publisher=Unesco.org}}</ref>]] == Gospodarstvo == [[Slika:Products exported by Austria.png|thumb|upright=1.5|Drevesna struktura izdelkov, ki jih izvaža Avstrija, po klasifikaciji HS4.]] [[Slika:Wien 07 Mariahilfer Straße Shopping a.jpg|thumb|upright|[[Mariahilf]] nakupovalna avenija na Dunaju]] [[Slika:13-08-30-wien-by-RalfR-123.jpg|thumb|upright|Moderni [[Dunaj]], Dunajski mednarodni center z uradi [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in stavbo DC Tower&nbsp;1.]] Avstrija, ki je po bruto [[Kosmati domači proizvod|domačem proizvodu]] na prebivalca na 12.&nbsp;mestu v svetu,<ref name=autogenerated1>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2012/01/weodata/weorept.aspx?sy=2009&ey=2012&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=122&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CLP&grp=0&a=&pr.x=37&pr.y=14 |title=Austria|publisher=International Monetary Fund|accessdate=17. april 2012}}</ref> ima dobro razvito [[socialno-tržno gospodarstvo]] in visok življenjski standard. Do 1980-ih je Avstrija [[Nacionalizacija|nacionalizirala]] precej največjih industrijskih podjetij; v zadnjih letih pa je [[privatizacija]] skrčila državno lastništvo na stopnjo, primerljivo z ostalimi evropskimi državami. Delavska gibanja so v Avstriji še posebej močna in imajo znaten vpliv na delavsko politiko. Poleg zelo razvite [[Industrija|industrije]] je mednarodni [[turizem]] najpomembnejši del gospodarstva. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[industrija]] (zlasti kovinsko-predelovalna industrija, avtomobilska, elektrokemija in inženiring) 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %. Majhna in srednje velika podjetja imajo v avstrijskem gospodarstvu velik pomen. Z več kot 300.000 podjetji v proizvodnji in storitvah jih kar 99,6 % sodi v kategorijo majhnih in srednje velikih podjetij (SME - ''small and medium enterprises''), le približno 1.400 podjetij ima več kot 250 zaposlenih. V povprečju imajo avstrijska podjetja manj kot 10&nbsp;zaposlenih. SME skupaj zaposlujejo dve tretjini vseh zaposlenih in proizvedejo 50 % BDP.<ref name="izvoznookno">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx |title=Avstrija: Predstavitev države |accessdate=16.2.2015 |work=[[SPIRIT]]}}</ref> Največje delniške družbe so: <ref name="Forbes 2000">{{navedi splet |url=http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |title=Forbes Global 2000: Austria's Largest Companies |accessdate=15.3.2015 |date=30.6.2013 |work=[[Forbes]] |archive-date=2015-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403081328/http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://austriantimes.at/news/Business/2013-04-19/48107/11%20Top%20Austrian%20Firms%20make%20it%20to%20world%20top%20list|title=11 Top Austrian Firms make it to world top list |accessdate=15.3.2015 |date=19.4.2013 |work=Austriantimes.at}}</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Mesto na svetu !! Podjetje !! Promet (milijard [[USD]]) !! Tržna vrednost (milijard USD) |- | {{0}}304.|| [[OMV|OMV Group]] ([[Nafta|nafta]] in derivati) ||56,3 ||14,7 |- | {{0}}655.|| [[Raiffeisen Bank International]] ([[Banka|bančništvo]]) ||13,9 ||{{0}}7,6 |- | {{0}}672.|| Erste Group Bank (bančništvo) ||15,5 ||12,3 |- | {{0}}723.|| Vienna Insurance Group ([[Zavarovalnica|zavarovalništvo]]) ||12,4 ||{{0}}6,6 |- | {{0}}920.|| Voestalpine (proizvodnja [[Jeklo|jekla]]) ||16,1 ||{{0}}5,8 |- | 1229.|| Verbund (proizvodnja [[Električna energija|električne energije]]) ||{{0}}4,1 ||{{0}}7,4 |- | 1369.|| Strabag (gradbeništvo) ||17,8 ||{{0}}2,4 |- | 1372.|| Uniqa (zavarovalništvo) ||{{0}}7,6 ||{{0}}3,0 |- | 1558.|| Andritz (strojna industrija) ||{{0}}6,7 ||{{0}}7,0 |- | 1697.|| Volksbank (bančništvo) ||{{0}}2,2 ||{{0}}1,0 |- | 1798.|| Immofinanz (investicije v [[Nepremičnina|nepremičnine]]) ||{{0}}1,6 ||{{0}}4,3 |} Poleg tega iz Avstrije izhajajo tudi druga mednarodno znana podjetja, npr. [[Red Bull]], [[Swarowski]], [[ÖBB]] (Avstrijske železnice), [[Manner]] in druga.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=205&nav=industry |title=Top 10 strongest Austrian Brands in 2014 |accessdate=15.3.2015 |work=Eurobrand}}</ref> Zgodovinsko je Nemčija najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Avstrije, kar je lahko zaradi hitrih sprememb v nemškem gospodarstvu za Avstrijo na dolgi rok škodljivo. Od vstopa Avstrije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] (EU) so Avstrijci okrepili gospodarske vezi z drugimi EU gospodarstvi in s tem zmanjšali gospodarsko odvisnost od Nemčije. Dodatno je članstvo v EU prineslo številne tuje investitorje, ki sta jih pritegnila avstrijski pristop k enotnemu evropskemu trgu in bližina vzhajajočih gospodarstev [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]]. Od razkroja komunizma so bila avstrijska podjetja aktivni igralci in združevalci na področju Vzhodne Evrope. Med 1995 in 2010 je bilo v povezavi z avstrijskimi družbami javno objavljenih 4.868 združitev in pripojitev v skupni vrednosti 163&nbsp;milijard&nbsp;EUR.<ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#MergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26.7.2011 | url-status=live}}</ref> Največje transakcije z avstrijsko vključenostjo so bile <ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#TopMergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26 July 2011 | url-status=live}}</ref>: pripojitev [[Bank Austria]] s strani [[HypoVereinsbank|Bayerische Hypo- und Vereinsbank]] za 7,8&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2000, pripojitev [[Porsche|Porsche Holding Salzburg]] s strani [[Volkswagen Group]] za 3,6&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2009<ref>{{navedi splet|last=Ramsey |first=Jonathon |url=http://www.autoblog.com/2009/12/08/volkswagen-takes-49-9-percent-stake-in-porsche-ag/ |title=Volkswagen takes 49.9&nbsp;percent stake in Porsche AG |publisher=Autoblog.com |accessdate=24.7.2011}}</ref> in pripojitev [[Banca Comercială Română]] s strani [[Erste Group]] za 3,7&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2005.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.erstegroup.com/de/Download?chronicleId=0901481b80005991.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-15 |archive-date=2011-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110809152940/http://http/ |url-status=dead}}</ref> Majhno, a zelo razvito [[kmetijstvo]] zaposluje preko 5 % delovno aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski dejavnosti sta [[Govedo|govedoreja]] in [[vinogradništvo]]. Hitro se razvija tudi ekološko kmetijstvo, ki trenutno predstavlja 10 % kmetijske proizvodnje.<ref name="izvoznookno"/> Čeprav ima razvito tržno gospodarstvo, je v Avstriji še vedno močno prisotna korupcija, ki državo letno po nekaterih ocenah stane okrog 27 milijard evrov. Nekatere od zadnjih korupcijskih afer so prodaja državnih stanovanj,<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-avstrijo-stane-27-milijard-evrov-na-leto.html|title=Korupcija Avstrijo stane 27 milijard evrov na leto |accessdate=23.5.2015 |date=2.5.2015 |work=Delo d.d.}}</ref> nakup [[Lovsko letalo|lovskih]] vojaških [[Letalo|letal]] [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-in-avstrija-kazen-naj-bo-vzgojna.html|title=Korupcija in Avstrija: Kazen naj bo vzgojna |accessdate=2.5.2015 |date=8.6.2013 |work=Delo d.d.}}</ref> ter sumljivi posli (med drugim v Sloveniji in na Hrvaškem) Hypo Alpe Adria Bank, zaradi katere je skoraj bankrotirala avstrijska zvezna dežela Koroška.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2014/03/hypo.aspx?format=json&hide_hf=1&mob=1&os=ios&ver=2.2|title=Kako so Avstrijci zavozili svojo banko Hypo in koliko bodo plačali za njeno reševanje |accessdate=2.5.2015 |date=10.3.2014 |work=Planet.Siol.net}}</ref> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo"/> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15.&nbsp;mestu.<ref name="okno2016"/> Slovensko [[Luka Koper|pristanišče Koper]] je za avstrijsko gospodarstvo najpomembnejše [[Morje|morsko]] pristanišče.<ref>{{navedi splet |url=http://izvozniki.finance.si/8814300/Intervju-Avstrija-je-najpomembnej%C5%A1i-tuji-trg-Luke-Koper |title=Intervju: Avstrija je najpomembnejši tuji trg Luke Koper |accessdate=15.3.2015 |date=10.12.2014 |work=Finance}}</ref> Po podatkih iz leta 2014 dela v Avstriji več kot 14.000 Slovencev, večinoma v krajih, ki mejijo na [[Koroška regija|Koroško]], [[Štajerska|Štajersko]] in [[Prekmurje]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/slovenija/v-avstriji-dela-vec-kot-14-000-slovencev.html|title=V Avstriji dela več kot 14.000 Slovencev |accessdate=16.3.2015 |date= 31.8.2014 |work=Delo d.d.}}</ref> === Turizem === Turizem h kosmatemu domačemu proizvodu Avstrije prispeva skoraj 9 %.<ref name="STAT">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf |title=TOURISMUS IN ÖSTERREICH 2007|accessdate=18.11.2008 |language=de |date= May 2008|format=PDF|publisher= BMWA, WKO, Statistik Austria| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081218105425/http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf| archivedate= 18.12.2008 | url-status=live}} {{Dead link|date=September 2010|bot=H3llBot}}</ref> Leta 2007 je bila po zaslužku iz turizma Avstrija z 18,9&nbsp;milijarde&nbsp;USD na 9.&nbsp;mestu v svetu.<ref name="UNTWO"/> Po številu turistov je bila z 20,8&nbsp;milijona obiskovalcev na 12.&nbsp;mestu.<ref name="UNTWO">{{navedi splet|url=http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf |title=UNTWO World Tourism Barometer, Vol.6 No.2 |accessdate=18.11.2008 |publisher=UNTWO |date=junij 2008 |format=PDF | archiveurl= https://web.archive.org/web/20081031013714/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf| archivedate= 31.10.2008 | url-status=live}}</ref> Najbolje ocenjene zanimivosti so:<ref>{{navedi splet |url=https://www.tripadvisor.com/Attractions-g190410-Activities-Austria.html |title=Things to Do in Austria |accessdate=4.8.2018 |work=Tripadvisor.com}}</ref> {{multi-column numbered list|1|Zgodovinsko jedro mesta Dunaj<li>Palača [[Schönbrunn]], Dunaj<li>Cesarska Palača [[Hofburg]], Dunaj<li> Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], Dunaj<li> [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj]], Dunaj<li> Gorska alpska cesta, [[Grossglockner]]<li> [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]<li> Muzej filma ''[[Tretji človek (film)|Tretji človek]]'', Dunaj<li> [[Narodni park Visoke Ture]]<li> |9|<li>Smučarsko področje Ischgl-Samnaun<li> Stekleni most - [[Hallstatt]] Skywalk ''Welterbeblick''<li> [[Trdnjava Hohensalzburg]], [[Salzburg]]<li> Hallstattsko jezero<li> Narodna knjižnica, Dunaj<li> Cerkev v Steinhofu<li> Innsbruška železnica<li> Ledenik Hintertuxer<li> Lienške gorske železnice / Osttiroler Alpine Coaster<li> |9|<li>[[Samostan Admont]]<li> Jezero Traunsee<li> Festival v Bregenzu<li> [[Samostan Melk]]<li> Panoramska alpska cesta Timmelsjoch<li> [[Wachau|Dolina Wachau]]<li> Spominski park [[Mauthausen]]<li> Narodni park [[Nockberge]]<li> [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]]}} === Električna energija === [[Slika:Verbund malta.jpg|thumb|upright|Kölnbreinski jez na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]]] Avstrija trenutno več kot polovico svoje [[Električna energija|električne energije]] proizvede s pomočjo [[Hidroenergija|hidroenergije]];<ref name="RES">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|title=Austria Renewable Energy Fact Sheet|date=23.1.2008|format=PDF|work=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009|archive-date=2009-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090620081934/http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|url-status=dead}}</ref> v Sloveniji, za primerjavo, ta delež dosega 27 %.<ref name="nasstik">{{navedi splet |url=http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/2236/V-Sloveniji-skoraj-tretjina-elektrike-iz-hidroelektrarn.aspx#.VQijheHLL1E |title=V Sloveniji skoraj tretjina elektrike iz hidroelektrarn |accessdate=17.3.2015 |date=26. 3. 2014 |work=Naš stik, glasilo slovenskega elektrogospodarstva}}</ref> Skupaj z ostalimi [[Obnovljivi viri energije|obnovljivimi viri energije]], kot so [[vetrna energija]], [[sončna energija]] in [[biomasa]], dosega stopnja oskrbovanja z obnovljivimi viri 62,89 %<ref name="Renewables">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html|title=Renewable energy in Europe|year=2006|work=Eurobserv'er|publisher=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090520023020/http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html| archivedate= 20.5.2009 | url-status=live}}</ref> celotne avstrijske porabe. Ostanek proizvedejo v elektrarnah na [[Zemeljski plin|zemeljski plin]] in [[Nafta|nafto]]. Leta 1972 je Avstrija na podlagi anonimnega glasovanja v parlamentu pričela z izgradnjo [[Jedrska elektrarna Zwentendorf|jedrske elektrarne pri Zwentendorfu]] zahodno od Dunaja. Toda leta 1978 se je na [[Referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf|referendumu]] približno 50,5 % volivcev izreklo proti uporabi jedrske energije<ref>Lonnie Johnson 168–9</ref> in parlament je izglasoval trajno prepoved uporabe jedrske energije; zgrajene elektrarne nato niso nikoli predali v obratovanje. Avstrija se na podlagi teh odločitev pogosto zavzema za zaprtje jedrskih elektrarn tudi v sosednjih državah (med drugim tudi [[Jedrska elektrarna Krško|slovenske v Krškem]]),<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2011/03/evropski_poslanec_molzer_sprasuje_eu_o_varnosti_neka.aspx|title=Evropski poslanec Mölzer sprašuje EU o varnosti Neka |accessdate=17.3.2015 |date=30.3.2011 |work=Planet.Siol.net}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/avstrija-v-boj-proti-jedrski-energiji.html|title= Avstrija v boj proti jedrski energiji |accessdate=17.3.2015 |date= 23.3.2011 |work=Delo d.d.}}</ref> pri čemer te države pogosto odgovarjajo, da same nimajo tako dobrih pogojev za proizvodnjo hidroenergije, kot jih ima Avstrija, bogata z vodnatimi alpskimi rekami. == Transport == === Letalski promet === Avstrijska letalska družba z največ povezavami z Dunaja je [[Austrian Airlines]]. Z letalsko družbo [[Niki (letalska držba)|NIKI]] ima Avstrija od leta 2003 domačega nizkocenovnega prevoznika, ki prav tako deluje z dunajskega [[Letališče|letališča]]. Drugi avstrijski nizkocenovnik je regionalna družba [[InterSky]], ki pa deluje z nemškega [[Friedrichshafen|Friedrichshafn]]a. Sedež v Avstriji imata tudi manjša prevoznika [[Welcome Air]] in [[Air Alps]]. Najpomembnejše avstrijsko letališče je: * [[Mednarodno letališče Dunaj|Letališče Dunaj]] ''(Flughafen Wien-Schwechat / VIE)'', * sledijo [[Letališče Gradec|Gradec]] ''(Flughafen Graz-Thalerhof / GRZ)'', * [[Letališče Linz|Linz]] ''(Flughafen Linz-Hörsching / LNZ)'', * [[Letališče Celovec|Celovec]] ''(Flughafen Klagenfurt-Annabichl / KLU)'', * [[Letališče Salzburg|Salzburg]] ''(Salzburg Airport W. A. Mozart / SZG)'' * in [[Letališče Innsbruck|Innsbruck]] ''(Flughafen Innsbruck-Kranebitten / INN)'', vsa z mednarodnimi povezavami. Za zvezno deželo Predarlško precej mednarodnega prometa poteka preko švicarskega letališča ''Flughafen St.&nbsp;Gallen-Altenrhein'' in nemškega letališča ''Friedrichshafen''. Regionalen pomen ima 49 letališč, od tega jih 31 nima asfaltirane steze in le 4 imajo stezo daljšo od 914&nbsp;metrov. Zgodovinskega pomena sta letališči ''Wiener Neustadt'' in tudi opuščeno dunajsko letališče Wien Aspern. To sta bili prvi dve avstrijski letališči; Aspern je bil med letoma 1912 in 1914 največje in najmodernejše evropsko letališče. Deluje tudi več vojaških letališč [[Avstrijske letalske sile|Avstrijskih letalskih sil]], npr. Wiener Neustadt, [[Zeltweg Airfield|Zeltweg]], Aigen/Ennstal in Langenlebarn/Tulln. V Avstriji kot del projekta [[Single European Sky]] deluje tudi [[Kontrola zračnega prometa|zračna kontrola]] prostora nad 28.500&nbsp;čevlji / 9.200&nbsp;metri za srednjeevropske države Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Slovenijo in Slovaško.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |title=Eurocontrol: Welcome to FAB Central Europe |accessdate=2015-03-23 |archive-date=2012-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305003027/http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |url-status=dead}}</ref> Nacionalno kontrolo civilnega spodnjega zračnega prostora izvaja Austro Control s sedežem na Dunaju. <gallery widths=200 heights=100> Austrian Airlines B777-2Z9ER (OE-LPA) taxiing at Sydney Airport.jpg|[[Boeing 777]]-200ER družbe Austrian Airlines OE-LEZ021011.jpg|[[Airbus A320|Airbus A321]]-200 letalske družbe NIKI 2011-06-14 10-23-53 Austria Niederösterreich Fischamend Markt.jpg|[[Mednarodno letališče Dunaj]] </gallery> === Ostale oblike prevoza === [[Slika:Brenner-Autobahn mit der Europabrücke bei Patsch.jpg|thumb|upright|Brennerska avtocesta A13 med Innsbruckom in Italijo z viaduktom Europabrücke pri Patschu]] Prometna infrastruktura je zaznamovana z Alpami in po drugi strani z osrednjo vlogo v Srednji Evropi, kar vpliva tako na cestne in železniške povezave. Tako je na primer dejstvo, da je bil center Avstrijskega cesarstva celinski Dunaj, botrovalo izgradnji [[Južna železnica|Južne železnice]] preko ozemlja današnje Slovenije do najpomembnejše cesarske luke, [[Trst]]a. Izgradnja prometnih poti preko Alpe zahteva precej [[predor]]ov in [[viadukt]]ov, ki morajo prenesti skrajne [[vreme]]nske razmere. Zaradi svoje osrednje vloge in ozke oblike je Avstrija tipična [[tranzit]]na država, zlasti v smereh sever-jug in sever-jugovzhod, po dvigu [[Železna zavesa|železne zavese]] pa tudi v smeri vzhod-zahod. To vse skupaj vpliva na izgradnjo prometnih poti nadstandardnih velikosti, pogosto po [[Ekologija|ekološko]] občutljivih območjih (ozke [[Dolina|doline]] ipd.), kar povzroča odpor prebivalstva. Za obvladovanje okoljskih tveganj je Avstrija relativno zgodaj pričela uvajati ukrepe, ki so urejali razmerje med okoljem in gospodarstvom. Tako je Avstrija med prvimi zahtevala vgradnjo [[katalizator]]jev v vozila, na nekaterih cestah so v veljavi omejitve hrupa in tovornega prometa ipd.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/782/9/Avstrija.aspx|title = AMZS omejitve in prazniki|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> Spodnja preglednica prikazuje razporeditev potniških kilometrov po oblikah transporta v Avstriji (podatki za leto 2007): {| class=wikitable |+ Razdelitev potniških kilometrov v Avstriji 2007<ref>[http://www.vcoe.at/ VCÖ (Hrsg.)]: ''Öffentlicher Verkehr – Weichenstellungen für die Zukunft'', Wien 2010, ISBN 3-901204-64-4, S.&nbsp;12</ref> |- ! Prevozno sredstvo!! [[Avtobus]] !! [[Železnica]]!! Osebni [[Avtomobil|avto]] !! [[Javni prevoz]] !! [[Dvokolo]] !! Druge motorozirane oblike !! [[Pešec|Peš hoja]] |- ! Delež || 9 % || 9 % || 70 % || 4 % || 3 % || 1 % || 4 % |} <gallery widths=200 heights=140> Austria A2 moedling.jpg|Večpasovna [[avtocesta]] A2 južno od Dunaja Railjet bei Guntramsdorf.JPG|Hitri [[vlak]] avstrijskih zveznih železnic (ÖBB) Längenfeldgasse 3.JPG|Dunajska [[podzemna železnica]] GuentherZ 2001 Schiff in Wien IMG0064.jpg|Potniška [[ladja]] na reki Donavi 2015-4-Danube(96).JPG|Tovorna ladja s premogom v bližini mesta [[Melk]] Murradweg_(Beginn_und_Ende).jpg|Začetek in konec (pri [[Gederovci]]h) [[Dvokolo|kolesarske]] poti ob reki [[Mura|Muri]] (''Murradweg'') </gallery> Za avtoceste se uporablja sistem plačljivih [[Vinjeta|vinjet]], dodatno pa se plačujejo nekatere mostnine in predornine.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/425/9/Relacije.aspx|title = AMZS o cestninah|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> ==== Najvažnejše državne ceste ==== Avstrijske avtoceste so avtoceste z nadzorovanim dostopom v Avstriji. Uradno se imenujejo ''Bundesstraßen A'' (''Bundesautobahnen'') in so pod pristojnostjo zvezne vlade v skladu z avstrijskim zakonom o zveznih cestah (''Bundesstraßengesetz''), ne smemo jih zamenjevati z nekdanjimi cestami ''Bundesstraßen'', ki jih avstrijske dežele vzdržujejo od leta 2002. Dovoljena najvišja hitrost je 130 km/h za avtomobile do 3500 kg. Avstrija ima trenutno 18 avtocest, ki jih gradi in vzdržuje samofinancirana delniška družba [[ASFiNAG]] na Dunaju, prihodke pa ustvarja iz pristojbin in cestnin. Vsaka trasa ima številko in uradno ime z lokalnim sklicem, ki pa ni prikazano na prometnih znakih. Trenutno avstrijsko omrežje avtocest ima skupno dolžino 1720 km. Sistem se bo razširil; ena avtocesta je trenutno v gradnji, še ena pa je načrtovana. Tranzitni promet čez glavno alpsko verigo, zlasti s tovornjaki, je povzročil znatno obremenitev krhkega alpskega ekosistema. Več akcijskih skupin poziva k prenosu tovornega prometa s cest na železnico. Leta 1991 je Avstrija podpisala Alpsko konvencijo o varstvu naravnega okolja. Najvažnejše državne avtoceste v Avstriji so: *A1 ali [[Zahodna avtocesta A1]] (''Westautobahn''): [[Dunaj]] Auhof - [[Sankt Pölten]] - [[Linz]] - [[Salzburg]] - meja z Nemčijo, dolžina 292 km. *A2 ali [[Južna avtocesta A2]] (''Südautobahn''): Dunaj - [[Gradec]] - [[Celovec]] - [[Beljak]] - meja z Italijo, dolžina 377&nbsp;km. *A3 ali Jugovzhodna avtocesta (''Südostautobahn''): Guntramsdorf - [[Železno, Avstrija|Železno]] - meja z Madžarsko, dolžina 38&nbsp;km. *A4 ali Vzhodna avtocesta (''Ostautobahn''): Dunaj Erdberg - Schwechat – Nickelsdorf - meja z Madžarsko, dolžina 66&nbsp;km. *A5 ali Severna avtocesta (''Nordautobahn''): Eibesbrunn – Wolkersdorf – Poysdorf - meja s Češko, dolžina 24&nbsp;km. *A6 ali Severovzhodna avtocesta (''Nordostautobahn''): Bruckneudorf – Kittsee - meja s Slovaško, dolžina 22&nbsp;km. *A7 ali Mühlkreis avtocesta: Linz - Unterweitersdorf - meja s Češko, avtocesta je zgrajena na delu od Linza v dolžini 29&nbsp;km. *A8 ali Innkreis avtocesta: Voralpenkreuz - Wels - Suben - meja z Nemčijo, dolžina 76&nbsp;km. *A9 ali [[Pirnska avtocesta]]: Voralpenkreuz - Leoben - Gradec - Šentilj - meja s Slovenijo, dolžina 230&nbsp;km, dvopasovnica čez predore. *A10 ali [[Turska avtocesta]]: Salzburg - [[Bischofshofen]] - Beljak, dolžina 193&nbsp;km. *A11 ali Karavanška avtocesta: Beljak - [[Avtocestni predor Karavanke|Predor Karavanke]] - meja s Slovenijo, dolžina 21&nbsp;km. *A12 ali Inntalska avtocesta: meja z Nemčijo - Kufstein - [[Innsbruck]] - Zams, dolžina 153&nbsp;km. *A13 ali [[Brennerska avtocesta]]: Innsbruck - [[prelaz Brenner]] - meja z Italijo, dolžina 35&nbsp;km. *A14 ali Rheintalautobahn: Mejni prehod Hörbranz (nemška Bundesautobahn 96) – Bregenz – Feldkirch – Bludenz-Montafon (Arlberg Schnellstraße (S16)) *A21 ali Wiener Außenringautobahn: Prestopna točka Steinhäusl (A1) – Alland – prestopna točka Vösendorf (A2, S1) *A22 ali Donauuferautobahn: Razcep Dunaj Kaisermühlen (A23) – Razcep Korneuburg – Stockerau (S3, S5) *A23 ali Südosttangente: Dunaj Altmannsdorf – Dunaj Hirschstetten *A24 ali Verbindungsspange Rothneusiedel, načrtovana *A25 ali Welser Autobahn: Prestopna točka Haid (A1)–Prestopna točka Wels (A8) *A26 ali Linzerautobahn: Razcep Hummelhof (A7) – Razcep Urfahr (A7) == Demografija == [[Slika:COB data Austria.PNG|thumb|upright=1.2|V tujini rojeni naturalizirani prebivalci Avstrije; število po državi rojstva.]] Po oceni iz januarja 2014 ima Avstrija okoli 8,5&nbsp;milijona prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/presse/075280|title=STATISTIK AUSTRIA - Presse|author=Statistik Austria|work=statistik.at}}</ref> Sama prestolnica [[Dunaj]] ima več kot 1,7&nbsp;milijona<ref name="Vienna pop" /> (2,6&nbsp;milijona skupaj s predmestji), kar predstavlja dobro četrtino prebivalstva države. Mesto samo je znano po ponudbi kulturnih dogodkov in visoki kakovosti življenja (po nekaterih raziskavah celo najvišji med svetovnimi mesti).<ref name="Dnevnik">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |title=Razvrščeno: Mesta z največjo kakovostjo življenja |accessdate=16.2.2015 |date=10. december 2011 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216215639/http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |url-status=dead }}</ref> Dunaj je z naskokom največje avstrijsko mesto. Gradec je po velikosti drugi z okoli 300.000 prebivalci, sledijo [[Linz]] (200.000), [[Salzburg]] (150.000) in [[Innsbruck]] (125.000) in [[Celovec]] (100.000); vsa ostala mesta imajo manj prebivalcev. Po raziskavi [[Eurostat]]a je leta 2010 v Avstriji živelo 1,7&nbsp;milijona v tujini rojenih prebivalcev, ker predstavlja 15,2 % vsega prebivalstva. Od tega jih je bilo 764.000 (9,1 %) rojenih izven članic Evropske skupnosti, 512.000 (6,1 %) pa v njih.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-11-034/EN/KS-SF-11-034-EN.PDF 6,5% prebivalstva ES so tujci in 9,4% jih je rojenih v tujini], Eurostat, Katya VASILEVA, 34/2011.</ref> Statistik Austria je za leto 2011 ocenil, da 81 % ali 6,75&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at">{{navedi splet |url=http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |format=PDF |publisher=Statistik Austria |title=Kommission für Migrations und Integrationsforschung der Österreichischen Akademie der Wissenschaften |year=2012 |page=27 |accessdate=2015-02-16 |archive-date=2017-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114032851/http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |url-status=dead}}</ref> ni imelo priseljenskih korenin, več kot 19 % ali 1,6&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at"/> pa ima med starši vsaj enega priseljenca. V državi živi več kot 415.000 potomcev v tujini rojenih priseljencev,<ref name="medienservicestelle.at"/> od katerih je večina že [[Naturalizacija (prebivalstvo)|naturaliziranih]]. 185.592 [[Turki|Turkov]]<ref name="medienservicestelle.at"/> (kar vključuje tudi manjšinske [[Kurdi|Kurde]]) danes predstavlja tretjo največjo etnično skupino (za [[Srbi]] in [[Nemci]]) oziroma 2,2 % skupnega prebivalstva. Leta 2003 je bilo naturaliziranih 13.000 Turkov, v tem času pa se je priselilo neugotovljivo število novih. Medtem ko se jih je 2.000 izselilo iz države, se jih je priselilo 10.000 in s tem utrdilo močan trend rasti.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/2593717.stm |title=Europe &#124; Back to school for Austria immigrants |publisher=BBC News |date=24 December 2002 |accessdate=25 March 2013}}</ref> Priseljenci iz držav nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[Srbi]], [[Hrvati]], [[Bosanci]] in [[Slovenci]]) skupaj predstavljajo okoli 5,1 % avstrijskega prebivalstva. Leta 2023 so bile najpogostejše skupine tujih prebivalcev v Avstriji naslednje:<ref>{{Cite web |date=24 August 2023 |title=Mehr als ein Viertel der Bevölkerung hat Wurzeln im Ausland |url=https://www.statistik.at/fileadmin/announcement/2023/08/20230824MigrationIntegration2023.pdf |access-date=2023-09-22|website=statistik.at}}</ref> {| class=wikitable |- !# !!Narodnost !!Št. prebivalcev |- |1.||Nemčija|| 225.012 |- |2.||Turčija|| 120.706 |- |3.||Bosna in Hercegovina|| 102.468 |- |4.||Srbija|| 116.116 |- |5.||Romunija||147.490 |- |6.||Poljska||67.168 |- |7.||Madžarska||101.679 |- |8.||Sirija||82.169 |- |9.||Hrvaška||101.803 |- |10.||Slovaška||48.477 |- |11.||Rusija||35.586 |- |12.||Italija||37.718 |- |13.||Bolgarija||38.469 |- |14.||Afganistan||50.378 |- |15.||Drugi||379.178 |- | ||Skupaj|| 1.729.820 |} Skupna [[Rodnost populacije|stopnja rodnosti]] leta 2013 je ocenjena na 1,42&nbsp;rojenih otrok na žensko,<ref name="cia.gov">[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html |date=2009-06-10}} The World Factbook</ref> kar je manj od stopnje enostavne reprodukcije, ki je pri 2,1&nbsp;otrok na žensko. Leta 2012 se je 41,5 % otrok rodilo neporočenim materam.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&plugin=1&language=en&pcode=tps00018 Eurostat - Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table]</ref> [[Pričakovana življenjska doba]] je bila leta 2013 80,04&nbsp;let (77,13&nbsp;let za moške in 83,1&nbsp;let za ženske).<ref name="cia.gov" /> Starostna piramida prebivalstva <ref>{{navedi splet |url=http://www.indexmundi.com/austria/age_structure.html |title=Austria Age structure |accessdate=18.2.2015 |date=23.8.2014 |work=IndexMundi, CIA Factbook}}</ref>: {| class=wikitable |- ! Starostna skupina v letih !! % prebivalstva |- | 0-14 let || 13,6% |- | 15-24 let || 11,6% |- | 25-54 let || 42,9% |- | 55-64 let || 12,7% |- | 65 let in več || 19,2% |} === Največja mesta === {{Največja mesta |country = Avstrija |stat_ref= [[Statistik Austria|Avstrijski statistični podatki, 1. januar 2014]] |list_by_pop= <!--link to the list of cities in the given country, if possible sorted by population--> |div_name= Zvezna dežela |div_link= Zvezna dežela Avstrije |city_1 = Dunaj| div_1 = Dunaj| pop_1 = 1.812.605 | img_1 = Maria-Theresien-Platz Wien Sept 2020 1.jpg |city_2 = Gradec| div_2 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_2 = 269.997 | img_2 = Graz (35932179023).jpg |city_3 = Linz| div_3 = Zgornja Avstrija| pop_3 = 193.814 | img_3 = Blick über Linz von der Franz-Josefs-Warte.jpg |city_4 = Salzburg| div_4 = Salzburg (zvezna dežela){{!}}Salzburg | pop_4 = 146.631 | img_4 = Hohensalzburg-mw02.jpg |city_5 = Innsbruck| div_5 = Tirolska (zvezna dežela){{!}}Tirolska| pop_5 = 124.579 |city_6 = Celovec| div_6 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_6 = 96.640 |city_7 = Beljak| div_7 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_7 = 60.004 |city_8 = Wels| div_8 = Zgornja Avstrija | pop_8 = 59.339 |city_9 = Sankt Pölten| div_9 = Spodnja Avstrija | pop_9 = 52.145 |city_10= Dornbirn| div_10 = Predarlska | pop_10 = 46.883 |city_11= Wiener Neustadt| div_11 = Spodnja Avstrija | pop_11 = 42.273 |city_12= Steyr| div_12 = Zgornja Avstrija| pop_12 = 38.120 |city_13= Feldkirch, Vorarlberg{{!}}Feldkirch| div_13 = Predarlska | pop_13 = 31.428 |city_14= Bregenz| div_14 = Predarlska | pop_14 = 28.412 |city_15= Leonding| div_16 = Spodnja Avstrija | pop_16 = 26.395 |city_16= Klosterneuburg| div_15 = Zgornja Avstrija | pop_15 = 26.174 |city_17= Baden, Avstrija{{!}}Baden| div_17 =Spodnja Avstrija | pop_17 = 25.229 |city_18= Volšperk| div_18 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_18 = 24.993 |city_19= Leoben| div_19 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_19 = 24.466 |city_20= Krems an der Donau{{!}}Krems| div_20 = Spodnja Avstrija | pop_20 = 24.085 }} === Jezik === [[Slika:Continental West Germanic languages.png|thumb|upright|Državni in področni standardi za nemški jezik]] Uradni jezik, ki ga kot materni jezik govori okoli 88,6 % prebivalsva, je [[Nemščina|nemščina]]. Sledijo [[Srbski jezik|srbski]] in [[hrvaški jezik]] (4,2 %), [[Turščina|turščina]] (2,3 %), [[madžarščina]] (0,5 %) in [[poljščina]] (0,5 %).<ref name="Language" /> Uradni jezik, ki je v rabi pri izobraževanju, tisku, obvestilih in na spletnih straneh, je nemščina, ki je skoraj enaka nemščini, ki je v rabi v Nemčiji, toda z nekaterimi razlikami v besedišču. Nemški jezik je sicer standardiziran po nemško govorečih državah: Nemčiji, Avstriji, Švici, [[Luksemburg|Luksemburgu]] in [[Lihtenštajn]]u, kot tudi v deželah s številčnejšimi nemško govorečimi manjšinami: [[Italija]], [[Belgija]] in [[Danska]]. Avstrijci govorijo tudi številna lokalna [[Narečje|narečja]], in čeprav so vsa v osnovi avstrijska nemščina, imajo zaradi razlik govorci med seboj lahko težave pri sporazumevanju. V zveznih deželah Koroška in Štajerska biva precej avtohtonih [[Koroški Slovenci|slovensko govorečih prebivalcev]], medtem ko v najbolj vzhodni deželi, Gradiščanski (nekdaj del madžarskega dela [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]) še vedno živi znatno število madžarsko in hrvaško govorečih prebivalcev narodnostnih manjšin. Od ostalih Avstrijcev, ki niso avstrijskega rodu, jih je največ iz sosednjih držav, zlasti iz bivšega [[Vzhodni blok|Vzhodnega bloka]]. Številčni so tudi številni tuji delavci (nemško: ''Gastarbeiter'', od tu slovenska popačenka ''gasterbajter'') in njihovi potomci ter begunci iz držav nekdanje [[SFRJ|Jugoslavije]]. Od leta 1994 so kot uradna manjšina priznani tudi [[Romi]] - [[Sinti]].j === Religija === [[Slika:Mariazell Basilika 3.jpg|thumb|upright|Bazilika v [[Mariazell]]u je najbolj priljubljen avstrijski romarski cilj]] [[Slika:1907 - Salzburg - View from Mönchsberg.JPG|thumb|upright|Pogled na salzburško katedralo]] Medtem ko je bila severna in osrednja Nemčija izvor [[Reformacija|reformacije]], sta bili Avstrija in [[Bavarska]] v 16. in 17. stoletju srce [[Protireformacija|protireformacije]]; v tem času je absolutistična vladavina Habsburžanov uveljavljala različne stroge ukrepe za ohranitev katoliške moči in vpliva med Avstrijci.<ref>Lonnie Johnson 28</ref><ref>Brook-Shepherd 16</ref> Habsburžani so sami sebe dalj časa videli kot varuhe katolištva, tako da so zatirali vsa druga verovanja in vere. Leta 1775 je vladarica [[Marija Terezija]] mehitaristom Kongregacije armenske katoliške cerkve podelila uradno dovoljenje za naselitev v Habsburškem imperiju. Leta 1781, v dobi avstrijskega razsvetljenstva, je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef&nbsp;II.]] za Avstrijo izdal [[Tolerančni patent]], s katerim je drugim veroizpovedim podelil omejeno svobodo verovanja. Verska svoboda je bila v [[Cislajtanija|Cislajtaniji]] razglašena kot ustavna pravica po Avstro-Ogrski dualnosti (''[[Ausgleich]])'' leta 1867, s čimer je bilo potrjeno dejstvo, da je bila monarhija poleg rimokatoliške vere tudi domovina številnih drugih veroizpovedi, npr. grške, srbske, romunske, ruske in bolgarske [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne cerkve]], [[Kalvinizem|kalvinizma]], [[Luteranska cerkev|luteranskih protestantov]] in judovske vere. Leta 1912 je bil (po [[Aneksija|aneksiji]] [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] leta 1908), v Avstriji uradno priznan tudi [[islam]].<ref name="Law of Islam 1912">{{navedi novice|url=http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|title=Imperial Gazette -1912|publisher=IGGIO Islamische Glaubensgemeinschaft in Osterreich|date=2011|accessdate=4.6. 2014|archive-date=2014-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20140606223310/http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|url-status=dead}}</ref> Avstrija je ostala pod močnim katoliškim vplivom. Po letu 1918 so v času republike možje, kot sta [[Theodor Innitzer]] in [[Ignaz Seipel]], zavzeli vodilne položaje znotraj ali blizu vlade in okrepili vpliv med avstrofašizmom; [[Engelbert Dollfuss]] in [[Kurt Schuschnigg]] sta katolištvo obravnavala v glavnem kot državno vero. Po zaključku druge svetovne vojne se je v Avstriji uveljavil [[sekularizem]] in s tem je politični vpliv Cerkve slabel. Konec 20. stoletja je bilo približno 74 % avstrijskega prebivalstva registriranih kot [[Rimokatoliška cerkev|rimokatoličani]],<ref name="Volkszählung">{{navedi splet | title=Census 2001: Population 2001 according to religious affiliation and nationality|url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf|accessdate=17.12.2007|language=de|publisher=Statistik Austria|format=PDF| archiveurl= https://web.archive.org/web/20071114090849/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf| archivedate= 14.11.2007 | url-status=live}}</ref> medtem ko se je 5 % izreklo za [[Protestantizem|protestante]].<ref name="Volkszählung" /> Avstrijski kristjani so obvezani k plačilu članstva v cerkvi v višini 1 % dohodkov; dajatev se imenuje ''Kirchenbeitrag'' (»cerkveni prispevek«). Število vernikov v obeh glavnih cerkvah zlagoma upada. Obiskovalcev nedeljskih [[Maša|maš]] je okoli 9 % (podatek iz leta 2005).<ref>{{navedi splet | title= Kirchliche Statistik der Diozösen Österreichs (Katholiken, Pastoraldaten) für das Jahr 2005 | url=http://www.katholisch.at/site/article_blank.siteswift?so=all&do=all&c=download&d=article%3A107%3A5 | accessdate= 21.4.2007}}</ref> [[Judje|Judovska]] skupnost v Avstriji (samo na Dunaju je leta 1938 štela 200.000 članov) se je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] skrčila na 4.500. 65.000 članov je bilo ubitih v [[holokavst]]u, 130.000 pa jih je emigriralo.<ref>[http://www.wien.gv.at/english/culture/jewishvienna/history/nationalsocialism.html Expulsion, Deportation and Murder – History of the Jews in Vienna] Vienna Webservice</ref> === Izobraževanje === [[Slika:Melk Stift Altstadt.jpg|thumb|upright|''Stiftsgymnasium Melk'' ([[samostan]]ska gimnazija v [[Melk]]u) je najstarejša avstrijska šola]] [[Slika:Wien - Universität (3).JPG|thumb|upright|Univerza na Dunaju]] [[Slika:Wien 02 Campus WU a.jpg|thumb|upright|''Campus'' Ekonomske fakultete na Dunaju]] Za izobraževanje v Avstriji skrbijo delno zvezne dežele in delno država sama. Šolanje je obvezno devet let, običajno do starosti 15&nbsp;let. V nekaterih osnovnih in srednjih šolah na Avstrijskem Koroškem poteka pouk delno tudi v slovenščini.<ref>{{navedi splet |url= http://www.zrss.si/?rub=2417|title= Dvojezična vzgoja in izobraževanje na avstrijskem Koroškem|accessdate=10.5.2015 |work=Zavod Republike Slovenije za šolstvo}}</ref> Predšolska vzgoja (nemško: ''Kindergarten''), v večini dežel brezplačna, je zagotovljena za otroke v starosti med tri in šest let in, čeprav neobvezna, se zaradi visoke stopnje vključenosti pojmuje kot običajen del otroške vzgoje. V skupini je okoli trideset otrok, za katere skrbi izobražen vzgojitelj in en pomočnik. ''1. Splošnoizobraževalne obvezne šole'' in ''Poklicnoizobraževalne obvezne šole (poklicne šole)''<br /> Splošna šolska obveznost v Avstriji traja 9 šolskih let in se prične s prvim septembrom, ki sledi dokončanemu 6&nbsp;letu starosti. Učenci obiskujejo: * od 1.-4. šolskega leta osnovno šolo (ljudsko šolo; nemško: ''Volksschule'') ali posebno šolo (šolo s prilagojenim programom); * od 5.-8. šolskega leta glavno šolo, splošnoizobraževalno višjo šolo (glej spodaj), višjo stopnjo ljudske šole ali posebne šole (šole s prilagojenim programom); * v 9. šolskem letu lahko obiskujejo politehniško šolo ali pa nadaljujejo z ljudsko, glavno ali posebno šolo, lahko pa obiskujejo srednjo oziroma višjo šolo. Spričevala, ki jih učenci prejmejo ob koncu šolskega leta, se imenujejo ''Jahreszeugnis'', spričevala o zaključenem izobraževanju pa se imenujejo ''Abschlusszeugnis''. Ocene so od 1&nbsp;(odlično) do 5&nbsp;(nezadostno). V osnovnih šolah ni nivojskega pouka, ker ga nadomešča diferenciacija na splošno in poklicno smer v četrtem razredu. ''2. Splošno izobraževalne višje šole'' in ''Poklicno-izobraževalne višje šole''<br /> Splošnoizobraževalna višja šola (''Gymnasium'') obsega 4-letno nižjo in 4-letno višjo stopnjo. Zaključi se z zrelostnim izpitom. Zrelostno spričevalo daje pravico do študija na univerzah, strokovnih visokih šolah in akademijah ter pravico do zaposlitve v javnih službah. Pogoj za vstop v 1. razred splošno izobraževalne višje šole: uspešen zaključek 4. razreda ljudske šole (ocena prav dobro ali dobro iz nemškega jezika, branja in matematike). V ostalih primerih je potreben sprejemni izpit. ''3. Poklicno-izobraževalne obvezne šole in poklicno-izobraževalne srednje šole''<br /> Te šole (''Hauptschule'') nudijo vajencem, ki se izobražujejo za poklic, spremljajoč in strokovno usmerjen pouk (dualno izobraževanje); podpirajo in izpolnjujejo izobraževanje v podjetjih in splošno izobrazbo. V strokovno-teoretičnem in gospodarsko-poslovnem pouku poteka pouk v dveh težavnostnih skupinah. Učenci obiskujejo pouk najmanj enkrat tedensko med šolskim letom ali pa v obliki tečaja, ki v vsakem šolskem letu traja najmanj osem tednov. Število šolskih let je odvisno od trajanja učne dobe poklica. ''4. Poklicno-izobraževalne višje šole (Fachhochschule)''<br /> Te šole v petih letih posredujejo poleg poglobljene splošne izobrazbe še višjo poklicno izobrazbo; zaključek predstavlja zrelostni in diplomski izpit, s katerim si absolventi pridobijo pravico do študija na univerzah (pri nekaterih študijskih smereh je treba opraviti dodatne izpite), na strokovnih visokih šolah in akademijah oziroma pravico do zaposlitve v javnih službah. Šolska poklicna izobrazba omogoča absolventom poklicno dejavnost v nekaterih [[obrt]]eh.<ref name="izobrazba">{{navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |title=Republika Avstrija: Izobraževalni sistem |accessdate=10.5.2015 |work=Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport |archive-date=2015-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150518091113/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |url-status=dead}}</ref> 5. Visokošolsko izobraževanje<br /> Je odprto za vse z opravljeno maturo. Od leta 2006 dalje možni sprejemni izpiti za nekatere študije (npr. medicina). Od leta 2001 dalje se za semester na javnih univerzah plačuje obvezna šolnina (''Studienbeitrag'') v višini €363,36. Šolnine ne plačajo tujci, ki ne presegajo običajne dobe študija. == Kultura in znanost == === Glasba === [[Slika:Wolfgang-amadeus-mozart 1.jpg|thumb|upright|[[Wolfgang Amadeus Mozart]] (1756–1791)]] Avstrijska preteklost evropske velesile in njeno kulturno okolje sta ustvarili širok prispevek k različnim oblikam [[umetnost]]i, najbolj opazno pa h [[Glasba|glasbi]]. Tako je bilo avstrijsko ozemlje rojstni kraj glasbenikov kot so [[Joseph Haydn]], [[Michael Haydn]], [[Franz Liszt]], [[Franz Schubert]], [[Anton Bruckner]], [[Johann Strauss starejši]] in [[Johann Strauss mlajši]] ter članov [[Druga dunajska šola|Druge dunajske šole]], kot so [[Arnold Schoenberg]], [[Anton Webern]] in [[Alban Berg]]. [[Wolfgang Amadeus Mozart]] je bil rojen v [[Salzburg]]u, takrat sicer delu samostojne cerkvene enote Svetega rimskega cesarstva, ki pa je bil kulturno močno vpet v Avstrijo, pa tudi večino svoje kariere je preživel na Dunaju Salzburg je bil dolgo časa pomembno središče glasbenih novosti. Skladatelje 18. in 19.&nbsp;stoletja je mesto močno privlačilo zaradi pokroviteljstva Habsburžanov in s tem Dunaj utrdilo na položaju evropske prestolnice klasične glasbe. V času [[barok]]a so avstrijsko glasbo zaznamovali slovanski in madžarski ljudski elementi. Dunaj je sicer pričel pridobivati na pomenu že v zgodnjem 16.&nbsp;stoletju, takrat osredotočen okoli glasbil, med drugim [[Lutnja|lutnje]]. Na Dunaju je večino svojega življenja preživel [[Ludwig van Beethoven]]. Trenutna avstrijska [[himna]], Mozartovo delo, je to postala po drugi svetovni vojni in nadomestila tradicionalno, ki je bila delo Josepha Haydna. [[Herbert von Karajan]] je z 200 milijonov prodanimi ploščami med najuspešnejšimi dirigenti v zgodovini.<ref> {{navedi knjigo| author=Lebrecht, Norman |year=2007 |title=The Life and Death of Classical Music | url=https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr |pages=[https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr/page/137 137] |publisher=Anchor |isbn=1400096588}}</ref> Kljub nekaterim kritikam, da je njegova interpretacija preveč plehka, ima status enega največjih dirigentov vseh časov; od 1960. let do smrti je bil dominantna osebnost v evropski [[klasična glasba|klasični glasbi]].<ref name="NYT obit">{{navedi novice | url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DE3DD173BF934A25754C0A96F948260 | title=Herbert von Karajan Is Dead; Musical Perfectionist was 81 | pages=A1 | work=[[The New York Times]] | author=John Rockwell | date=17 July 1989}}</ref> Avstrija je proizvedla znanega [[jazz]] glasbenika, klaviaturista [[Josef Zawinul|Josefa Zawinula]], ki je odigral pionirsko vlogo pri elektronskih glasbilih v jazzu in hkrati bil priznan samostojni skladatelj. [[pop glasba|Pop]] in [[rock]] glasbenik [[Falco]] je bil svetovno znan v 1980-ih, zlasti zaradi svoje uspešnice »[[Rock Me Amadeus]]«, posvečene Mozartu.<ref name="Falco">{{navedi splet|url=http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070113183109/http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archivedate=13 January 2007|title=Falco|year=2007|work=VH1|accessdate=17 June 2009}}</ref> Bobnar [[Thomas Lang]] je rojen na Dunaju leta 1967; zaradi tehničnih spretnosti je svetovno znan, igral pa je tudi z glasbeniki, kot sta [[Geri Halliwell]] in [[Robbie Williams]]. 10. maja 2014 je Avstrija s skladbo »[[Rise Like a Phoenix]]«, ki jo izvaja avstrijski [[transvestit|transvestitski]] umetnik [[Conchita Wurst]], osvojila [[Evrovizija 2014|Tekmovanje za pesem Evrovizije 2014]]. Za Avstrijo je bila to [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|druga zmaga]], prvo je država dosegla leta 1966. === Umetnost in arhitektura === [[Slika:Upper Belvedere palace Vienna.jpg|thumb|upright|Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], primer baročne arhitekture]] [[Slika:District heating plant spittelau ssw.jpg|thumb|upright|Hundertwasserjeva toplarna na Dunaju]] Znani avstrijski umetniki so slikarji [[Ferdinand Georg Waldmüller]], [[Rudolf von Alt]], [[Hans Makart]], [[Gustav Klimt]], [[Oskar Kokoschka]], [[Egon Schiele]], [[Carl Moll]], in [[Friedensreich Hundertwasser]], fotografi [[Inge Morath]] in [[Ernst Haas]] ter arhitekti, kot so [[Johann Bernhard Fischer von Erlach]], [[Otto Wagner]], [[Adolf Loos]], in [[Hans Hollein]] (dobitnik [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo]] leta 1985). === Film in gledališče === [[Sascha Kolowrat]] je bil avstrijski pionir filmografije. [[Billy Wilder]], [[Fritz Lang]], [[Josef von Sternberg]] in [[Fred Zinnemann]], ki so se proslavili kot mednarodno pomembni filmski producenti, izvirajo iz Avstrije. [[Willi Forst]], [[Ernst Marischka]] in [[Franz Antel]] so obogatili popularno [[kino]]produkcijo v nemško govorečih državah. [[Michael Haneke]] je postal mednarodno znan po svojih odmevnih filmskih študijah, leta 2010 pa je za svoj med kritiki dobro sprejet film ''Beli trak'' prejel tudi nagrado [[zlati globus]]. Prvi avstrijski prejemnik [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]]ja je bil [[Stefan Ruzowitzky]]. Mednarodno kariero so si ustvarili tudi igralci [[Peter Lorre]], [[Helmut Berger]], [[Curd Jürgens]], [[Senta Berger]], [[Oskar Werner]], in [[Klaus Maria Brandauer]]. [[Hedy Lamarr]] in [[Arnold Schwarzenegger]] sta postala ameriški in mednarodni filmski zvezdi (slednji je postal tudi 38. [[Kalifornija|kalifornijski]] guverner). [[Christoph Waltz]] je slavo požel za svojo vlogo v filmu ''Neslavne barabe'' (''Inglourious Bastards)'' in si z njo leta 2009 na [[Filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]] prislužil nagrado za najboljšega igralca, leta 2010 pa še oskarja za stransko vlogo. [[Max Reinhardt]] je bil specialist za spektakularne in inteligentne gledališke predstave. [[Otto Schenk]] ni bil le dober [[Gledališki igralec|odrski igralec]], temveč tudi [[Opera|operni]] režiser. === Literatura === Med znanimi Avstrijci najdemo tudi [[pesnik]]e, pisce in [[roman]]opisce; pisci romanov: [[Arthur Schnitzler]], [[Stefan Zweig]], [[Thomas Bernhard]], in [[Robert Musil]], pesniki [[Georg Trakl]], [[Franz Werfel]], [[Franz Grillparzer]], [[Rainer Maria Rilke]], [[Adalbert Stifter]], [[Karl Kraus (writer)|Karl Kraus]] ter otroška pripovednica [[Eva Ibbotson]]. Slavni sodobni pisci iger in romanov so [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovi nagrajenci]] [[Elfriede Jelinek]], [[Peter Handke]] in [[Daniel Kehlmann]]. === Znanost in filozofija === [[Slika:Sigmund Freud LIFE.jpg|thumb|upright|[[Sigmund Freud]] je bil začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]]]] Avstrija je bila zibelka številnih znanstvenikov z mednarodnim slovesom. Med njimi so [[Ludwig Boltzmann]], [[Ernst Mach]], [[Victor Franz Hess]] in [[Christian Doppler]], vsi pomembni znanstveniki 19.&nbsp;stoletja. V&nbsp;20.&nbsp;stoletju so bili v 1920. in 1930. letih v [[Jedrska fizika|jedrski fiziki]] in [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]] ključni prispevki znanstvenikov, kot so [[Lise Meitner]], [[Erwin Schrödinger]] in [[Wolfgang Pauli]]. Sodobni [[Kvantna fizika|kvantni fizik]] [[Anton Zeilinger]] je znan po prvi prikazani [[kvantna teleportacija|kvantni teleportaciji]]. Poleg [[Fizik|fizikov]] je Avstrija rodni kraj dveh izmed bolj znanih filozofov 20.&nbsp;stoletja, [[Ludwig Wittgenstein|Ludwiga Wittgensteina]] in [[Karl Popper|Karla Popperja]]. Poleg njiju so bili znani Avstrijci še [[Biologija|biologa]] [[Gregor Mendel]] in [[Konrad Lorenz]] ter [[Matematika|matematik]] [[Kurt Gödel]], pa tudi [[inženir]]ji, kot sta [[Ferdinand Porsche]] in [[Siegfried Marcus]]. Avstrijska znanost je bila vedno osredotočena na [[Medicina|medicino]] in [[Psihologija|psihologijo]], začenši s [[Paracelsus]]om v [[Srednji vek|srednjem veku]]. Na dosežkih dunajske medicinske šole 19.&nbsp;stoletja so gradili [[Theodore Billroth]], [[Clemens von Pirquet]], in [[Anton Eiselsberg|Anton von Eiselsberg]]. Avstrija je bila dom znanstvenikov, kot so začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]] [[Sigmund Freud]] in oče individualne psihologije [[Alfred Adler]], psihologov [[Paul Watzlawick|Paula Watzlawicka]] ter [[Hans Asperger|Hansa Aspergerja]] in psihiatra [[Viktor Frankl|Viktorja Frankla]]. [[Avstrijska ekonomska šol]]a, ki je ena glavnih usmeritev v sodobni [[Ekonomija|ekonomski]] znanosti, je povezana z ekonomisti, kot so [[Carl Menger]], [[Joseph Schumpeter]], [[Eugen von Böhm-Bawerk]], [[Ludwig von Mises]] in [[Friedrich Hayek]]. Drugi znani avstrijski izseljenci so teoretik managementa [[Peter Drucker]], sociolog [[Paul Felix Lazarsfeld]] in biolog [[Gustav Nossal|Sir Gustav Nossal]]. [[Slika:Diandlgwand.jpg|thumb|upright|Različne kombinacije barv lahko označujejo poreklo ženske, ki nosi dirndl]] === Narodna noša === [[Slika:Austria folklore group dsc01330.jpg|thumb|upright|Avstrijski ''Tracht'']] ''[[Dirndl]]'' [ˈdɪʁndl̩] je tradicionalno [[Ženska|žensko]] oblačilo s področja Nemčije (še posebej Bavarske), Švice, Lihtenštajna, Avstrije in Južne Tirolske. Osnova za oblačilo je zgodovinsko oblačilo [[Alpe|alpskih]] podeželanov. Oblačila, ki so po videzu delno podobna tej osnovi, so znana po imenu ''Landhausmode'' (»moda s podeželskim navdihom«). '''Dirndl krilo''' običajno opisuje lahko krožno odrezano obleko, nabrano okoli pasu in z dolžino malce preko kolena.<ref>{{navedi novice|title=Dirndl Skirts|first=Alice|last=Watt|date=26.4.2012|url=http://www.elleuk.com/fashion/what-to-wear/dirndl-skirts#image=1|work=[[Elle (magazine)|Elle]]|location=London|accessdate=7.10.2013}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Spin out with springtime's dirndl skirt|url=http://www.standard.co.uk/lifestyle/fashion/spin-out-with-springtimes-dirndl-skirt-7722321.html|work=[[London EveningStandard]]|location=London|first=Karen|last=Dacre|date=8.5.2012|accessdate=7.10.2013}}</ref> Dirndl je sestavni del ''Tracht'' mode, značilne zlasti za Avstrijo in Bavarsko. === Hrana in pijača === Sodobna avstrijska kuhinja izhaja iz Avstro-ogrskega cesarstva. Je večinoma tradicionalna kraljevska kuhinja (»Hofküche«), ki so jo stregli skozi stoletja. Znana je po uravnoteženih različicah govedine in svinjine ter brezštevilnih dodatkih [[Zelenjava|zelenjave]]. Znani so tudi slaščičarski izdelki »Mehlspeisen«, ki zajemajo specialitite, kot na primer [[sacher torta]], [[krof]]i ("Krapfen"), ki so običajno polnjeni z marelično marmelado ali kremo, in zavitek (»Strudel«: jabolčni zavitek »Apfelstrudel«, [[Skuta (mlečni izdelek)|skutni]] zavitek »Topfenstrudel« ali smetanov zavitek »Millirahmstrudel«). Kot dodatek tradicionalni domači kulinariki so nanjo vplivale tudi [[madžarska]], [[Češka|češka]], [[Židje|židovska]], [[italija]]nska, [[balkan]]ska in [[Francija|francoska]] kuhinja, od katerih je avstrijska kuhinja povzemala tako jedi kot tudi načine priprave. Na podlagi tega bi avstrijsko kuhinjo lahko prepoznali kot eno najbolj multikulturnih in nadkulturnih kuhinj v Evropi. Tipične avstrijske jedi so [[dunajski zrezek]] (''Wiener Schnitzel''), svinjska pečenka (''Schweinsbraten''), [[cesarski praženec]] (''Kaiserschmarren''), različni cmoki (''Knödel''), [[sacher torta]] (''Sachertorte'')<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |title=Sacherjeva torta: niti malo staromodna |accessdate=28.2.2015 |format=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402131252/http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |url-status=dead}}</ref> in kuhana govedina (''Tafelspitz'').<ref>{{navedi splet|url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|title=Tafelspitz Recipe|accessdate=28.2.2015|work=Austria.info|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402171148/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|url-status=dead}}</ref> Znani so tudi koroški ''Kasnudeln'' (pri koroških Slovencih ''krapci''), ki so testeni žepki, polnjeni s skuto, krompirjem, zelišči in meto, preliti s stopljeno svinjsko zaseko, mastjo ali maslom ter postreženi s solato.<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |title=Kärntner Kasnudeln |accessdate=28.2.2015 |work=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402073631/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |url-status=dead }}</ref> Pozimi je čas za ''Grenadiermarsch.''<ref>{{navedi splet |url=http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |title=Wiener Küche – Grenadiermarsch |accessdate=1.3.2015 |date=4.2.2014 |publisher=stadtbekannt.at |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402142814/http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |url-status=dead}}</ref> Priljubljene so jedi z [[Navadna lisička|lisička]]mi. Bonboni [[PEZ|Pez]] so doma iz Avstrije, tako kot [[Manner]]jeve slaščice. Avstrija je znana tudi po [[Mozartove kroglice|Mozartovih kroglicah]] in svoji [[Kava|kavni]] tradiciji. [[Pivo]], podobno kot v Sloveniji, točijo v vrčke po 0,2&nbsp;litra (''Pfiff''), 0,3&nbsp;litra (''Seidel'', ''kleines Bier'' ali ''Glas Bier'') in 0,5&nbsp;litra (''Krügerl'', ''großes Bier'' ali ''Halbe''). Na prireditvah v bavarskem stilu točijo tudi liter (''Maß'') ali dva (''Doppelmaß''). Najbolj priljubljene vrste piva so [[ležak]] (''lager'' ali ''Märzen''), naravno motno pivo (''Zwicklbier'') in pšenično pivo. Ob praznikih, na primer ob [[božič]]u ali [[Velika noč|veliki noči]], je naprodaj tudi temno pivo (''bock''). Najpomembnejša vinorodna območja so Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj. Sorta grozdja [[Grüner Veltliner]] je osnova za nekaj najbolj znanih [[belo vino|belih vin]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-209-gruner-veltliner |title=Gruner Veltliner Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref>, medtem ko je najbolj razširjena rdeča sorta [[Zweigelt]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-645-zweigelt |title=Zweigelt Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref> V Zgornji in Spodnji Avstriji, na Štajerskem in Koroškem je razširjena proizvodnja [[mošt]]a (''Most'', izgovori se podobno kot v slovenščini) iz [[Hruška|hrušk]] ali [[Jabolko|jabolk]]. Pije se tudi [[žganje]] (''Schnaps''), z do 60 % alkohola, narejeno iz različnih vrst sadja. Če prihaja iz male zasebne destilirnice, ki jih je v Avstriji okoli 20.000, se imenuje ''Selbstgebrannter'' ali ''Hausbrand''. <gallery> Wiener-Schnitzel02.jpg|''Wiener Schnitzel'', [[dunajski zrezek]] 2013-12-Germknödel (2).JPG|''Germknödel'' z vanilijevim prelivom in makom, golaževa juha in kajzerica (''Germknödel mit Vanille-Sauce, Mohn, Gulaschsuppe, Kaisersemmel'') Tafelspitz.jpg|''Tafelspitz'', kuhana govedina s hrenom, krompir kot priloga Kaerntner-Nudeln.jpg|''Kasnudeln'' (krapci) brez zabele 2014-9-Graz Apfelstrudel.JPG|Jabočni zavitek (''Apfelstrudel'') Sachertorte DSC03027 retouched.jpg|Sacherjeva torta iz dunajskega hotela Sacher Einspaenner.jpg|''Einspänner Kaffe'': sproščujoča skodelica [[Kava|kave]] je dunajska specialiteta </gallery> === Šport === [[Slika:Fischer Sports franz-klammer 1976.jpg|thumb|upright|Smučar [[Franz Klammer]], dobitnik zlate medalje na [[Zimske olimpijske igre 1976|Zimskih olimpijskih igrah 1976]] v [[Innsbruck]]u ]] Zaradi goratega površja je [[alpsko smučanje]] prevladujoč avstrijski šport. Priljubljeni so tudi sorodni zimski športi, kot sta [[deskanje na snegu]] in [[smučarski skoki]]. Avstrijski športniki, kot so [[Annemarie Moser-Pröll]], [[Franz Klammer]], [[Hermann Maier]], [[Toni Sailer]], [[Benjamin Raich]], [[Marlies Schild]] in [[Marcel Hirscher]], so na splošno znani kot eni največjih alpskih smučarjev vseh časov. [[Bob (šport)|Bob]], [[sankanje]] in [[skeleton]] so prav tako priljubljeni dogodki na stezi v kraju [[Igls]], ki je tudi gostil tovrstne tekme na [[Zimske olimpijske igre|Zimskih olimpijskih igrah]] leta [[Zimske olimpijske igre 1964|1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]] v [[Innsbruck]]u. Leta 2012 je Innsbruck gostil Zimsko olimpijado mladih.<ref name="WYO2012">{{navedi splet|title=YOG Innsbruck 2012: Relive the announcement|publisher=International Olympic Committee|url=http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890|date=12.12.2008|accessdate=24.12.2008| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081216073505/http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890| archivedate= 16.12.2008 | url-status=live}}</ref> Rekreativno smučanje je možno na številnih smučiščih, <ref>{{navedi splet |url=http://www.bergfex.si/oesterreich/ |title=Smučišča Avstrija (371) |accessdate=1.3.2015 |work=www.Bergfex.si |archive-date=2015-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150305132849/http://www.bergfex.si/oesterreich/ |url-status=dead }}</ref> med katerimi se nekatera uvrščajo med najboljša v Evropi (npr. [[Obergurgl]], [[Kuhtai]], [[St.&nbsp;Anton]], [[Zell am See-Kaprun]], [[Schladming]], [[Kitzbühel]], [[Soll]] in [[Hintertux]]).<ref>{{navedi splet |url=http://www.independent.co.uk/extras/indybest/travel/the-50-best-ski-resorts-8884688.html |title=The 50 Best ski resorts |accessdate=1.3.2015 |date=18.10.2013 |work=Indepedent (časopis)}}</ref> Priljubljen ekipni šport je [[nogomet]], ki ga ureja Avstrijska nogometna zveza.<ref name="Football">{{navedi splet|url=http://www.oefb.at/|title=Österreichischer Fußballbund|year=2009|work=ÖFB|language=de|accessdate=17.6.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090628120811/http://www.oefb.at/| archivedate= 28.6.2009 | url-status=live}}</ref> V avstrijski zvezni ligi (''Austrian Bundesliga'') igrajo znani nogometni klubi, kot so [[SK Rapid Wien]], [[FK Austria Wien]], [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]] in [[Sturm Graz]]. Poleg nogometa potekajo profesionalna ligaška tekmovanja v hokeju in košarki. Priljubljena je tudi [[jahanje|konjska ježa]], tudi na podlagi slavne [[Španska jahalna šola|Španske jahalne šole]] z [[Lipicanec|lipicanci]] z Dunaja. Iz Avstrije prihaja nekaj znanih dirkačev [[Formula 1|Formule&nbsp;1]], med njimi [[Niki Lauda]], [[Jochen Rindt]] in [[Gerhard Berger]]. Občasno so na dirkališču v Zeltwegu (prvotno Österreichring, kasneje A1-Ring, sedaj [[Red Bull Ring]]) tudi uradne dirke Formule 1 za [[Velika nagrada Avstrije|Veliko nagrado Avstrije]].<ref>{{navedi splet |url=http://f1.avtomanija.com/default.asp?rb=1&id=25965 |title=Red Bull vrača formulo ena v Avstrijo |accessdate=23.3.2015 |date=23.7.2013 |work=avtomanija.com}}</ref> Pod avstrijsko licenco v Formuli 1 tekmujeta dve ekipi, [[Red Bull Racing]] in [[Scuderia Toro Rosso]]. == Sklici == {{sklici|2}} ; Bibliografija {{Refbegin}} * {{navedi knjigo |title=Austria |publisher=Baedeker |year=2009 |isbn=978-3-8297-6613-5 |pages=606|cobiss=219552 |author=Arnold, Rosemarie}} * {{navedi knjigo | last=Brook-Shepherd | first=Gordon | title=The Austrians: a thousand-year odyssey | url=https://archive.org/details/austriansthousan00broo | year=1998 | publisher=Carroll & Graf Publishers, Inc | location=New York | isbn=0-7867-0520-5}} * {{navedi knjigo | last=Jelavich | first=Barbara | title=Modern Austria: empire and republic 1815–1986 | url=https://archive.org/details/modernaustria00barb | year=1987 | publisher=Cambridge University Press | location=Cambridge | isbn=0-521-31625-1}} * {{navedi knjigo | last=Johnson | first=Lonnie | title=Introducing Austria: a short history | year=1989 | publisher=Ariadne Press | location=Riverside, Calif. | isbn=0-929497-03-1}} * Rathkolb, Oliver. ''The Paradoxical Republic: Austria, 1945–2005'' (Berghahn Books; 2010, 301 pages). Translation of 2005 study of paradoxical aspects of Austria's political culture and society. * {{navedi knjigo | last=Schulze | first=Hagen | title=States, nations, and nationalism: from the Middle Ages to the present | url=https://archive.org/details/statesnationsnat0000schu | year=1996 | publisher=Blackwell | location=Cambridge, Mass. | isbn=0-631-20933-6}} {{Refend}} == Glej tudi == *[[Vojvodina Avstrija]] *[[Nadvojvodina Avstrija]] *[[Avstrijsko cesarstvo]] *[[Seznam avstrijskih vladarjev]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Austria}} {{Wikipotovanje|Austria|Avstrija}} * [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx Izvozno okno - o Avstriji in njenem gospodarstvu] ''(v slovenščini)'' * [http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/ Strani slovenskega veleposlaništva na Dunaju] ''(v slovenščini)'' * [http://www.sgz.at/home_sl/ Slovenska gospodarska zveza v Celovcu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402122301/http://www.sgz.at/home_sl/ |date=2015-04-02}} ''(v slovenščini)'' * [http://www.celovec.konzulat.si/ Generalni konzulat Republike Slovenije Celovec] ''(v slovenščini)'' * [https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html Avstrijska gospodarska zbornica o poslovanju v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150408215729/https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html |date=2015-04-08}} ''(v slovenščini)'' * AMZS: [http://www.amzs.si/si/456/9/Avstrija.aspx Na poti po Avstriji] ''(v slovenščini)'' * [https://www.bmbwf.gv.at/dam/jcr:54d18ad5-8923-4840-9f64-b2def7eb3319/bw_2122_slo.pdf Izobraževalne poti v Avstriji] (o vseh možnostih, ki jih ponuja avstrijski izobraževalni sistem ''(v slovenščini)'' ; V tujih jezikih: * {{CIA World Factbook link|au|Austria}} * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria Austria] vnos v ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [http://www.state.gov/p/eur/ci/au/ Austria] informacija zunanjega ministrstva ZDA ([[United States Department of State]]) * [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm Avstrija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080821141923/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm |date=2008-08-21}} na''UCB Libraries GovPubs'' * {{dmoz|Regional/Europe/Austria}} * [http://www.city-map.at/ Informacije o Avstriji] po regijah; v petih jezikih. * {{Wikiatlas|Austria}} * {{osmrelation-inline|16239}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=AT Ključne razvojne napovedi za Avstrijo] - [[International Futures]] * [http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17405422 Avstrijski profil] s strani [[BBC News]] * [https://www.similarweb.com/top-websites/Austria Najbolj obiskane spletne strani v Avstriji] ; Uradne strani * [https://www.help.gv.at/Portal.Node/hlpd/public/en Uradne strani: informacije za tujce o življenju in delu v Avstriji] * [http://www.bmeia.gv.at/en/ Spletne strani o Avstriji avstrijskega zunanjega ministrstva ] * [http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init Federal Chancellery of Austria] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060819212311/http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init |date=2006-08-19}} ''uradni vladni portal'' * [http://aeiou.iicm.tugraz.at/ AEIOU Austria Albums] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090302093527/http://aeiou.iicm.tugraz.at/ |date=2009-03-02}} (v nemščini in angleščini) * [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html Predsednik države in člani kabineta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130916213716/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html |date=2013-09-16}} * [http://www.rechtsfreund.at/law-austria.htm Austrian Law] - informacije o avstrijski zakonodaji ; Trgovina *[http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/AUT/Year/2014/Summary World Bank Summary Trade Statistics Austria] ; Potovanje * [http://www.austria.info/ Austria.info] Spletna stran turističnega urada (tudi v slovenščini: http://www.austria.info/si_b2b) * [http://www.austria.mu/ Austria.mu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090228202655/http://www.austria.mu/ |date=2009-02-28}} Domača stran avstrijskih muzejev * [http://www.postrealism.com/austria.htm TourMyCountry.com] Spletna stran o avstrijski kulturi, kuhinji in turističnih zanimivostih * [http://www.europepictures.gm/europe/austria/photos Evropa v slikah – Avstrija] * [http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich Stvari, ki jih morate videti in doživeti v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150524063254/http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich |date=2015-05-24}} {{-}} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{OVSE}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Nemško govoreče države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Avstrija|*]] {{normativna kontrola}} 5gqlldk4iebzaqxtq0tgmtlrqgxdm8o 6683323 6683322 2026-05-31T13:47:35Z Ljuba24b 92351 /* Medvojno obdobje in druga svetovna vojna */ 6683323 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Država |common_name = Avstrija |common_name2 = Avstrije |native_name = ''{{jezik|de|Republik Österreich}}'' |conventional_long_name= Republika Avstrija |image_flag = Flag of Austria.svg |image_coat = Austria Bundesadler.svg |national_anthem= {{unbulleted list |{{jezik|de|[[Land der Berge, Land am Strome]]}}<br /> |(»Dežela gora, dežela ob reki«) |[[File:Land der Berge Land am Strome instrumental.ogg|center]] }} |image_map = EU-Austria.svg |map_caption = Lega Avstrije (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena) |image_map2 = Austria - Location Map (2013) - AUT - UNOCHA SI.png |capital = [[Dunaj]] |coordinates = {{koord|48|12|N|16|21|E|type:city(2,000,000)_region:AT-9}} |largest_city = capital |official_languages= [[nemščina]] |regional_languages= [[slovenščina]], [[gradiščanščina]], [[madžarščina]]{{smallsup|1}} |demonym = Avstrijec, Avstrijka |government_type = [[parlamentarna republika]] |leader_title1 = [[predsednik Avstrije|predsednik]] |leader_name1 = [[Alexander Van der Bellen]]<ref name="delopred">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/svet/sosescina/danes-bo-znan-novi-predsednik-razdeljene-avstrije.html |title=Svobodnjak ni zmagal, Avstrijo bo vodil Alexander Van der Bellen |accessdate=23.5.2016 |date=23.5.2016 |work=Delo d.d.}}</ref> |leader_title2 = [[kancler Avstrije|kancler]] |leader_name2 = [[Christian Stocker]] |sovereignty_type = [[Avstrijska državna pogodba|neodvisnost]]: |established_event1= uveljavitev [[Avstrijska državna pogodba|Avstrijske državne pogodbe]] |established_date1 = [[27. julij]] [[1955]] |established_event2= [[Deklaracija o neodvisnosti]] |established_date2 = [[26. oktober]] [[1955]] |area_km2 = 83.883 |area_rank = 112. |percent_water = 1,7 |population_census = 9.104.992 |population_census_year = 2023 |population_density_km2 = 109 |population_density_rank= 78. |GDP_year = 2018 |GDP_nominal = 477,672 milijarde USD |GDP_nominal_rank = 29. |GDP_ref = |GDP_PPP = 461,432 milijarde USD |GDP_PPP_rank = |GDP_nominal_per_capita = 53.764 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 13. |GDP_PPP_per_capita = 51.936 USD |GDP_PPP_per_capita_rank= 17. |Gini = 26,7 |Gini_year = 2021 |Gini_change= decrease |Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |access-date=21 June 2022 |publisher=[[Eurostat]]}}</ref> |HDI = 0,916 |HDI_year = 2021 |HDI_change= increase |HDI_ref = |HDI_rank = 25. |currency = [[evro]] ([[znak evra|€]]) <sup>2</sup> |currency_code = EUR |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST= +2 |cctld = [[.at]] <sup>3</sup> |calling_code = 43 |footnote1= [[slovenščina]], [[hrvaščina]] in [[madžarščina]] so uradno priznani regionalni jeziki, [[avstrijski znakovni jezik]] pa je zaščiteni jezik manjšine po vsej državi. |footnote2= Pred 1999: [[avstrijski šiling]]. |footnote3= Uporablja se tudi domena [[.eu]], skupna vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]]. }} '''Republika Avstrija''' ({{lang-de|link=no|Republik Österreich}}, nemška izgovorjava: {{Audio|Republik Österreich.ogg|Republik Österreich}}) je [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] [[zvezna republika]] in [[celinska država]] s približno 9 milijoni prebivalcev.<ref name="Population">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/dynamic/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstand_und_veraenderung/056447 |title=Bevölkerungsstand und −veränderung |publisher=Statistik Austria |date=19.5.2011 |accessdate=24.7.2011}}</ref> Avstrija meji na [[Lihtenštajn]] in [[Švica|Švico]] na zahodu, [[Italija|Italijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]] na jugu, [[Madžarska|Madžarsko]] in [[Slovaška|Slovaško]] na vzhodu ter [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Češka|Češko]] na severu. Ozemlje Avstrije pokriva 83.883&nbsp;km²; na njem prevladuje [[alpsko podnebje]], prisotno pa je tudi [[celinsko podnebje]]. Avstrijsko površje je zelo gorato, saj večino države pripada [[Alpe|Alpam]]; le 32 % ozemlja države leži pod 500&nbsp;m, najvišji vrh pa je [[Veliki Klek]] (''Großglockner'') z 3.798&nbsp;[[Nadmorska višina|m n.&nbsp;m.]]<ref name="CIA">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html |title=Austria |work=[[The World Factbook]] |date=14.5.2009 |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=31.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html| archivedate=10.6.2009 |url-status=live}}</ref> Večina prebivalstva govori [[Bavarska|bavarsko]] narečje [[Nemščina|nemščine]];<ref name="Language">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |title=Die Bevölkerung nach Umgangssprache, Staatsangehörigkeit und Geburtsland |publisher=Statistik Austria |accessdate=17.11.2010 |format=PDF |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101113171636/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |archivedate=13.11.2010 |url-status=live}}</ref> [[uradni jezik]] države je avstrijska nemščina<ref name="listlanguage">{{navedi splet |url=http://www.listlanguage.com/german-written-language.html |title=German Written Language |accessdate=5.4.2015 |publisher=listlanguage.com |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216152208/http://listlanguage.com/german-written-language.html |url-status=dead}}</ref> v standardni obliki.<ref name="Britannica">{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |title=Austria |date=31.5.2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5. 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090419153631/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |archivedate=19 April 2009 |url-status=live}}</ref> Drugi lokalno omejeni uradni jeziki so na območjih z [[Narodnostna manjšina|narodnostnimi manjšinami]] še [[gradiščanščina]], [[madžarščina]] in [[slovenščina]].<ref name="CIA"/> Začetki sodobne Avstrije segajo nazaj do časov [[Habsburžani|Habsburške dinastije]], ko je bilo ozemlje države večinoma del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Od časa [[Reformacija|reformacije]] je precej severnonemških princev, ki so sovražili cesarja, izrabilo [[protestantizem]] kot izgovor za upor. [[Tridesetletna vojna]], vpliv [[Kraljevina Švedska|Kraljevine Švedske]] in [[Francija|Francije]], vzpon [[Prusija|Prusije]] in [[napoleonske vojne]] so vsi skupaj oslabili cesarjev položaj v [[Severna Nemčija|Severni Nemčiji]], na jugu in v ne-nemških delih cesarstva pa so cesar in katolištvo ohranili nadzor. V&nbsp;17. in 18.&nbsp;stoletju je Avstrija uspela zadržati svoj položaj kot ena od evropskih velesil<ref>Market Liberalism: A Paradigm for the 21st Century, page&nbsp;247, David Boaz, Edward H. Crane, [[Cato Institute]], Washington&nbsp;D.C., 1993, ISBN 978-0-932790-98-9</ref><ref>The Transformation of European Politics, 1763–1848, Oxford History of Modern Europe, page&nbsp;209, Paul W. Schroeder, Oxford University Press, 1996, ISBN 978-0-19-820654-5</ref> in, kot odgovor na [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] kronanje za [[Prvo Francosko cesarstvo|francoskega cesarja]], so leta 1804 uradno proglasili [[Avstrijsko cesarstvo]]. Po Napoleonovem porazu je Prusija postala glavni avstrijski tekmec za nadvlado v širšem nemškem področju. Avstrijski poraz proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]] med [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]] je leta 1866 omogočil Prusiji nadzor nad ostalo Nemčijo. Leta 1867 se je cesarstvo na podlagi reform preimenovalo v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Po francoskem porazu v [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] leta 1870 je Avstrija ostala izven sestava novega [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], čeprav je v naslednjih desetletjih svojo politiko in zunanje zadeve vodila v veliki skladnosti z Nemškim cesarstvom pod pruskim vodstvom. Med [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji|krizo leta 1914]], ki je sledila atentatu na [[Franc Ferdinand|nadvojvodo Franca Ferdinanda]], je Nemčija vodila Avstrijo k ultimatu [[Srbija|Srbiji]], kar je na koncu sprožilo [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]. Po razpadu Habsburškega cesarstva ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 je Avstrija prevzela in uporabljala ime Republika [[Nemška Avstrija]] ({{lang|de|Deutschösterreich}}) kot poskus združevanja z [[Weimarska republika|Nemčijo]], vendar so ji to prepovedali na podlagi [[Saint-Germainski mir (1919)|sporazuma iz Saint-Germaina]] iz leta 1919. Prva Republika Avstrija je bila tako ustanovljena leta 1919. S&nbsp;pripojitvijo (''[[Anschluss]]'') jo je leta 1938 okupirala in si jo pripojila [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]].<ref name="Britannica Anschluss">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/26730/ |title=Anschluss |date=24 September 2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5.2009}}</ref> To je trajalo do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] leta 1945, ko so jo, tako kot Nemčijo, zasedli [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] in ponovno vzpostavili njeno [[Demokracija|demokratično]] ustavo. Z [[Avstrijska državna pogodba|avstrijsko državno pogodbo]] iz leta 1955 je Avstrija ponovno postala suverena država, s čimer se je zaključila njena okupacija. Tega leta je avstrijski parlament sprejel tudi deklaracijo o nevtralnosti in se z njo zavezal k stalni nevtralnosti Republike Avstrije v mednarodnih odnosih. Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi.<ref name="delo o manjšinah">{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/narodnostne-manjsine-v-avstriji-le-se-civilna-druzba.html|title=Narodnostne manjšine v Avstriji le še civilna družba?|accessdate=19.3.2015|date=9.3.2012|work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]]}}</ref> Danes je Avstrija [[parlament]]arna [[predstavniška demokracija]], ki jo sestavlja devet zveznih dežel.<ref name="CIA" /><ref name="johnson 17">Johnson 17</ref> Njeno glavno in največje mesto z 1,9&nbsp;milijona prebivalci je [[Dunaj]].<ref name="CIA" /><ref name="Vienna pop">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/blickgem/pz1/g90001.pdf |title=Probezählung 2006 – Bevölkerungszahl |date=31 October 2006 |work=Statistik Austria |format=PDF |language=de|accessdate=27.5.2009}}</ref> Avstrija je ena najbogatejših držav na svetu, s [[Kosmati domači proizvod|kosmatim domačim proizvodom]] na prebivalca 46.330 [[Ameriški dolar|USD]] (ocena iz 2012). V državi se je oblikoval visok življenjski standard; tako je leta 2011 Avstrija prišla na 19. mesto na lestvici držav po [[Indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]]. Od leta 1955 je Avstrija članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]],<ref>Jelavich 267</ref> [[Evropska unija|Evropske unije]] od leta 1995,<ref name="CIA" /> in ena od ustanovnih članic [[OECD]].<ref name="OECD">{{navedi splet |url=http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |title=Austria About |publisher=OECD |accessdate=20.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090506022708/http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |archivedate=6.5.2009 |url-status=live}}</ref> Avstrija je od 1995 podpisnica [[Schengenski sporazum|Schengenskega sporazuma]],<ref name="Schengen">{{navedi splet |url=http://migration.ucdavis.edu/mn/more.php?id=643_0_4_0 |title=Austria joins Schengen |date=maj 1995 |work=Migration News |accessdate=30.5.2009}}</ref> in od leta 1999 uporablja tudi skupno evropsko valuto, [[evro]]. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[Industrijski sektor|industrija]] 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %.<ref name="izvoznookno"/> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo">{{navedi splet |url=http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/index.php?id=4037 |title=Bilateralno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo|accessdate=16.2.2015 |work=Veleposlaništvo Republike Slovenije, Dunaj}}</ref> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15. mestu.<ref name="okno2016">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Bilateralni_odnosi_s_Slovenijo_4022.aspx |title=Bilateralni ekonomski odnosi Avstrije s Slovenijo |accessdate=25.2.2016 |date=februar 2016 |work=SPIRIT}}</ref> == Izvor besede Avstrija == [[Slika:Ostarrichi.jpg|thumb|upright|Prva pojavitev besede "ostarrichi", obkroženo z rdečo. Sodobna Avstrija slavi ta dokument iz leta 996 kot letnico rojstva naroda.]] Nemško ime za Avstrijo, ''{{lang|de|Österreich}}'', pomeni »vzhodna posest« ali »vzhodno cesarstvo«, in je povezano z besedo ''Ostarrîchi'', ki se je prvič pojavila v listini iz leta 996.<ref name="University of Klagenfurt">{{navedi splet|url=http://wwwg.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name2.htm|title=University of Klagenfurt}}</ref> Ta beseda je najverjetneje prevod iz srednjeveške [[Latinščina|latinščine]], {{lang|la|Marchia orientalis}} za Vzhodna marka oziroma kasnejša [[Mejna grofija Avstrija]], v lokalno (bavarsko) narečje. V istem času je bila Avstrija Bavarska prefektura, ustanovljena leta&nbsp;976. Sama beseda »Austria« je okrajšava za polatinjen izraz ''Marcha austriaca'' v pomenu »Vzhodna mejna dežela«. Izraz je bil prvič zabeležen v 12.&nbsp;stoletju in se nanaša na položaj dežele na vzhodnem robu kraljestva [[Karel Veliki|Karla Velikega]].<ref>{{navedi knjigo |first1=Drago |last1=Kladnik |first2=Drago |last2=Perko |year=2013 |title=Slovenska imena držav |url=http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |publisher=Založba ZRC |isbn=9789612544546 |pages=45 |access-date=2015-03-19 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402103410/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |url-status=dead}}</ref> V tistem času je bil [[Donava|obdonavski]] bazen [[Zgornja Avstrija|Zgornje]] in [[Spodnja Avstrija|Spodnje Avstrije]] najvzhodnejše bavarsko ozemlje in v praksi skoraj večinoma poseljeno z [[Germani]], medtem ko so na ozemlju bivše [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne Nemčije]] prevladovali [[Slovani|slovanski]] [[Lužiški Srbi]] in [[Polabci]]. Sodobni avstrijski zgodovinar [[Friedrich Heer]] v svoji knjigi ''Der Kampf um die österreichische Identität'' (''Boj za avstrijsko identiteto''),<ref>{{navedi knjigo |first=Friedrich |last=Heer |title=Der Kampf um die österreichische Identität |publisher=Böhlau |location=Wien/Köln/Graz |year=1981 |isbn=3-205-07155-7}}</ref> trdi, da germanska oblika ''Ostarrîchi'' ni prevod latinske besede, temveč naslednik mnogo starejšega imena, katerega korenine naj bi iskali v [[Keltski jeziki|keltskih jezikih]] starodavne Avstrije: pred več kot 2.500&nbsp;leti je lokalno keltsko prebivalstvo ([[Halštatska doba|halštatska kultura]]) večji del dežele imenovalo ''Norig''; po Heeru, je ''no-'' ali ''nor-'' pomenilo »vzhod« ali »vzhoden«, medtem ko je ''-rig'' povezan s sodobno nemško besedo ''Reich'', kar pomeni »posest«. V skladu s tem bi ''Norig'' v osnovi pomenil enako kot ''Ostarrîchi'' in ''Österreich'', in iz tega ''Austria''. Hipoteza med strokovnjaki še ni sprejeta. V zgodovini je bilo keltsko ime polatinjeno v ''Noricum'' po [[Rimski imperij|rimskem]] zavzetju večine dežele okoli leta {{nowrap|15 pr. n. št.}} Norik je kasneje, sredi 1.&nbsp;stoletja, postal [[Norik (rimska provinca)|rimska provinca]].<ref name="Noricum">{{navedi splet |url=http://www.aeiou.at/aeiou.encyclop.n/n840136.htm;internal&action=_setlanguage.action?LANGUAGE=en |title=Noricum, römische Provinz |work=AEIOU |accessdate=20.5.2009}}</ref> == Zgodovina == ===Od prazgodovine do Habsburžanov=== [[Slika:2011-07-09 gasometer 28.JPG|thumb|upright|[[Willendorfska Venera]], 28.000 do {{nowrap|25.000 pr. n. št.}} (Naravoslovno-zgodovinski muzej na Dunaju)]] Srednjevropsko ozemlje sedanje Avstrije, ki je bilo naseljeno že v prazgodovini,<ref name="johnson 17"/> so v predrimskem času zavzela različna [[Kelti|keltska]] plemena; zgodnja [[železna doba]] se po najdbah v [[Hallstatt]]u celo imenuje Halštatska doba ali [[Halštatska kultura]], ki datira v 9. do 6.&nbsp;stoletje pr.&nbsp;n.&nbsp;št. Keltsko [[Noriško kraljestvo]] so kasneje zavzeli Rimljani in iz njega naredili provinco. [[Carnuntum]] (sedanji Petronell) blizu Dunaja je bil pomemben vojaški tabor in kasneje glavno mesto province Zgornja [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]]. Carnuntum je bil skoraj 400 let dom okoli 50.000 prebivalcem.<ref name="Carnuntum Tourism">{{navedi splet |title=Rome's metropolis on the Danube awakens to new life |work=Archäologischer Park Carnuntum |publisher=Archäologische Kulturpark Niederösterreich Betriebsgesellschaft m.b.H. |url=http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |accessdate=20.2.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100116125751/http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |archivedate=16.1.2010 |url-status=live}}</ref> Pomembno je bilo tudi mesto [[Virunum]] na današnjem avstrijskem Koroškem; na območju današnjega Dunaja pa je že v predrimskem času stala naselbina [[Vindobona]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/novice/nujnost-priredbe-rimske-zgodovine-v-avstriji/212570|title=Nujnost priredbe rimske zgodovine v Avstriji |accessdate=24.3.2015 |date=18.9.2009 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> [[Slika:Petronell-Heidentor.jpg|thumb|upright|»Heidentor« (Ajdovska vrata) - ostanki rimskega vojaškega mesta [[Carnuntum]] znotraj sedanjega arheološkega parka]] [[Slika:Austria_Romana.png|thumb|upright|[[Rimska provinca|Rimske province]] in največja mesta na ozemlju današnje Avstrije v času Rimskega imperija]] Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] so ozemlje napadli [[Huni]], [[Langobardi]], [[Ostrogoti]], [[Bavarci]], [[Slovani]] in [[Avari]].<ref name="johnson 19" /> [[Karel Veliki]] je zavzel območje leta 788, vzpodbujal kolonizacijo in širil [[krščanstvo]].<ref name="johnson 19">Johnson 19</ref> Kot del vzhodnega [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] so bili glavni deli sedanje Avstrije podeljeni [[Babenberžani|Babenberžanom]]. Območje je bilo znano kot Vzhodna mejna krajina (''Marchia Orientalis'') in je leta 976 prešlo v last [[Leopold I. Babenberški|Leopolda I. Babenberškega]].<ref name="johnson 20">Johnson 20–21</ref> Prva omemba imena ''Avstrija'' je iz leta 996, kjer je zapisana kot ''Ostarrîchi'', kar se nanaša prav na ozemlje Babenberške mejne krajine.<ref name="johnson 20" /> Leta 1156 je listina ''[[Privilegium Minus]]'' povzdignila Avstrijo v status vojvodine. Leta 1192 so Babenbergi pridobili tudi [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]]. S smrtjo [[Friderik II. Babenberški|Friderika&nbsp;II. Babenberškega]] leta 1246 je linija Babenberžanov izumrla.<ref name="johnson 21">Johnson 21</ref> Posledično je oblast nad Avstrijo, Štajersko in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] prevzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]].<ref name="johnson 21" /> Njegove vladavine je bilo konec leta 1278 po porazu v [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]], kjer ga je premagal [[Rudolf I. Habsburški]].<ref>Johnson 23</ref> Od tedaj do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je zgodovina Avstrije tesno povezana s [[Habsburžani]]. === Srednji vek === V 14. in 15. stoletju so Habsburžani začeli osvajati province v okolici avstrijskega vojvodstva. Leta 1438 je bil vojvoda [[Albert V. Habsburški|Albert V.]] izbran za naslednika svojega tasta, cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]]. Čeprav je Albert vladal le nekaj let, je bil od tedaj dalje (razen ene izjeme) vsak cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] iz rodbine Habsburžanov. [[Slika:Vienna Battle 1683.jpg|thumb|upright|Zmaga cesarstva med [[Drugo obleganje Dunaja|drugim turškim obleganjem Dunaja]] je leta 1683 zaustavila napredovanje [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] v Evropo.]] Habsburžani so prav tako pričeli prevzemati ozemlja izven dednih dežel. Leta 1477 je [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], edini sin cesarja svetega rimskega cesarstva [[Friderik III. Habsburški|Friderika&nbsp;III.]], oženil naslednico Marijo Burgundsko in s tem za družino pridobil večino Nizozemske.<ref name="johnson 25">Lonnie Johnson 25</ref><ref name="brook 11">Brook-Shepherd 11</ref> Njegov sin [[Filip I. Kastiljski]] se je poročil z [[Ivana Blazna|Ivano Blazno]], naslednico [[Kastilija|kastiljske]] in [[Aragonsko kraljestvo|aragonske]] krone in s tem za Habsuržane pridobil še Španijo ter njena italijanska, afriška in ameriška ozemlja.<ref name="johnson 25" /><ref name="brook 11" /> Leta 1526 sta po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] Češka in del Ogrske, ki sta spadali pod [[Osmansko cesarstvo]], prešli pod avstrijsko vladavino.<ref>Lonnie Johnson 26</ref> Osmansko prodiranje na Ogsko je vodilo v pogoste spopade med obema cesarstvoma, kar je bilo še posebej očitno med t.&nbsp;i. ''dolgo vojno'' med letoma 1593 in 1606. Turki so skoraj izvedli skoraj dvajset vpadov na Štajersko,<ref>"'' The Catholic encyclopedia''". Charles George Herbermann (1913). Robert Appleton company.</ref> nekateri od njih so bili opisani kot »požiganje, ropanje in zasužnjevanje tisočev«.<ref>''[http://books.google.com/books?id=8-ARAAAAYAAJ&pg=PA560&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false Bentley's miscellany]''. Charles Dickens, William Harrison Ainsworth, Albert Smith (1853).</ref> === 17. in 18. stoletje === {{Glavni|Habsburška monarhija}} Med dolgo vladavino cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda&nbsp;I.]] (1657–1705) in po uspešni [[Drugo obleganje Dunaja|obrambi Dunaja leta 1683]] (pod poveljstvom poljskega kralja [[Jan III. Sobieski|Jana III. Sobieskega]]),<ref>Lonnie Johnson 26–28</ref> je več vojnih pohodov na koncu leta 1699 prineslo celotno ozemlje Ogrske pod avstrijsko okrilje. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je izgubil precej pridobitev cesarstva iz preteklih let, zlasti zaradi grozečega izumrtja habsburške dinastije. Karel je bil pripravljen žrtvovati veliko ozemlja in vpliva v zameno za priznanje [[Pragmatična sankcija|Pragmatične sankcije]], s katero je svojo hčer [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] postavil za naslednico. Čeprav so se mnogi [[Evropa|evropski]] [[monarh]]i s ''pragmatično sankcijo'' ob njenem nastanku strinjali, se je po Karlovi smrti leta 1740 začela [[vojna za avstrijsko nasledstvo]]. Avstrija je po več [[Šlezijske vojne|vojnah]] s Prusijo izgubila [[Šlezija|Šlezijo]]. Marija Terezija pa je za cesarstvo pomembna zaradi napredka, ki ga je kot pripadnica [[razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]] sprožila v času svoje vladavine. Z vzponom Prusije se je v Nemčiji pričelo obdobje avstrijsko-pruskega dualizma. Avstrija je skupaj s Prusijo in Rusijo sodelovala pri prvi in tretji [[Delitve Poljske|delitvi Poljske]] (v letih 1772 in 1795). === 19. stoletje === {{Glavni|Avstrijsko cesarstvo|Avstro-Ogrska}} [[Slika:CongressVienna.jpg|thumb|upright|[[Dunajski kongres]] je potekal med letoma 1814 in 1815. Njegov cilj je bil urediti napetosti, ki so bile rezultat [[Francoska revolucija|francoskih revolucionarnih vojn]], [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] in razpada [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].]] [[Slika:Franz-Joseph-1885.jpg|thumb|left|upright=.3|[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef&nbsp;I.]] je eden izmed evropskih monarhov z najdaljšo dobo vladanja, vladal je 68&nbsp;let.]] Avstrija se je kasneje zapletla v vojno z [[Francoska revolucija|revolucionarno Francijo]], na začetku zelo neuspešno, z vrsto zaporednih porazov, ki jim jih je zadal [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] in so na koncu privedli h koncu Svetega rimskega cesarstva leta 1806. Dve leti prej,<ref>Johnson 34</ref> leta 1804, je nastalo Avstrijsko cesarstvo. Leta 1814 je bila Avstrija del zavezniških sil, ki so napadle Francijo in h koncu privedle obdobje [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]]. [[Slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|upright=1.2|[[Etnična skupina|Etnično]]-[[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovni]] zemljevid Avstro-Ogrske iz leta 1910]] Iz [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] leta 1815 je izšla kot ena izmed štirih vodilnih sil in kot priznana velesila. Istega leta je bila pod avstrijskim predsedstvom ustanovljena [[Nemška konfederacija]] (''{{lang|de|Deutscher Bund}}''). Zaradi nerešenih družbenih, političnih in narodnostnih trenj so nemške dežele pretresle [[Revolucionarno leto 1848|revolucije leta 1848]]; le-te so težile k združeni Nemčiji.<ref name="johnson 36">Johnson 36</ref> Združena Nemčija bi bila možna tako kot Velika Nemčija ali kot Velika Avstrija ali pa le kot Nemška konfederacija brez Avstrije. Ker se Avstrija ni bila pripravljena odpovedati nemško govorečim ozemljem v korist slednje, leta 1848 nastalemu [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]], so krono novega cesarstva ponudili pruskemu kralju [[Friderik Viljem IV. Pruski|Frideriku Viljemu&nbsp;IV.]] Leta 1864 sta se Avstrija in Prusija skupaj bojevali proti [[Danska|Danski]] in ohranili neodvisnost vojvodin [[Schleswig]] in [[Holstein]] od Danske. Toda ker se o upravljanju teh vojvodin nista zmogli dogovoriti, sta se leta 1866 zapletli v [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]]. Po porazu proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]]<ref name="johnson 36" /> je bila Avstrija primorana zapustiti konfederacijo in posledično ni več sodelovala pri nemški politiki.<ref name="johnson 55">Johnson 55</ref><ref>Schulze 233</ref> [[Avstro-Ogrski kompromis]] (''Ausgleich'') iz leta 1867, je pod vladavino Franca Jožefa&nbsp;I. uvedel dvojno suverenost Avstrijskega cesarstva in Ogrskega kraljestva.<ref>Johnson 59</ref> Cesarstvo pod avstrijsko-ogrsko oblastjo je bilo raznoliko in je vključevalo različna [[Slovani|slovanska]] ljudstva, med njimi [[Hrvati|Hrvate]], [[Čehi|Čehe]], [[Poljaki|Poljake]], [[Rusini|Rusine]], [[Srbi|Srbe]], [[Slovaki|Slovake]], [[Slovenci|Slovence]] ter [[Ukrajinci|Ukrajince]], poleg teh pa tudi številčne [[Italijani|italijanske]] in [[Romuni|romunske]] skupnosti. Posledično je bilo vladanje Avstro-Ogrski vedno bolj težavno v luči nastajajočih nacionalističnih gibanj, kar je zahtevalo znatno naslanjanje na obsežno tajno policijo. Kljub vsemu se je centralna oblast (Franc Jožef je bil vseeno pripadnik razsvetljenstva) trudila z reformami, s katerimi bi delno ugodila novim težnjam. Tako je bil npr. ''Reichsgesetzblatt'' z zakoni in uredbami [[Cislajtanija|Cislajtanije]] izdan v osmih jezikih, vse narodnosti pa so lahko ustanavljale šole v lastnem jeziku ter imele pravico do uporabe lastnega jezika v uradnih postopkih. Dunaj je zlasti v tem obdobju bil za Slovence pomemben kot nekdanja prestolnica, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19.&nbsp;stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje; med njimi so tako [[Ivan Grohar]], [[Ivan Cankar]], [[Jože Plečnik]] in [[Maks Fabiani]].<ref>{{Navedi splet|url = http://slovencinadunaju.weebly.com/|title = SLOVENCI NA DUNAJU okoli leta 1900|date = junij 2013|accessdate = 5.4.2015 |publisher = Filozofska fakulteta v Ljubljani}}</ref> V [[Avguštinej]]u na Dunaju so se šolali tudi številni bodoči slovenski duhovniki. === 20. stoletje === [[Slika:franzferdinand.jpg|thumb|upright|Nadvojvoda [[Franc Ferdinand]] (desno) s svojo družino]] Leta 1908 je Avstro-Ogrska v drugem ustavnem obdobju Osmanskega cesarstva našla izgovor za [[Aneksijska kriza|pripojitev (aneks)]] Bosne in Hercegovine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |title=The Annexation of Bosnia-Herzegovina, 1908 |publisher=Mount Holyoke College |accessdate=25.3.2013 |archive-date=2013-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130323152047/https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |url-status=dead}}</ref> [[Sarajevski atentat|Atentat nad nadvojvodom Francem Ferdinandom in njegovo ženo]], ki ga je poleti leta 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]] izvedel Srb [[Gavrilo Princip]]<ref>Johnson 52–54</ref> so vodilni avstrijski politiki in generali izkoristili in prepričali cesarja, da je napovedal vojno Srbiji (glej [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji]]), s tem pa tvegali in nato tudi sprožili izbruh [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ki je navsezadnje po porazu [[Centralne sile|centralnih sil]] privedla do razpada Avstro-Ogrske; ena izmed novo nastalih držav je bila tudi Avstrija. V vojni je umrlo okrog milijona in pol avstro-ogrskih vojakov, od tega približno 35.000 Slovencev.<ref name="100letprve">{{navedi splet |url=http://www.100letprve.si/i_svetovna_vojna/izgube/ |title=Izgube v 1. svetovni vojni |accessdate=12.4.2015 |work=Brill's Encyclopedia of the First World War. Leiden, Boston: Brill, 2012, cit. po Uradu vlade RS za komuniciranje / Nacionalni odbor}}</ref> ==== Ureditev po prvi svetovni vojni ==== 21. oktobra 1918 so se nemški poslanci [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državnega zbora]] (parlamenta [[Cislajtanija|avstrijske polovice]] Avstro-Ogrske) sestali na Dunaju kot začasna narodna skupščina za Nemško Avstrijo (''Provisorische Nationalversammlung für Deutschösterreich''). 30. oktobra je ta skupščina ustanovila državo Nemško Avstrijo in izvolila vlado, imenovano državni svet ({{jezik-de|Staatsrat}}). Novo vlado je cesar [[Karel&nbsp;I. Habsburško-Lotarinški]] povabil k pogovorom o premirju z Italijo, vendar se v to ni želela vpletati. To je odgovornost za zaključek vojne 3. novembra 1918 preneslo izključno na cesarja in njegovo vlado. 11. novembra 1918 je cesar po nasvetu ministrov stare in nove vlade objavil, da ne bo več sodeloval v državnih poslih. 12. novembra se je Nemška Avstrija z zakonom proglasila za demokratično republiko in del nove Nemške republike. Ustava, ki je ''Staatsrat'' preimenovala v ''Bundesregierung'' (zvezno vlado) in ''Nationalversammlung'' v ''Nationalrat'' (narodni svet), je bila sprejeta 10. novembra 1920. [[Slika:GermanAustriaMap.png|thumb|Nemško govoreče province pod avstrijsko oblastjo leta 1918. Meje na novo nastale Prve republike Avstrije so označene z rdečo.]] [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Pogodba iz Saint-Germaina]] iz leta 1919 ([[Trianonska mirovna pogodba|pogodba iz Trianona]] iz 1920 za Ogrsko) je potrdila in ustalila novo ureditev Srednje Evrope, ki je v večjem delu nastala novembra 1918, pri tem pa so nastale nove države in bile premaknjene meje obstoječih. Več kot trije milijoni nemško govorečih Avstrijcev so se znašli v vlogi manjšin v novo nastalih ali povečanih državah, tj. na [[Češka|Češkem]], v [[Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno|Jugoslaviji]], na [[Madžarska|Madžarskem]] in v Italiji.<ref>Brook-Shepherd 246</ref> Med temi sta bili tudi provinci [[Južna Tirolska]] (ki je postala del Italije) in nemška Češka (kot del [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]). Status Nemške Češke ([[Sudeti]] idr.) je kasneje odigral pomemben del pri netenju [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] (glej [[Münchenski sporazum#Sudetska kriza|Sudetska kriza]]).<ref name="a1">Brook-Shepherd 245</ref> Status Južne Tirolske je (bil) stalen izvor težav v odnosih med Avstrijo in Italijo, do končne rešitve v 1980-ih, ko je Italija Južni Tirolski podelila precejšnjo stopnjo [[avtonomna pokrajina|avtonomije]]. Med letoma 1918 in 1919 se je Avstrija imenovala Nemška Avstrija (''{{lang|de|Staat Deutschösterreich}}''). Ne samo, da so [[Antanta|antantne sile]] prepovedale Avstriji združitev z Nemčijo, temveč so v mirovnem sporazumu zavrnile tudi uporabo tega imena, zato so ga konec leta 1919 spremenili v Republika Avstrija.<ref name="a1" /> Meja s [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (kasneje Jugoslavijo) je bila določena po [[Koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] oktobra 1920, na podlagi katerega je večji del nekdanje avstro-ogrske kronske dežele Koroška pripadel novo nastali Avstriji, veliko Slovencev pa je tako ostalo v Avstriji. Meja je po plebiscitu potekala po gorskem masivu [[Karavanke]]. ==== Medvojno obdobje in druga svetovna vojna ==== Po vojni je [[inflacija]] začela načenjati vrednost [[Avstro-ogrska krona|krone]], ki je še vedno bila avstrijska valuta. Jeseni 1922 je Avstrija dobila posojilo, nad katerim je bedelo [[Društvo narodov]].<ref>Brook-Shepherd 257–8</ref> Namen posojila je bil izogib bankrotu, stabilizacija valute in izboljšanje splošnega gospodarskega položaja v Avstriji. Posojilo je pomenilo tudi, da Avstrija ni bila več samostojna država, temveč je delovala pod nadzorom Društva narodov. Leta 1925 je krono nadomestil [[Šiling (avstrijska valuta)|avstrijski šiling]] v razmerju 1:10.000, ki so ga kasneje zaradi njegove stabilnosti imenovali tudi ''alpski dolar''. Od 1925 do 1929 je gospodarsko uživalo kratek vzpon pred skorajšnjim zlomom po [[Črni petek (1929)|črnem petku]] 1929. Prva avstrijska republika je trajala do 1933, ko je kancler [[Engelbert Dollfuss]], z uporabo, kot je to sam imenoval, ''samoodklopa od parlamenta'' (''{{lang|de|Selbstausschaltung des Parlaments}}''), uvedel [[avtokracija|avtokratski]] režim po vzoru italijanskega [[fašizem|fašizma]].<ref name="johnson 104">Johnson 104</ref><ref name="brook 269">Brook-Shepherd 269–70</ref> Dve veliki stranki iz tega obdobja, socialni demokrati in konzervativci, sta ustanovili svoje paravojaške enote;<ref name="Brook-Shepherd 261">Brook-Shepherd 261</ref> ''Republikanischer Schutzbund'' socialnih demokratov so bili proglašeni za nezakonite, a so kljub temu delovali ob izbruhu [[državljanska vojna|državljanske vojne]].<ref name="Brook-Shepherd 261" /><ref name="johnson 104" /><ref name="brook 269" /><ref name="johnson 107">Johnson 107</ref> Po kratkotrajni [[avstrijska državljanska vojna|avstrijski državljanski vojni]] so avstrijski monarhisti in konservativci premagali svoje domače politične tekmece [[socialna demokracija|socialdemokrate]] in prepovedali avstrijsko podružnico [[NSDAP]]. Februarja 1934 so usmrtili več članov ''Schutzbunda'',<ref>Brook-Shepherd 283</ref> socialno-demokratska stranka je bila v ilegali, mnogi izmed članov so bili zaprti ali pa so emigrirali.<ref name="johnson 107" /> 1. maja 1934 so avstrofašisti izglasovali novo ustavo (»Maiverfassung«), ki je utrdila Dolfussovo moč, vendar so Dolfussa 25. julija 1934 med atentatom v poskusu prevrata ubili [[nacisti]].<ref>Lonnie Johnson 109</ref><ref>Brook-Shepherd 292</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-1987-0922-500, Wien, Heldenplatz, Rede Adolf Hitler.jpg|thumb|upright|Hitler govori na Heldenplatzu, Dunaj, 1938]] [[Slika:KZ Mauthausen.jpg|thumb|upright|Osvoboditev [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|koncentracijskega taborišča Mauthausen]], 1945]] Njegov naslednik, [[Kurt Schuschnigg]] (delno slovenskega rodu), ki je med 29. julijem 1934 in 11. marcem 1938 vladal Avstriji kot zvezni kancler z [[diktatura|diktatorskimi]] pooblastili, se je boril za ohranitev neodvisne Avstrije kot »boljše nemške države«. Schuschnigg je bil v obdobju med obema svetovnima vojnama zadnji avstrijski kancler pred nacistično priključitvijo Avstrije. 12. marca 1938 so avstrijski nacisti prevzeli vlado, medtem ko so nemške čete zavzele državo.<ref name="johnson 112">Johnson 112–113</ref> 13. marca 1938 je bila uradno razglašena priključitev (''[[Anschluss]]'') Avstrije. Dva dni kasneje je [[Adolf Hitler]] (po kraju rojstva Avstrijec) na Dunaju razglasil, kot je to sam imenoval, »ponovno združitev« svoje domovine z [[Tretji rajh|Nemčijo]]. Skupaj z Nemčijo so tudi v Avstriji 10. aprila 1938 izvedli zadnje volitve v obdobju nacizma. Na teh volitvah so tudi odločali o potrditvi združitve z Nemčijo. Zanjo je glasovalo 99,73 % udeležencev.<ref>{{navedi knjigo |first=Otmar |last=Jung |title=Plebiszit und Diktatur: die Volksabstimmungen der Nationalsozialisten |publisher=Mohr |location=Tübingen |year=1995 |isbn=3-16-146491-5 |pages=121}}</ref> Avstrija je bila s tem vključena v Tretji rajh in je prenehala obstajati kot neodvisna država. Arianizacija premoženja avstrijskih Judov se je pričela takoj, že sredi marca. Nacisti so Avstrijo imenovali »Ostmark«,<ref name="johnson 112" /> do leta 1942, ko so jo zopet preimenovali v »Alpen-Donau-Reichsgaue«. Nekateri izmed najbolj znanih nacistov so bili Avstrijci, med drugim Hitler, [[Adolf Eichmann]], [[Ernst Kaltenbrunner]], [[Arthur Seyss-Inquart]], [[Franz Stangl]] in [[Odilo Globocnik]],<ref>Ian Wallace (1999). ''[http://books.google.com/books?id=OiPp8JLxny8C&pg=PA81&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false German-speaking exiles in Great Britain]''. Rodopi. p.&nbsp;81. ISBN 90-420-0415-0</ref> Avstrijci so sestavljali tudi 40 % osebja nacističnih koncentracijskih taborišč.<ref>David Art (2006). "''[http://books.google.com/books?id=q3oLu8I8hVMC&pg=PA43&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false The politics of the Nazi past in Germany and Austria]''". Cambridge University Press. p.&nbsp;43. ISBN 0-521-85683-3</ref> Dunaj je padel 13. aprila 1945 med [[Rdeča armada|sovjetsko]] ofenzivo, malo pred dokončnim zlomom Tretjega rajha. Zavezniške sile so se sicer pripravljale tudi na ''[[Operacija alpski zid|Operacijo alpski zid]]'', ki naj bi se izvajala prav na avstrijskih tleh, a se zaradi prehitrega nacističnega zloma nikoli ni udejanila. [[Karl Renner]] in [[Adolf Schärf]] (Socialistična stranka Avstrije), Leopold Kunschak (Avstrijska ljudska stranka, bivši krščanski socialisti) in Johann Koplenig (Komunistična stranka Avstrije) so 27. aprila 1945 razglasili avstrijsko odcepitev od Tretjega rajha in pod državnim kanclerjem Rennerjem ustanovili začasno vlado, s privolitvijo Rdeče armade in s [[Josif Stalin|Stalinovo]] podporo.<ref name="johnson 135">Johnson 135–6</ref> Ta datum je neuradni dan rojstva druge republike. Konec aprila 1945 je bila večina zahodne in južne Avstrije še vedno pod nacistično vladavino. 1. maja 1945 je zopet začela veljati zvezna ustava iz leta 1929, ki jo je 1. maja 1934 ukinil samodržec Dollfuss. Prav na meji z Avstrijo je pri umiku nemških čet v domnevno varnejše zavetje britanskih sil na avstrijskem Koroškem 13.-14. maja 1945 od [[Prevalje|Prevalj]] proti [[Pliberk]]u prišlo do zadnje večje bitke druge svetovne vojne; ker pa so jugoslovanski partizani zavzeli tudi Koroško do Celovca, je med njimi in britanskimi okupacijskimi silami prihajalo do manjših napetosti. Do bitke je prišlo tudi 11. maja pri preboju [[Rupnikov bataljon|Rupnikovega bataljona]] proti [[Borovlje|Borovljam]]. Na [[Vetrinj]]skem polju se je po koncu vojne izoblikovalo tudi begunsko taborišče, kamor so se pred [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovansko armado]] umaknili civilisti in pripadniki kvizlinških enot iz Jugoslavije ([[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|četniki]], [[ustaši]], hrvaški domobrani in [[Prostovoljna protikomunistična milica|belogardisti]]).<ref>{{navedi splet |url= http://dk.mors.si/Dokument.php?id=402|title=Analiza zaključnih vojaških operacij na Koroškem po kapitulaciji Nemčije leta 1945 |accessdate=10.4.2015 |date=julij 2007 |format=pdf |first=Boštjan |last=Peternelj}}</ref> Iz tega taborišča so Britanci v Slovenijo (takrat Jugoslavijo) vrnili pripadnike vojaških formacij, ki so nato večinoma končali kot žrtve [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojev]]. Sámo taborišče je nato obstajalo do 1950.<ref name="poboji">{{navedi splet |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf |title=Povojni poboji na Slovenskem 1945 |accessdate= 10.4.2015|date=2009 |format=pdf |first=Andrej |last=Plohl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/93338/dijaki-begunske-gimnazije-ki-je-delovala-vsega-nekaj-let-so-naredili-izredne-kariere-alojzij-amb/|title=Dijaki begunske gimnazije, ki je delovala vsega nekaj let, so naredili izredne kariere |accessdate=10.4.2015 |date=23.5.2005 |work=Mladina}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://isim.zrc-sazu.si/en/publikacije/slovenski-begunci-v-avstriji-19451950-1#v|title=Slovenski begunci v Avstriji (1945–1950) |accessdate=10.4.2015 |work=Založba ZRC}}</ref> [[Slika:Bergisel.jpg|thumb|upright|[[Innsbruck]] je gostil [[Zimske olimpijske igre 1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]], kakor tudi prve [[Zimske mladinske olimpijske igre]] v zgodovini leta 2012.]] [[Slika:Uno City Kaiserwasser.jpg|thumb|upright|[[Urad Organizacije združenih narodov na Dunaju|Urad OZN na Dunaju]] (United Nations Office in Vienna - UNOV) je ena od štirih glavnih lokacij [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] po svetu.]] Skupno število avstrijskih žrtev med drugo svetovno vojno med 1939 in 1945 je ocenjeno na 260.000.<ref>Rüdiger Overmans. ''Deutsche militärische Verluste im Zweiten Weltkrieg.'' Oldenbourg 2000.</ref> Žrtev judovskega [[holokavst]]a je bilo 65.000,<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria/33382/Anschluss-and-World-War-II Anschluss and World War II]. Britannica Online Encyclopedia.</ref> okoli 140.000 pa jih je v letih 1938-39 emigriralo. Več tisoč Avstrijcev je bilo udeleženih v resnih nacističnih zločinih (samo v koncentracijskem taborišču [[Mauthausen]]-Gusen je bilo več sto tisoč žrtev), dejstvo, ki ga je uradno priznal šele kancler [[Franz Vranitzky]] leta 1992. ==== Po drugi svetovni vojni ==== Tako kot Nemčijo so tudi Avstrijo razdelili na britansko, francosko, ameriško in sovjetsko območje, ki jih je upravljala Zavezniška komisija za Avstrijo.<ref>Lonnie Johnson 137</ref> Kot je bilo nakazano že v Moskovski deklaraciji iz 1943, je prišlo s strani [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]] do posebne obravnave Avstrije.<ref name="johnson 135" /> Avstrijsko vlado, ki so jo sestavljali socialni demokrati, konzervativci in komunisti (do leta 1947) in je delovala na Dunaju (ki je bil obkrožen s sovjetsko cono), so zahodni zavezniki priznali oktobra 1945, po tem, ko so v začetku sumili, da je Renner Stalinov pajac. Po tem se je bilo moč izogniti dvojni vladi in delitvi države, kar se je zgodilo v Nemčiji. Avstrijo so sicer obravnavali bolj kot nacistično žrtev, ki so jo osvobodili zavezniki.<ref>Manfried Rauchensteiner: Der Sonderfall. Die Besatzungszeit in Österreich 1945 bis 1955 (''The Special Case. The Time of Occupation in Austria 1945 to 1955''), edited by [[Heeresgeschichtliches Museum]] / Militärwissenschaftliches Institut (Museum of Army History / Institute for Military Science), Vienna 1985</ref> 15. maja 1955 je po več let trajajočih pogovorih, na katere je vplivala tudi [[hladna vojna]], Avstrija z avstrijsko državno pogodbo s štirimi okupacijskimi silami pridobila polno neodvisnost. 26. oktobra 1955 je po odhodu vseh okupacijskih enot s parlamentarnim zakonom Avstrija razglasila »trajno [[nevtralnost]]«.<ref name="johnson 153">Lonnie Johnson 153</ref> Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi, število Slovencev se zmanjšuje in se kot narod vedno bolj [[Asimilacija (sociologija)|asimilira]] v nemško govorečo večino.<ref name="delo o manjšinah"/> [[Slika:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|thumb|upright|Avstrija se je [[Evropska unija|Evropski uniji]] pridružila leta 1995 in podpisala [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]] 2007.]] Politični sistem Druge republike temelji na ustavah iz let 1920 in 1929, ki sta se zopet uveljavili leta 1945. Sistem je sorazmeren, kar pomeni, da je večina pomembnih mest enakomerno porazdeljenih med socialne demokrate (SPÖ) in ljudsko stranko (ÖVP).<ref>Lonnie Johnson 139</ref> Močan je tudi vpliv interesnih skupin (delavcev, poslovnežev, kmetov), zato se vse spremembe zakonodaje sprejemajo s širokim konsenzom.<ref>Lonnie Johnson 165</ref> Od leta 1945 je enostrankarska vlada delovala v letih 1966–1970 (konzervativci oz. ljudska stranka) in 1970–1983 (socialni demokrati). V vseh ostalih volilnih obdobjih je država vladala bodisi velika koalicija (socialdemokrati in ljudska stranka) bodisi mala koalicija (ena izmed velikih dveh strank in ena izmed ostalih manjših). 1. januarja 1995 je na podlagi dvotretjinsko pozitivne referendumske odločitve Avstrija postala članica Evropske skupnosti.<ref>Brook-Shepherd 447, 449</ref> Po vstopu Lihtenštajna v [[schengensko območje]] leta 2011 nobena izmed sosednjih držav na mejah z Avstrijo ne izvaja več mejnega nadzora. Glavni stranki SPÖ in ÖVP imata glede vojaške neuvrščenosti nasprotni stališči: SPÖ zagovarja nevtralnost, ÖVP pa prilagajanje in sodelovanje v evropski zunanji in obrambni politiki. V resničnosti se to že dogaja, Avstrija tudi deluje v [[Partnerstvo za mir|Partnerstvu za mir]] in je tudi že ustrezno prilagodila svojo zakonodajo. === Unescova svetovna dediščina v Avstriji === Zaradi svoje bogate zgodovine je nekaj področij Avstrije vpisanih na [[UNESCO|Unescov]] [[seznam svetovne dediščine]] oz. so kandidati za vpis<ref>{{navedi splet |url= http://whc.unesco.org/en/statesparties/at |title=Austria |accessdate=25.4.2015 |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref>: * [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]] * Palača in vrtovi dvorca [[Schönbrunn]] * [[Kulturna krajina Hallstatt-Dachstein/Salzkammergut]] * [[Železniška proga čez Semmering]] * Mesto [[Gradec]] – zgodovinski center in grad Eggenberg * Kulturna krajina [[Wachau]] * Kulturna krajina [[Nežidersko jezero|Nežiderskega jezera]] / Fertő skupaj z Madžarsko * [[Zgodovinski center Dunaja]] * [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp]] (kamor spadajo tudi kolišča na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]) * [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] * Meje rimskega imperija – [[Donavski limes]] (Zahodni segment) * [[Velika zdraviliška mesta Evrope]] == Politika in uprava == [[Slika:Wien - Hofburg, Leopoldinischer Trakt.JPG|thumb|upright|Predsedniška palača v Leopoldovem traktu dvorca [[Hofburg]]]] [[Slika:Wien - Bundeskanzleramt1.JPG|thumb|upright|Urad zveznega kanclerja na Ballhausplatz]] [[Slika:Parlament Vienna June 2006 183.jpg|thumb|upright|Parlament na Dunaju, dom narodnega zbora in zveznega sveta (Nationalrates/Bundesrates)]] Avstrijski parlament je na Dunaju, glavnem in najbolj naseljenem mestu države. Avstrija je postala zvezna, predstavniška demokratična republika z zveznim ustavnim zakonom iz leta 1920. Politični sistem Druge republike z njenimi devetimi deželami temelji na ustavi iz leta 1920, spremenjeni leta 1929, ki je bila ponovno sprejeta 1. maja 1945.<ref>Lonnie Johnson 17, 142</ref> Predsednik Avstrije je vodja države. Predsednik je neposredno izvoljen z večino glasov ljudstva, po potrebi pa se izvede drugi krog med kandidati z največ glasovi. Avstrijski kancler je vodja vlade. Kanclerja izbere predsednik in mu je naloga, da oblikuje vlado na podlagi strankarske sestave spodnjega doma parlamenta. Vlado je mogoče razrešiti s predsedniškim odlokom ali z glasovanjem o nezaupnici v spodnjem domu parlamenta, Nationalratu. Volitve za predsednika in parlament so bile v Avstriji nekoč obvezne. Obveznost je bila odpravljena postopoma med letoma 1982 in 2004.<ref>{{Cite web|title=Bundesministerium für Inneres – Elections Compulsory voting|url=http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-url=https://web.archive.org/web/20071103221527/http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-date=3 November 2007|access-date=3 January 2009|publisher=Bmi.gv.at}}</ref> Avstrijski parlament je sestavljen iz dveh domov. Sestava Nacionalnega sveta (''Nationalrat'') (183 sedežev) se določi vsakih pet let (ali kadar koli zvezni predsednik razpusti Nacionalni svet na predlog zveznega kanclerja ali pa ga razpusti Nacionalni svet) s splošnimi volitvami, na katerih ima volilno pravico vsak državljan, starejši od 16 let. Volilna starost se je leta 2007 znižala z 18 na 16 let.<ref>{{Cite web|title=The Austrian Parliament|url=https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf|website=Parlament.gv.at|access-date=22 November 2021|archive-date=25 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220425043546/https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf}}</ref> Čeprav obstaja splošni prag 4 % glasov za vse stranke na zveznih volitvah (''Nationalratswahlen'') za sodelovanje v proporcionalni porazdelitvi sedežev, ostaja možnost neposredne izvolitve na sedež v enem od 43 regionalnih volilnih okrajev (''Direktmandat''). === Upravna delitev === {{glavni|Zvezna dežela Avstrije}} Republika Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel ({{lang-de|link=no|Bundesländer}}).<ref name="CIA"/> Zvezne dežele so nato razdeljene na okrožja ({{lang|de|[[Bezirke]]}}) in upravna mesta ({{lang|de|[[Statutarno mesto (Avstrija)|Statutarstädte]]}}). Okrožja so naprej razdeljena na občine ({{lang|de|Gemeinden}}). Upravna mesta imajo pristojnosti, ki sicer pritičejo tako okrožjem kot občinam. Poseben položaj ima Dunaj, ki je hkrati in mesto in zvezna dežela. {{ImageMap Avstrijskih zveznih dežel|options=float:left}} {| class="wikitable sortable" style=font-size:90%" |- ! # !![[Zvezna dežela Avstrije|Zvezna dežela]] !! Glavno mesto ! Površina<br />{{smaller|(km²)}} !! Prebivalstvo<br />(2025) |- | 1 / B ||[[Gradiščanska]] (''Burgenland'') || [[Železno, Avstrija|Železno]] (''Eisenstadt'') |style=text-align:right| 3965 ||style=text-align:right| 301.790 |- | 2 / K ||[[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] (''Kärnten'') || [[Celovec]] (''Klagenfurt am Wörthersee'') |style=text-align:right| 9537 ||style=text-align:right| 570.095 |- | 3 / N ||[[Spodnja Avstrija]] (''Niederösterreich'') || [[St. Pölten]] |style=text-align:right| 19.180 ||style=text-align:right| 1.727.514 |- | 4 / O ||[[Gornja Avstrija|Zgornja Avstrija]] (''Oberösterreich'') || [[Linz]] |style=text-align:right| 11.983 ||style=text-align:right| 1.535.519 |- | 5 / S ||[[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]] || [[Salzburg]] |style=text-align:right| 7155 ||style=text-align:right| 572.846 |- | 6 / St ||[[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] (''Steiermark'') || [[Gradec]] (''Graz'') |style=text-align:right| 16.399 ||style=text-align:right| 1.271.716 |- | 7 / T ||[[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] (''Tirol'') || [[Innsbruck]] |style=text-align:right| 12.648 ||style=text-align:right| 777.660 |- | 8 / V ||[[Predarlska]] (''Vorarlberg'') || [[Bregenz]] |style=text-align:right| 2602 ||style=text-align:right| 411.784 |- | 9 / W ||colspan=2| [[Dunaj]] (''Wien'') |style=text-align:right| 415 ||style=text-align:right| 2.028.289 |} === Zunanja politika === Avstrija je članica [[Evropska unija|Evropske unije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Konference za varnost in sodelovanje v Evropi]] in opazovalka v [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropski uniji]]. Je tudi soustanoviteljica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]]. === Eksklave in enklave === Na ozemlju Avstrije se nahaja [[Kleinwalsertal]], ki je funkcionalno [[enklava]] Zvezne republike Nemčije. Kleinwalsertal je sicer del Predarlskega in geografsko meji neposredno nanj, vendar je zaradi topografije ozemlja kraj dostopen samo preko Nemčije. Druga funkcionalna enklava Nemčije je naselbina Jungholz na Tirolskem, ki ni dosegljiva iz Avstrije in je z matično državo povezana le preko 1636 metrov visokega vrha Sorgschrofen. Tako imenovani dvorni gozdovi (Saalforste) se nahajajo na avstrijskem ozemlju, vendar so v zasebni pravni lasti Bavarske. Funkcionalna avstrijska enklava je bila še na švicarskem ozemlju. Švicarskega [[Samnaun|Samnauna]] dolgo časa ni bilo mogoče doseči iz Švice po cesti, temveč prek Avstrije (Tirolske). Zaradi tega so v 19. stoletju opustili retoromanščino in jo nadomestili s tirolščini podobnim narečjem. Sedaj ima Samnaun že tudi cestno povezavo z matično Švico, ima pa še naprej status [[brezcarinska cona|brezcarinske cone]]. Do leta 1980 je podoben status kot Samnaun imel tudi Spiss na avstrijsko-švicarski meji. Kraj je bil dolgo časa dostopen samo iz Samnauna in se je moral upirati izseljevanju, saj je v nasprotju z drugimi enklavami imel malo gospodarskih možnosti, V okviru avstrijske države predstavlja okraj [[Lienz]] (tudi [[Vzhodna Tirolska]]) eksklavo zvezne dežele [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolske]].<ref>{{navedi splet |url=http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |title=Same Name, Other Side of the Border (Part IV: Southern and Eastern Europe) |accessdate=31.5.2015 |date=2012 |work=The Basement Geographer |archive-date=2015-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150322231144/http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |url-status=dead}}</ref> === Vojska === {{Več slik |align = right |direction= vertical |footer = |footer_align = center |footer_background= |width = 250 |image1 = Leopard 2A4 Austria 4.JPG |caption1= [[Glavni bojni tank]] [[Leopard 2|Leopard 2A4]] Kopenske vojske avstrijskih oboroženih sil |image2 = Eurofighter Typhoon AUT.jpg |caption2= [[Lovsko letalo]] [[Eurofighter Typhoon]] Vojaškega letalstva avstrijskih oboroženih sil }} Moč avstrijskih oboroženih sil (nemško: ''Österreichisches Bundesheer'', dobesedno Avstrijska zvezna vojska) v veliki meri sloni na [[nabor|naborniškemu sistemu]]. Vojaška obveznost se za moške prične z&nbsp;18. letom in traja do dopolnjenega 50.&nbsp;leta starosti. [[Vojaški rok]] traja šest mesecev. Državljan ima v zvezi s služenjem vojaškega roka možnost ugovora vesti: v tem primeru se obveznost vojaškega roka izpolni s civilnim služenjem, ki traja od 9–12&nbsp;mesecev.<ref name="klinar"/> Leta 2013 je bilo v aktivni vojaški službi okoli 24.500 pripadnikov avstrijskih oboroženih sil,<ref name="EDA">{{navedi splet |url= http://www.eda.europa.eu/info-hub/defence-data-portal/Austria/year/2013|title=Defence Data of Austria in 2013 |accessdate=18.7.2015 |publisher=European Defence Agency}}</ref> število pripadnikov rezervne sestave pa se trenutno giblje okoli 27.000.<ref name="GFP"/> Kopenska vojska ima v svoji sestavi okoli 60&nbsp;[[tank]]ov, 400&nbsp;[[pehotno bojno vozilo|pehotnih bojnih vozil]] in 80&nbsp;[[samovozna artilerija|samovoznih artilerij]], Vojaško letalstvo ima okoli 130&nbsp;zrakoplovov, od tega 15&nbsp;lovcev in 70&nbsp;[[helikopter]]jev.<ref name="GFP">{{navedi splet |url= http://www.globalfirepower.com/country-military-strength-detail.asp?country_id=austria|title=Austria Military Strength |accessdate=18.7.2015 |date=1.4.2015|publisher=Global Firepower (GFP)}}</ref> Leta 2013 so vojaški izdatki znašali 2.432 milijonov [[Evro|€]], kar je predstavljalo 0,78 % [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]].<ref name="EDA"/> Glavni sektorji Avstrijske zvezne vojske so Kopenska vojska (''Landstreitkräfte''), Vojaško letalstvo (''Luftstreitkräfte'') ter enote za mednarodne misije (''Internationale Einsätzein'') in specialne sile (''Spezialeinsatzkräfte''), ki delujejo pod enotnim poveljstvom (''Streitkräfteführungskommando'', SKFüKdo). Glede na to, da je Avstrija celinska država, nima svoje [[vojna mornarica|vojne mornarice]]. Vrhovni poveljnik avstrijskih oboroženih sil je predsednik države. Nadzor nad oboroženimi silami ima Zvezni svet za obrambo, ki ga vodi zvezni kancler. Zvezni svet za obrambo sestavljajo še podkancler, minister za obrambo, minister za zunanje zadeve in ostali resorni ministri ter načelnik generalštaba Avstrijske zvezne vojske in načeloma tudi predstavniki vseh v državnem svetu zastopanih strank.<ref name="klinar">{{navedi knjigo|author=Klinar T. |year=2007 |title=Primerjava organiziranosti in nalog oboroženih sil Avstrije in Slovenije ''[diplomsko delo]''|publisher=Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/specialisticna/docs/spec_klinar-tomaz.doc}}</ref> Naloge Avstrijske zvezne vojske so vojaška obramba države ter v povezavi s tem obramba ustavne ureditve in demokratične svobode prebivalstva ter vzdrževanje notranje državne ureditve in varnosti, pomoč v primeru naravnih nesreč in nezgod ter pomoč v tujini pri vzdrževanju miru, izvajanju humanitarne pomoči in pomoči v primeru naravnih nesreč, kot tudi iskalne in reševalne naloge.<ref name="klinar"/> V tujini je trenutno največ pripadnikov na [[Kosovo|Kosovu]] (507 pripadnikov, [[KFOR]]), v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] (324 pripadnikov, [[EUFOR]] Althea) in v [[Libanon]]u (171 pripadnikov, [[UNIFIL]]).<ref>{{navedi splet|title=Auslandseinsätze des Bundesheeres|url=http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|accessdate=18.7.2015|date=Julij 2015|publisher=Bundesheer|language=de|archive-date=2015-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20150722001112/http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|url-status=dead}}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Avstrije}} [[Slika:Oesterreich topo.png|thumb|upright=1.4|Topografska karta Avstrije s prikazanimi mesti z več kot 100.000 prebivalci.]] Avstrija je zaradi svoje lege v Alpah pretežno gorata država. Srednjevzhodne Alpe, Severne apneniške Alpe in Južne apneniške Alpe delno ležijo v Avstriji. Od celotne površine Avstrije (83.871 km<sup>2</sup>) se le približno četrtina lahko šteje za nižinsko, le 32 % države pa leži pod 500 metri nadmorske višine. Alpe zahodne Avstrije se v vzhodnem delu države nekoliko umaknejo nižinam in ravninam. Avstrija leži med 46° in 49° severne širine ter 9° in 18° vzhodne dolžine. Razdelimo jo lahko med pet območij, med katerimi je z 62 % ozemlja največje tisto, ki pripada [[Vzhodne Alpe|Vzhodnim Alpam]]. Avstrijsko predgorje ob vznožju Alp in [[karpati|Karpatov]] zavzemajo 12 %, predgorje na vzhodu in območja, ki obdajajo obrobje [[Panonska nižina|Panonske nižine]], pa približno prav tako 12 %. Drugo večje [[Gora|gorsko]] območje, precej nižje od Alp, je na severu. Znano kot avstrijska [[granit]]na [[planota]] in leži v osrednjem delu [[Češki masiv|Češkega masiva]] ter zavzema 10 % Avstrije. Avstrijski del [[Dunajska kotlina|Dunajske kotline]] pokriva ostale 4 %. V Avstriji gozdna pokritost predstavlja približno 47 % celotne površine, kar je leta 2020 ustrezalo 3.899.150 hektarjem (ha) gozda, kar je več kot 3.775.670 hektarjev (ha) leta 1990. Leta 2020 je naravno obnavljajoči se gozd pokrival 2.227.500 hektarjev (ha), zasajeni gozd pa 1.671.500 hektarjev (ha). Od naravno obnavljajočega se gozda je bilo 2 % primarnih gozdov (ki jih sestavljajo avtohtone drevesne vrste brez jasno vidnih znakov človeške dejavnosti), približno 23 % gozdne površine pa je bilo znotraj zavarovanih območij. Za leto 2015 je bilo 18 % gozdnih površin v javni lasti, 82 % v zasebni lasti in 0 % z lastništvom, navedenim kot drugo ali neznano.<ref>{{Cite book|url=https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/a6e225da-4a31-4e06-818d-ca3aeadfd635/content|title=Terms and Definitions FRA 2025 Forest Resources Assessment, Working Paper 194|publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations|year=2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Global Forest Resources Assessment 2020, Austria|url=https://fra-data.fao.org/assessments/fra/2020/AUT/home/overview|website=Food Agriculture Organization of the United Nations}}</ref> Fitogeografsko Avstrija spada v srednjeevropsko provinco Cirkumborealne regije znotraj Borealnega kraljestva. Po podatkih [[WWF]] lahko ozemlje Avstrije razdelimo na štiri [[ekoregija|ekoregije]]: srednjeevropske mešane gozdove, panonske mešane gozdove, alpske iglavce in mešane gozdove ter zahodnoevropske širokolistne gozdove.<ref name="DinersteinOlson2017">{{Cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant |last10=Noss |first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|last15=Barber|first15=Charles Victor|date=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first17=Cyril|last18=Martin|first18=Vance|last19=Crist|first19=Eileen |last20=Sechrest |first20=Wes|last21=Price|first21=Lori|last22=Baillie|first22=Jonathan E. M.|last23=Weeden|first23=Don|last24=Suckling|first24=Kierán|last25=Davis|first25=Crystal|last26=Sizer|first26=Nigel|last27=Moore|first27=Rebecca|last28=Thau|first28=David|last29=Birch|first29=Tanya |last30=Potapov |first30=Peter|last31=Turubanova|first31=Svetlana|last32=Tyukavina|first32=Alexandra|last33=de Souza|first33=Nadia|last34=Pintea|first34=Lilian|last35=Brito|first35=José C.|last36=Llewellyn|first36=Othman A.|last37=Miller|first37=Anthony G.|last38=Patzelt|first38=Annette|last39=Ghazanfar|first39=Shahina A. |last40=Timberlake |first40=Jonathan|last41=Klöser|first41=Heinz|last42=Shennan-Farpón|first42=Yara|last43=Kindt|first43=Roeland|last44=Lillesø|first44=Jens-Peter Barnekow|last45=van Breugel|first45=Paulo|last46=Graudal|first46=Lars|last47=Voge|first47=Maianna|last48=Al-Shammari|first48=Khalaf F.|last49=Saleem|first49=Muhammad}}</ref> Avstrija je imela leta 2018 povprečno oceno indeksa integritete gozdne krajine 3,55/10, kar jo uvršča na 149. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{Cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G. |last10=Callow |first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|date=2020|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity – Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|page=5978|bibcode=2020NatCo..11.5978G|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|issn=2041-1723|pmc=7723057|pmid=33293507|doi-access=free|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A. |last20=Hofsvang |first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S. |last30=Mendez |first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B. |last40=Stevens |first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.}}</ref> 6 najvišjih avstrijskih gora: {| class="wikitable sortable" |- style=background:#DDD ! # !!Ime !!Višina !!Gorovje |- | 1 || {{Sort|Grossglockner|[[Großglockner]] (Veliki Klek)}} || 3.798 m || {{Sort|Ture, visoke|[[Zahodne Ture|Visoke Ture]]}} |- | 2 || [[Wildspitze]] || 3.772 m || {{Sort|Otztalske Alpe|[[Ötztalske Alpe]]}} |- | 3 || [[Kleinglockner]] || 3.770 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 4 || {{Sort|Weisskugel|[[Weißkugel]]}}|| 3.739 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 5 || {{Sort|Poschlturm|[[Glocknerwand|Pöschlturm]]}} || 3.721 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 6 || {{Sort|Hortnagelturm|[[Glocknerwand|Hörtnagelturm]]}} || 3.719 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |} <gallery class=center mode=packed> Neusiedler See -- Podersdorf.jpg|[[Nežidersko jezero]] v [[Panonska nižina|Panonski nižini]] Stadtteile von Wien entlang der Donau (gesehen von Nordwesten).jpg|[[Dunajska kotlina]] Krems and mautern from ferdinandswarte.jpg|[[Krems an der Donau|Krems]] na koncu doline pri [[Wachau]]-u 1 hallstatt austria.jpg|Pogled na [[Hallstatt]] Vorderhopfreben Üntschenspitze 1.jpg|Avstrijsko podeželje v pokrajini [[Schoppernau]] poleti Heiligenblut kirche2.jpg|Pogled na [[Großglockner]] iz vasice [[Heiligenblut am Großglockner|Heiligenblut]] Oberleis 01 2008.JPG|Nižavje [[Weinviertel]] 2013-12-Nassfeld (11)a.jpg|Avstrijske Alpe na Koroškem Semmering Railway 2013.jpg|[[Železniška proga čez Semmering]] v Vzhodnih Alpah </gallery> === Podnebje === [[Slika:Rr-ann zamg.png|thumb|upright|Povprečna letna količina padavin v Avstriji]] Največji del Avstrije leži v [[zmerno topli pas|zmerno toplem pasu]], kjer prevladujejo [[zahod]]ni vetrovi. Ker okoli dve tretjine dežele pokrivajo Alpe, prevladuje [[gorsko podnebje]]. Na vzhodu v Panonski nižini in ob Donavski dolini ima podnebje celinski značaj, z manj padavinami kot v Alpah. Čeprav je v Avstriji pozimi hladno (−10 do 0&nbsp;°C), so lahko poletne temperature razmeroma visoke,<ref name="Climate">{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101202042009/http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archivedate=2.12.2010|title=Average Conditions, Vienna, Austria|year=2006|publisher=British Broadcasting Corporation|accessdate=24.5.2009}}</ref> s povprečnimi temperaturami okoli 25&nbsp;°C in najvišjo temperaturo 40,5&nbsp;°C, izmerjeno avgusta 2013.<ref name=ZAMG>[http://www.zamg.ac.at/cms/de/klima/klimauebersichten/klimamittel-1971-2000 Klima]. Central Institute for Meteorology and Geodynamic</ref> {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Lech, Vorarlberg (1440 m; povprečne temperature 1982 – 2012) Dfc, meji na Dfb. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-0,7 |Feb high C= 0,3 |Mar high C= 3,5 |Apr high C= 7,1 |May high C=11,8 |Jun high C=17,4 |Jul high C=16,8 |Aug high C=14,3 |Sep high C=15,1 |Oct high C= 9,7 |Nov high C= 3,7 |Dec high C= 0,1 |Average high C= |Jan mean C=-4,5 |Feb mean C=-3,7 |Mar mean C=-0,6 |Apr mean C= 2,9 |May mean C= 7,3 |Jun mean C=10,6 |Jul mean C=12,7 |Aug mean C=12,2 |Sep mean C= 9,9 |Oct mean C= 5,6 |Nov mean C= 0,4 |Dec mean C=-3,3 |year mean C= |Jan low C=-8,2 |Feb low C=-7,6 |Mar low C=-4,7 |Apr low C=-1,3 |May low C= 2,8 |Jun low C= 6,0 |Jul low C= 8,0 |Aug low C= 7,7 |Sep low C= 5,6 |Oct low C= 1,6 |Nov low C=-2,9 |Dec low C=-6,6 |Average low C= |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 59 |Feb precipitation mm= 54 |Mar precipitation mm= 56 |Apr precipitation mm= 70 |May precipitation mm=103 |Jun precipitation mm=113 |Jul precipitation mm=133 |Aug precipitation mm=136 |Sep precipitation mm= 95 |Oct precipitation mm= 67 |Nov precipitation mm= 78 |Dec precipitation mm= 66 |year precipitation mm = |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/117363/|title= Lech climate data}} }} {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Kühtai, Tirolska (2060 m; povprečne temperature 1982 – 2012) ET, podobno kot Dfc. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-3,3 |Feb high C=-3,2 |Mar high C=-0,9 |Apr high C= 2,3 |May high C= 7,0 |Jun high C=10,4 |Jul high C=12,7 |Aug high C=12,3 |Sep high C= 9,6 |Oct high C= 6,3 |Nov high C= 0,5 |Dec high C=-2,4 |Average high C = |Jan mean C=-6,6 |Feb mean C=-6,5 |Mar mean C=-4,2 |Apr mean C=-1,1 |May mean C= 3,4 |Jun mean C= 6,6 |Jul mean C= 8,8 |Aug mean C= 8,6 |Sep mean C= 6,4 |Oct mean C= 2,9 |Nov mean C=-2,4 |Dec mean C=-5,4 |year mean C = |Jan low C=-9,9 |Feb low C=-9,8 |Mar low C=-7,5 |Apr low C=-4,4 |May low C=-0,2 |Jun low C= 2,9 |Jul low C= 4,9 |Aug low C= 4,9 |Sep low C= 3,3 |Oct low C=-0,5 |Nov low C=-5,2 |Dec low C=-8,4 |Average low C = |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 73 |Feb precipitation mm= 66 |Mar precipitation mm= 80 |Apr precipitation mm= 87 |May precipitation mm=115 |Jun precipitation mm=126 |Jul precipitation mm=148 |Aug precipitation mm=138 |Sep precipitation mm= 96 |Oct precipitation mm= 74 |Nov precipitation mm= 83 |Dec precipitation mm= 72 |year precipitation mm= |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/111749/|title= Kühtai climate data}} }} === Jezera === Največje [[Jezero|jezero]] je [[Nežidersko jezero]] na Gradiščanskem, od katerega približno 77 % celotne površine 315&nbsp;km² leži v Avstriji, ostanek pa pripada Madžarski. Sledijo [[Attersee (See)|Attersee]] s 46&nbsp;km² in [[Traunsee]] s 24&nbsp;km² v Zgornji Avstriji. Tudi [[Bodensko jezero]] s svojimi 536&nbsp;km² na tromeji z Nemčijo (deželi [[Bavarska]] in [[Baden-Württemberg]]) in Švico s svojim manjšim delom leži na avstrijskem ozemlju. Za poletni [[turizem]] imajo jezera poleg gora velik pomen, še posebej koroška in salzburška. Najbolj znana koroška jezera so: [[Vrbsko jezero]] (''Wörthersee'') pri Celovcu, [[Milštatsko jezero]] nad [[Špital ob Dravi|Špitalom]], [[Osojsko jezero]] (''Ossiacher See'') pri Beljaku in [[Belo jezero (Koroška)|Belo jezero]] (''Weißensee'') (med [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohorjem]] in Špitalom). Znani sta tudi [[Mondsee (jezero)|Mondsee]] in [[Wolfgangsee]] na meji med Salzburgom in Zgornjo Avstrijo. === Reke === Večji del Avstrije spada preko [[Donava|Donave]] neposredno k [[Črno morje|črnomorskemu]] porečju, približno ena tretjina na jugovzhodu pa preko [[Mura|Mure]] (nemško ''Mur'') in [[Drava|Drave]] (''Drau'') in nato posredno zopet preko Donave zopet k črnomorskemu porečju. Le majhen del (2.366&nbsp;km²) na Zahodu se odvodnjava preko reke Ren (''Rhein'') v [[Atlantski ocean|Atlantik]] in na severu preko reke [[Laba|Labe]] (918&nbsp;km²) v [[Severno morje]]. Večji pritoki reke Donave (od zahoda proti vzhodu): * [[Lech (reka)|Lech]], [[Isar]] in [[Inn]] se v Donavo izlivajo na [[Bavarska|Bavarskem]]. Te reke odvodnjavajo Tirolsko, medtem ko [[Salzach]], pritok reke Inn, odvodnjava večino dežele Salzburg. Na [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburškem]] so tudi najvišji avstrijski [[Krimmlski slapovi]]. * [[Traun (Donava)|Traun]], [[Aniža (reka)|Aniža (Enns)]], [[Ybbs]], [[Erlauf (reka)|Erlauf]], [[Pielach]], [[Traisen (reka)|Traisen]], [[Wien (reka)|Wienfluss]], in [[Fischa]] odvodnjavajo ozemlje južno od Donave (so desni pritoki): Zgornjo Avstrijo, Štajersko, Spodnjo Avstrijo in Dunaj. * [[Große Mühl|Veliki]] in [[Mali Mühl]], [[Rodl]],[[Gusen (reka)| Gusen]] in [[Aist (reka)|Aist]], [[Kamp (reka)|Kamp]], [[Göllersbach]] in [[Rußbach (Donava)|Rußbach]] ter [[Thaya]] na severu in [[March (reka)|March]] na vzhodu odvodnjavajo ozemlje severno od Donave (so levi pritoki Donave): dele Zgornje in Spodnje Avstrije. Mura odvodnjava salzburški predel [[Lungau]] in Štajersko, na [[Hrvaška|Hrvaškem]] se izliva v Dravo, ki sama odvodnjava Koroško in vzhodno Tirolsko (Drava se v Donavo izliva na meji s [[Srbija|Srbijo]]). [[Raba]] (nemško: ''Raab'') odvodnjava del Štajerske in se na Madžarskem izliva v rokav Donave. Ren odvodnjava večino Predarlškega, teče skozi [[Bodensko jezero]] in se izliva v Severno morje. Reka [[Lainsitz]] je skoraj nepomembna, vendar je edina avstrijska reka, ki se iz Spodnje Avstrije preko Češke izliva v [[Laba|Labo]]. [[Slika:Danube In The Wachau Valley.jpg|thumb|center|upright=1.8|[[Donava]] v [[Wachau|dolini Wachau]] ([[Dürnstein]] povsem na levi in [[Krems an der Donau]] povsem na desni). Dolina Wachau je od leta 2000 zaradi arhitekturne in kmetijske zgodovine vpisana v [[UNESCO|Unescov]] [[Seznam svetovne dediščine]] kot kulturna krajina.<ref name=Unesco>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/970|title=Wachau Cultural Landscape|accessdate=5.12.2010|publisher=Unseco.org}}</ref><ref name=Report>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/archive/repcom00.htm#970|title=United Nations Educational, Scientific And Cultural Organization Convention Concerning The Protection Of The World Cultural And Natural Heritage, World Heritage Committee:Twenty-fourth session, Cairns, Australia:27 November – 2 December 2000: Report |accessdate=5.12.2010|publisher=Unesco.org}}</ref>]] == Gospodarstvo == [[Slika:Products exported by Austria.png|thumb|upright=1.5|Drevesna struktura izdelkov, ki jih izvaža Avstrija, po klasifikaciji HS4.]] [[Slika:Wien 07 Mariahilfer Straße Shopping a.jpg|thumb|upright|[[Mariahilf]] nakupovalna avenija na Dunaju]] [[Slika:13-08-30-wien-by-RalfR-123.jpg|thumb|upright|Moderni [[Dunaj]], Dunajski mednarodni center z uradi [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in stavbo DC Tower&nbsp;1.]] Avstrija, ki je po bruto [[Kosmati domači proizvod|domačem proizvodu]] na prebivalca na 12.&nbsp;mestu v svetu,<ref name=autogenerated1>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2012/01/weodata/weorept.aspx?sy=2009&ey=2012&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=122&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CLP&grp=0&a=&pr.x=37&pr.y=14 |title=Austria|publisher=International Monetary Fund|accessdate=17. april 2012}}</ref> ima dobro razvito [[socialno-tržno gospodarstvo]] in visok življenjski standard. Do 1980-ih je Avstrija [[Nacionalizacija|nacionalizirala]] precej največjih industrijskih podjetij; v zadnjih letih pa je [[privatizacija]] skrčila državno lastništvo na stopnjo, primerljivo z ostalimi evropskimi državami. Delavska gibanja so v Avstriji še posebej močna in imajo znaten vpliv na delavsko politiko. Poleg zelo razvite [[Industrija|industrije]] je mednarodni [[turizem]] najpomembnejši del gospodarstva. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[industrija]] (zlasti kovinsko-predelovalna industrija, avtomobilska, elektrokemija in inženiring) 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %. Majhna in srednje velika podjetja imajo v avstrijskem gospodarstvu velik pomen. Z več kot 300.000 podjetji v proizvodnji in storitvah jih kar 99,6 % sodi v kategorijo majhnih in srednje velikih podjetij (SME - ''small and medium enterprises''), le približno 1.400 podjetij ima več kot 250 zaposlenih. V povprečju imajo avstrijska podjetja manj kot 10&nbsp;zaposlenih. SME skupaj zaposlujejo dve tretjini vseh zaposlenih in proizvedejo 50 % BDP.<ref name="izvoznookno">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx |title=Avstrija: Predstavitev države |accessdate=16.2.2015 |work=[[SPIRIT]]}}</ref> Največje delniške družbe so: <ref name="Forbes 2000">{{navedi splet |url=http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |title=Forbes Global 2000: Austria's Largest Companies |accessdate=15.3.2015 |date=30.6.2013 |work=[[Forbes]] |archive-date=2015-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403081328/http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://austriantimes.at/news/Business/2013-04-19/48107/11%20Top%20Austrian%20Firms%20make%20it%20to%20world%20top%20list|title=11 Top Austrian Firms make it to world top list |accessdate=15.3.2015 |date=19.4.2013 |work=Austriantimes.at}}</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Mesto na svetu !! Podjetje !! Promet (milijard [[USD]]) !! Tržna vrednost (milijard USD) |- | {{0}}304.|| [[OMV|OMV Group]] ([[Nafta|nafta]] in derivati) ||56,3 ||14,7 |- | {{0}}655.|| [[Raiffeisen Bank International]] ([[Banka|bančništvo]]) ||13,9 ||{{0}}7,6 |- | {{0}}672.|| Erste Group Bank (bančništvo) ||15,5 ||12,3 |- | {{0}}723.|| Vienna Insurance Group ([[Zavarovalnica|zavarovalništvo]]) ||12,4 ||{{0}}6,6 |- | {{0}}920.|| Voestalpine (proizvodnja [[Jeklo|jekla]]) ||16,1 ||{{0}}5,8 |- | 1229.|| Verbund (proizvodnja [[Električna energija|električne energije]]) ||{{0}}4,1 ||{{0}}7,4 |- | 1369.|| Strabag (gradbeništvo) ||17,8 ||{{0}}2,4 |- | 1372.|| Uniqa (zavarovalništvo) ||{{0}}7,6 ||{{0}}3,0 |- | 1558.|| Andritz (strojna industrija) ||{{0}}6,7 ||{{0}}7,0 |- | 1697.|| Volksbank (bančništvo) ||{{0}}2,2 ||{{0}}1,0 |- | 1798.|| Immofinanz (investicije v [[Nepremičnina|nepremičnine]]) ||{{0}}1,6 ||{{0}}4,3 |} Poleg tega iz Avstrije izhajajo tudi druga mednarodno znana podjetja, npr. [[Red Bull]], [[Swarowski]], [[ÖBB]] (Avstrijske železnice), [[Manner]] in druga.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=205&nav=industry |title=Top 10 strongest Austrian Brands in 2014 |accessdate=15.3.2015 |work=Eurobrand}}</ref> Zgodovinsko je Nemčija najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Avstrije, kar je lahko zaradi hitrih sprememb v nemškem gospodarstvu za Avstrijo na dolgi rok škodljivo. Od vstopa Avstrije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] (EU) so Avstrijci okrepili gospodarske vezi z drugimi EU gospodarstvi in s tem zmanjšali gospodarsko odvisnost od Nemčije. Dodatno je članstvo v EU prineslo številne tuje investitorje, ki sta jih pritegnila avstrijski pristop k enotnemu evropskemu trgu in bližina vzhajajočih gospodarstev [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]]. Od razkroja komunizma so bila avstrijska podjetja aktivni igralci in združevalci na področju Vzhodne Evrope. Med 1995 in 2010 je bilo v povezavi z avstrijskimi družbami javno objavljenih 4.868 združitev in pripojitev v skupni vrednosti 163&nbsp;milijard&nbsp;EUR.<ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#MergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26.7.2011 | url-status=live}}</ref> Največje transakcije z avstrijsko vključenostjo so bile <ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#TopMergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26 July 2011 | url-status=live}}</ref>: pripojitev [[Bank Austria]] s strani [[HypoVereinsbank|Bayerische Hypo- und Vereinsbank]] za 7,8&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2000, pripojitev [[Porsche|Porsche Holding Salzburg]] s strani [[Volkswagen Group]] za 3,6&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2009<ref>{{navedi splet|last=Ramsey |first=Jonathon |url=http://www.autoblog.com/2009/12/08/volkswagen-takes-49-9-percent-stake-in-porsche-ag/ |title=Volkswagen takes 49.9&nbsp;percent stake in Porsche AG |publisher=Autoblog.com |accessdate=24.7.2011}}</ref> in pripojitev [[Banca Comercială Română]] s strani [[Erste Group]] za 3,7&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2005.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.erstegroup.com/de/Download?chronicleId=0901481b80005991.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-15 |archive-date=2011-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110809152940/http://http/ |url-status=dead}}</ref> Majhno, a zelo razvito [[kmetijstvo]] zaposluje preko 5 % delovno aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski dejavnosti sta [[Govedo|govedoreja]] in [[vinogradništvo]]. Hitro se razvija tudi ekološko kmetijstvo, ki trenutno predstavlja 10 % kmetijske proizvodnje.<ref name="izvoznookno"/> Čeprav ima razvito tržno gospodarstvo, je v Avstriji še vedno močno prisotna korupcija, ki državo letno po nekaterih ocenah stane okrog 27 milijard evrov. Nekatere od zadnjih korupcijskih afer so prodaja državnih stanovanj,<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-avstrijo-stane-27-milijard-evrov-na-leto.html|title=Korupcija Avstrijo stane 27 milijard evrov na leto |accessdate=23.5.2015 |date=2.5.2015 |work=Delo d.d.}}</ref> nakup [[Lovsko letalo|lovskih]] vojaških [[Letalo|letal]] [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-in-avstrija-kazen-naj-bo-vzgojna.html|title=Korupcija in Avstrija: Kazen naj bo vzgojna |accessdate=2.5.2015 |date=8.6.2013 |work=Delo d.d.}}</ref> ter sumljivi posli (med drugim v Sloveniji in na Hrvaškem) Hypo Alpe Adria Bank, zaradi katere je skoraj bankrotirala avstrijska zvezna dežela Koroška.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2014/03/hypo.aspx?format=json&hide_hf=1&mob=1&os=ios&ver=2.2|title=Kako so Avstrijci zavozili svojo banko Hypo in koliko bodo plačali za njeno reševanje |accessdate=2.5.2015 |date=10.3.2014 |work=Planet.Siol.net}}</ref> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo"/> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15.&nbsp;mestu.<ref name="okno2016"/> Slovensko [[Luka Koper|pristanišče Koper]] je za avstrijsko gospodarstvo najpomembnejše [[Morje|morsko]] pristanišče.<ref>{{navedi splet |url=http://izvozniki.finance.si/8814300/Intervju-Avstrija-je-najpomembnej%C5%A1i-tuji-trg-Luke-Koper |title=Intervju: Avstrija je najpomembnejši tuji trg Luke Koper |accessdate=15.3.2015 |date=10.12.2014 |work=Finance}}</ref> Po podatkih iz leta 2014 dela v Avstriji več kot 14.000 Slovencev, večinoma v krajih, ki mejijo na [[Koroška regija|Koroško]], [[Štajerska|Štajersko]] in [[Prekmurje]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/slovenija/v-avstriji-dela-vec-kot-14-000-slovencev.html|title=V Avstriji dela več kot 14.000 Slovencev |accessdate=16.3.2015 |date= 31.8.2014 |work=Delo d.d.}}</ref> === Turizem === Turizem h kosmatemu domačemu proizvodu Avstrije prispeva skoraj 9 %.<ref name="STAT">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf |title=TOURISMUS IN ÖSTERREICH 2007|accessdate=18.11.2008 |language=de |date= May 2008|format=PDF|publisher= BMWA, WKO, Statistik Austria| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081218105425/http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf| archivedate= 18.12.2008 | url-status=live}} {{Dead link|date=September 2010|bot=H3llBot}}</ref> Leta 2007 je bila po zaslužku iz turizma Avstrija z 18,9&nbsp;milijarde&nbsp;USD na 9.&nbsp;mestu v svetu.<ref name="UNTWO"/> Po številu turistov je bila z 20,8&nbsp;milijona obiskovalcev na 12.&nbsp;mestu.<ref name="UNTWO">{{navedi splet|url=http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf |title=UNTWO World Tourism Barometer, Vol.6 No.2 |accessdate=18.11.2008 |publisher=UNTWO |date=junij 2008 |format=PDF | archiveurl= https://web.archive.org/web/20081031013714/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf| archivedate= 31.10.2008 | url-status=live}}</ref> Najbolje ocenjene zanimivosti so:<ref>{{navedi splet |url=https://www.tripadvisor.com/Attractions-g190410-Activities-Austria.html |title=Things to Do in Austria |accessdate=4.8.2018 |work=Tripadvisor.com}}</ref> {{multi-column numbered list|1|Zgodovinsko jedro mesta Dunaj<li>Palača [[Schönbrunn]], Dunaj<li>Cesarska Palača [[Hofburg]], Dunaj<li> Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], Dunaj<li> [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj]], Dunaj<li> Gorska alpska cesta, [[Grossglockner]]<li> [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]<li> Muzej filma ''[[Tretji človek (film)|Tretji človek]]'', Dunaj<li> [[Narodni park Visoke Ture]]<li> |9|<li>Smučarsko področje Ischgl-Samnaun<li> Stekleni most - [[Hallstatt]] Skywalk ''Welterbeblick''<li> [[Trdnjava Hohensalzburg]], [[Salzburg]]<li> Hallstattsko jezero<li> Narodna knjižnica, Dunaj<li> Cerkev v Steinhofu<li> Innsbruška železnica<li> Ledenik Hintertuxer<li> Lienške gorske železnice / Osttiroler Alpine Coaster<li> |9|<li>[[Samostan Admont]]<li> Jezero Traunsee<li> Festival v Bregenzu<li> [[Samostan Melk]]<li> Panoramska alpska cesta Timmelsjoch<li> [[Wachau|Dolina Wachau]]<li> Spominski park [[Mauthausen]]<li> Narodni park [[Nockberge]]<li> [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]]}} === Električna energija === [[Slika:Verbund malta.jpg|thumb|upright|Kölnbreinski jez na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]]] Avstrija trenutno več kot polovico svoje [[Električna energija|električne energije]] proizvede s pomočjo [[Hidroenergija|hidroenergije]];<ref name="RES">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|title=Austria Renewable Energy Fact Sheet|date=23.1.2008|format=PDF|work=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009|archive-date=2009-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090620081934/http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|url-status=dead}}</ref> v Sloveniji, za primerjavo, ta delež dosega 27 %.<ref name="nasstik">{{navedi splet |url=http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/2236/V-Sloveniji-skoraj-tretjina-elektrike-iz-hidroelektrarn.aspx#.VQijheHLL1E |title=V Sloveniji skoraj tretjina elektrike iz hidroelektrarn |accessdate=17.3.2015 |date=26. 3. 2014 |work=Naš stik, glasilo slovenskega elektrogospodarstva}}</ref> Skupaj z ostalimi [[Obnovljivi viri energije|obnovljivimi viri energije]], kot so [[vetrna energija]], [[sončna energija]] in [[biomasa]], dosega stopnja oskrbovanja z obnovljivimi viri 62,89 %<ref name="Renewables">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html|title=Renewable energy in Europe|year=2006|work=Eurobserv'er|publisher=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090520023020/http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html| archivedate= 20.5.2009 | url-status=live}}</ref> celotne avstrijske porabe. Ostanek proizvedejo v elektrarnah na [[Zemeljski plin|zemeljski plin]] in [[Nafta|nafto]]. Leta 1972 je Avstrija na podlagi anonimnega glasovanja v parlamentu pričela z izgradnjo [[Jedrska elektrarna Zwentendorf|jedrske elektrarne pri Zwentendorfu]] zahodno od Dunaja. Toda leta 1978 se je na [[Referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf|referendumu]] približno 50,5 % volivcev izreklo proti uporabi jedrske energije<ref>Lonnie Johnson 168–9</ref> in parlament je izglasoval trajno prepoved uporabe jedrske energije; zgrajene elektrarne nato niso nikoli predali v obratovanje. Avstrija se na podlagi teh odločitev pogosto zavzema za zaprtje jedrskih elektrarn tudi v sosednjih državah (med drugim tudi [[Jedrska elektrarna Krško|slovenske v Krškem]]),<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2011/03/evropski_poslanec_molzer_sprasuje_eu_o_varnosti_neka.aspx|title=Evropski poslanec Mölzer sprašuje EU o varnosti Neka |accessdate=17.3.2015 |date=30.3.2011 |work=Planet.Siol.net}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/avstrija-v-boj-proti-jedrski-energiji.html|title= Avstrija v boj proti jedrski energiji |accessdate=17.3.2015 |date= 23.3.2011 |work=Delo d.d.}}</ref> pri čemer te države pogosto odgovarjajo, da same nimajo tako dobrih pogojev za proizvodnjo hidroenergije, kot jih ima Avstrija, bogata z vodnatimi alpskimi rekami. == Transport == === Letalski promet === Avstrijska letalska družba z največ povezavami z Dunaja je [[Austrian Airlines]]. Z letalsko družbo [[Niki (letalska držba)|NIKI]] ima Avstrija od leta 2003 domačega nizkocenovnega prevoznika, ki prav tako deluje z dunajskega [[Letališče|letališča]]. Drugi avstrijski nizkocenovnik je regionalna družba [[InterSky]], ki pa deluje z nemškega [[Friedrichshafen|Friedrichshafn]]a. Sedež v Avstriji imata tudi manjša prevoznika [[Welcome Air]] in [[Air Alps]]. Najpomembnejše avstrijsko letališče je: * [[Mednarodno letališče Dunaj|Letališče Dunaj]] ''(Flughafen Wien-Schwechat / VIE)'', * sledijo [[Letališče Gradec|Gradec]] ''(Flughafen Graz-Thalerhof / GRZ)'', * [[Letališče Linz|Linz]] ''(Flughafen Linz-Hörsching / LNZ)'', * [[Letališče Celovec|Celovec]] ''(Flughafen Klagenfurt-Annabichl / KLU)'', * [[Letališče Salzburg|Salzburg]] ''(Salzburg Airport W. A. Mozart / SZG)'' * in [[Letališče Innsbruck|Innsbruck]] ''(Flughafen Innsbruck-Kranebitten / INN)'', vsa z mednarodnimi povezavami. Za zvezno deželo Predarlško precej mednarodnega prometa poteka preko švicarskega letališča ''Flughafen St.&nbsp;Gallen-Altenrhein'' in nemškega letališča ''Friedrichshafen''. Regionalen pomen ima 49 letališč, od tega jih 31 nima asfaltirane steze in le 4 imajo stezo daljšo od 914&nbsp;metrov. Zgodovinskega pomena sta letališči ''Wiener Neustadt'' in tudi opuščeno dunajsko letališče Wien Aspern. To sta bili prvi dve avstrijski letališči; Aspern je bil med letoma 1912 in 1914 največje in najmodernejše evropsko letališče. Deluje tudi več vojaških letališč [[Avstrijske letalske sile|Avstrijskih letalskih sil]], npr. Wiener Neustadt, [[Zeltweg Airfield|Zeltweg]], Aigen/Ennstal in Langenlebarn/Tulln. V Avstriji kot del projekta [[Single European Sky]] deluje tudi [[Kontrola zračnega prometa|zračna kontrola]] prostora nad 28.500&nbsp;čevlji / 9.200&nbsp;metri za srednjeevropske države Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Slovenijo in Slovaško.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |title=Eurocontrol: Welcome to FAB Central Europe |accessdate=2015-03-23 |archive-date=2012-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305003027/http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |url-status=dead}}</ref> Nacionalno kontrolo civilnega spodnjega zračnega prostora izvaja Austro Control s sedežem na Dunaju. <gallery widths=200 heights=100> Austrian Airlines B777-2Z9ER (OE-LPA) taxiing at Sydney Airport.jpg|[[Boeing 777]]-200ER družbe Austrian Airlines OE-LEZ021011.jpg|[[Airbus A320|Airbus A321]]-200 letalske družbe NIKI 2011-06-14 10-23-53 Austria Niederösterreich Fischamend Markt.jpg|[[Mednarodno letališče Dunaj]] </gallery> === Ostale oblike prevoza === [[Slika:Brenner-Autobahn mit der Europabrücke bei Patsch.jpg|thumb|upright|Brennerska avtocesta A13 med Innsbruckom in Italijo z viaduktom Europabrücke pri Patschu]] Prometna infrastruktura je zaznamovana z Alpami in po drugi strani z osrednjo vlogo v Srednji Evropi, kar vpliva tako na cestne in železniške povezave. Tako je na primer dejstvo, da je bil center Avstrijskega cesarstva celinski Dunaj, botrovalo izgradnji [[Južna železnica|Južne železnice]] preko ozemlja današnje Slovenije do najpomembnejše cesarske luke, [[Trst]]a. Izgradnja prometnih poti preko Alpe zahteva precej [[predor]]ov in [[viadukt]]ov, ki morajo prenesti skrajne [[vreme]]nske razmere. Zaradi svoje osrednje vloge in ozke oblike je Avstrija tipična [[tranzit]]na država, zlasti v smereh sever-jug in sever-jugovzhod, po dvigu [[Železna zavesa|železne zavese]] pa tudi v smeri vzhod-zahod. To vse skupaj vpliva na izgradnjo prometnih poti nadstandardnih velikosti, pogosto po [[Ekologija|ekološko]] občutljivih območjih (ozke [[Dolina|doline]] ipd.), kar povzroča odpor prebivalstva. Za obvladovanje okoljskih tveganj je Avstrija relativno zgodaj pričela uvajati ukrepe, ki so urejali razmerje med okoljem in gospodarstvom. Tako je Avstrija med prvimi zahtevala vgradnjo [[katalizator]]jev v vozila, na nekaterih cestah so v veljavi omejitve hrupa in tovornega prometa ipd.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/782/9/Avstrija.aspx|title = AMZS omejitve in prazniki|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> Spodnja preglednica prikazuje razporeditev potniških kilometrov po oblikah transporta v Avstriji (podatki za leto 2007): {| class=wikitable |+ Razdelitev potniških kilometrov v Avstriji 2007<ref>[http://www.vcoe.at/ VCÖ (Hrsg.)]: ''Öffentlicher Verkehr – Weichenstellungen für die Zukunft'', Wien 2010, ISBN 3-901204-64-4, S.&nbsp;12</ref> |- ! Prevozno sredstvo!! [[Avtobus]] !! [[Železnica]]!! Osebni [[Avtomobil|avto]] !! [[Javni prevoz]] !! [[Dvokolo]] !! Druge motorozirane oblike !! [[Pešec|Peš hoja]] |- ! Delež || 9 % || 9 % || 70 % || 4 % || 3 % || 1 % || 4 % |} <gallery widths=200 heights=140> Austria A2 moedling.jpg|Večpasovna [[avtocesta]] A2 južno od Dunaja Railjet bei Guntramsdorf.JPG|Hitri [[vlak]] avstrijskih zveznih železnic (ÖBB) Längenfeldgasse 3.JPG|Dunajska [[podzemna železnica]] GuentherZ 2001 Schiff in Wien IMG0064.jpg|Potniška [[ladja]] na reki Donavi 2015-4-Danube(96).JPG|Tovorna ladja s premogom v bližini mesta [[Melk]] Murradweg_(Beginn_und_Ende).jpg|Začetek in konec (pri [[Gederovci]]h) [[Dvokolo|kolesarske]] poti ob reki [[Mura|Muri]] (''Murradweg'') </gallery> Za avtoceste se uporablja sistem plačljivih [[Vinjeta|vinjet]], dodatno pa se plačujejo nekatere mostnine in predornine.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/425/9/Relacije.aspx|title = AMZS o cestninah|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> ==== Najvažnejše državne ceste ==== Avstrijske avtoceste so avtoceste z nadzorovanim dostopom v Avstriji. Uradno se imenujejo ''Bundesstraßen A'' (''Bundesautobahnen'') in so pod pristojnostjo zvezne vlade v skladu z avstrijskim zakonom o zveznih cestah (''Bundesstraßengesetz''), ne smemo jih zamenjevati z nekdanjimi cestami ''Bundesstraßen'', ki jih avstrijske dežele vzdržujejo od leta 2002. Dovoljena najvišja hitrost je 130 km/h za avtomobile do 3500 kg. Avstrija ima trenutno 18 avtocest, ki jih gradi in vzdržuje samofinancirana delniška družba [[ASFiNAG]] na Dunaju, prihodke pa ustvarja iz pristojbin in cestnin. Vsaka trasa ima številko in uradno ime z lokalnim sklicem, ki pa ni prikazano na prometnih znakih. Trenutno avstrijsko omrežje avtocest ima skupno dolžino 1720 km. Sistem se bo razširil; ena avtocesta je trenutno v gradnji, še ena pa je načrtovana. Tranzitni promet čez glavno alpsko verigo, zlasti s tovornjaki, je povzročil znatno obremenitev krhkega alpskega ekosistema. Več akcijskih skupin poziva k prenosu tovornega prometa s cest na železnico. Leta 1991 je Avstrija podpisala Alpsko konvencijo o varstvu naravnega okolja. Najvažnejše državne avtoceste v Avstriji so: *A1 ali [[Zahodna avtocesta A1]] (''Westautobahn''): [[Dunaj]] Auhof - [[Sankt Pölten]] - [[Linz]] - [[Salzburg]] - meja z Nemčijo, dolžina 292 km. *A2 ali [[Južna avtocesta A2]] (''Südautobahn''): Dunaj - [[Gradec]] - [[Celovec]] - [[Beljak]] - meja z Italijo, dolžina 377&nbsp;km. *A3 ali Jugovzhodna avtocesta (''Südostautobahn''): Guntramsdorf - [[Železno, Avstrija|Železno]] - meja z Madžarsko, dolžina 38&nbsp;km. *A4 ali Vzhodna avtocesta (''Ostautobahn''): Dunaj Erdberg - Schwechat – Nickelsdorf - meja z Madžarsko, dolžina 66&nbsp;km. *A5 ali Severna avtocesta (''Nordautobahn''): Eibesbrunn – Wolkersdorf – Poysdorf - meja s Češko, dolžina 24&nbsp;km. *A6 ali Severovzhodna avtocesta (''Nordostautobahn''): Bruckneudorf – Kittsee - meja s Slovaško, dolžina 22&nbsp;km. *A7 ali Mühlkreis avtocesta: Linz - Unterweitersdorf - meja s Češko, avtocesta je zgrajena na delu od Linza v dolžini 29&nbsp;km. *A8 ali Innkreis avtocesta: Voralpenkreuz - Wels - Suben - meja z Nemčijo, dolžina 76&nbsp;km. *A9 ali [[Pirnska avtocesta]]: Voralpenkreuz - Leoben - Gradec - Šentilj - meja s Slovenijo, dolžina 230&nbsp;km, dvopasovnica čez predore. *A10 ali [[Turska avtocesta]]: Salzburg - [[Bischofshofen]] - Beljak, dolžina 193&nbsp;km. *A11 ali Karavanška avtocesta: Beljak - [[Avtocestni predor Karavanke|Predor Karavanke]] - meja s Slovenijo, dolžina 21&nbsp;km. *A12 ali Inntalska avtocesta: meja z Nemčijo - Kufstein - [[Innsbruck]] - Zams, dolžina 153&nbsp;km. *A13 ali [[Brennerska avtocesta]]: Innsbruck - [[prelaz Brenner]] - meja z Italijo, dolžina 35&nbsp;km. *A14 ali Rheintalautobahn: Mejni prehod Hörbranz (nemška Bundesautobahn 96) – Bregenz – Feldkirch – Bludenz-Montafon (Arlberg Schnellstraße (S16)) *A21 ali Wiener Außenringautobahn: Prestopna točka Steinhäusl (A1) – Alland – prestopna točka Vösendorf (A2, S1) *A22 ali Donauuferautobahn: Razcep Dunaj Kaisermühlen (A23) – Razcep Korneuburg – Stockerau (S3, S5) *A23 ali Südosttangente: Dunaj Altmannsdorf – Dunaj Hirschstetten *A24 ali Verbindungsspange Rothneusiedel, načrtovana *A25 ali Welser Autobahn: Prestopna točka Haid (A1)–Prestopna točka Wels (A8) *A26 ali Linzerautobahn: Razcep Hummelhof (A7) – Razcep Urfahr (A7) == Demografija == [[Slika:COB data Austria.PNG|thumb|upright=1.2|V tujini rojeni naturalizirani prebivalci Avstrije; število po državi rojstva.]] Po oceni iz januarja 2014 ima Avstrija okoli 8,5&nbsp;milijona prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/presse/075280|title=STATISTIK AUSTRIA - Presse|author=Statistik Austria|work=statistik.at}}</ref> Sama prestolnica [[Dunaj]] ima več kot 1,7&nbsp;milijona<ref name="Vienna pop" /> (2,6&nbsp;milijona skupaj s predmestji), kar predstavlja dobro četrtino prebivalstva države. Mesto samo je znano po ponudbi kulturnih dogodkov in visoki kakovosti življenja (po nekaterih raziskavah celo najvišji med svetovnimi mesti).<ref name="Dnevnik">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |title=Razvrščeno: Mesta z največjo kakovostjo življenja |accessdate=16.2.2015 |date=10. december 2011 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216215639/http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |url-status=dead }}</ref> Dunaj je z naskokom največje avstrijsko mesto. Gradec je po velikosti drugi z okoli 300.000 prebivalci, sledijo [[Linz]] (200.000), [[Salzburg]] (150.000) in [[Innsbruck]] (125.000) in [[Celovec]] (100.000); vsa ostala mesta imajo manj prebivalcev. Po raziskavi [[Eurostat]]a je leta 2010 v Avstriji živelo 1,7&nbsp;milijona v tujini rojenih prebivalcev, ker predstavlja 15,2 % vsega prebivalstva. Od tega jih je bilo 764.000 (9,1 %) rojenih izven članic Evropske skupnosti, 512.000 (6,1 %) pa v njih.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-11-034/EN/KS-SF-11-034-EN.PDF 6,5% prebivalstva ES so tujci in 9,4% jih je rojenih v tujini], Eurostat, Katya VASILEVA, 34/2011.</ref> Statistik Austria je za leto 2011 ocenil, da 81 % ali 6,75&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at">{{navedi splet |url=http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |format=PDF |publisher=Statistik Austria |title=Kommission für Migrations und Integrationsforschung der Österreichischen Akademie der Wissenschaften |year=2012 |page=27 |accessdate=2015-02-16 |archive-date=2017-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114032851/http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |url-status=dead}}</ref> ni imelo priseljenskih korenin, več kot 19 % ali 1,6&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at"/> pa ima med starši vsaj enega priseljenca. V državi živi več kot 415.000 potomcev v tujini rojenih priseljencev,<ref name="medienservicestelle.at"/> od katerih je večina že [[Naturalizacija (prebivalstvo)|naturaliziranih]]. 185.592 [[Turki|Turkov]]<ref name="medienservicestelle.at"/> (kar vključuje tudi manjšinske [[Kurdi|Kurde]]) danes predstavlja tretjo največjo etnično skupino (za [[Srbi]] in [[Nemci]]) oziroma 2,2 % skupnega prebivalstva. Leta 2003 je bilo naturaliziranih 13.000 Turkov, v tem času pa se je priselilo neugotovljivo število novih. Medtem ko se jih je 2.000 izselilo iz države, se jih je priselilo 10.000 in s tem utrdilo močan trend rasti.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/2593717.stm |title=Europe &#124; Back to school for Austria immigrants |publisher=BBC News |date=24 December 2002 |accessdate=25 March 2013}}</ref> Priseljenci iz držav nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[Srbi]], [[Hrvati]], [[Bosanci]] in [[Slovenci]]) skupaj predstavljajo okoli 5,1 % avstrijskega prebivalstva. Leta 2023 so bile najpogostejše skupine tujih prebivalcev v Avstriji naslednje:<ref>{{Cite web |date=24 August 2023 |title=Mehr als ein Viertel der Bevölkerung hat Wurzeln im Ausland |url=https://www.statistik.at/fileadmin/announcement/2023/08/20230824MigrationIntegration2023.pdf |access-date=2023-09-22|website=statistik.at}}</ref> {| class=wikitable |- !# !!Narodnost !!Št. prebivalcev |- |1.||Nemčija|| 225.012 |- |2.||Turčija|| 120.706 |- |3.||Bosna in Hercegovina|| 102.468 |- |4.||Srbija|| 116.116 |- |5.||Romunija||147.490 |- |6.||Poljska||67.168 |- |7.||Madžarska||101.679 |- |8.||Sirija||82.169 |- |9.||Hrvaška||101.803 |- |10.||Slovaška||48.477 |- |11.||Rusija||35.586 |- |12.||Italija||37.718 |- |13.||Bolgarija||38.469 |- |14.||Afganistan||50.378 |- |15.||Drugi||379.178 |- | ||Skupaj|| 1.729.820 |} Skupna [[Rodnost populacije|stopnja rodnosti]] leta 2013 je ocenjena na 1,42&nbsp;rojenih otrok na žensko,<ref name="cia.gov">[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html |date=2009-06-10}} The World Factbook</ref> kar je manj od stopnje enostavne reprodukcije, ki je pri 2,1&nbsp;otrok na žensko. Leta 2012 se je 41,5 % otrok rodilo neporočenim materam.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&plugin=1&language=en&pcode=tps00018 Eurostat - Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table]</ref> [[Pričakovana življenjska doba]] je bila leta 2013 80,04&nbsp;let (77,13&nbsp;let za moške in 83,1&nbsp;let za ženske).<ref name="cia.gov" /> Starostna piramida prebivalstva <ref>{{navedi splet |url=http://www.indexmundi.com/austria/age_structure.html |title=Austria Age structure |accessdate=18.2.2015 |date=23.8.2014 |work=IndexMundi, CIA Factbook}}</ref>: {| class=wikitable |- ! Starostna skupina v letih !! % prebivalstva |- | 0-14 let || 13,6% |- | 15-24 let || 11,6% |- | 25-54 let || 42,9% |- | 55-64 let || 12,7% |- | 65 let in več || 19,2% |} === Največja mesta === {{Največja mesta |country = Avstrija |stat_ref= [[Statistik Austria|Avstrijski statistični podatki, 1. januar 2014]] |list_by_pop= <!--link to the list of cities in the given country, if possible sorted by population--> |div_name= Zvezna dežela |div_link= Zvezna dežela Avstrije |city_1 = Dunaj| div_1 = Dunaj| pop_1 = 1.812.605 | img_1 = Maria-Theresien-Platz Wien Sept 2020 1.jpg |city_2 = Gradec| div_2 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_2 = 269.997 | img_2 = Graz (35932179023).jpg |city_3 = Linz| div_3 = Zgornja Avstrija| pop_3 = 193.814 | img_3 = Blick über Linz von der Franz-Josefs-Warte.jpg |city_4 = Salzburg| div_4 = Salzburg (zvezna dežela){{!}}Salzburg | pop_4 = 146.631 | img_4 = Hohensalzburg-mw02.jpg |city_5 = Innsbruck| div_5 = Tirolska (zvezna dežela){{!}}Tirolska| pop_5 = 124.579 |city_6 = Celovec| div_6 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_6 = 96.640 |city_7 = Beljak| div_7 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_7 = 60.004 |city_8 = Wels| div_8 = Zgornja Avstrija | pop_8 = 59.339 |city_9 = Sankt Pölten| div_9 = Spodnja Avstrija | pop_9 = 52.145 |city_10= Dornbirn| div_10 = Predarlska | pop_10 = 46.883 |city_11= Wiener Neustadt| div_11 = Spodnja Avstrija | pop_11 = 42.273 |city_12= Steyr| div_12 = Zgornja Avstrija| pop_12 = 38.120 |city_13= Feldkirch, Vorarlberg{{!}}Feldkirch| div_13 = Predarlska | pop_13 = 31.428 |city_14= Bregenz| div_14 = Predarlska | pop_14 = 28.412 |city_15= Leonding| div_16 = Spodnja Avstrija | pop_16 = 26.395 |city_16= Klosterneuburg| div_15 = Zgornja Avstrija | pop_15 = 26.174 |city_17= Baden, Avstrija{{!}}Baden| div_17 =Spodnja Avstrija | pop_17 = 25.229 |city_18= Volšperk| div_18 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_18 = 24.993 |city_19= Leoben| div_19 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_19 = 24.466 |city_20= Krems an der Donau{{!}}Krems| div_20 = Spodnja Avstrija | pop_20 = 24.085 }} === Jezik === [[Slika:Continental West Germanic languages.png|thumb|upright|Državni in področni standardi za nemški jezik]] Uradni jezik, ki ga kot materni jezik govori okoli 88,6 % prebivalsva, je [[Nemščina|nemščina]]. Sledijo [[Srbski jezik|srbski]] in [[hrvaški jezik]] (4,2 %), [[Turščina|turščina]] (2,3 %), [[madžarščina]] (0,5 %) in [[poljščina]] (0,5 %).<ref name="Language" /> Uradni jezik, ki je v rabi pri izobraževanju, tisku, obvestilih in na spletnih straneh, je nemščina, ki je skoraj enaka nemščini, ki je v rabi v Nemčiji, toda z nekaterimi razlikami v besedišču. Nemški jezik je sicer standardiziran po nemško govorečih državah: Nemčiji, Avstriji, Švici, [[Luksemburg|Luksemburgu]] in [[Lihtenštajn]]u, kot tudi v deželah s številčnejšimi nemško govorečimi manjšinami: [[Italija]], [[Belgija]] in [[Danska]]. Avstrijci govorijo tudi številna lokalna [[Narečje|narečja]], in čeprav so vsa v osnovi avstrijska nemščina, imajo zaradi razlik govorci med seboj lahko težave pri sporazumevanju. V zveznih deželah Koroška in Štajerska biva precej avtohtonih [[Koroški Slovenci|slovensko govorečih prebivalcev]], medtem ko v najbolj vzhodni deželi, Gradiščanski (nekdaj del madžarskega dela [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]) še vedno živi znatno število madžarsko in hrvaško govorečih prebivalcev narodnostnih manjšin. Od ostalih Avstrijcev, ki niso avstrijskega rodu, jih je največ iz sosednjih držav, zlasti iz bivšega [[Vzhodni blok|Vzhodnega bloka]]. Številčni so tudi številni tuji delavci (nemško: ''Gastarbeiter'', od tu slovenska popačenka ''gasterbajter'') in njihovi potomci ter begunci iz držav nekdanje [[SFRJ|Jugoslavije]]. Od leta 1994 so kot uradna manjšina priznani tudi [[Romi]] - [[Sinti]].j === Religija === [[Slika:Mariazell Basilika 3.jpg|thumb|upright|Bazilika v [[Mariazell]]u je najbolj priljubljen avstrijski romarski cilj]] [[Slika:1907 - Salzburg - View from Mönchsberg.JPG|thumb|upright|Pogled na salzburško katedralo]] Medtem ko je bila severna in osrednja Nemčija izvor [[Reformacija|reformacije]], sta bili Avstrija in [[Bavarska]] v 16. in 17. stoletju srce [[Protireformacija|protireformacije]]; v tem času je absolutistična vladavina Habsburžanov uveljavljala različne stroge ukrepe za ohranitev katoliške moči in vpliva med Avstrijci.<ref>Lonnie Johnson 28</ref><ref>Brook-Shepherd 16</ref> Habsburžani so sami sebe dalj časa videli kot varuhe katolištva, tako da so zatirali vsa druga verovanja in vere. Leta 1775 je vladarica [[Marija Terezija]] mehitaristom Kongregacije armenske katoliške cerkve podelila uradno dovoljenje za naselitev v Habsburškem imperiju. Leta 1781, v dobi avstrijskega razsvetljenstva, je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef&nbsp;II.]] za Avstrijo izdal [[Tolerančni patent]], s katerim je drugim veroizpovedim podelil omejeno svobodo verovanja. Verska svoboda je bila v [[Cislajtanija|Cislajtaniji]] razglašena kot ustavna pravica po Avstro-Ogrski dualnosti (''[[Ausgleich]])'' leta 1867, s čimer je bilo potrjeno dejstvo, da je bila monarhija poleg rimokatoliške vere tudi domovina številnih drugih veroizpovedi, npr. grške, srbske, romunske, ruske in bolgarske [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne cerkve]], [[Kalvinizem|kalvinizma]], [[Luteranska cerkev|luteranskih protestantov]] in judovske vere. Leta 1912 je bil (po [[Aneksija|aneksiji]] [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] leta 1908), v Avstriji uradno priznan tudi [[islam]].<ref name="Law of Islam 1912">{{navedi novice|url=http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|title=Imperial Gazette -1912|publisher=IGGIO Islamische Glaubensgemeinschaft in Osterreich|date=2011|accessdate=4.6. 2014|archive-date=2014-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20140606223310/http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|url-status=dead}}</ref> Avstrija je ostala pod močnim katoliškim vplivom. Po letu 1918 so v času republike možje, kot sta [[Theodor Innitzer]] in [[Ignaz Seipel]], zavzeli vodilne položaje znotraj ali blizu vlade in okrepili vpliv med avstrofašizmom; [[Engelbert Dollfuss]] in [[Kurt Schuschnigg]] sta katolištvo obravnavala v glavnem kot državno vero. Po zaključku druge svetovne vojne se je v Avstriji uveljavil [[sekularizem]] in s tem je politični vpliv Cerkve slabel. Konec 20. stoletja je bilo približno 74 % avstrijskega prebivalstva registriranih kot [[Rimokatoliška cerkev|rimokatoličani]],<ref name="Volkszählung">{{navedi splet | title=Census 2001: Population 2001 according to religious affiliation and nationality|url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf|accessdate=17.12.2007|language=de|publisher=Statistik Austria|format=PDF| archiveurl= https://web.archive.org/web/20071114090849/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf| archivedate= 14.11.2007 | url-status=live}}</ref> medtem ko se je 5 % izreklo za [[Protestantizem|protestante]].<ref name="Volkszählung" /> Avstrijski kristjani so obvezani k plačilu članstva v cerkvi v višini 1 % dohodkov; dajatev se imenuje ''Kirchenbeitrag'' (»cerkveni prispevek«). Število vernikov v obeh glavnih cerkvah zlagoma upada. Obiskovalcev nedeljskih [[Maša|maš]] je okoli 9 % (podatek iz leta 2005).<ref>{{navedi splet | title= Kirchliche Statistik der Diozösen Österreichs (Katholiken, Pastoraldaten) für das Jahr 2005 | url=http://www.katholisch.at/site/article_blank.siteswift?so=all&do=all&c=download&d=article%3A107%3A5 | accessdate= 21.4.2007}}</ref> [[Judje|Judovska]] skupnost v Avstriji (samo na Dunaju je leta 1938 štela 200.000 članov) se je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] skrčila na 4.500. 65.000 članov je bilo ubitih v [[holokavst]]u, 130.000 pa jih je emigriralo.<ref>[http://www.wien.gv.at/english/culture/jewishvienna/history/nationalsocialism.html Expulsion, Deportation and Murder – History of the Jews in Vienna] Vienna Webservice</ref> === Izobraževanje === [[Slika:Melk Stift Altstadt.jpg|thumb|upright|''Stiftsgymnasium Melk'' ([[samostan]]ska gimnazija v [[Melk]]u) je najstarejša avstrijska šola]] [[Slika:Wien - Universität (3).JPG|thumb|upright|Univerza na Dunaju]] [[Slika:Wien 02 Campus WU a.jpg|thumb|upright|''Campus'' Ekonomske fakultete na Dunaju]] Za izobraževanje v Avstriji skrbijo delno zvezne dežele in delno država sama. Šolanje je obvezno devet let, običajno do starosti 15&nbsp;let. V nekaterih osnovnih in srednjih šolah na Avstrijskem Koroškem poteka pouk delno tudi v slovenščini.<ref>{{navedi splet |url= http://www.zrss.si/?rub=2417|title= Dvojezična vzgoja in izobraževanje na avstrijskem Koroškem|accessdate=10.5.2015 |work=Zavod Republike Slovenije za šolstvo}}</ref> Predšolska vzgoja (nemško: ''Kindergarten''), v večini dežel brezplačna, je zagotovljena za otroke v starosti med tri in šest let in, čeprav neobvezna, se zaradi visoke stopnje vključenosti pojmuje kot običajen del otroške vzgoje. V skupini je okoli trideset otrok, za katere skrbi izobražen vzgojitelj in en pomočnik. ''1. Splošnoizobraževalne obvezne šole'' in ''Poklicnoizobraževalne obvezne šole (poklicne šole)''<br /> Splošna šolska obveznost v Avstriji traja 9 šolskih let in se prične s prvim septembrom, ki sledi dokončanemu 6&nbsp;letu starosti. Učenci obiskujejo: * od 1.-4. šolskega leta osnovno šolo (ljudsko šolo; nemško: ''Volksschule'') ali posebno šolo (šolo s prilagojenim programom); * od 5.-8. šolskega leta glavno šolo, splošnoizobraževalno višjo šolo (glej spodaj), višjo stopnjo ljudske šole ali posebne šole (šole s prilagojenim programom); * v 9. šolskem letu lahko obiskujejo politehniško šolo ali pa nadaljujejo z ljudsko, glavno ali posebno šolo, lahko pa obiskujejo srednjo oziroma višjo šolo. Spričevala, ki jih učenci prejmejo ob koncu šolskega leta, se imenujejo ''Jahreszeugnis'', spričevala o zaključenem izobraževanju pa se imenujejo ''Abschlusszeugnis''. Ocene so od 1&nbsp;(odlično) do 5&nbsp;(nezadostno). V osnovnih šolah ni nivojskega pouka, ker ga nadomešča diferenciacija na splošno in poklicno smer v četrtem razredu. ''2. Splošno izobraževalne višje šole'' in ''Poklicno-izobraževalne višje šole''<br /> Splošnoizobraževalna višja šola (''Gymnasium'') obsega 4-letno nižjo in 4-letno višjo stopnjo. Zaključi se z zrelostnim izpitom. Zrelostno spričevalo daje pravico do študija na univerzah, strokovnih visokih šolah in akademijah ter pravico do zaposlitve v javnih službah. Pogoj za vstop v 1. razred splošno izobraževalne višje šole: uspešen zaključek 4. razreda ljudske šole (ocena prav dobro ali dobro iz nemškega jezika, branja in matematike). V ostalih primerih je potreben sprejemni izpit. ''3. Poklicno-izobraževalne obvezne šole in poklicno-izobraževalne srednje šole''<br /> Te šole (''Hauptschule'') nudijo vajencem, ki se izobražujejo za poklic, spremljajoč in strokovno usmerjen pouk (dualno izobraževanje); podpirajo in izpolnjujejo izobraževanje v podjetjih in splošno izobrazbo. V strokovno-teoretičnem in gospodarsko-poslovnem pouku poteka pouk v dveh težavnostnih skupinah. Učenci obiskujejo pouk najmanj enkrat tedensko med šolskim letom ali pa v obliki tečaja, ki v vsakem šolskem letu traja najmanj osem tednov. Število šolskih let je odvisno od trajanja učne dobe poklica. ''4. Poklicno-izobraževalne višje šole (Fachhochschule)''<br /> Te šole v petih letih posredujejo poleg poglobljene splošne izobrazbe še višjo poklicno izobrazbo; zaključek predstavlja zrelostni in diplomski izpit, s katerim si absolventi pridobijo pravico do študija na univerzah (pri nekaterih študijskih smereh je treba opraviti dodatne izpite), na strokovnih visokih šolah in akademijah oziroma pravico do zaposlitve v javnih službah. Šolska poklicna izobrazba omogoča absolventom poklicno dejavnost v nekaterih [[obrt]]eh.<ref name="izobrazba">{{navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |title=Republika Avstrija: Izobraževalni sistem |accessdate=10.5.2015 |work=Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport |archive-date=2015-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150518091113/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |url-status=dead}}</ref> 5. Visokošolsko izobraževanje<br /> Je odprto za vse z opravljeno maturo. Od leta 2006 dalje možni sprejemni izpiti za nekatere študije (npr. medicina). Od leta 2001 dalje se za semester na javnih univerzah plačuje obvezna šolnina (''Studienbeitrag'') v višini €363,36. Šolnine ne plačajo tujci, ki ne presegajo običajne dobe študija. == Kultura in znanost == === Glasba === [[Slika:Wolfgang-amadeus-mozart 1.jpg|thumb|upright|[[Wolfgang Amadeus Mozart]] (1756–1791)]] Avstrijska preteklost evropske velesile in njeno kulturno okolje sta ustvarili širok prispevek k različnim oblikam [[umetnost]]i, najbolj opazno pa h [[Glasba|glasbi]]. Tako je bilo avstrijsko ozemlje rojstni kraj glasbenikov kot so [[Joseph Haydn]], [[Michael Haydn]], [[Franz Liszt]], [[Franz Schubert]], [[Anton Bruckner]], [[Johann Strauss starejši]] in [[Johann Strauss mlajši]] ter članov [[Druga dunajska šola|Druge dunajske šole]], kot so [[Arnold Schoenberg]], [[Anton Webern]] in [[Alban Berg]]. [[Wolfgang Amadeus Mozart]] je bil rojen v [[Salzburg]]u, takrat sicer delu samostojne cerkvene enote Svetega rimskega cesarstva, ki pa je bil kulturno močno vpet v Avstrijo, pa tudi večino svoje kariere je preživel na Dunaju Salzburg je bil dolgo časa pomembno središče glasbenih novosti. Skladatelje 18. in 19.&nbsp;stoletja je mesto močno privlačilo zaradi pokroviteljstva Habsburžanov in s tem Dunaj utrdilo na položaju evropske prestolnice klasične glasbe. V času [[barok]]a so avstrijsko glasbo zaznamovali slovanski in madžarski ljudski elementi. Dunaj je sicer pričel pridobivati na pomenu že v zgodnjem 16.&nbsp;stoletju, takrat osredotočen okoli glasbil, med drugim [[Lutnja|lutnje]]. Na Dunaju je večino svojega življenja preživel [[Ludwig van Beethoven]]. Trenutna avstrijska [[himna]], Mozartovo delo, je to postala po drugi svetovni vojni in nadomestila tradicionalno, ki je bila delo Josepha Haydna. [[Herbert von Karajan]] je z 200 milijonov prodanimi ploščami med najuspešnejšimi dirigenti v zgodovini.<ref> {{navedi knjigo| author=Lebrecht, Norman |year=2007 |title=The Life and Death of Classical Music | url=https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr |pages=[https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr/page/137 137] |publisher=Anchor |isbn=1400096588}}</ref> Kljub nekaterim kritikam, da je njegova interpretacija preveč plehka, ima status enega največjih dirigentov vseh časov; od 1960. let do smrti je bil dominantna osebnost v evropski [[klasična glasba|klasični glasbi]].<ref name="NYT obit">{{navedi novice | url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DE3DD173BF934A25754C0A96F948260 | title=Herbert von Karajan Is Dead; Musical Perfectionist was 81 | pages=A1 | work=[[The New York Times]] | author=John Rockwell | date=17 July 1989}}</ref> Avstrija je proizvedla znanega [[jazz]] glasbenika, klaviaturista [[Josef Zawinul|Josefa Zawinula]], ki je odigral pionirsko vlogo pri elektronskih glasbilih v jazzu in hkrati bil priznan samostojni skladatelj. [[pop glasba|Pop]] in [[rock]] glasbenik [[Falco]] je bil svetovno znan v 1980-ih, zlasti zaradi svoje uspešnice »[[Rock Me Amadeus]]«, posvečene Mozartu.<ref name="Falco">{{navedi splet|url=http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070113183109/http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archivedate=13 January 2007|title=Falco|year=2007|work=VH1|accessdate=17 June 2009}}</ref> Bobnar [[Thomas Lang]] je rojen na Dunaju leta 1967; zaradi tehničnih spretnosti je svetovno znan, igral pa je tudi z glasbeniki, kot sta [[Geri Halliwell]] in [[Robbie Williams]]. 10. maja 2014 je Avstrija s skladbo »[[Rise Like a Phoenix]]«, ki jo izvaja avstrijski [[transvestit|transvestitski]] umetnik [[Conchita Wurst]], osvojila [[Evrovizija 2014|Tekmovanje za pesem Evrovizije 2014]]. Za Avstrijo je bila to [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|druga zmaga]], prvo je država dosegla leta 1966. === Umetnost in arhitektura === [[Slika:Upper Belvedere palace Vienna.jpg|thumb|upright|Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], primer baročne arhitekture]] [[Slika:District heating plant spittelau ssw.jpg|thumb|upright|Hundertwasserjeva toplarna na Dunaju]] Znani avstrijski umetniki so slikarji [[Ferdinand Georg Waldmüller]], [[Rudolf von Alt]], [[Hans Makart]], [[Gustav Klimt]], [[Oskar Kokoschka]], [[Egon Schiele]], [[Carl Moll]], in [[Friedensreich Hundertwasser]], fotografi [[Inge Morath]] in [[Ernst Haas]] ter arhitekti, kot so [[Johann Bernhard Fischer von Erlach]], [[Otto Wagner]], [[Adolf Loos]], in [[Hans Hollein]] (dobitnik [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo]] leta 1985). === Film in gledališče === [[Sascha Kolowrat]] je bil avstrijski pionir filmografije. [[Billy Wilder]], [[Fritz Lang]], [[Josef von Sternberg]] in [[Fred Zinnemann]], ki so se proslavili kot mednarodno pomembni filmski producenti, izvirajo iz Avstrije. [[Willi Forst]], [[Ernst Marischka]] in [[Franz Antel]] so obogatili popularno [[kino]]produkcijo v nemško govorečih državah. [[Michael Haneke]] je postal mednarodno znan po svojih odmevnih filmskih študijah, leta 2010 pa je za svoj med kritiki dobro sprejet film ''Beli trak'' prejel tudi nagrado [[zlati globus]]. Prvi avstrijski prejemnik [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]]ja je bil [[Stefan Ruzowitzky]]. Mednarodno kariero so si ustvarili tudi igralci [[Peter Lorre]], [[Helmut Berger]], [[Curd Jürgens]], [[Senta Berger]], [[Oskar Werner]], in [[Klaus Maria Brandauer]]. [[Hedy Lamarr]] in [[Arnold Schwarzenegger]] sta postala ameriški in mednarodni filmski zvezdi (slednji je postal tudi 38. [[Kalifornija|kalifornijski]] guverner). [[Christoph Waltz]] je slavo požel za svojo vlogo v filmu ''Neslavne barabe'' (''Inglourious Bastards)'' in si z njo leta 2009 na [[Filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]] prislužil nagrado za najboljšega igralca, leta 2010 pa še oskarja za stransko vlogo. [[Max Reinhardt]] je bil specialist za spektakularne in inteligentne gledališke predstave. [[Otto Schenk]] ni bil le dober [[Gledališki igralec|odrski igralec]], temveč tudi [[Opera|operni]] režiser. === Literatura === Med znanimi Avstrijci najdemo tudi [[pesnik]]e, pisce in [[roman]]opisce; pisci romanov: [[Arthur Schnitzler]], [[Stefan Zweig]], [[Thomas Bernhard]], in [[Robert Musil]], pesniki [[Georg Trakl]], [[Franz Werfel]], [[Franz Grillparzer]], [[Rainer Maria Rilke]], [[Adalbert Stifter]], [[Karl Kraus (writer)|Karl Kraus]] ter otroška pripovednica [[Eva Ibbotson]]. Slavni sodobni pisci iger in romanov so [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovi nagrajenci]] [[Elfriede Jelinek]], [[Peter Handke]] in [[Daniel Kehlmann]]. === Znanost in filozofija === [[Slika:Sigmund Freud LIFE.jpg|thumb|upright|[[Sigmund Freud]] je bil začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]]]] Avstrija je bila zibelka številnih znanstvenikov z mednarodnim slovesom. Med njimi so [[Ludwig Boltzmann]], [[Ernst Mach]], [[Victor Franz Hess]] in [[Christian Doppler]], vsi pomembni znanstveniki 19.&nbsp;stoletja. V&nbsp;20.&nbsp;stoletju so bili v 1920. in 1930. letih v [[Jedrska fizika|jedrski fiziki]] in [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]] ključni prispevki znanstvenikov, kot so [[Lise Meitner]], [[Erwin Schrödinger]] in [[Wolfgang Pauli]]. Sodobni [[Kvantna fizika|kvantni fizik]] [[Anton Zeilinger]] je znan po prvi prikazani [[kvantna teleportacija|kvantni teleportaciji]]. Poleg [[Fizik|fizikov]] je Avstrija rodni kraj dveh izmed bolj znanih filozofov 20.&nbsp;stoletja, [[Ludwig Wittgenstein|Ludwiga Wittgensteina]] in [[Karl Popper|Karla Popperja]]. Poleg njiju so bili znani Avstrijci še [[Biologija|biologa]] [[Gregor Mendel]] in [[Konrad Lorenz]] ter [[Matematika|matematik]] [[Kurt Gödel]], pa tudi [[inženir]]ji, kot sta [[Ferdinand Porsche]] in [[Siegfried Marcus]]. Avstrijska znanost je bila vedno osredotočena na [[Medicina|medicino]] in [[Psihologija|psihologijo]], začenši s [[Paracelsus]]om v [[Srednji vek|srednjem veku]]. Na dosežkih dunajske medicinske šole 19.&nbsp;stoletja so gradili [[Theodore Billroth]], [[Clemens von Pirquet]], in [[Anton Eiselsberg|Anton von Eiselsberg]]. Avstrija je bila dom znanstvenikov, kot so začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]] [[Sigmund Freud]] in oče individualne psihologije [[Alfred Adler]], psihologov [[Paul Watzlawick|Paula Watzlawicka]] ter [[Hans Asperger|Hansa Aspergerja]] in psihiatra [[Viktor Frankl|Viktorja Frankla]]. [[Avstrijska ekonomska šol]]a, ki je ena glavnih usmeritev v sodobni [[Ekonomija|ekonomski]] znanosti, je povezana z ekonomisti, kot so [[Carl Menger]], [[Joseph Schumpeter]], [[Eugen von Böhm-Bawerk]], [[Ludwig von Mises]] in [[Friedrich Hayek]]. Drugi znani avstrijski izseljenci so teoretik managementa [[Peter Drucker]], sociolog [[Paul Felix Lazarsfeld]] in biolog [[Gustav Nossal|Sir Gustav Nossal]]. [[Slika:Diandlgwand.jpg|thumb|upright|Različne kombinacije barv lahko označujejo poreklo ženske, ki nosi dirndl]] === Narodna noša === [[Slika:Austria folklore group dsc01330.jpg|thumb|upright|Avstrijski ''Tracht'']] ''[[Dirndl]]'' [ˈdɪʁndl̩] je tradicionalno [[Ženska|žensko]] oblačilo s področja Nemčije (še posebej Bavarske), Švice, Lihtenštajna, Avstrije in Južne Tirolske. Osnova za oblačilo je zgodovinsko oblačilo [[Alpe|alpskih]] podeželanov. Oblačila, ki so po videzu delno podobna tej osnovi, so znana po imenu ''Landhausmode'' (»moda s podeželskim navdihom«). '''Dirndl krilo''' običajno opisuje lahko krožno odrezano obleko, nabrano okoli pasu in z dolžino malce preko kolena.<ref>{{navedi novice|title=Dirndl Skirts|first=Alice|last=Watt|date=26.4.2012|url=http://www.elleuk.com/fashion/what-to-wear/dirndl-skirts#image=1|work=[[Elle (magazine)|Elle]]|location=London|accessdate=7.10.2013}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Spin out with springtime's dirndl skirt|url=http://www.standard.co.uk/lifestyle/fashion/spin-out-with-springtimes-dirndl-skirt-7722321.html|work=[[London EveningStandard]]|location=London|first=Karen|last=Dacre|date=8.5.2012|accessdate=7.10.2013}}</ref> Dirndl je sestavni del ''Tracht'' mode, značilne zlasti za Avstrijo in Bavarsko. === Hrana in pijača === Sodobna avstrijska kuhinja izhaja iz Avstro-ogrskega cesarstva. Je večinoma tradicionalna kraljevska kuhinja (»Hofküche«), ki so jo stregli skozi stoletja. Znana je po uravnoteženih različicah govedine in svinjine ter brezštevilnih dodatkih [[Zelenjava|zelenjave]]. Znani so tudi slaščičarski izdelki »Mehlspeisen«, ki zajemajo specialitite, kot na primer [[sacher torta]], [[krof]]i ("Krapfen"), ki so običajno polnjeni z marelično marmelado ali kremo, in zavitek (»Strudel«: jabolčni zavitek »Apfelstrudel«, [[Skuta (mlečni izdelek)|skutni]] zavitek »Topfenstrudel« ali smetanov zavitek »Millirahmstrudel«). Kot dodatek tradicionalni domači kulinariki so nanjo vplivale tudi [[madžarska]], [[Češka|češka]], [[Židje|židovska]], [[italija]]nska, [[balkan]]ska in [[Francija|francoska]] kuhinja, od katerih je avstrijska kuhinja povzemala tako jedi kot tudi načine priprave. Na podlagi tega bi avstrijsko kuhinjo lahko prepoznali kot eno najbolj multikulturnih in nadkulturnih kuhinj v Evropi. Tipične avstrijske jedi so [[dunajski zrezek]] (''Wiener Schnitzel''), svinjska pečenka (''Schweinsbraten''), [[cesarski praženec]] (''Kaiserschmarren''), različni cmoki (''Knödel''), [[sacher torta]] (''Sachertorte'')<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |title=Sacherjeva torta: niti malo staromodna |accessdate=28.2.2015 |format=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402131252/http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |url-status=dead}}</ref> in kuhana govedina (''Tafelspitz'').<ref>{{navedi splet|url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|title=Tafelspitz Recipe|accessdate=28.2.2015|work=Austria.info|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402171148/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|url-status=dead}}</ref> Znani so tudi koroški ''Kasnudeln'' (pri koroških Slovencih ''krapci''), ki so testeni žepki, polnjeni s skuto, krompirjem, zelišči in meto, preliti s stopljeno svinjsko zaseko, mastjo ali maslom ter postreženi s solato.<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |title=Kärntner Kasnudeln |accessdate=28.2.2015 |work=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402073631/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |url-status=dead }}</ref> Pozimi je čas za ''Grenadiermarsch.''<ref>{{navedi splet |url=http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |title=Wiener Küche – Grenadiermarsch |accessdate=1.3.2015 |date=4.2.2014 |publisher=stadtbekannt.at |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402142814/http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |url-status=dead}}</ref> Priljubljene so jedi z [[Navadna lisička|lisička]]mi. Bonboni [[PEZ|Pez]] so doma iz Avstrije, tako kot [[Manner]]jeve slaščice. Avstrija je znana tudi po [[Mozartove kroglice|Mozartovih kroglicah]] in svoji [[Kava|kavni]] tradiciji. [[Pivo]], podobno kot v Sloveniji, točijo v vrčke po 0,2&nbsp;litra (''Pfiff''), 0,3&nbsp;litra (''Seidel'', ''kleines Bier'' ali ''Glas Bier'') in 0,5&nbsp;litra (''Krügerl'', ''großes Bier'' ali ''Halbe''). Na prireditvah v bavarskem stilu točijo tudi liter (''Maß'') ali dva (''Doppelmaß''). Najbolj priljubljene vrste piva so [[ležak]] (''lager'' ali ''Märzen''), naravno motno pivo (''Zwicklbier'') in pšenično pivo. Ob praznikih, na primer ob [[božič]]u ali [[Velika noč|veliki noči]], je naprodaj tudi temno pivo (''bock''). Najpomembnejša vinorodna območja so Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj. Sorta grozdja [[Grüner Veltliner]] je osnova za nekaj najbolj znanih [[belo vino|belih vin]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-209-gruner-veltliner |title=Gruner Veltliner Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref>, medtem ko je najbolj razširjena rdeča sorta [[Zweigelt]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-645-zweigelt |title=Zweigelt Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref> V Zgornji in Spodnji Avstriji, na Štajerskem in Koroškem je razširjena proizvodnja [[mošt]]a (''Most'', izgovori se podobno kot v slovenščini) iz [[Hruška|hrušk]] ali [[Jabolko|jabolk]]. Pije se tudi [[žganje]] (''Schnaps''), z do 60 % alkohola, narejeno iz različnih vrst sadja. Če prihaja iz male zasebne destilirnice, ki jih je v Avstriji okoli 20.000, se imenuje ''Selbstgebrannter'' ali ''Hausbrand''. <gallery> Wiener-Schnitzel02.jpg|''Wiener Schnitzel'', [[dunajski zrezek]] 2013-12-Germknödel (2).JPG|''Germknödel'' z vanilijevim prelivom in makom, golaževa juha in kajzerica (''Germknödel mit Vanille-Sauce, Mohn, Gulaschsuppe, Kaisersemmel'') Tafelspitz.jpg|''Tafelspitz'', kuhana govedina s hrenom, krompir kot priloga Kaerntner-Nudeln.jpg|''Kasnudeln'' (krapci) brez zabele 2014-9-Graz Apfelstrudel.JPG|Jabočni zavitek (''Apfelstrudel'') Sachertorte DSC03027 retouched.jpg|Sacherjeva torta iz dunajskega hotela Sacher Einspaenner.jpg|''Einspänner Kaffe'': sproščujoča skodelica [[Kava|kave]] je dunajska specialiteta </gallery> === Šport === [[Slika:Fischer Sports franz-klammer 1976.jpg|thumb|upright|Smučar [[Franz Klammer]], dobitnik zlate medalje na [[Zimske olimpijske igre 1976|Zimskih olimpijskih igrah 1976]] v [[Innsbruck]]u ]] Zaradi goratega površja je [[alpsko smučanje]] prevladujoč avstrijski šport. Priljubljeni so tudi sorodni zimski športi, kot sta [[deskanje na snegu]] in [[smučarski skoki]]. Avstrijski športniki, kot so [[Annemarie Moser-Pröll]], [[Franz Klammer]], [[Hermann Maier]], [[Toni Sailer]], [[Benjamin Raich]], [[Marlies Schild]] in [[Marcel Hirscher]], so na splošno znani kot eni največjih alpskih smučarjev vseh časov. [[Bob (šport)|Bob]], [[sankanje]] in [[skeleton]] so prav tako priljubljeni dogodki na stezi v kraju [[Igls]], ki je tudi gostil tovrstne tekme na [[Zimske olimpijske igre|Zimskih olimpijskih igrah]] leta [[Zimske olimpijske igre 1964|1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]] v [[Innsbruck]]u. Leta 2012 je Innsbruck gostil Zimsko olimpijado mladih.<ref name="WYO2012">{{navedi splet|title=YOG Innsbruck 2012: Relive the announcement|publisher=International Olympic Committee|url=http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890|date=12.12.2008|accessdate=24.12.2008| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081216073505/http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890| archivedate= 16.12.2008 | url-status=live}}</ref> Rekreativno smučanje je možno na številnih smučiščih, <ref>{{navedi splet |url=http://www.bergfex.si/oesterreich/ |title=Smučišča Avstrija (371) |accessdate=1.3.2015 |work=www.Bergfex.si |archive-date=2015-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150305132849/http://www.bergfex.si/oesterreich/ |url-status=dead }}</ref> med katerimi se nekatera uvrščajo med najboljša v Evropi (npr. [[Obergurgl]], [[Kuhtai]], [[St.&nbsp;Anton]], [[Zell am See-Kaprun]], [[Schladming]], [[Kitzbühel]], [[Soll]] in [[Hintertux]]).<ref>{{navedi splet |url=http://www.independent.co.uk/extras/indybest/travel/the-50-best-ski-resorts-8884688.html |title=The 50 Best ski resorts |accessdate=1.3.2015 |date=18.10.2013 |work=Indepedent (časopis)}}</ref> Priljubljen ekipni šport je [[nogomet]], ki ga ureja Avstrijska nogometna zveza.<ref name="Football">{{navedi splet|url=http://www.oefb.at/|title=Österreichischer Fußballbund|year=2009|work=ÖFB|language=de|accessdate=17.6.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090628120811/http://www.oefb.at/| archivedate= 28.6.2009 | url-status=live}}</ref> V avstrijski zvezni ligi (''Austrian Bundesliga'') igrajo znani nogometni klubi, kot so [[SK Rapid Wien]], [[FK Austria Wien]], [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]] in [[Sturm Graz]]. Poleg nogometa potekajo profesionalna ligaška tekmovanja v hokeju in košarki. Priljubljena je tudi [[jahanje|konjska ježa]], tudi na podlagi slavne [[Španska jahalna šola|Španske jahalne šole]] z [[Lipicanec|lipicanci]] z Dunaja. Iz Avstrije prihaja nekaj znanih dirkačev [[Formula 1|Formule&nbsp;1]], med njimi [[Niki Lauda]], [[Jochen Rindt]] in [[Gerhard Berger]]. Občasno so na dirkališču v Zeltwegu (prvotno Österreichring, kasneje A1-Ring, sedaj [[Red Bull Ring]]) tudi uradne dirke Formule 1 za [[Velika nagrada Avstrije|Veliko nagrado Avstrije]].<ref>{{navedi splet |url=http://f1.avtomanija.com/default.asp?rb=1&id=25965 |title=Red Bull vrača formulo ena v Avstrijo |accessdate=23.3.2015 |date=23.7.2013 |work=avtomanija.com}}</ref> Pod avstrijsko licenco v Formuli 1 tekmujeta dve ekipi, [[Red Bull Racing]] in [[Scuderia Toro Rosso]]. == Sklici == {{sklici|2}} ; Bibliografija {{Refbegin}} * {{navedi knjigo |title=Austria |publisher=Baedeker |year=2009 |isbn=978-3-8297-6613-5 |pages=606|cobiss=219552 |author=Arnold, Rosemarie}} * {{navedi knjigo | last=Brook-Shepherd | first=Gordon | title=The Austrians: a thousand-year odyssey | url=https://archive.org/details/austriansthousan00broo | year=1998 | publisher=Carroll & Graf Publishers, Inc | location=New York | isbn=0-7867-0520-5}} * {{navedi knjigo | last=Jelavich | first=Barbara | title=Modern Austria: empire and republic 1815–1986 | url=https://archive.org/details/modernaustria00barb | year=1987 | publisher=Cambridge University Press | location=Cambridge | isbn=0-521-31625-1}} * {{navedi knjigo | last=Johnson | first=Lonnie | title=Introducing Austria: a short history | year=1989 | publisher=Ariadne Press | location=Riverside, Calif. | isbn=0-929497-03-1}} * Rathkolb, Oliver. ''The Paradoxical Republic: Austria, 1945–2005'' (Berghahn Books; 2010, 301 pages). Translation of 2005 study of paradoxical aspects of Austria's political culture and society. * {{navedi knjigo | last=Schulze | first=Hagen | title=States, nations, and nationalism: from the Middle Ages to the present | url=https://archive.org/details/statesnationsnat0000schu | year=1996 | publisher=Blackwell | location=Cambridge, Mass. | isbn=0-631-20933-6}} {{Refend}} == Glej tudi == *[[Vojvodina Avstrija]] *[[Nadvojvodina Avstrija]] *[[Avstrijsko cesarstvo]] *[[Seznam avstrijskih vladarjev]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Austria}} {{Wikipotovanje|Austria|Avstrija}} * [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx Izvozno okno - o Avstriji in njenem gospodarstvu] ''(v slovenščini)'' * [http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/ Strani slovenskega veleposlaništva na Dunaju] ''(v slovenščini)'' * [http://www.sgz.at/home_sl/ Slovenska gospodarska zveza v Celovcu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402122301/http://www.sgz.at/home_sl/ |date=2015-04-02}} ''(v slovenščini)'' * [http://www.celovec.konzulat.si/ Generalni konzulat Republike Slovenije Celovec] ''(v slovenščini)'' * [https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html Avstrijska gospodarska zbornica o poslovanju v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150408215729/https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html |date=2015-04-08}} ''(v slovenščini)'' * AMZS: [http://www.amzs.si/si/456/9/Avstrija.aspx Na poti po Avstriji] ''(v slovenščini)'' * [https://www.bmbwf.gv.at/dam/jcr:54d18ad5-8923-4840-9f64-b2def7eb3319/bw_2122_slo.pdf Izobraževalne poti v Avstriji] (o vseh možnostih, ki jih ponuja avstrijski izobraževalni sistem ''(v slovenščini)'' ; V tujih jezikih: * {{CIA World Factbook link|au|Austria}} * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria Austria] vnos v ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [http://www.state.gov/p/eur/ci/au/ Austria] informacija zunanjega ministrstva ZDA ([[United States Department of State]]) * [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm Avstrija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080821141923/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm |date=2008-08-21}} na''UCB Libraries GovPubs'' * {{dmoz|Regional/Europe/Austria}} * [http://www.city-map.at/ Informacije o Avstriji] po regijah; v petih jezikih. * {{Wikiatlas|Austria}} * {{osmrelation-inline|16239}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=AT Ključne razvojne napovedi za Avstrijo] - [[International Futures]] * [http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17405422 Avstrijski profil] s strani [[BBC News]] * [https://www.similarweb.com/top-websites/Austria Najbolj obiskane spletne strani v Avstriji] ; Uradne strani * [https://www.help.gv.at/Portal.Node/hlpd/public/en Uradne strani: informacije za tujce o življenju in delu v Avstriji] * [http://www.bmeia.gv.at/en/ Spletne strani o Avstriji avstrijskega zunanjega ministrstva ] * [http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init Federal Chancellery of Austria] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060819212311/http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init |date=2006-08-19}} ''uradni vladni portal'' * [http://aeiou.iicm.tugraz.at/ AEIOU Austria Albums] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090302093527/http://aeiou.iicm.tugraz.at/ |date=2009-03-02}} (v nemščini in angleščini) * [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html Predsednik države in člani kabineta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130916213716/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html |date=2013-09-16}} * [http://www.rechtsfreund.at/law-austria.htm Austrian Law] - informacije o avstrijski zakonodaji ; Trgovina *[http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/AUT/Year/2014/Summary World Bank Summary Trade Statistics Austria] ; Potovanje * [http://www.austria.info/ Austria.info] Spletna stran turističnega urada (tudi v slovenščini: http://www.austria.info/si_b2b) * [http://www.austria.mu/ Austria.mu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090228202655/http://www.austria.mu/ |date=2009-02-28}} Domača stran avstrijskih muzejev * [http://www.postrealism.com/austria.htm TourMyCountry.com] Spletna stran o avstrijski kulturi, kuhinji in turističnih zanimivostih * [http://www.europepictures.gm/europe/austria/photos Evropa v slikah – Avstrija] * [http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich Stvari, ki jih morate videti in doživeti v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150524063254/http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich |date=2015-05-24}} {{-}} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{OVSE}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Nemško govoreče države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Avstrija|*]] {{normativna kontrola}} scbx1fc8d87i0xh3zbk2tamnigq52m8 6683326 6683323 2026-05-31T13:53:02Z Ljuba24b 92351 /* Unescova svetovna dediščina v Avstriji */ np 6683326 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Država |common_name = Avstrija |common_name2 = Avstrije |native_name = ''{{jezik|de|Republik Österreich}}'' |conventional_long_name= Republika Avstrija |image_flag = Flag of Austria.svg |image_coat = Austria Bundesadler.svg |national_anthem= {{unbulleted list |{{jezik|de|[[Land der Berge, Land am Strome]]}}<br /> |(»Dežela gora, dežela ob reki«) |[[File:Land der Berge Land am Strome instrumental.ogg|center]] }} |image_map = EU-Austria.svg |map_caption = Lega Avstrije (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena) |image_map2 = Austria - Location Map (2013) - AUT - UNOCHA SI.png |capital = [[Dunaj]] |coordinates = {{koord|48|12|N|16|21|E|type:city(2,000,000)_region:AT-9}} |largest_city = capital |official_languages= [[nemščina]] |regional_languages= [[slovenščina]], [[gradiščanščina]], [[madžarščina]]{{smallsup|1}} |demonym = Avstrijec, Avstrijka |government_type = [[parlamentarna republika]] |leader_title1 = [[predsednik Avstrije|predsednik]] |leader_name1 = [[Alexander Van der Bellen]]<ref name="delopred">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/svet/sosescina/danes-bo-znan-novi-predsednik-razdeljene-avstrije.html |title=Svobodnjak ni zmagal, Avstrijo bo vodil Alexander Van der Bellen |accessdate=23.5.2016 |date=23.5.2016 |work=Delo d.d.}}</ref> |leader_title2 = [[kancler Avstrije|kancler]] |leader_name2 = [[Christian Stocker]] |sovereignty_type = [[Avstrijska državna pogodba|neodvisnost]]: |established_event1= uveljavitev [[Avstrijska državna pogodba|Avstrijske državne pogodbe]] |established_date1 = [[27. julij]] [[1955]] |established_event2= [[Deklaracija o neodvisnosti]] |established_date2 = [[26. oktober]] [[1955]] |area_km2 = 83.883 |area_rank = 112. |percent_water = 1,7 |population_census = 9.104.992 |population_census_year = 2023 |population_density_km2 = 109 |population_density_rank= 78. |GDP_year = 2018 |GDP_nominal = 477,672 milijarde USD |GDP_nominal_rank = 29. |GDP_ref = |GDP_PPP = 461,432 milijarde USD |GDP_PPP_rank = |GDP_nominal_per_capita = 53.764 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 13. |GDP_PPP_per_capita = 51.936 USD |GDP_PPP_per_capita_rank= 17. |Gini = 26,7 |Gini_year = 2021 |Gini_change= decrease |Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |access-date=21 June 2022 |publisher=[[Eurostat]]}}</ref> |HDI = 0,916 |HDI_year = 2021 |HDI_change= increase |HDI_ref = |HDI_rank = 25. |currency = [[evro]] ([[znak evra|€]]) <sup>2</sup> |currency_code = EUR |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST= +2 |cctld = [[.at]] <sup>3</sup> |calling_code = 43 |footnote1= [[slovenščina]], [[hrvaščina]] in [[madžarščina]] so uradno priznani regionalni jeziki, [[avstrijski znakovni jezik]] pa je zaščiteni jezik manjšine po vsej državi. |footnote2= Pred 1999: [[avstrijski šiling]]. |footnote3= Uporablja se tudi domena [[.eu]], skupna vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]]. }} '''Republika Avstrija''' ({{lang-de|link=no|Republik Österreich}}, nemška izgovorjava: {{Audio|Republik Österreich.ogg|Republik Österreich}}) je [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] [[zvezna republika]] in [[celinska država]] s približno 9 milijoni prebivalcev.<ref name="Population">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/dynamic/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstand_und_veraenderung/056447 |title=Bevölkerungsstand und −veränderung |publisher=Statistik Austria |date=19.5.2011 |accessdate=24.7.2011}}</ref> Avstrija meji na [[Lihtenštajn]] in [[Švica|Švico]] na zahodu, [[Italija|Italijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]] na jugu, [[Madžarska|Madžarsko]] in [[Slovaška|Slovaško]] na vzhodu ter [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Češka|Češko]] na severu. Ozemlje Avstrije pokriva 83.883&nbsp;km²; na njem prevladuje [[alpsko podnebje]], prisotno pa je tudi [[celinsko podnebje]]. Avstrijsko površje je zelo gorato, saj večino države pripada [[Alpe|Alpam]]; le 32 % ozemlja države leži pod 500&nbsp;m, najvišji vrh pa je [[Veliki Klek]] (''Großglockner'') z 3.798&nbsp;[[Nadmorska višina|m n.&nbsp;m.]]<ref name="CIA">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html |title=Austria |work=[[The World Factbook]] |date=14.5.2009 |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=31.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html| archivedate=10.6.2009 |url-status=live}}</ref> Večina prebivalstva govori [[Bavarska|bavarsko]] narečje [[Nemščina|nemščine]];<ref name="Language">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |title=Die Bevölkerung nach Umgangssprache, Staatsangehörigkeit und Geburtsland |publisher=Statistik Austria |accessdate=17.11.2010 |format=PDF |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101113171636/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |archivedate=13.11.2010 |url-status=live}}</ref> [[uradni jezik]] države je avstrijska nemščina<ref name="listlanguage">{{navedi splet |url=http://www.listlanguage.com/german-written-language.html |title=German Written Language |accessdate=5.4.2015 |publisher=listlanguage.com |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216152208/http://listlanguage.com/german-written-language.html |url-status=dead}}</ref> v standardni obliki.<ref name="Britannica">{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |title=Austria |date=31.5.2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5. 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090419153631/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |archivedate=19 April 2009 |url-status=live}}</ref> Drugi lokalno omejeni uradni jeziki so na območjih z [[Narodnostna manjšina|narodnostnimi manjšinami]] še [[gradiščanščina]], [[madžarščina]] in [[slovenščina]].<ref name="CIA"/> Začetki sodobne Avstrije segajo nazaj do časov [[Habsburžani|Habsburške dinastije]], ko je bilo ozemlje države večinoma del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Od časa [[Reformacija|reformacije]] je precej severnonemških princev, ki so sovražili cesarja, izrabilo [[protestantizem]] kot izgovor za upor. [[Tridesetletna vojna]], vpliv [[Kraljevina Švedska|Kraljevine Švedske]] in [[Francija|Francije]], vzpon [[Prusija|Prusije]] in [[napoleonske vojne]] so vsi skupaj oslabili cesarjev položaj v [[Severna Nemčija|Severni Nemčiji]], na jugu in v ne-nemških delih cesarstva pa so cesar in katolištvo ohranili nadzor. V&nbsp;17. in 18.&nbsp;stoletju je Avstrija uspela zadržati svoj položaj kot ena od evropskih velesil<ref>Market Liberalism: A Paradigm for the 21st Century, page&nbsp;247, David Boaz, Edward H. Crane, [[Cato Institute]], Washington&nbsp;D.C., 1993, ISBN 978-0-932790-98-9</ref><ref>The Transformation of European Politics, 1763–1848, Oxford History of Modern Europe, page&nbsp;209, Paul W. Schroeder, Oxford University Press, 1996, ISBN 978-0-19-820654-5</ref> in, kot odgovor na [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] kronanje za [[Prvo Francosko cesarstvo|francoskega cesarja]], so leta 1804 uradno proglasili [[Avstrijsko cesarstvo]]. Po Napoleonovem porazu je Prusija postala glavni avstrijski tekmec za nadvlado v širšem nemškem področju. Avstrijski poraz proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]] med [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]] je leta 1866 omogočil Prusiji nadzor nad ostalo Nemčijo. Leta 1867 se je cesarstvo na podlagi reform preimenovalo v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Po francoskem porazu v [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] leta 1870 je Avstrija ostala izven sestava novega [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], čeprav je v naslednjih desetletjih svojo politiko in zunanje zadeve vodila v veliki skladnosti z Nemškim cesarstvom pod pruskim vodstvom. Med [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji|krizo leta 1914]], ki je sledila atentatu na [[Franc Ferdinand|nadvojvodo Franca Ferdinanda]], je Nemčija vodila Avstrijo k ultimatu [[Srbija|Srbiji]], kar je na koncu sprožilo [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]. Po razpadu Habsburškega cesarstva ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 je Avstrija prevzela in uporabljala ime Republika [[Nemška Avstrija]] ({{lang|de|Deutschösterreich}}) kot poskus združevanja z [[Weimarska republika|Nemčijo]], vendar so ji to prepovedali na podlagi [[Saint-Germainski mir (1919)|sporazuma iz Saint-Germaina]] iz leta 1919. Prva Republika Avstrija je bila tako ustanovljena leta 1919. S&nbsp;pripojitvijo (''[[Anschluss]]'') jo je leta 1938 okupirala in si jo pripojila [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]].<ref name="Britannica Anschluss">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/26730/ |title=Anschluss |date=24 September 2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5.2009}}</ref> To je trajalo do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] leta 1945, ko so jo, tako kot Nemčijo, zasedli [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] in ponovno vzpostavili njeno [[Demokracija|demokratično]] ustavo. Z [[Avstrijska državna pogodba|avstrijsko državno pogodbo]] iz leta 1955 je Avstrija ponovno postala suverena država, s čimer se je zaključila njena okupacija. Tega leta je avstrijski parlament sprejel tudi deklaracijo o nevtralnosti in se z njo zavezal k stalni nevtralnosti Republike Avstrije v mednarodnih odnosih. Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi.<ref name="delo o manjšinah">{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/narodnostne-manjsine-v-avstriji-le-se-civilna-druzba.html|title=Narodnostne manjšine v Avstriji le še civilna družba?|accessdate=19.3.2015|date=9.3.2012|work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]]}}</ref> Danes je Avstrija [[parlament]]arna [[predstavniška demokracija]], ki jo sestavlja devet zveznih dežel.<ref name="CIA" /><ref name="johnson 17">Johnson 17</ref> Njeno glavno in največje mesto z 1,9&nbsp;milijona prebivalci je [[Dunaj]].<ref name="CIA" /><ref name="Vienna pop">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/blickgem/pz1/g90001.pdf |title=Probezählung 2006 – Bevölkerungszahl |date=31 October 2006 |work=Statistik Austria |format=PDF |language=de|accessdate=27.5.2009}}</ref> Avstrija je ena najbogatejših držav na svetu, s [[Kosmati domači proizvod|kosmatim domačim proizvodom]] na prebivalca 46.330 [[Ameriški dolar|USD]] (ocena iz 2012). V državi se je oblikoval visok življenjski standard; tako je leta 2011 Avstrija prišla na 19. mesto na lestvici držav po [[Indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]]. Od leta 1955 je Avstrija članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]],<ref>Jelavich 267</ref> [[Evropska unija|Evropske unije]] od leta 1995,<ref name="CIA" /> in ena od ustanovnih članic [[OECD]].<ref name="OECD">{{navedi splet |url=http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |title=Austria About |publisher=OECD |accessdate=20.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090506022708/http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |archivedate=6.5.2009 |url-status=live}}</ref> Avstrija je od 1995 podpisnica [[Schengenski sporazum|Schengenskega sporazuma]],<ref name="Schengen">{{navedi splet |url=http://migration.ucdavis.edu/mn/more.php?id=643_0_4_0 |title=Austria joins Schengen |date=maj 1995 |work=Migration News |accessdate=30.5.2009}}</ref> in od leta 1999 uporablja tudi skupno evropsko valuto, [[evro]]. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[Industrijski sektor|industrija]] 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %.<ref name="izvoznookno"/> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo">{{navedi splet |url=http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/index.php?id=4037 |title=Bilateralno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo|accessdate=16.2.2015 |work=Veleposlaništvo Republike Slovenije, Dunaj}}</ref> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15. mestu.<ref name="okno2016">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Bilateralni_odnosi_s_Slovenijo_4022.aspx |title=Bilateralni ekonomski odnosi Avstrije s Slovenijo |accessdate=25.2.2016 |date=februar 2016 |work=SPIRIT}}</ref> == Izvor besede Avstrija == [[Slika:Ostarrichi.jpg|thumb|upright|Prva pojavitev besede "ostarrichi", obkroženo z rdečo. Sodobna Avstrija slavi ta dokument iz leta 996 kot letnico rojstva naroda.]] Nemško ime za Avstrijo, ''{{lang|de|Österreich}}'', pomeni »vzhodna posest« ali »vzhodno cesarstvo«, in je povezano z besedo ''Ostarrîchi'', ki se je prvič pojavila v listini iz leta 996.<ref name="University of Klagenfurt">{{navedi splet|url=http://wwwg.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name2.htm|title=University of Klagenfurt}}</ref> Ta beseda je najverjetneje prevod iz srednjeveške [[Latinščina|latinščine]], {{lang|la|Marchia orientalis}} za Vzhodna marka oziroma kasnejša [[Mejna grofija Avstrija]], v lokalno (bavarsko) narečje. V istem času je bila Avstrija Bavarska prefektura, ustanovljena leta&nbsp;976. Sama beseda »Austria« je okrajšava za polatinjen izraz ''Marcha austriaca'' v pomenu »Vzhodna mejna dežela«. Izraz je bil prvič zabeležen v 12.&nbsp;stoletju in se nanaša na položaj dežele na vzhodnem robu kraljestva [[Karel Veliki|Karla Velikega]].<ref>{{navedi knjigo |first1=Drago |last1=Kladnik |first2=Drago |last2=Perko |year=2013 |title=Slovenska imena držav |url=http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |publisher=Založba ZRC |isbn=9789612544546 |pages=45 |access-date=2015-03-19 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402103410/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |url-status=dead}}</ref> V tistem času je bil [[Donava|obdonavski]] bazen [[Zgornja Avstrija|Zgornje]] in [[Spodnja Avstrija|Spodnje Avstrije]] najvzhodnejše bavarsko ozemlje in v praksi skoraj večinoma poseljeno z [[Germani]], medtem ko so na ozemlju bivše [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne Nemčije]] prevladovali [[Slovani|slovanski]] [[Lužiški Srbi]] in [[Polabci]]. Sodobni avstrijski zgodovinar [[Friedrich Heer]] v svoji knjigi ''Der Kampf um die österreichische Identität'' (''Boj za avstrijsko identiteto''),<ref>{{navedi knjigo |first=Friedrich |last=Heer |title=Der Kampf um die österreichische Identität |publisher=Böhlau |location=Wien/Köln/Graz |year=1981 |isbn=3-205-07155-7}}</ref> trdi, da germanska oblika ''Ostarrîchi'' ni prevod latinske besede, temveč naslednik mnogo starejšega imena, katerega korenine naj bi iskali v [[Keltski jeziki|keltskih jezikih]] starodavne Avstrije: pred več kot 2.500&nbsp;leti je lokalno keltsko prebivalstvo ([[Halštatska doba|halštatska kultura]]) večji del dežele imenovalo ''Norig''; po Heeru, je ''no-'' ali ''nor-'' pomenilo »vzhod« ali »vzhoden«, medtem ko je ''-rig'' povezan s sodobno nemško besedo ''Reich'', kar pomeni »posest«. V skladu s tem bi ''Norig'' v osnovi pomenil enako kot ''Ostarrîchi'' in ''Österreich'', in iz tega ''Austria''. Hipoteza med strokovnjaki še ni sprejeta. V zgodovini je bilo keltsko ime polatinjeno v ''Noricum'' po [[Rimski imperij|rimskem]] zavzetju večine dežele okoli leta {{nowrap|15 pr. n. št.}} Norik je kasneje, sredi 1.&nbsp;stoletja, postal [[Norik (rimska provinca)|rimska provinca]].<ref name="Noricum">{{navedi splet |url=http://www.aeiou.at/aeiou.encyclop.n/n840136.htm;internal&action=_setlanguage.action?LANGUAGE=en |title=Noricum, römische Provinz |work=AEIOU |accessdate=20.5.2009}}</ref> == Zgodovina == ===Od prazgodovine do Habsburžanov=== [[Slika:2011-07-09 gasometer 28.JPG|thumb|upright|[[Willendorfska Venera]], 28.000 do {{nowrap|25.000 pr. n. št.}} (Naravoslovno-zgodovinski muzej na Dunaju)]] Srednjevropsko ozemlje sedanje Avstrije, ki je bilo naseljeno že v prazgodovini,<ref name="johnson 17"/> so v predrimskem času zavzela različna [[Kelti|keltska]] plemena; zgodnja [[železna doba]] se po najdbah v [[Hallstatt]]u celo imenuje Halštatska doba ali [[Halštatska kultura]], ki datira v 9. do 6.&nbsp;stoletje pr.&nbsp;n.&nbsp;št. Keltsko [[Noriško kraljestvo]] so kasneje zavzeli Rimljani in iz njega naredili provinco. [[Carnuntum]] (sedanji Petronell) blizu Dunaja je bil pomemben vojaški tabor in kasneje glavno mesto province Zgornja [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]]. Carnuntum je bil skoraj 400 let dom okoli 50.000 prebivalcem.<ref name="Carnuntum Tourism">{{navedi splet |title=Rome's metropolis on the Danube awakens to new life |work=Archäologischer Park Carnuntum |publisher=Archäologische Kulturpark Niederösterreich Betriebsgesellschaft m.b.H. |url=http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |accessdate=20.2.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100116125751/http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |archivedate=16.1.2010 |url-status=live}}</ref> Pomembno je bilo tudi mesto [[Virunum]] na današnjem avstrijskem Koroškem; na območju današnjega Dunaja pa je že v predrimskem času stala naselbina [[Vindobona]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/novice/nujnost-priredbe-rimske-zgodovine-v-avstriji/212570|title=Nujnost priredbe rimske zgodovine v Avstriji |accessdate=24.3.2015 |date=18.9.2009 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> [[Slika:Petronell-Heidentor.jpg|thumb|upright|»Heidentor« (Ajdovska vrata) - ostanki rimskega vojaškega mesta [[Carnuntum]] znotraj sedanjega arheološkega parka]] [[Slika:Austria_Romana.png|thumb|upright|[[Rimska provinca|Rimske province]] in največja mesta na ozemlju današnje Avstrije v času Rimskega imperija]] Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] so ozemlje napadli [[Huni]], [[Langobardi]], [[Ostrogoti]], [[Bavarci]], [[Slovani]] in [[Avari]].<ref name="johnson 19" /> [[Karel Veliki]] je zavzel območje leta 788, vzpodbujal kolonizacijo in širil [[krščanstvo]].<ref name="johnson 19">Johnson 19</ref> Kot del vzhodnega [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] so bili glavni deli sedanje Avstrije podeljeni [[Babenberžani|Babenberžanom]]. Območje je bilo znano kot Vzhodna mejna krajina (''Marchia Orientalis'') in je leta 976 prešlo v last [[Leopold I. Babenberški|Leopolda I. Babenberškega]].<ref name="johnson 20">Johnson 20–21</ref> Prva omemba imena ''Avstrija'' je iz leta 996, kjer je zapisana kot ''Ostarrîchi'', kar se nanaša prav na ozemlje Babenberške mejne krajine.<ref name="johnson 20" /> Leta 1156 je listina ''[[Privilegium Minus]]'' povzdignila Avstrijo v status vojvodine. Leta 1192 so Babenbergi pridobili tudi [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]]. S smrtjo [[Friderik II. Babenberški|Friderika&nbsp;II. Babenberškega]] leta 1246 je linija Babenberžanov izumrla.<ref name="johnson 21">Johnson 21</ref> Posledično je oblast nad Avstrijo, Štajersko in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] prevzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]].<ref name="johnson 21" /> Njegove vladavine je bilo konec leta 1278 po porazu v [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]], kjer ga je premagal [[Rudolf I. Habsburški]].<ref>Johnson 23</ref> Od tedaj do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je zgodovina Avstrije tesno povezana s [[Habsburžani]]. === Srednji vek === V 14. in 15. stoletju so Habsburžani začeli osvajati province v okolici avstrijskega vojvodstva. Leta 1438 je bil vojvoda [[Albert V. Habsburški|Albert V.]] izbran za naslednika svojega tasta, cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]]. Čeprav je Albert vladal le nekaj let, je bil od tedaj dalje (razen ene izjeme) vsak cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] iz rodbine Habsburžanov. [[Slika:Vienna Battle 1683.jpg|thumb|upright|Zmaga cesarstva med [[Drugo obleganje Dunaja|drugim turškim obleganjem Dunaja]] je leta 1683 zaustavila napredovanje [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] v Evropo.]] Habsburžani so prav tako pričeli prevzemati ozemlja izven dednih dežel. Leta 1477 je [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], edini sin cesarja svetega rimskega cesarstva [[Friderik III. Habsburški|Friderika&nbsp;III.]], oženil naslednico Marijo Burgundsko in s tem za družino pridobil večino Nizozemske.<ref name="johnson 25">Lonnie Johnson 25</ref><ref name="brook 11">Brook-Shepherd 11</ref> Njegov sin [[Filip I. Kastiljski]] se je poročil z [[Ivana Blazna|Ivano Blazno]], naslednico [[Kastilija|kastiljske]] in [[Aragonsko kraljestvo|aragonske]] krone in s tem za Habsuržane pridobil še Španijo ter njena italijanska, afriška in ameriška ozemlja.<ref name="johnson 25" /><ref name="brook 11" /> Leta 1526 sta po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] Češka in del Ogrske, ki sta spadali pod [[Osmansko cesarstvo]], prešli pod avstrijsko vladavino.<ref>Lonnie Johnson 26</ref> Osmansko prodiranje na Ogsko je vodilo v pogoste spopade med obema cesarstvoma, kar je bilo še posebej očitno med t.&nbsp;i. ''dolgo vojno'' med letoma 1593 in 1606. Turki so skoraj izvedli skoraj dvajset vpadov na Štajersko,<ref>"'' The Catholic encyclopedia''". Charles George Herbermann (1913). Robert Appleton company.</ref> nekateri od njih so bili opisani kot »požiganje, ropanje in zasužnjevanje tisočev«.<ref>''[http://books.google.com/books?id=8-ARAAAAYAAJ&pg=PA560&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false Bentley's miscellany]''. Charles Dickens, William Harrison Ainsworth, Albert Smith (1853).</ref> === 17. in 18. stoletje === {{Glavni|Habsburška monarhija}} Med dolgo vladavino cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda&nbsp;I.]] (1657–1705) in po uspešni [[Drugo obleganje Dunaja|obrambi Dunaja leta 1683]] (pod poveljstvom poljskega kralja [[Jan III. Sobieski|Jana III. Sobieskega]]),<ref>Lonnie Johnson 26–28</ref> je več vojnih pohodov na koncu leta 1699 prineslo celotno ozemlje Ogrske pod avstrijsko okrilje. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je izgubil precej pridobitev cesarstva iz preteklih let, zlasti zaradi grozečega izumrtja habsburške dinastije. Karel je bil pripravljen žrtvovati veliko ozemlja in vpliva v zameno za priznanje [[Pragmatična sankcija|Pragmatične sankcije]], s katero je svojo hčer [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] postavil za naslednico. Čeprav so se mnogi [[Evropa|evropski]] [[monarh]]i s ''pragmatično sankcijo'' ob njenem nastanku strinjali, se je po Karlovi smrti leta 1740 začela [[vojna za avstrijsko nasledstvo]]. Avstrija je po več [[Šlezijske vojne|vojnah]] s Prusijo izgubila [[Šlezija|Šlezijo]]. Marija Terezija pa je za cesarstvo pomembna zaradi napredka, ki ga je kot pripadnica [[razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]] sprožila v času svoje vladavine. Z vzponom Prusije se je v Nemčiji pričelo obdobje avstrijsko-pruskega dualizma. Avstrija je skupaj s Prusijo in Rusijo sodelovala pri prvi in tretji [[Delitve Poljske|delitvi Poljske]] (v letih 1772 in 1795). === 19. stoletje === {{Glavni|Avstrijsko cesarstvo|Avstro-Ogrska}} [[Slika:CongressVienna.jpg|thumb|upright|[[Dunajski kongres]] je potekal med letoma 1814 in 1815. Njegov cilj je bil urediti napetosti, ki so bile rezultat [[Francoska revolucija|francoskih revolucionarnih vojn]], [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] in razpada [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].]] [[Slika:Franz-Joseph-1885.jpg|thumb|left|upright=.3|[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef&nbsp;I.]] je eden izmed evropskih monarhov z najdaljšo dobo vladanja, vladal je 68&nbsp;let.]] Avstrija se je kasneje zapletla v vojno z [[Francoska revolucija|revolucionarno Francijo]], na začetku zelo neuspešno, z vrsto zaporednih porazov, ki jim jih je zadal [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] in so na koncu privedli h koncu Svetega rimskega cesarstva leta 1806. Dve leti prej,<ref>Johnson 34</ref> leta 1804, je nastalo Avstrijsko cesarstvo. Leta 1814 je bila Avstrija del zavezniških sil, ki so napadle Francijo in h koncu privedle obdobje [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]]. [[Slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|upright=1.2|[[Etnična skupina|Etnično]]-[[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovni]] zemljevid Avstro-Ogrske iz leta 1910]] Iz [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] leta 1815 je izšla kot ena izmed štirih vodilnih sil in kot priznana velesila. Istega leta je bila pod avstrijskim predsedstvom ustanovljena [[Nemška konfederacija]] (''{{lang|de|Deutscher Bund}}''). Zaradi nerešenih družbenih, političnih in narodnostnih trenj so nemške dežele pretresle [[Revolucionarno leto 1848|revolucije leta 1848]]; le-te so težile k združeni Nemčiji.<ref name="johnson 36">Johnson 36</ref> Združena Nemčija bi bila možna tako kot Velika Nemčija ali kot Velika Avstrija ali pa le kot Nemška konfederacija brez Avstrije. Ker se Avstrija ni bila pripravljena odpovedati nemško govorečim ozemljem v korist slednje, leta 1848 nastalemu [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]], so krono novega cesarstva ponudili pruskemu kralju [[Friderik Viljem IV. Pruski|Frideriku Viljemu&nbsp;IV.]] Leta 1864 sta se Avstrija in Prusija skupaj bojevali proti [[Danska|Danski]] in ohranili neodvisnost vojvodin [[Schleswig]] in [[Holstein]] od Danske. Toda ker se o upravljanju teh vojvodin nista zmogli dogovoriti, sta se leta 1866 zapletli v [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]]. Po porazu proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]]<ref name="johnson 36" /> je bila Avstrija primorana zapustiti konfederacijo in posledično ni več sodelovala pri nemški politiki.<ref name="johnson 55">Johnson 55</ref><ref>Schulze 233</ref> [[Avstro-Ogrski kompromis]] (''Ausgleich'') iz leta 1867, je pod vladavino Franca Jožefa&nbsp;I. uvedel dvojno suverenost Avstrijskega cesarstva in Ogrskega kraljestva.<ref>Johnson 59</ref> Cesarstvo pod avstrijsko-ogrsko oblastjo je bilo raznoliko in je vključevalo različna [[Slovani|slovanska]] ljudstva, med njimi [[Hrvati|Hrvate]], [[Čehi|Čehe]], [[Poljaki|Poljake]], [[Rusini|Rusine]], [[Srbi|Srbe]], [[Slovaki|Slovake]], [[Slovenci|Slovence]] ter [[Ukrajinci|Ukrajince]], poleg teh pa tudi številčne [[Italijani|italijanske]] in [[Romuni|romunske]] skupnosti. Posledično je bilo vladanje Avstro-Ogrski vedno bolj težavno v luči nastajajočih nacionalističnih gibanj, kar je zahtevalo znatno naslanjanje na obsežno tajno policijo. Kljub vsemu se je centralna oblast (Franc Jožef je bil vseeno pripadnik razsvetljenstva) trudila z reformami, s katerimi bi delno ugodila novim težnjam. Tako je bil npr. ''Reichsgesetzblatt'' z zakoni in uredbami [[Cislajtanija|Cislajtanije]] izdan v osmih jezikih, vse narodnosti pa so lahko ustanavljale šole v lastnem jeziku ter imele pravico do uporabe lastnega jezika v uradnih postopkih. Dunaj je zlasti v tem obdobju bil za Slovence pomemben kot nekdanja prestolnica, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19.&nbsp;stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje; med njimi so tako [[Ivan Grohar]], [[Ivan Cankar]], [[Jože Plečnik]] in [[Maks Fabiani]].<ref>{{Navedi splet|url = http://slovencinadunaju.weebly.com/|title = SLOVENCI NA DUNAJU okoli leta 1900|date = junij 2013|accessdate = 5.4.2015 |publisher = Filozofska fakulteta v Ljubljani}}</ref> V [[Avguštinej]]u na Dunaju so se šolali tudi številni bodoči slovenski duhovniki. === 20. stoletje === [[Slika:franzferdinand.jpg|thumb|upright|Nadvojvoda [[Franc Ferdinand]] (desno) s svojo družino]] Leta 1908 je Avstro-Ogrska v drugem ustavnem obdobju Osmanskega cesarstva našla izgovor za [[Aneksijska kriza|pripojitev (aneks)]] Bosne in Hercegovine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |title=The Annexation of Bosnia-Herzegovina, 1908 |publisher=Mount Holyoke College |accessdate=25.3.2013 |archive-date=2013-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130323152047/https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |url-status=dead}}</ref> [[Sarajevski atentat|Atentat nad nadvojvodom Francem Ferdinandom in njegovo ženo]], ki ga je poleti leta 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]] izvedel Srb [[Gavrilo Princip]]<ref>Johnson 52–54</ref> so vodilni avstrijski politiki in generali izkoristili in prepričali cesarja, da je napovedal vojno Srbiji (glej [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji]]), s tem pa tvegali in nato tudi sprožili izbruh [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ki je navsezadnje po porazu [[Centralne sile|centralnih sil]] privedla do razpada Avstro-Ogrske; ena izmed novo nastalih držav je bila tudi Avstrija. V vojni je umrlo okrog milijona in pol avstro-ogrskih vojakov, od tega približno 35.000 Slovencev.<ref name="100letprve">{{navedi splet |url=http://www.100letprve.si/i_svetovna_vojna/izgube/ |title=Izgube v 1. svetovni vojni |accessdate=12.4.2015 |work=Brill's Encyclopedia of the First World War. Leiden, Boston: Brill, 2012, cit. po Uradu vlade RS za komuniciranje / Nacionalni odbor}}</ref> ==== Ureditev po prvi svetovni vojni ==== 21. oktobra 1918 so se nemški poslanci [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državnega zbora]] (parlamenta [[Cislajtanija|avstrijske polovice]] Avstro-Ogrske) sestali na Dunaju kot začasna narodna skupščina za Nemško Avstrijo (''Provisorische Nationalversammlung für Deutschösterreich''). 30. oktobra je ta skupščina ustanovila državo Nemško Avstrijo in izvolila vlado, imenovano državni svet ({{jezik-de|Staatsrat}}). Novo vlado je cesar [[Karel&nbsp;I. Habsburško-Lotarinški]] povabil k pogovorom o premirju z Italijo, vendar se v to ni želela vpletati. To je odgovornost za zaključek vojne 3. novembra 1918 preneslo izključno na cesarja in njegovo vlado. 11. novembra 1918 je cesar po nasvetu ministrov stare in nove vlade objavil, da ne bo več sodeloval v državnih poslih. 12. novembra se je Nemška Avstrija z zakonom proglasila za demokratično republiko in del nove Nemške republike. Ustava, ki je ''Staatsrat'' preimenovala v ''Bundesregierung'' (zvezno vlado) in ''Nationalversammlung'' v ''Nationalrat'' (narodni svet), je bila sprejeta 10. novembra 1920. [[Slika:GermanAustriaMap.png|thumb|Nemško govoreče province pod avstrijsko oblastjo leta 1918. Meje na novo nastale Prve republike Avstrije so označene z rdečo.]] [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Pogodba iz Saint-Germaina]] iz leta 1919 ([[Trianonska mirovna pogodba|pogodba iz Trianona]] iz 1920 za Ogrsko) je potrdila in ustalila novo ureditev Srednje Evrope, ki je v večjem delu nastala novembra 1918, pri tem pa so nastale nove države in bile premaknjene meje obstoječih. Več kot trije milijoni nemško govorečih Avstrijcev so se znašli v vlogi manjšin v novo nastalih ali povečanih državah, tj. na [[Češka|Češkem]], v [[Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno|Jugoslaviji]], na [[Madžarska|Madžarskem]] in v Italiji.<ref>Brook-Shepherd 246</ref> Med temi sta bili tudi provinci [[Južna Tirolska]] (ki je postala del Italije) in nemška Češka (kot del [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]). Status Nemške Češke ([[Sudeti]] idr.) je kasneje odigral pomemben del pri netenju [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] (glej [[Münchenski sporazum#Sudetska kriza|Sudetska kriza]]).<ref name="a1">Brook-Shepherd 245</ref> Status Južne Tirolske je (bil) stalen izvor težav v odnosih med Avstrijo in Italijo, do končne rešitve v 1980-ih, ko je Italija Južni Tirolski podelila precejšnjo stopnjo [[avtonomna pokrajina|avtonomije]]. Med letoma 1918 in 1919 se je Avstrija imenovala Nemška Avstrija (''{{lang|de|Staat Deutschösterreich}}''). Ne samo, da so [[Antanta|antantne sile]] prepovedale Avstriji združitev z Nemčijo, temveč so v mirovnem sporazumu zavrnile tudi uporabo tega imena, zato so ga konec leta 1919 spremenili v Republika Avstrija.<ref name="a1" /> Meja s [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (kasneje Jugoslavijo) je bila določena po [[Koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] oktobra 1920, na podlagi katerega je večji del nekdanje avstro-ogrske kronske dežele Koroška pripadel novo nastali Avstriji, veliko Slovencev pa je tako ostalo v Avstriji. Meja je po plebiscitu potekala po gorskem masivu [[Karavanke]]. ==== Medvojno obdobje in druga svetovna vojna ==== Po vojni je [[inflacija]] začela načenjati vrednost [[Avstro-ogrska krona|krone]], ki je še vedno bila avstrijska valuta. Jeseni 1922 je Avstrija dobila posojilo, nad katerim je bedelo [[Društvo narodov]].<ref>Brook-Shepherd 257–8</ref> Namen posojila je bil izogib bankrotu, stabilizacija valute in izboljšanje splošnega gospodarskega položaja v Avstriji. Posojilo je pomenilo tudi, da Avstrija ni bila več samostojna država, temveč je delovala pod nadzorom Društva narodov. Leta 1925 je krono nadomestil [[Šiling (avstrijska valuta)|avstrijski šiling]] v razmerju 1:10.000, ki so ga kasneje zaradi njegove stabilnosti imenovali tudi ''alpski dolar''. Od 1925 do 1929 je gospodarsko uživalo kratek vzpon pred skorajšnjim zlomom po [[Črni petek (1929)|črnem petku]] 1929. Prva avstrijska republika je trajala do 1933, ko je kancler [[Engelbert Dollfuss]], z uporabo, kot je to sam imenoval, ''samoodklopa od parlamenta'' (''{{lang|de|Selbstausschaltung des Parlaments}}''), uvedel [[avtokracija|avtokratski]] režim po vzoru italijanskega [[fašizem|fašizma]].<ref name="johnson 104">Johnson 104</ref><ref name="brook 269">Brook-Shepherd 269–70</ref> Dve veliki stranki iz tega obdobja, socialni demokrati in konzervativci, sta ustanovili svoje paravojaške enote;<ref name="Brook-Shepherd 261">Brook-Shepherd 261</ref> ''Republikanischer Schutzbund'' socialnih demokratov so bili proglašeni za nezakonite, a so kljub temu delovali ob izbruhu [[državljanska vojna|državljanske vojne]].<ref name="Brook-Shepherd 261" /><ref name="johnson 104" /><ref name="brook 269" /><ref name="johnson 107">Johnson 107</ref> Po kratkotrajni [[avstrijska državljanska vojna|avstrijski državljanski vojni]] so avstrijski monarhisti in konservativci premagali svoje domače politične tekmece [[socialna demokracija|socialdemokrate]] in prepovedali avstrijsko podružnico [[NSDAP]]. Februarja 1934 so usmrtili več članov ''Schutzbunda'',<ref>Brook-Shepherd 283</ref> socialno-demokratska stranka je bila v ilegali, mnogi izmed članov so bili zaprti ali pa so emigrirali.<ref name="johnson 107" /> 1. maja 1934 so avstrofašisti izglasovali novo ustavo (»Maiverfassung«), ki je utrdila Dolfussovo moč, vendar so Dolfussa 25. julija 1934 med atentatom v poskusu prevrata ubili [[nacisti]].<ref>Lonnie Johnson 109</ref><ref>Brook-Shepherd 292</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-1987-0922-500, Wien, Heldenplatz, Rede Adolf Hitler.jpg|thumb|upright|Hitler govori na Heldenplatzu, Dunaj, 1938]] [[Slika:KZ Mauthausen.jpg|thumb|upright|Osvoboditev [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|koncentracijskega taborišča Mauthausen]], 1945]] Njegov naslednik, [[Kurt Schuschnigg]] (delno slovenskega rodu), ki je med 29. julijem 1934 in 11. marcem 1938 vladal Avstriji kot zvezni kancler z [[diktatura|diktatorskimi]] pooblastili, se je boril za ohranitev neodvisne Avstrije kot »boljše nemške države«. Schuschnigg je bil v obdobju med obema svetovnima vojnama zadnji avstrijski kancler pred nacistično priključitvijo Avstrije. 12. marca 1938 so avstrijski nacisti prevzeli vlado, medtem ko so nemške čete zavzele državo.<ref name="johnson 112">Johnson 112–113</ref> 13. marca 1938 je bila uradno razglašena priključitev (''[[Anschluss]]'') Avstrije. Dva dni kasneje je [[Adolf Hitler]] (po kraju rojstva Avstrijec) na Dunaju razglasil, kot je to sam imenoval, »ponovno združitev« svoje domovine z [[Tretji rajh|Nemčijo]]. Skupaj z Nemčijo so tudi v Avstriji 10. aprila 1938 izvedli zadnje volitve v obdobju nacizma. Na teh volitvah so tudi odločali o potrditvi združitve z Nemčijo. Zanjo je glasovalo 99,73 % udeležencev.<ref>{{navedi knjigo |first=Otmar |last=Jung |title=Plebiszit und Diktatur: die Volksabstimmungen der Nationalsozialisten |publisher=Mohr |location=Tübingen |year=1995 |isbn=3-16-146491-5 |pages=121}}</ref> Avstrija je bila s tem vključena v Tretji rajh in je prenehala obstajati kot neodvisna država. Arianizacija premoženja avstrijskih Judov se je pričela takoj, že sredi marca. Nacisti so Avstrijo imenovali »Ostmark«,<ref name="johnson 112" /> do leta 1942, ko so jo zopet preimenovali v »Alpen-Donau-Reichsgaue«. Nekateri izmed najbolj znanih nacistov so bili Avstrijci, med drugim Hitler, [[Adolf Eichmann]], [[Ernst Kaltenbrunner]], [[Arthur Seyss-Inquart]], [[Franz Stangl]] in [[Odilo Globocnik]],<ref>Ian Wallace (1999). ''[http://books.google.com/books?id=OiPp8JLxny8C&pg=PA81&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false German-speaking exiles in Great Britain]''. Rodopi. p.&nbsp;81. ISBN 90-420-0415-0</ref> Avstrijci so sestavljali tudi 40 % osebja nacističnih koncentracijskih taborišč.<ref>David Art (2006). "''[http://books.google.com/books?id=q3oLu8I8hVMC&pg=PA43&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false The politics of the Nazi past in Germany and Austria]''". Cambridge University Press. p.&nbsp;43. ISBN 0-521-85683-3</ref> Dunaj je padel 13. aprila 1945 med [[Rdeča armada|sovjetsko]] ofenzivo, malo pred dokončnim zlomom Tretjega rajha. Zavezniške sile so se sicer pripravljale tudi na ''[[Operacija alpski zid|Operacijo alpski zid]]'', ki naj bi se izvajala prav na avstrijskih tleh, a se zaradi prehitrega nacističnega zloma nikoli ni udejanila. [[Karl Renner]] in [[Adolf Schärf]] (Socialistična stranka Avstrije), Leopold Kunschak (Avstrijska ljudska stranka, bivši krščanski socialisti) in Johann Koplenig (Komunistična stranka Avstrije) so 27. aprila 1945 razglasili avstrijsko odcepitev od Tretjega rajha in pod državnim kanclerjem Rennerjem ustanovili začasno vlado, s privolitvijo Rdeče armade in s [[Josif Stalin|Stalinovo]] podporo.<ref name="johnson 135">Johnson 135–6</ref> Ta datum je neuradni dan rojstva druge republike. Konec aprila 1945 je bila večina zahodne in južne Avstrije še vedno pod nacistično vladavino. 1. maja 1945 je zopet začela veljati zvezna ustava iz leta 1929, ki jo je 1. maja 1934 ukinil samodržec Dollfuss. Prav na meji z Avstrijo je pri umiku nemških čet v domnevno varnejše zavetje britanskih sil na avstrijskem Koroškem 13.-14. maja 1945 od [[Prevalje|Prevalj]] proti [[Pliberk]]u prišlo do zadnje večje bitke druge svetovne vojne; ker pa so jugoslovanski partizani zavzeli tudi Koroško do Celovca, je med njimi in britanskimi okupacijskimi silami prihajalo do manjših napetosti. Do bitke je prišlo tudi 11. maja pri preboju [[Rupnikov bataljon|Rupnikovega bataljona]] proti [[Borovlje|Borovljam]]. Na [[Vetrinj]]skem polju se je po koncu vojne izoblikovalo tudi begunsko taborišče, kamor so se pred [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovansko armado]] umaknili civilisti in pripadniki kvizlinških enot iz Jugoslavije ([[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|četniki]], [[ustaši]], hrvaški domobrani in [[Prostovoljna protikomunistična milica|belogardisti]]).<ref>{{navedi splet |url= http://dk.mors.si/Dokument.php?id=402|title=Analiza zaključnih vojaških operacij na Koroškem po kapitulaciji Nemčije leta 1945 |accessdate=10.4.2015 |date=julij 2007 |format=pdf |first=Boštjan |last=Peternelj}}</ref> Iz tega taborišča so Britanci v Slovenijo (takrat Jugoslavijo) vrnili pripadnike vojaških formacij, ki so nato večinoma končali kot žrtve [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojev]]. Sámo taborišče je nato obstajalo do 1950.<ref name="poboji">{{navedi splet |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf |title=Povojni poboji na Slovenskem 1945 |accessdate= 10.4.2015|date=2009 |format=pdf |first=Andrej |last=Plohl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/93338/dijaki-begunske-gimnazije-ki-je-delovala-vsega-nekaj-let-so-naredili-izredne-kariere-alojzij-amb/|title=Dijaki begunske gimnazije, ki je delovala vsega nekaj let, so naredili izredne kariere |accessdate=10.4.2015 |date=23.5.2005 |work=Mladina}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://isim.zrc-sazu.si/en/publikacije/slovenski-begunci-v-avstriji-19451950-1#v|title=Slovenski begunci v Avstriji (1945–1950) |accessdate=10.4.2015 |work=Založba ZRC}}</ref> [[Slika:Bergisel.jpg|thumb|upright|[[Innsbruck]] je gostil [[Zimske olimpijske igre 1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]], kakor tudi prve [[Zimske mladinske olimpijske igre]] v zgodovini leta 2012.]] [[Slika:Uno City Kaiserwasser.jpg|thumb|upright|[[Urad Organizacije združenih narodov na Dunaju|Urad OZN na Dunaju]] (United Nations Office in Vienna - UNOV) je ena od štirih glavnih lokacij [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] po svetu.]] Skupno število avstrijskih žrtev med drugo svetovno vojno med 1939 in 1945 je ocenjeno na 260.000.<ref>Rüdiger Overmans. ''Deutsche militärische Verluste im Zweiten Weltkrieg.'' Oldenbourg 2000.</ref> Žrtev judovskega [[holokavst]]a je bilo 65.000,<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria/33382/Anschluss-and-World-War-II Anschluss and World War II]. Britannica Online Encyclopedia.</ref> okoli 140.000 pa jih je v letih 1938-39 emigriralo. Več tisoč Avstrijcev je bilo udeleženih v resnih nacističnih zločinih (samo v koncentracijskem taborišču [[Mauthausen]]-Gusen je bilo več sto tisoč žrtev), dejstvo, ki ga je uradno priznal šele kancler [[Franz Vranitzky]] leta 1992. ==== Po drugi svetovni vojni ==== Tako kot Nemčijo so tudi Avstrijo razdelili na britansko, francosko, ameriško in sovjetsko območje, ki jih je upravljala Zavezniška komisija za Avstrijo.<ref>Lonnie Johnson 137</ref> Kot je bilo nakazano že v Moskovski deklaraciji iz 1943, je prišlo s strani [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]] do posebne obravnave Avstrije.<ref name="johnson 135" /> Avstrijsko vlado, ki so jo sestavljali socialni demokrati, konzervativci in komunisti (do leta 1947) in je delovala na Dunaju (ki je bil obkrožen s sovjetsko cono), so zahodni zavezniki priznali oktobra 1945, po tem, ko so v začetku sumili, da je Renner Stalinov pajac. Po tem se je bilo moč izogniti dvojni vladi in delitvi države, kar se je zgodilo v Nemčiji. Avstrijo so sicer obravnavali bolj kot nacistično žrtev, ki so jo osvobodili zavezniki.<ref>Manfried Rauchensteiner: Der Sonderfall. Die Besatzungszeit in Österreich 1945 bis 1955 (''The Special Case. The Time of Occupation in Austria 1945 to 1955''), edited by [[Heeresgeschichtliches Museum]] / Militärwissenschaftliches Institut (Museum of Army History / Institute for Military Science), Vienna 1985</ref> 15. maja 1955 je po več let trajajočih pogovorih, na katere je vplivala tudi [[hladna vojna]], Avstrija z avstrijsko državno pogodbo s štirimi okupacijskimi silami pridobila polno neodvisnost. 26. oktobra 1955 je po odhodu vseh okupacijskih enot s parlamentarnim zakonom Avstrija razglasila »trajno [[nevtralnost]]«.<ref name="johnson 153">Lonnie Johnson 153</ref> Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi, število Slovencev se zmanjšuje in se kot narod vedno bolj [[Asimilacija (sociologija)|asimilira]] v nemško govorečo večino.<ref name="delo o manjšinah"/> [[Slika:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|thumb|upright|Avstrija se je [[Evropska unija|Evropski uniji]] pridružila leta 1995 in podpisala [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]] 2007.]] Politični sistem Druge republike temelji na ustavah iz let 1920 in 1929, ki sta se zopet uveljavili leta 1945. Sistem je sorazmeren, kar pomeni, da je večina pomembnih mest enakomerno porazdeljenih med socialne demokrate (SPÖ) in ljudsko stranko (ÖVP).<ref>Lonnie Johnson 139</ref> Močan je tudi vpliv interesnih skupin (delavcev, poslovnežev, kmetov), zato se vse spremembe zakonodaje sprejemajo s širokim konsenzom.<ref>Lonnie Johnson 165</ref> Od leta 1945 je enostrankarska vlada delovala v letih 1966–1970 (konzervativci oz. ljudska stranka) in 1970–1983 (socialni demokrati). V vseh ostalih volilnih obdobjih je država vladala bodisi velika koalicija (socialdemokrati in ljudska stranka) bodisi mala koalicija (ena izmed velikih dveh strank in ena izmed ostalih manjših). 1. januarja 1995 je na podlagi dvotretjinsko pozitivne referendumske odločitve Avstrija postala članica Evropske skupnosti.<ref>Brook-Shepherd 447, 449</ref> Po vstopu Lihtenštajna v [[schengensko območje]] leta 2011 nobena izmed sosednjih držav na mejah z Avstrijo ne izvaja več mejnega nadzora. Glavni stranki SPÖ in ÖVP imata glede vojaške neuvrščenosti nasprotni stališči: SPÖ zagovarja nevtralnost, ÖVP pa prilagajanje in sodelovanje v evropski zunanji in obrambni politiki. V resničnosti se to že dogaja, Avstrija tudi deluje v [[Partnerstvo za mir|Partnerstvu za mir]] in je tudi že ustrezno prilagodila svojo zakonodajo. === Unescova svetovna dediščina v Avstriji === Zaradi svoje bogate zgodovine je nekaj področij Avstrije vpisanih na [[UNESCO|Unescov]] [[seznam svetovne dediščine]] oz. so kandidati za vpis<ref>{{navedi splet |url= http://whc.unesco.org/en/statesparties/at |title=Austria |accessdate=25.4.2015 |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref>: * [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]] * Palača in vrtovi dvorca [[Schönbrunn]] * [[Kulturna krajina Hallstatt-Dachstein/Salzkammergut]] * [[Železniška proga čez Semmering]] * Mesto [[Gradec]] – zgodovinski center in grad Eggenberg * Kulturna krajina [[Wachau]] * Kulturna krajina [[Nežidersko jezero|Nežiderskega jezera]] / Fertő skupaj z Madžarsko * Zgodovinski center [[Dunaj]]a * [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp]] (kamor spadajo tudi kolišča na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]) * [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] * Meje rimskega imperija – [[Donavski limes]] (Zahodni segment) * [[Velika zdraviliška mesta Evrope]] == Politika in uprava == [[Slika:Wien - Hofburg, Leopoldinischer Trakt.JPG|thumb|upright|Predsedniška palača v Leopoldovem traktu dvorca [[Hofburg]]]] [[Slika:Wien - Bundeskanzleramt1.JPG|thumb|upright|Urad zveznega kanclerja na Ballhausplatz]] [[Slika:Parlament Vienna June 2006 183.jpg|thumb|upright|Parlament na Dunaju, dom narodnega zbora in zveznega sveta (Nationalrates/Bundesrates)]] Avstrijski parlament je na Dunaju, glavnem in najbolj naseljenem mestu države. Avstrija je postala zvezna, predstavniška demokratična republika z zveznim ustavnim zakonom iz leta 1920. Politični sistem Druge republike z njenimi devetimi deželami temelji na ustavi iz leta 1920, spremenjeni leta 1929, ki je bila ponovno sprejeta 1. maja 1945.<ref>Lonnie Johnson 17, 142</ref> Predsednik Avstrije je vodja države. Predsednik je neposredno izvoljen z večino glasov ljudstva, po potrebi pa se izvede drugi krog med kandidati z največ glasovi. Avstrijski kancler je vodja vlade. Kanclerja izbere predsednik in mu je naloga, da oblikuje vlado na podlagi strankarske sestave spodnjega doma parlamenta. Vlado je mogoče razrešiti s predsedniškim odlokom ali z glasovanjem o nezaupnici v spodnjem domu parlamenta, Nationalratu. Volitve za predsednika in parlament so bile v Avstriji nekoč obvezne. Obveznost je bila odpravljena postopoma med letoma 1982 in 2004.<ref>{{Cite web|title=Bundesministerium für Inneres – Elections Compulsory voting|url=http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-url=https://web.archive.org/web/20071103221527/http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-date=3 November 2007|access-date=3 January 2009|publisher=Bmi.gv.at}}</ref> Avstrijski parlament je sestavljen iz dveh domov. Sestava Nacionalnega sveta (''Nationalrat'') (183 sedežev) se določi vsakih pet let (ali kadar koli zvezni predsednik razpusti Nacionalni svet na predlog zveznega kanclerja ali pa ga razpusti Nacionalni svet) s splošnimi volitvami, na katerih ima volilno pravico vsak državljan, starejši od 16 let. Volilna starost se je leta 2007 znižala z 18 na 16 let.<ref>{{Cite web|title=The Austrian Parliament|url=https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf|website=Parlament.gv.at|access-date=22 November 2021|archive-date=25 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220425043546/https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf}}</ref> Čeprav obstaja splošni prag 4 % glasov za vse stranke na zveznih volitvah (''Nationalratswahlen'') za sodelovanje v proporcionalni porazdelitvi sedežev, ostaja možnost neposredne izvolitve na sedež v enem od 43 regionalnih volilnih okrajev (''Direktmandat''). === Upravna delitev === {{glavni|Zvezna dežela Avstrije}} Republika Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel ({{lang-de|link=no|Bundesländer}}).<ref name="CIA"/> Zvezne dežele so nato razdeljene na okrožja ({{lang|de|[[Bezirke]]}}) in upravna mesta ({{lang|de|[[Statutarno mesto (Avstrija)|Statutarstädte]]}}). Okrožja so naprej razdeljena na občine ({{lang|de|Gemeinden}}). Upravna mesta imajo pristojnosti, ki sicer pritičejo tako okrožjem kot občinam. Poseben položaj ima Dunaj, ki je hkrati in mesto in zvezna dežela. {{ImageMap Avstrijskih zveznih dežel|options=float:left}} {| class="wikitable sortable" style=font-size:90%" |- ! # !![[Zvezna dežela Avstrije|Zvezna dežela]] !! Glavno mesto ! Površina<br />{{smaller|(km²)}} !! Prebivalstvo<br />(2025) |- | 1 / B ||[[Gradiščanska]] (''Burgenland'') || [[Železno, Avstrija|Železno]] (''Eisenstadt'') |style=text-align:right| 3965 ||style=text-align:right| 301.790 |- | 2 / K ||[[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] (''Kärnten'') || [[Celovec]] (''Klagenfurt am Wörthersee'') |style=text-align:right| 9537 ||style=text-align:right| 570.095 |- | 3 / N ||[[Spodnja Avstrija]] (''Niederösterreich'') || [[St. Pölten]] |style=text-align:right| 19.180 ||style=text-align:right| 1.727.514 |- | 4 / O ||[[Gornja Avstrija|Zgornja Avstrija]] (''Oberösterreich'') || [[Linz]] |style=text-align:right| 11.983 ||style=text-align:right| 1.535.519 |- | 5 / S ||[[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]] || [[Salzburg]] |style=text-align:right| 7155 ||style=text-align:right| 572.846 |- | 6 / St ||[[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] (''Steiermark'') || [[Gradec]] (''Graz'') |style=text-align:right| 16.399 ||style=text-align:right| 1.271.716 |- | 7 / T ||[[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] (''Tirol'') || [[Innsbruck]] |style=text-align:right| 12.648 ||style=text-align:right| 777.660 |- | 8 / V ||[[Predarlska]] (''Vorarlberg'') || [[Bregenz]] |style=text-align:right| 2602 ||style=text-align:right| 411.784 |- | 9 / W ||colspan=2| [[Dunaj]] (''Wien'') |style=text-align:right| 415 ||style=text-align:right| 2.028.289 |} === Zunanja politika === Avstrija je članica [[Evropska unija|Evropske unije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Konference za varnost in sodelovanje v Evropi]] in opazovalka v [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropski uniji]]. Je tudi soustanoviteljica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]]. === Eksklave in enklave === Na ozemlju Avstrije se nahaja [[Kleinwalsertal]], ki je funkcionalno [[enklava]] Zvezne republike Nemčije. Kleinwalsertal je sicer del Predarlskega in geografsko meji neposredno nanj, vendar je zaradi topografije ozemlja kraj dostopen samo preko Nemčije. Druga funkcionalna enklava Nemčije je naselbina Jungholz na Tirolskem, ki ni dosegljiva iz Avstrije in je z matično državo povezana le preko 1636 metrov visokega vrha Sorgschrofen. Tako imenovani dvorni gozdovi (Saalforste) se nahajajo na avstrijskem ozemlju, vendar so v zasebni pravni lasti Bavarske. Funkcionalna avstrijska enklava je bila še na švicarskem ozemlju. Švicarskega [[Samnaun|Samnauna]] dolgo časa ni bilo mogoče doseči iz Švice po cesti, temveč prek Avstrije (Tirolske). Zaradi tega so v 19. stoletju opustili retoromanščino in jo nadomestili s tirolščini podobnim narečjem. Sedaj ima Samnaun že tudi cestno povezavo z matično Švico, ima pa še naprej status [[brezcarinska cona|brezcarinske cone]]. Do leta 1980 je podoben status kot Samnaun imel tudi Spiss na avstrijsko-švicarski meji. Kraj je bil dolgo časa dostopen samo iz Samnauna in se je moral upirati izseljevanju, saj je v nasprotju z drugimi enklavami imel malo gospodarskih možnosti, V okviru avstrijske države predstavlja okraj [[Lienz]] (tudi [[Vzhodna Tirolska]]) eksklavo zvezne dežele [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolske]].<ref>{{navedi splet |url=http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |title=Same Name, Other Side of the Border (Part IV: Southern and Eastern Europe) |accessdate=31.5.2015 |date=2012 |work=The Basement Geographer |archive-date=2015-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150322231144/http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |url-status=dead}}</ref> === Vojska === {{Več slik |align = right |direction= vertical |footer = |footer_align = center |footer_background= |width = 250 |image1 = Leopard 2A4 Austria 4.JPG |caption1= [[Glavni bojni tank]] [[Leopard 2|Leopard 2A4]] Kopenske vojske avstrijskih oboroženih sil |image2 = Eurofighter Typhoon AUT.jpg |caption2= [[Lovsko letalo]] [[Eurofighter Typhoon]] Vojaškega letalstva avstrijskih oboroženih sil }} Moč avstrijskih oboroženih sil (nemško: ''Österreichisches Bundesheer'', dobesedno Avstrijska zvezna vojska) v veliki meri sloni na [[nabor|naborniškemu sistemu]]. Vojaška obveznost se za moške prične z&nbsp;18. letom in traja do dopolnjenega 50.&nbsp;leta starosti. [[Vojaški rok]] traja šest mesecev. Državljan ima v zvezi s služenjem vojaškega roka možnost ugovora vesti: v tem primeru se obveznost vojaškega roka izpolni s civilnim služenjem, ki traja od 9–12&nbsp;mesecev.<ref name="klinar"/> Leta 2013 je bilo v aktivni vojaški službi okoli 24.500 pripadnikov avstrijskih oboroženih sil,<ref name="EDA">{{navedi splet |url= http://www.eda.europa.eu/info-hub/defence-data-portal/Austria/year/2013|title=Defence Data of Austria in 2013 |accessdate=18.7.2015 |publisher=European Defence Agency}}</ref> število pripadnikov rezervne sestave pa se trenutno giblje okoli 27.000.<ref name="GFP"/> Kopenska vojska ima v svoji sestavi okoli 60&nbsp;[[tank]]ov, 400&nbsp;[[pehotno bojno vozilo|pehotnih bojnih vozil]] in 80&nbsp;[[samovozna artilerija|samovoznih artilerij]], Vojaško letalstvo ima okoli 130&nbsp;zrakoplovov, od tega 15&nbsp;lovcev in 70&nbsp;[[helikopter]]jev.<ref name="GFP">{{navedi splet |url= http://www.globalfirepower.com/country-military-strength-detail.asp?country_id=austria|title=Austria Military Strength |accessdate=18.7.2015 |date=1.4.2015|publisher=Global Firepower (GFP)}}</ref> Leta 2013 so vojaški izdatki znašali 2.432 milijonov [[Evro|€]], kar je predstavljalo 0,78 % [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]].<ref name="EDA"/> Glavni sektorji Avstrijske zvezne vojske so Kopenska vojska (''Landstreitkräfte''), Vojaško letalstvo (''Luftstreitkräfte'') ter enote za mednarodne misije (''Internationale Einsätzein'') in specialne sile (''Spezialeinsatzkräfte''), ki delujejo pod enotnim poveljstvom (''Streitkräfteführungskommando'', SKFüKdo). Glede na to, da je Avstrija celinska država, nima svoje [[vojna mornarica|vojne mornarice]]. Vrhovni poveljnik avstrijskih oboroženih sil je predsednik države. Nadzor nad oboroženimi silami ima Zvezni svet za obrambo, ki ga vodi zvezni kancler. Zvezni svet za obrambo sestavljajo še podkancler, minister za obrambo, minister za zunanje zadeve in ostali resorni ministri ter načelnik generalštaba Avstrijske zvezne vojske in načeloma tudi predstavniki vseh v državnem svetu zastopanih strank.<ref name="klinar">{{navedi knjigo|author=Klinar T. |year=2007 |title=Primerjava organiziranosti in nalog oboroženih sil Avstrije in Slovenije ''[diplomsko delo]''|publisher=Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/specialisticna/docs/spec_klinar-tomaz.doc}}</ref> Naloge Avstrijske zvezne vojske so vojaška obramba države ter v povezavi s tem obramba ustavne ureditve in demokratične svobode prebivalstva ter vzdrževanje notranje državne ureditve in varnosti, pomoč v primeru naravnih nesreč in nezgod ter pomoč v tujini pri vzdrževanju miru, izvajanju humanitarne pomoči in pomoči v primeru naravnih nesreč, kot tudi iskalne in reševalne naloge.<ref name="klinar"/> V tujini je trenutno največ pripadnikov na [[Kosovo|Kosovu]] (507 pripadnikov, [[KFOR]]), v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] (324 pripadnikov, [[EUFOR]] Althea) in v [[Libanon]]u (171 pripadnikov, [[UNIFIL]]).<ref>{{navedi splet|title=Auslandseinsätze des Bundesheeres|url=http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|accessdate=18.7.2015|date=Julij 2015|publisher=Bundesheer|language=de|archive-date=2015-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20150722001112/http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|url-status=dead}}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Avstrije}} [[Slika:Oesterreich topo.png|thumb|upright=1.4|Topografska karta Avstrije s prikazanimi mesti z več kot 100.000 prebivalci.]] Avstrija je zaradi svoje lege v Alpah pretežno gorata država. Srednjevzhodne Alpe, Severne apneniške Alpe in Južne apneniške Alpe delno ležijo v Avstriji. Od celotne površine Avstrije (83.871 km<sup>2</sup>) se le približno četrtina lahko šteje za nižinsko, le 32 % države pa leži pod 500 metri nadmorske višine. Alpe zahodne Avstrije se v vzhodnem delu države nekoliko umaknejo nižinam in ravninam. Avstrija leži med 46° in 49° severne širine ter 9° in 18° vzhodne dolžine. Razdelimo jo lahko med pet območij, med katerimi je z 62 % ozemlja največje tisto, ki pripada [[Vzhodne Alpe|Vzhodnim Alpam]]. Avstrijsko predgorje ob vznožju Alp in [[karpati|Karpatov]] zavzemajo 12 %, predgorje na vzhodu in območja, ki obdajajo obrobje [[Panonska nižina|Panonske nižine]], pa približno prav tako 12 %. Drugo večje [[Gora|gorsko]] območje, precej nižje od Alp, je na severu. Znano kot avstrijska [[granit]]na [[planota]] in leži v osrednjem delu [[Češki masiv|Češkega masiva]] ter zavzema 10 % Avstrije. Avstrijski del [[Dunajska kotlina|Dunajske kotline]] pokriva ostale 4 %. V Avstriji gozdna pokritost predstavlja približno 47 % celotne površine, kar je leta 2020 ustrezalo 3.899.150 hektarjem (ha) gozda, kar je več kot 3.775.670 hektarjev (ha) leta 1990. Leta 2020 je naravno obnavljajoči se gozd pokrival 2.227.500 hektarjev (ha), zasajeni gozd pa 1.671.500 hektarjev (ha). Od naravno obnavljajočega se gozda je bilo 2 % primarnih gozdov (ki jih sestavljajo avtohtone drevesne vrste brez jasno vidnih znakov človeške dejavnosti), približno 23 % gozdne površine pa je bilo znotraj zavarovanih območij. Za leto 2015 je bilo 18 % gozdnih površin v javni lasti, 82 % v zasebni lasti in 0 % z lastništvom, navedenim kot drugo ali neznano.<ref>{{Cite book|url=https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/a6e225da-4a31-4e06-818d-ca3aeadfd635/content|title=Terms and Definitions FRA 2025 Forest Resources Assessment, Working Paper 194|publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations|year=2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Global Forest Resources Assessment 2020, Austria|url=https://fra-data.fao.org/assessments/fra/2020/AUT/home/overview|website=Food Agriculture Organization of the United Nations}}</ref> Fitogeografsko Avstrija spada v srednjeevropsko provinco Cirkumborealne regije znotraj Borealnega kraljestva. Po podatkih [[WWF]] lahko ozemlje Avstrije razdelimo na štiri [[ekoregija|ekoregije]]: srednjeevropske mešane gozdove, panonske mešane gozdove, alpske iglavce in mešane gozdove ter zahodnoevropske širokolistne gozdove.<ref name="DinersteinOlson2017">{{Cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant |last10=Noss |first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|last15=Barber|first15=Charles Victor|date=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first17=Cyril|last18=Martin|first18=Vance|last19=Crist|first19=Eileen |last20=Sechrest |first20=Wes|last21=Price|first21=Lori|last22=Baillie|first22=Jonathan E. M.|last23=Weeden|first23=Don|last24=Suckling|first24=Kierán|last25=Davis|first25=Crystal|last26=Sizer|first26=Nigel|last27=Moore|first27=Rebecca|last28=Thau|first28=David|last29=Birch|first29=Tanya |last30=Potapov |first30=Peter|last31=Turubanova|first31=Svetlana|last32=Tyukavina|first32=Alexandra|last33=de Souza|first33=Nadia|last34=Pintea|first34=Lilian|last35=Brito|first35=José C.|last36=Llewellyn|first36=Othman A.|last37=Miller|first37=Anthony G.|last38=Patzelt|first38=Annette|last39=Ghazanfar|first39=Shahina A. |last40=Timberlake |first40=Jonathan|last41=Klöser|first41=Heinz|last42=Shennan-Farpón|first42=Yara|last43=Kindt|first43=Roeland|last44=Lillesø|first44=Jens-Peter Barnekow|last45=van Breugel|first45=Paulo|last46=Graudal|first46=Lars|last47=Voge|first47=Maianna|last48=Al-Shammari|first48=Khalaf F.|last49=Saleem|first49=Muhammad}}</ref> Avstrija je imela leta 2018 povprečno oceno indeksa integritete gozdne krajine 3,55/10, kar jo uvršča na 149. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{Cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G. |last10=Callow |first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|date=2020|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity – Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|page=5978|bibcode=2020NatCo..11.5978G|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|issn=2041-1723|pmc=7723057|pmid=33293507|doi-access=free|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A. |last20=Hofsvang |first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S. |last30=Mendez |first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B. |last40=Stevens |first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.}}</ref> 6 najvišjih avstrijskih gora: {| class="wikitable sortable" |- style=background:#DDD ! # !!Ime !!Višina !!Gorovje |- | 1 || {{Sort|Grossglockner|[[Großglockner]] (Veliki Klek)}} || 3.798 m || {{Sort|Ture, visoke|[[Zahodne Ture|Visoke Ture]]}} |- | 2 || [[Wildspitze]] || 3.772 m || {{Sort|Otztalske Alpe|[[Ötztalske Alpe]]}} |- | 3 || [[Kleinglockner]] || 3.770 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 4 || {{Sort|Weisskugel|[[Weißkugel]]}}|| 3.739 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 5 || {{Sort|Poschlturm|[[Glocknerwand|Pöschlturm]]}} || 3.721 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 6 || {{Sort|Hortnagelturm|[[Glocknerwand|Hörtnagelturm]]}} || 3.719 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |} <gallery class=center mode=packed> Neusiedler See -- Podersdorf.jpg|[[Nežidersko jezero]] v [[Panonska nižina|Panonski nižini]] Stadtteile von Wien entlang der Donau (gesehen von Nordwesten).jpg|[[Dunajska kotlina]] Krems and mautern from ferdinandswarte.jpg|[[Krems an der Donau|Krems]] na koncu doline pri [[Wachau]]-u 1 hallstatt austria.jpg|Pogled na [[Hallstatt]] Vorderhopfreben Üntschenspitze 1.jpg|Avstrijsko podeželje v pokrajini [[Schoppernau]] poleti Heiligenblut kirche2.jpg|Pogled na [[Großglockner]] iz vasice [[Heiligenblut am Großglockner|Heiligenblut]] Oberleis 01 2008.JPG|Nižavje [[Weinviertel]] 2013-12-Nassfeld (11)a.jpg|Avstrijske Alpe na Koroškem Semmering Railway 2013.jpg|[[Železniška proga čez Semmering]] v Vzhodnih Alpah </gallery> === Podnebje === [[Slika:Rr-ann zamg.png|thumb|upright|Povprečna letna količina padavin v Avstriji]] Največji del Avstrije leži v [[zmerno topli pas|zmerno toplem pasu]], kjer prevladujejo [[zahod]]ni vetrovi. Ker okoli dve tretjine dežele pokrivajo Alpe, prevladuje [[gorsko podnebje]]. Na vzhodu v Panonski nižini in ob Donavski dolini ima podnebje celinski značaj, z manj padavinami kot v Alpah. Čeprav je v Avstriji pozimi hladno (−10 do 0&nbsp;°C), so lahko poletne temperature razmeroma visoke,<ref name="Climate">{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101202042009/http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archivedate=2.12.2010|title=Average Conditions, Vienna, Austria|year=2006|publisher=British Broadcasting Corporation|accessdate=24.5.2009}}</ref> s povprečnimi temperaturami okoli 25&nbsp;°C in najvišjo temperaturo 40,5&nbsp;°C, izmerjeno avgusta 2013.<ref name=ZAMG>[http://www.zamg.ac.at/cms/de/klima/klimauebersichten/klimamittel-1971-2000 Klima]. Central Institute for Meteorology and Geodynamic</ref> {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Lech, Vorarlberg (1440 m; povprečne temperature 1982 – 2012) Dfc, meji na Dfb. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-0,7 |Feb high C= 0,3 |Mar high C= 3,5 |Apr high C= 7,1 |May high C=11,8 |Jun high C=17,4 |Jul high C=16,8 |Aug high C=14,3 |Sep high C=15,1 |Oct high C= 9,7 |Nov high C= 3,7 |Dec high C= 0,1 |Average high C= |Jan mean C=-4,5 |Feb mean C=-3,7 |Mar mean C=-0,6 |Apr mean C= 2,9 |May mean C= 7,3 |Jun mean C=10,6 |Jul mean C=12,7 |Aug mean C=12,2 |Sep mean C= 9,9 |Oct mean C= 5,6 |Nov mean C= 0,4 |Dec mean C=-3,3 |year mean C= |Jan low C=-8,2 |Feb low C=-7,6 |Mar low C=-4,7 |Apr low C=-1,3 |May low C= 2,8 |Jun low C= 6,0 |Jul low C= 8,0 |Aug low C= 7,7 |Sep low C= 5,6 |Oct low C= 1,6 |Nov low C=-2,9 |Dec low C=-6,6 |Average low C= |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 59 |Feb precipitation mm= 54 |Mar precipitation mm= 56 |Apr precipitation mm= 70 |May precipitation mm=103 |Jun precipitation mm=113 |Jul precipitation mm=133 |Aug precipitation mm=136 |Sep precipitation mm= 95 |Oct precipitation mm= 67 |Nov precipitation mm= 78 |Dec precipitation mm= 66 |year precipitation mm = |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/117363/|title= Lech climate data}} }} {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Kühtai, Tirolska (2060 m; povprečne temperature 1982 – 2012) ET, podobno kot Dfc. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-3,3 |Feb high C=-3,2 |Mar high C=-0,9 |Apr high C= 2,3 |May high C= 7,0 |Jun high C=10,4 |Jul high C=12,7 |Aug high C=12,3 |Sep high C= 9,6 |Oct high C= 6,3 |Nov high C= 0,5 |Dec high C=-2,4 |Average high C = |Jan mean C=-6,6 |Feb mean C=-6,5 |Mar mean C=-4,2 |Apr mean C=-1,1 |May mean C= 3,4 |Jun mean C= 6,6 |Jul mean C= 8,8 |Aug mean C= 8,6 |Sep mean C= 6,4 |Oct mean C= 2,9 |Nov mean C=-2,4 |Dec mean C=-5,4 |year mean C = |Jan low C=-9,9 |Feb low C=-9,8 |Mar low C=-7,5 |Apr low C=-4,4 |May low C=-0,2 |Jun low C= 2,9 |Jul low C= 4,9 |Aug low C= 4,9 |Sep low C= 3,3 |Oct low C=-0,5 |Nov low C=-5,2 |Dec low C=-8,4 |Average low C = |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 73 |Feb precipitation mm= 66 |Mar precipitation mm= 80 |Apr precipitation mm= 87 |May precipitation mm=115 |Jun precipitation mm=126 |Jul precipitation mm=148 |Aug precipitation mm=138 |Sep precipitation mm= 96 |Oct precipitation mm= 74 |Nov precipitation mm= 83 |Dec precipitation mm= 72 |year precipitation mm= |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/111749/|title= Kühtai climate data}} }} === Jezera === Največje [[Jezero|jezero]] je [[Nežidersko jezero]] na Gradiščanskem, od katerega približno 77 % celotne površine 315&nbsp;km² leži v Avstriji, ostanek pa pripada Madžarski. Sledijo [[Attersee (See)|Attersee]] s 46&nbsp;km² in [[Traunsee]] s 24&nbsp;km² v Zgornji Avstriji. Tudi [[Bodensko jezero]] s svojimi 536&nbsp;km² na tromeji z Nemčijo (deželi [[Bavarska]] in [[Baden-Württemberg]]) in Švico s svojim manjšim delom leži na avstrijskem ozemlju. Za poletni [[turizem]] imajo jezera poleg gora velik pomen, še posebej koroška in salzburška. Najbolj znana koroška jezera so: [[Vrbsko jezero]] (''Wörthersee'') pri Celovcu, [[Milštatsko jezero]] nad [[Špital ob Dravi|Špitalom]], [[Osojsko jezero]] (''Ossiacher See'') pri Beljaku in [[Belo jezero (Koroška)|Belo jezero]] (''Weißensee'') (med [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohorjem]] in Špitalom). Znani sta tudi [[Mondsee (jezero)|Mondsee]] in [[Wolfgangsee]] na meji med Salzburgom in Zgornjo Avstrijo. === Reke === Večji del Avstrije spada preko [[Donava|Donave]] neposredno k [[Črno morje|črnomorskemu]] porečju, približno ena tretjina na jugovzhodu pa preko [[Mura|Mure]] (nemško ''Mur'') in [[Drava|Drave]] (''Drau'') in nato posredno zopet preko Donave zopet k črnomorskemu porečju. Le majhen del (2.366&nbsp;km²) na Zahodu se odvodnjava preko reke Ren (''Rhein'') v [[Atlantski ocean|Atlantik]] in na severu preko reke [[Laba|Labe]] (918&nbsp;km²) v [[Severno morje]]. Večji pritoki reke Donave (od zahoda proti vzhodu): * [[Lech (reka)|Lech]], [[Isar]] in [[Inn]] se v Donavo izlivajo na [[Bavarska|Bavarskem]]. Te reke odvodnjavajo Tirolsko, medtem ko [[Salzach]], pritok reke Inn, odvodnjava večino dežele Salzburg. Na [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburškem]] so tudi najvišji avstrijski [[Krimmlski slapovi]]. * [[Traun (Donava)|Traun]], [[Aniža (reka)|Aniža (Enns)]], [[Ybbs]], [[Erlauf (reka)|Erlauf]], [[Pielach]], [[Traisen (reka)|Traisen]], [[Wien (reka)|Wienfluss]], in [[Fischa]] odvodnjavajo ozemlje južno od Donave (so desni pritoki): Zgornjo Avstrijo, Štajersko, Spodnjo Avstrijo in Dunaj. * [[Große Mühl|Veliki]] in [[Mali Mühl]], [[Rodl]],[[Gusen (reka)| Gusen]] in [[Aist (reka)|Aist]], [[Kamp (reka)|Kamp]], [[Göllersbach]] in [[Rußbach (Donava)|Rußbach]] ter [[Thaya]] na severu in [[March (reka)|March]] na vzhodu odvodnjavajo ozemlje severno od Donave (so levi pritoki Donave): dele Zgornje in Spodnje Avstrije. Mura odvodnjava salzburški predel [[Lungau]] in Štajersko, na [[Hrvaška|Hrvaškem]] se izliva v Dravo, ki sama odvodnjava Koroško in vzhodno Tirolsko (Drava se v Donavo izliva na meji s [[Srbija|Srbijo]]). [[Raba]] (nemško: ''Raab'') odvodnjava del Štajerske in se na Madžarskem izliva v rokav Donave. Ren odvodnjava večino Predarlškega, teče skozi [[Bodensko jezero]] in se izliva v Severno morje. Reka [[Lainsitz]] je skoraj nepomembna, vendar je edina avstrijska reka, ki se iz Spodnje Avstrije preko Češke izliva v [[Laba|Labo]]. [[Slika:Danube In The Wachau Valley.jpg|thumb|center|upright=1.8|[[Donava]] v [[Wachau|dolini Wachau]] ([[Dürnstein]] povsem na levi in [[Krems an der Donau]] povsem na desni). Dolina Wachau je od leta 2000 zaradi arhitekturne in kmetijske zgodovine vpisana v [[UNESCO|Unescov]] [[Seznam svetovne dediščine]] kot kulturna krajina.<ref name=Unesco>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/970|title=Wachau Cultural Landscape|accessdate=5.12.2010|publisher=Unseco.org}}</ref><ref name=Report>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/archive/repcom00.htm#970|title=United Nations Educational, Scientific And Cultural Organization Convention Concerning The Protection Of The World Cultural And Natural Heritage, World Heritage Committee:Twenty-fourth session, Cairns, Australia:27 November – 2 December 2000: Report |accessdate=5.12.2010|publisher=Unesco.org}}</ref>]] == Gospodarstvo == [[Slika:Products exported by Austria.png|thumb|upright=1.5|Drevesna struktura izdelkov, ki jih izvaža Avstrija, po klasifikaciji HS4.]] [[Slika:Wien 07 Mariahilfer Straße Shopping a.jpg|thumb|upright|[[Mariahilf]] nakupovalna avenija na Dunaju]] [[Slika:13-08-30-wien-by-RalfR-123.jpg|thumb|upright|Moderni [[Dunaj]], Dunajski mednarodni center z uradi [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in stavbo DC Tower&nbsp;1.]] Avstrija, ki je po bruto [[Kosmati domači proizvod|domačem proizvodu]] na prebivalca na 12.&nbsp;mestu v svetu,<ref name=autogenerated1>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2012/01/weodata/weorept.aspx?sy=2009&ey=2012&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=122&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CLP&grp=0&a=&pr.x=37&pr.y=14 |title=Austria|publisher=International Monetary Fund|accessdate=17. april 2012}}</ref> ima dobro razvito [[socialno-tržno gospodarstvo]] in visok življenjski standard. Do 1980-ih je Avstrija [[Nacionalizacija|nacionalizirala]] precej največjih industrijskih podjetij; v zadnjih letih pa je [[privatizacija]] skrčila državno lastništvo na stopnjo, primerljivo z ostalimi evropskimi državami. Delavska gibanja so v Avstriji še posebej močna in imajo znaten vpliv na delavsko politiko. Poleg zelo razvite [[Industrija|industrije]] je mednarodni [[turizem]] najpomembnejši del gospodarstva. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[industrija]] (zlasti kovinsko-predelovalna industrija, avtomobilska, elektrokemija in inženiring) 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %. Majhna in srednje velika podjetja imajo v avstrijskem gospodarstvu velik pomen. Z več kot 300.000 podjetji v proizvodnji in storitvah jih kar 99,6 % sodi v kategorijo majhnih in srednje velikih podjetij (SME - ''small and medium enterprises''), le približno 1.400 podjetij ima več kot 250 zaposlenih. V povprečju imajo avstrijska podjetja manj kot 10&nbsp;zaposlenih. SME skupaj zaposlujejo dve tretjini vseh zaposlenih in proizvedejo 50 % BDP.<ref name="izvoznookno">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx |title=Avstrija: Predstavitev države |accessdate=16.2.2015 |work=[[SPIRIT]]}}</ref> Največje delniške družbe so: <ref name="Forbes 2000">{{navedi splet |url=http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |title=Forbes Global 2000: Austria's Largest Companies |accessdate=15.3.2015 |date=30.6.2013 |work=[[Forbes]] |archive-date=2015-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403081328/http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://austriantimes.at/news/Business/2013-04-19/48107/11%20Top%20Austrian%20Firms%20make%20it%20to%20world%20top%20list|title=11 Top Austrian Firms make it to world top list |accessdate=15.3.2015 |date=19.4.2013 |work=Austriantimes.at}}</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Mesto na svetu !! Podjetje !! Promet (milijard [[USD]]) !! Tržna vrednost (milijard USD) |- | {{0}}304.|| [[OMV|OMV Group]] ([[Nafta|nafta]] in derivati) ||56,3 ||14,7 |- | {{0}}655.|| [[Raiffeisen Bank International]] ([[Banka|bančništvo]]) ||13,9 ||{{0}}7,6 |- | {{0}}672.|| Erste Group Bank (bančništvo) ||15,5 ||12,3 |- | {{0}}723.|| Vienna Insurance Group ([[Zavarovalnica|zavarovalništvo]]) ||12,4 ||{{0}}6,6 |- | {{0}}920.|| Voestalpine (proizvodnja [[Jeklo|jekla]]) ||16,1 ||{{0}}5,8 |- | 1229.|| Verbund (proizvodnja [[Električna energija|električne energije]]) ||{{0}}4,1 ||{{0}}7,4 |- | 1369.|| Strabag (gradbeništvo) ||17,8 ||{{0}}2,4 |- | 1372.|| Uniqa (zavarovalništvo) ||{{0}}7,6 ||{{0}}3,0 |- | 1558.|| Andritz (strojna industrija) ||{{0}}6,7 ||{{0}}7,0 |- | 1697.|| Volksbank (bančništvo) ||{{0}}2,2 ||{{0}}1,0 |- | 1798.|| Immofinanz (investicije v [[Nepremičnina|nepremičnine]]) ||{{0}}1,6 ||{{0}}4,3 |} Poleg tega iz Avstrije izhajajo tudi druga mednarodno znana podjetja, npr. [[Red Bull]], [[Swarowski]], [[ÖBB]] (Avstrijske železnice), [[Manner]] in druga.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=205&nav=industry |title=Top 10 strongest Austrian Brands in 2014 |accessdate=15.3.2015 |work=Eurobrand}}</ref> Zgodovinsko je Nemčija najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Avstrije, kar je lahko zaradi hitrih sprememb v nemškem gospodarstvu za Avstrijo na dolgi rok škodljivo. Od vstopa Avstrije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] (EU) so Avstrijci okrepili gospodarske vezi z drugimi EU gospodarstvi in s tem zmanjšali gospodarsko odvisnost od Nemčije. Dodatno je članstvo v EU prineslo številne tuje investitorje, ki sta jih pritegnila avstrijski pristop k enotnemu evropskemu trgu in bližina vzhajajočih gospodarstev [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]]. Od razkroja komunizma so bila avstrijska podjetja aktivni igralci in združevalci na področju Vzhodne Evrope. Med 1995 in 2010 je bilo v povezavi z avstrijskimi družbami javno objavljenih 4.868 združitev in pripojitev v skupni vrednosti 163&nbsp;milijard&nbsp;EUR.<ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#MergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26.7.2011 | url-status=live}}</ref> Največje transakcije z avstrijsko vključenostjo so bile <ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#TopMergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26 July 2011 | url-status=live}}</ref>: pripojitev [[Bank Austria]] s strani [[HypoVereinsbank|Bayerische Hypo- und Vereinsbank]] za 7,8&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2000, pripojitev [[Porsche|Porsche Holding Salzburg]] s strani [[Volkswagen Group]] za 3,6&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2009<ref>{{navedi splet|last=Ramsey |first=Jonathon |url=http://www.autoblog.com/2009/12/08/volkswagen-takes-49-9-percent-stake-in-porsche-ag/ |title=Volkswagen takes 49.9&nbsp;percent stake in Porsche AG |publisher=Autoblog.com |accessdate=24.7.2011}}</ref> in pripojitev [[Banca Comercială Română]] s strani [[Erste Group]] za 3,7&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2005.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.erstegroup.com/de/Download?chronicleId=0901481b80005991.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-15 |archive-date=2011-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110809152940/http://http/ |url-status=dead}}</ref> Majhno, a zelo razvito [[kmetijstvo]] zaposluje preko 5 % delovno aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski dejavnosti sta [[Govedo|govedoreja]] in [[vinogradništvo]]. Hitro se razvija tudi ekološko kmetijstvo, ki trenutno predstavlja 10 % kmetijske proizvodnje.<ref name="izvoznookno"/> Čeprav ima razvito tržno gospodarstvo, je v Avstriji še vedno močno prisotna korupcija, ki državo letno po nekaterih ocenah stane okrog 27 milijard evrov. Nekatere od zadnjih korupcijskih afer so prodaja državnih stanovanj,<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-avstrijo-stane-27-milijard-evrov-na-leto.html|title=Korupcija Avstrijo stane 27 milijard evrov na leto |accessdate=23.5.2015 |date=2.5.2015 |work=Delo d.d.}}</ref> nakup [[Lovsko letalo|lovskih]] vojaških [[Letalo|letal]] [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-in-avstrija-kazen-naj-bo-vzgojna.html|title=Korupcija in Avstrija: Kazen naj bo vzgojna |accessdate=2.5.2015 |date=8.6.2013 |work=Delo d.d.}}</ref> ter sumljivi posli (med drugim v Sloveniji in na Hrvaškem) Hypo Alpe Adria Bank, zaradi katere je skoraj bankrotirala avstrijska zvezna dežela Koroška.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2014/03/hypo.aspx?format=json&hide_hf=1&mob=1&os=ios&ver=2.2|title=Kako so Avstrijci zavozili svojo banko Hypo in koliko bodo plačali za njeno reševanje |accessdate=2.5.2015 |date=10.3.2014 |work=Planet.Siol.net}}</ref> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo"/> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15.&nbsp;mestu.<ref name="okno2016"/> Slovensko [[Luka Koper|pristanišče Koper]] je za avstrijsko gospodarstvo najpomembnejše [[Morje|morsko]] pristanišče.<ref>{{navedi splet |url=http://izvozniki.finance.si/8814300/Intervju-Avstrija-je-najpomembnej%C5%A1i-tuji-trg-Luke-Koper |title=Intervju: Avstrija je najpomembnejši tuji trg Luke Koper |accessdate=15.3.2015 |date=10.12.2014 |work=Finance}}</ref> Po podatkih iz leta 2014 dela v Avstriji več kot 14.000 Slovencev, večinoma v krajih, ki mejijo na [[Koroška regija|Koroško]], [[Štajerska|Štajersko]] in [[Prekmurje]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/slovenija/v-avstriji-dela-vec-kot-14-000-slovencev.html|title=V Avstriji dela več kot 14.000 Slovencev |accessdate=16.3.2015 |date= 31.8.2014 |work=Delo d.d.}}</ref> === Turizem === Turizem h kosmatemu domačemu proizvodu Avstrije prispeva skoraj 9 %.<ref name="STAT">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf |title=TOURISMUS IN ÖSTERREICH 2007|accessdate=18.11.2008 |language=de |date= May 2008|format=PDF|publisher= BMWA, WKO, Statistik Austria| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081218105425/http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf| archivedate= 18.12.2008 | url-status=live}} {{Dead link|date=September 2010|bot=H3llBot}}</ref> Leta 2007 je bila po zaslužku iz turizma Avstrija z 18,9&nbsp;milijarde&nbsp;USD na 9.&nbsp;mestu v svetu.<ref name="UNTWO"/> Po številu turistov je bila z 20,8&nbsp;milijona obiskovalcev na 12.&nbsp;mestu.<ref name="UNTWO">{{navedi splet|url=http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf |title=UNTWO World Tourism Barometer, Vol.6 No.2 |accessdate=18.11.2008 |publisher=UNTWO |date=junij 2008 |format=PDF | archiveurl= https://web.archive.org/web/20081031013714/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf| archivedate= 31.10.2008 | url-status=live}}</ref> Najbolje ocenjene zanimivosti so:<ref>{{navedi splet |url=https://www.tripadvisor.com/Attractions-g190410-Activities-Austria.html |title=Things to Do in Austria |accessdate=4.8.2018 |work=Tripadvisor.com}}</ref> {{multi-column numbered list|1|Zgodovinsko jedro mesta Dunaj<li>Palača [[Schönbrunn]], Dunaj<li>Cesarska Palača [[Hofburg]], Dunaj<li> Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], Dunaj<li> [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj]], Dunaj<li> Gorska alpska cesta, [[Grossglockner]]<li> [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]<li> Muzej filma ''[[Tretji človek (film)|Tretji človek]]'', Dunaj<li> [[Narodni park Visoke Ture]]<li> |9|<li>Smučarsko področje Ischgl-Samnaun<li> Stekleni most - [[Hallstatt]] Skywalk ''Welterbeblick''<li> [[Trdnjava Hohensalzburg]], [[Salzburg]]<li> Hallstattsko jezero<li> Narodna knjižnica, Dunaj<li> Cerkev v Steinhofu<li> Innsbruška železnica<li> Ledenik Hintertuxer<li> Lienške gorske železnice / Osttiroler Alpine Coaster<li> |9|<li>[[Samostan Admont]]<li> Jezero Traunsee<li> Festival v Bregenzu<li> [[Samostan Melk]]<li> Panoramska alpska cesta Timmelsjoch<li> [[Wachau|Dolina Wachau]]<li> Spominski park [[Mauthausen]]<li> Narodni park [[Nockberge]]<li> [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]]}} === Električna energija === [[Slika:Verbund malta.jpg|thumb|upright|Kölnbreinski jez na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]]] Avstrija trenutno več kot polovico svoje [[Električna energija|električne energije]] proizvede s pomočjo [[Hidroenergija|hidroenergije]];<ref name="RES">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|title=Austria Renewable Energy Fact Sheet|date=23.1.2008|format=PDF|work=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009|archive-date=2009-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090620081934/http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|url-status=dead}}</ref> v Sloveniji, za primerjavo, ta delež dosega 27 %.<ref name="nasstik">{{navedi splet |url=http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/2236/V-Sloveniji-skoraj-tretjina-elektrike-iz-hidroelektrarn.aspx#.VQijheHLL1E |title=V Sloveniji skoraj tretjina elektrike iz hidroelektrarn |accessdate=17.3.2015 |date=26. 3. 2014 |work=Naš stik, glasilo slovenskega elektrogospodarstva}}</ref> Skupaj z ostalimi [[Obnovljivi viri energije|obnovljivimi viri energije]], kot so [[vetrna energija]], [[sončna energija]] in [[biomasa]], dosega stopnja oskrbovanja z obnovljivimi viri 62,89 %<ref name="Renewables">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html|title=Renewable energy in Europe|year=2006|work=Eurobserv'er|publisher=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090520023020/http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html| archivedate= 20.5.2009 | url-status=live}}</ref> celotne avstrijske porabe. Ostanek proizvedejo v elektrarnah na [[Zemeljski plin|zemeljski plin]] in [[Nafta|nafto]]. Leta 1972 je Avstrija na podlagi anonimnega glasovanja v parlamentu pričela z izgradnjo [[Jedrska elektrarna Zwentendorf|jedrske elektrarne pri Zwentendorfu]] zahodno od Dunaja. Toda leta 1978 se je na [[Referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf|referendumu]] približno 50,5 % volivcev izreklo proti uporabi jedrske energije<ref>Lonnie Johnson 168–9</ref> in parlament je izglasoval trajno prepoved uporabe jedrske energije; zgrajene elektrarne nato niso nikoli predali v obratovanje. Avstrija se na podlagi teh odločitev pogosto zavzema za zaprtje jedrskih elektrarn tudi v sosednjih državah (med drugim tudi [[Jedrska elektrarna Krško|slovenske v Krškem]]),<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2011/03/evropski_poslanec_molzer_sprasuje_eu_o_varnosti_neka.aspx|title=Evropski poslanec Mölzer sprašuje EU o varnosti Neka |accessdate=17.3.2015 |date=30.3.2011 |work=Planet.Siol.net}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/avstrija-v-boj-proti-jedrski-energiji.html|title= Avstrija v boj proti jedrski energiji |accessdate=17.3.2015 |date= 23.3.2011 |work=Delo d.d.}}</ref> pri čemer te države pogosto odgovarjajo, da same nimajo tako dobrih pogojev za proizvodnjo hidroenergije, kot jih ima Avstrija, bogata z vodnatimi alpskimi rekami. == Transport == === Letalski promet === Avstrijska letalska družba z največ povezavami z Dunaja je [[Austrian Airlines]]. Z letalsko družbo [[Niki (letalska držba)|NIKI]] ima Avstrija od leta 2003 domačega nizkocenovnega prevoznika, ki prav tako deluje z dunajskega [[Letališče|letališča]]. Drugi avstrijski nizkocenovnik je regionalna družba [[InterSky]], ki pa deluje z nemškega [[Friedrichshafen|Friedrichshafn]]a. Sedež v Avstriji imata tudi manjša prevoznika [[Welcome Air]] in [[Air Alps]]. Najpomembnejše avstrijsko letališče je: * [[Mednarodno letališče Dunaj|Letališče Dunaj]] ''(Flughafen Wien-Schwechat / VIE)'', * sledijo [[Letališče Gradec|Gradec]] ''(Flughafen Graz-Thalerhof / GRZ)'', * [[Letališče Linz|Linz]] ''(Flughafen Linz-Hörsching / LNZ)'', * [[Letališče Celovec|Celovec]] ''(Flughafen Klagenfurt-Annabichl / KLU)'', * [[Letališče Salzburg|Salzburg]] ''(Salzburg Airport W. A. Mozart / SZG)'' * in [[Letališče Innsbruck|Innsbruck]] ''(Flughafen Innsbruck-Kranebitten / INN)'', vsa z mednarodnimi povezavami. Za zvezno deželo Predarlško precej mednarodnega prometa poteka preko švicarskega letališča ''Flughafen St.&nbsp;Gallen-Altenrhein'' in nemškega letališča ''Friedrichshafen''. Regionalen pomen ima 49 letališč, od tega jih 31 nima asfaltirane steze in le 4 imajo stezo daljšo od 914&nbsp;metrov. Zgodovinskega pomena sta letališči ''Wiener Neustadt'' in tudi opuščeno dunajsko letališče Wien Aspern. To sta bili prvi dve avstrijski letališči; Aspern je bil med letoma 1912 in 1914 največje in najmodernejše evropsko letališče. Deluje tudi več vojaških letališč [[Avstrijske letalske sile|Avstrijskih letalskih sil]], npr. Wiener Neustadt, [[Zeltweg Airfield|Zeltweg]], Aigen/Ennstal in Langenlebarn/Tulln. V Avstriji kot del projekta [[Single European Sky]] deluje tudi [[Kontrola zračnega prometa|zračna kontrola]] prostora nad 28.500&nbsp;čevlji / 9.200&nbsp;metri za srednjeevropske države Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Slovenijo in Slovaško.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |title=Eurocontrol: Welcome to FAB Central Europe |accessdate=2015-03-23 |archive-date=2012-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305003027/http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |url-status=dead}}</ref> Nacionalno kontrolo civilnega spodnjega zračnega prostora izvaja Austro Control s sedežem na Dunaju. <gallery widths=200 heights=100> Austrian Airlines B777-2Z9ER (OE-LPA) taxiing at Sydney Airport.jpg|[[Boeing 777]]-200ER družbe Austrian Airlines OE-LEZ021011.jpg|[[Airbus A320|Airbus A321]]-200 letalske družbe NIKI 2011-06-14 10-23-53 Austria Niederösterreich Fischamend Markt.jpg|[[Mednarodno letališče Dunaj]] </gallery> === Ostale oblike prevoza === [[Slika:Brenner-Autobahn mit der Europabrücke bei Patsch.jpg|thumb|upright|Brennerska avtocesta A13 med Innsbruckom in Italijo z viaduktom Europabrücke pri Patschu]] Prometna infrastruktura je zaznamovana z Alpami in po drugi strani z osrednjo vlogo v Srednji Evropi, kar vpliva tako na cestne in železniške povezave. Tako je na primer dejstvo, da je bil center Avstrijskega cesarstva celinski Dunaj, botrovalo izgradnji [[Južna železnica|Južne železnice]] preko ozemlja današnje Slovenije do najpomembnejše cesarske luke, [[Trst]]a. Izgradnja prometnih poti preko Alpe zahteva precej [[predor]]ov in [[viadukt]]ov, ki morajo prenesti skrajne [[vreme]]nske razmere. Zaradi svoje osrednje vloge in ozke oblike je Avstrija tipična [[tranzit]]na država, zlasti v smereh sever-jug in sever-jugovzhod, po dvigu [[Železna zavesa|železne zavese]] pa tudi v smeri vzhod-zahod. To vse skupaj vpliva na izgradnjo prometnih poti nadstandardnih velikosti, pogosto po [[Ekologija|ekološko]] občutljivih območjih (ozke [[Dolina|doline]] ipd.), kar povzroča odpor prebivalstva. Za obvladovanje okoljskih tveganj je Avstrija relativno zgodaj pričela uvajati ukrepe, ki so urejali razmerje med okoljem in gospodarstvom. Tako je Avstrija med prvimi zahtevala vgradnjo [[katalizator]]jev v vozila, na nekaterih cestah so v veljavi omejitve hrupa in tovornega prometa ipd.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/782/9/Avstrija.aspx|title = AMZS omejitve in prazniki|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> Spodnja preglednica prikazuje razporeditev potniških kilometrov po oblikah transporta v Avstriji (podatki za leto 2007): {| class=wikitable |+ Razdelitev potniških kilometrov v Avstriji 2007<ref>[http://www.vcoe.at/ VCÖ (Hrsg.)]: ''Öffentlicher Verkehr – Weichenstellungen für die Zukunft'', Wien 2010, ISBN 3-901204-64-4, S.&nbsp;12</ref> |- ! Prevozno sredstvo!! [[Avtobus]] !! [[Železnica]]!! Osebni [[Avtomobil|avto]] !! [[Javni prevoz]] !! [[Dvokolo]] !! Druge motorozirane oblike !! [[Pešec|Peš hoja]] |- ! Delež || 9 % || 9 % || 70 % || 4 % || 3 % || 1 % || 4 % |} <gallery widths=200 heights=140> Austria A2 moedling.jpg|Večpasovna [[avtocesta]] A2 južno od Dunaja Railjet bei Guntramsdorf.JPG|Hitri [[vlak]] avstrijskih zveznih železnic (ÖBB) Längenfeldgasse 3.JPG|Dunajska [[podzemna železnica]] GuentherZ 2001 Schiff in Wien IMG0064.jpg|Potniška [[ladja]] na reki Donavi 2015-4-Danube(96).JPG|Tovorna ladja s premogom v bližini mesta [[Melk]] Murradweg_(Beginn_und_Ende).jpg|Začetek in konec (pri [[Gederovci]]h) [[Dvokolo|kolesarske]] poti ob reki [[Mura|Muri]] (''Murradweg'') </gallery> Za avtoceste se uporablja sistem plačljivih [[Vinjeta|vinjet]], dodatno pa se plačujejo nekatere mostnine in predornine.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/425/9/Relacije.aspx|title = AMZS o cestninah|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> ==== Najvažnejše državne ceste ==== Avstrijske avtoceste so avtoceste z nadzorovanim dostopom v Avstriji. Uradno se imenujejo ''Bundesstraßen A'' (''Bundesautobahnen'') in so pod pristojnostjo zvezne vlade v skladu z avstrijskim zakonom o zveznih cestah (''Bundesstraßengesetz''), ne smemo jih zamenjevati z nekdanjimi cestami ''Bundesstraßen'', ki jih avstrijske dežele vzdržujejo od leta 2002. Dovoljena najvišja hitrost je 130 km/h za avtomobile do 3500 kg. Avstrija ima trenutno 18 avtocest, ki jih gradi in vzdržuje samofinancirana delniška družba [[ASFiNAG]] na Dunaju, prihodke pa ustvarja iz pristojbin in cestnin. Vsaka trasa ima številko in uradno ime z lokalnim sklicem, ki pa ni prikazano na prometnih znakih. Trenutno avstrijsko omrežje avtocest ima skupno dolžino 1720 km. Sistem se bo razširil; ena avtocesta je trenutno v gradnji, še ena pa je načrtovana. Tranzitni promet čez glavno alpsko verigo, zlasti s tovornjaki, je povzročil znatno obremenitev krhkega alpskega ekosistema. Več akcijskih skupin poziva k prenosu tovornega prometa s cest na železnico. Leta 1991 je Avstrija podpisala Alpsko konvencijo o varstvu naravnega okolja. Najvažnejše državne avtoceste v Avstriji so: *A1 ali [[Zahodna avtocesta A1]] (''Westautobahn''): [[Dunaj]] Auhof - [[Sankt Pölten]] - [[Linz]] - [[Salzburg]] - meja z Nemčijo, dolžina 292 km. *A2 ali [[Južna avtocesta A2]] (''Südautobahn''): Dunaj - [[Gradec]] - [[Celovec]] - [[Beljak]] - meja z Italijo, dolžina 377&nbsp;km. *A3 ali Jugovzhodna avtocesta (''Südostautobahn''): Guntramsdorf - [[Železno, Avstrija|Železno]] - meja z Madžarsko, dolžina 38&nbsp;km. *A4 ali Vzhodna avtocesta (''Ostautobahn''): Dunaj Erdberg - Schwechat – Nickelsdorf - meja z Madžarsko, dolžina 66&nbsp;km. *A5 ali Severna avtocesta (''Nordautobahn''): Eibesbrunn – Wolkersdorf – Poysdorf - meja s Češko, dolžina 24&nbsp;km. *A6 ali Severovzhodna avtocesta (''Nordostautobahn''): Bruckneudorf – Kittsee - meja s Slovaško, dolžina 22&nbsp;km. *A7 ali Mühlkreis avtocesta: Linz - Unterweitersdorf - meja s Češko, avtocesta je zgrajena na delu od Linza v dolžini 29&nbsp;km. *A8 ali Innkreis avtocesta: Voralpenkreuz - Wels - Suben - meja z Nemčijo, dolžina 76&nbsp;km. *A9 ali [[Pirnska avtocesta]]: Voralpenkreuz - Leoben - Gradec - Šentilj - meja s Slovenijo, dolžina 230&nbsp;km, dvopasovnica čez predore. *A10 ali [[Turska avtocesta]]: Salzburg - [[Bischofshofen]] - Beljak, dolžina 193&nbsp;km. *A11 ali Karavanška avtocesta: Beljak - [[Avtocestni predor Karavanke|Predor Karavanke]] - meja s Slovenijo, dolžina 21&nbsp;km. *A12 ali Inntalska avtocesta: meja z Nemčijo - Kufstein - [[Innsbruck]] - Zams, dolžina 153&nbsp;km. *A13 ali [[Brennerska avtocesta]]: Innsbruck - [[prelaz Brenner]] - meja z Italijo, dolžina 35&nbsp;km. *A14 ali Rheintalautobahn: Mejni prehod Hörbranz (nemška Bundesautobahn 96) – Bregenz – Feldkirch – Bludenz-Montafon (Arlberg Schnellstraße (S16)) *A21 ali Wiener Außenringautobahn: Prestopna točka Steinhäusl (A1) – Alland – prestopna točka Vösendorf (A2, S1) *A22 ali Donauuferautobahn: Razcep Dunaj Kaisermühlen (A23) – Razcep Korneuburg – Stockerau (S3, S5) *A23 ali Südosttangente: Dunaj Altmannsdorf – Dunaj Hirschstetten *A24 ali Verbindungsspange Rothneusiedel, načrtovana *A25 ali Welser Autobahn: Prestopna točka Haid (A1)–Prestopna točka Wels (A8) *A26 ali Linzerautobahn: Razcep Hummelhof (A7) – Razcep Urfahr (A7) == Demografija == [[Slika:COB data Austria.PNG|thumb|upright=1.2|V tujini rojeni naturalizirani prebivalci Avstrije; število po državi rojstva.]] Po oceni iz januarja 2014 ima Avstrija okoli 8,5&nbsp;milijona prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/presse/075280|title=STATISTIK AUSTRIA - Presse|author=Statistik Austria|work=statistik.at}}</ref> Sama prestolnica [[Dunaj]] ima več kot 1,7&nbsp;milijona<ref name="Vienna pop" /> (2,6&nbsp;milijona skupaj s predmestji), kar predstavlja dobro četrtino prebivalstva države. Mesto samo je znano po ponudbi kulturnih dogodkov in visoki kakovosti življenja (po nekaterih raziskavah celo najvišji med svetovnimi mesti).<ref name="Dnevnik">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |title=Razvrščeno: Mesta z največjo kakovostjo življenja |accessdate=16.2.2015 |date=10. december 2011 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216215639/http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |url-status=dead }}</ref> Dunaj je z naskokom največje avstrijsko mesto. Gradec je po velikosti drugi z okoli 300.000 prebivalci, sledijo [[Linz]] (200.000), [[Salzburg]] (150.000) in [[Innsbruck]] (125.000) in [[Celovec]] (100.000); vsa ostala mesta imajo manj prebivalcev. Po raziskavi [[Eurostat]]a je leta 2010 v Avstriji živelo 1,7&nbsp;milijona v tujini rojenih prebivalcev, ker predstavlja 15,2 % vsega prebivalstva. Od tega jih je bilo 764.000 (9,1 %) rojenih izven članic Evropske skupnosti, 512.000 (6,1 %) pa v njih.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-11-034/EN/KS-SF-11-034-EN.PDF 6,5% prebivalstva ES so tujci in 9,4% jih je rojenih v tujini], Eurostat, Katya VASILEVA, 34/2011.</ref> Statistik Austria je za leto 2011 ocenil, da 81 % ali 6,75&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at">{{navedi splet |url=http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |format=PDF |publisher=Statistik Austria |title=Kommission für Migrations und Integrationsforschung der Österreichischen Akademie der Wissenschaften |year=2012 |page=27 |accessdate=2015-02-16 |archive-date=2017-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114032851/http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |url-status=dead}}</ref> ni imelo priseljenskih korenin, več kot 19 % ali 1,6&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at"/> pa ima med starši vsaj enega priseljenca. V državi živi več kot 415.000 potomcev v tujini rojenih priseljencev,<ref name="medienservicestelle.at"/> od katerih je večina že [[Naturalizacija (prebivalstvo)|naturaliziranih]]. 185.592 [[Turki|Turkov]]<ref name="medienservicestelle.at"/> (kar vključuje tudi manjšinske [[Kurdi|Kurde]]) danes predstavlja tretjo največjo etnično skupino (za [[Srbi]] in [[Nemci]]) oziroma 2,2 % skupnega prebivalstva. Leta 2003 je bilo naturaliziranih 13.000 Turkov, v tem času pa se je priselilo neugotovljivo število novih. Medtem ko se jih je 2.000 izselilo iz države, se jih je priselilo 10.000 in s tem utrdilo močan trend rasti.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/2593717.stm |title=Europe &#124; Back to school for Austria immigrants |publisher=BBC News |date=24 December 2002 |accessdate=25 March 2013}}</ref> Priseljenci iz držav nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[Srbi]], [[Hrvati]], [[Bosanci]] in [[Slovenci]]) skupaj predstavljajo okoli 5,1 % avstrijskega prebivalstva. Leta 2023 so bile najpogostejše skupine tujih prebivalcev v Avstriji naslednje:<ref>{{Cite web |date=24 August 2023 |title=Mehr als ein Viertel der Bevölkerung hat Wurzeln im Ausland |url=https://www.statistik.at/fileadmin/announcement/2023/08/20230824MigrationIntegration2023.pdf |access-date=2023-09-22|website=statistik.at}}</ref> {| class=wikitable |- !# !!Narodnost !!Št. prebivalcev |- |1.||Nemčija|| 225.012 |- |2.||Turčija|| 120.706 |- |3.||Bosna in Hercegovina|| 102.468 |- |4.||Srbija|| 116.116 |- |5.||Romunija||147.490 |- |6.||Poljska||67.168 |- |7.||Madžarska||101.679 |- |8.||Sirija||82.169 |- |9.||Hrvaška||101.803 |- |10.||Slovaška||48.477 |- |11.||Rusija||35.586 |- |12.||Italija||37.718 |- |13.||Bolgarija||38.469 |- |14.||Afganistan||50.378 |- |15.||Drugi||379.178 |- | ||Skupaj|| 1.729.820 |} Skupna [[Rodnost populacije|stopnja rodnosti]] leta 2013 je ocenjena na 1,42&nbsp;rojenih otrok na žensko,<ref name="cia.gov">[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html |date=2009-06-10}} The World Factbook</ref> kar je manj od stopnje enostavne reprodukcije, ki je pri 2,1&nbsp;otrok na žensko. Leta 2012 se je 41,5 % otrok rodilo neporočenim materam.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&plugin=1&language=en&pcode=tps00018 Eurostat - Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table]</ref> [[Pričakovana življenjska doba]] je bila leta 2013 80,04&nbsp;let (77,13&nbsp;let za moške in 83,1&nbsp;let za ženske).<ref name="cia.gov" /> Starostna piramida prebivalstva <ref>{{navedi splet |url=http://www.indexmundi.com/austria/age_structure.html |title=Austria Age structure |accessdate=18.2.2015 |date=23.8.2014 |work=IndexMundi, CIA Factbook}}</ref>: {| class=wikitable |- ! Starostna skupina v letih !! % prebivalstva |- | 0-14 let || 13,6% |- | 15-24 let || 11,6% |- | 25-54 let || 42,9% |- | 55-64 let || 12,7% |- | 65 let in več || 19,2% |} === Največja mesta === {{Največja mesta |country = Avstrija |stat_ref= [[Statistik Austria|Avstrijski statistični podatki, 1. januar 2014]] |list_by_pop= <!--link to the list of cities in the given country, if possible sorted by population--> |div_name= Zvezna dežela |div_link= Zvezna dežela Avstrije |city_1 = Dunaj| div_1 = Dunaj| pop_1 = 1.812.605 | img_1 = Maria-Theresien-Platz Wien Sept 2020 1.jpg |city_2 = Gradec| div_2 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_2 = 269.997 | img_2 = Graz (35932179023).jpg |city_3 = Linz| div_3 = Zgornja Avstrija| pop_3 = 193.814 | img_3 = Blick über Linz von der Franz-Josefs-Warte.jpg |city_4 = Salzburg| div_4 = Salzburg (zvezna dežela){{!}}Salzburg | pop_4 = 146.631 | img_4 = Hohensalzburg-mw02.jpg |city_5 = Innsbruck| div_5 = Tirolska (zvezna dežela){{!}}Tirolska| pop_5 = 124.579 |city_6 = Celovec| div_6 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_6 = 96.640 |city_7 = Beljak| div_7 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_7 = 60.004 |city_8 = Wels| div_8 = Zgornja Avstrija | pop_8 = 59.339 |city_9 = Sankt Pölten| div_9 = Spodnja Avstrija | pop_9 = 52.145 |city_10= Dornbirn| div_10 = Predarlska | pop_10 = 46.883 |city_11= Wiener Neustadt| div_11 = Spodnja Avstrija | pop_11 = 42.273 |city_12= Steyr| div_12 = Zgornja Avstrija| pop_12 = 38.120 |city_13= Feldkirch, Vorarlberg{{!}}Feldkirch| div_13 = Predarlska | pop_13 = 31.428 |city_14= Bregenz| div_14 = Predarlska | pop_14 = 28.412 |city_15= Leonding| div_16 = Spodnja Avstrija | pop_16 = 26.395 |city_16= Klosterneuburg| div_15 = Zgornja Avstrija | pop_15 = 26.174 |city_17= Baden, Avstrija{{!}}Baden| div_17 =Spodnja Avstrija | pop_17 = 25.229 |city_18= Volšperk| div_18 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_18 = 24.993 |city_19= Leoben| div_19 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_19 = 24.466 |city_20= Krems an der Donau{{!}}Krems| div_20 = Spodnja Avstrija | pop_20 = 24.085 }} === Jezik === [[Slika:Continental West Germanic languages.png|thumb|upright|Državni in področni standardi za nemški jezik]] Uradni jezik, ki ga kot materni jezik govori okoli 88,6 % prebivalsva, je [[Nemščina|nemščina]]. Sledijo [[Srbski jezik|srbski]] in [[hrvaški jezik]] (4,2 %), [[Turščina|turščina]] (2,3 %), [[madžarščina]] (0,5 %) in [[poljščina]] (0,5 %).<ref name="Language" /> Uradni jezik, ki je v rabi pri izobraževanju, tisku, obvestilih in na spletnih straneh, je nemščina, ki je skoraj enaka nemščini, ki je v rabi v Nemčiji, toda z nekaterimi razlikami v besedišču. Nemški jezik je sicer standardiziran po nemško govorečih državah: Nemčiji, Avstriji, Švici, [[Luksemburg|Luksemburgu]] in [[Lihtenštajn]]u, kot tudi v deželah s številčnejšimi nemško govorečimi manjšinami: [[Italija]], [[Belgija]] in [[Danska]]. Avstrijci govorijo tudi številna lokalna [[Narečje|narečja]], in čeprav so vsa v osnovi avstrijska nemščina, imajo zaradi razlik govorci med seboj lahko težave pri sporazumevanju. V zveznih deželah Koroška in Štajerska biva precej avtohtonih [[Koroški Slovenci|slovensko govorečih prebivalcev]], medtem ko v najbolj vzhodni deželi, Gradiščanski (nekdaj del madžarskega dela [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]) še vedno živi znatno število madžarsko in hrvaško govorečih prebivalcev narodnostnih manjšin. Od ostalih Avstrijcev, ki niso avstrijskega rodu, jih je največ iz sosednjih držav, zlasti iz bivšega [[Vzhodni blok|Vzhodnega bloka]]. Številčni so tudi številni tuji delavci (nemško: ''Gastarbeiter'', od tu slovenska popačenka ''gasterbajter'') in njihovi potomci ter begunci iz držav nekdanje [[SFRJ|Jugoslavije]]. Od leta 1994 so kot uradna manjšina priznani tudi [[Romi]] - [[Sinti]].j === Religija === [[Slika:Mariazell Basilika 3.jpg|thumb|upright|Bazilika v [[Mariazell]]u je najbolj priljubljen avstrijski romarski cilj]] [[Slika:1907 - Salzburg - View from Mönchsberg.JPG|thumb|upright|Pogled na salzburško katedralo]] Medtem ko je bila severna in osrednja Nemčija izvor [[Reformacija|reformacije]], sta bili Avstrija in [[Bavarska]] v 16. in 17. stoletju srce [[Protireformacija|protireformacije]]; v tem času je absolutistična vladavina Habsburžanov uveljavljala različne stroge ukrepe za ohranitev katoliške moči in vpliva med Avstrijci.<ref>Lonnie Johnson 28</ref><ref>Brook-Shepherd 16</ref> Habsburžani so sami sebe dalj časa videli kot varuhe katolištva, tako da so zatirali vsa druga verovanja in vere. Leta 1775 je vladarica [[Marija Terezija]] mehitaristom Kongregacije armenske katoliške cerkve podelila uradno dovoljenje za naselitev v Habsburškem imperiju. Leta 1781, v dobi avstrijskega razsvetljenstva, je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef&nbsp;II.]] za Avstrijo izdal [[Tolerančni patent]], s katerim je drugim veroizpovedim podelil omejeno svobodo verovanja. Verska svoboda je bila v [[Cislajtanija|Cislajtaniji]] razglašena kot ustavna pravica po Avstro-Ogrski dualnosti (''[[Ausgleich]])'' leta 1867, s čimer je bilo potrjeno dejstvo, da je bila monarhija poleg rimokatoliške vere tudi domovina številnih drugih veroizpovedi, npr. grške, srbske, romunske, ruske in bolgarske [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne cerkve]], [[Kalvinizem|kalvinizma]], [[Luteranska cerkev|luteranskih protestantov]] in judovske vere. Leta 1912 je bil (po [[Aneksija|aneksiji]] [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] leta 1908), v Avstriji uradno priznan tudi [[islam]].<ref name="Law of Islam 1912">{{navedi novice|url=http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|title=Imperial Gazette -1912|publisher=IGGIO Islamische Glaubensgemeinschaft in Osterreich|date=2011|accessdate=4.6. 2014|archive-date=2014-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20140606223310/http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|url-status=dead}}</ref> Avstrija je ostala pod močnim katoliškim vplivom. Po letu 1918 so v času republike možje, kot sta [[Theodor Innitzer]] in [[Ignaz Seipel]], zavzeli vodilne položaje znotraj ali blizu vlade in okrepili vpliv med avstrofašizmom; [[Engelbert Dollfuss]] in [[Kurt Schuschnigg]] sta katolištvo obravnavala v glavnem kot državno vero. Po zaključku druge svetovne vojne se je v Avstriji uveljavil [[sekularizem]] in s tem je politični vpliv Cerkve slabel. Konec 20. stoletja je bilo približno 74 % avstrijskega prebivalstva registriranih kot [[Rimokatoliška cerkev|rimokatoličani]],<ref name="Volkszählung">{{navedi splet | title=Census 2001: Population 2001 according to religious affiliation and nationality|url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf|accessdate=17.12.2007|language=de|publisher=Statistik Austria|format=PDF| archiveurl= https://web.archive.org/web/20071114090849/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf| archivedate= 14.11.2007 | url-status=live}}</ref> medtem ko se je 5 % izreklo za [[Protestantizem|protestante]].<ref name="Volkszählung" /> Avstrijski kristjani so obvezani k plačilu članstva v cerkvi v višini 1 % dohodkov; dajatev se imenuje ''Kirchenbeitrag'' (»cerkveni prispevek«). Število vernikov v obeh glavnih cerkvah zlagoma upada. Obiskovalcev nedeljskih [[Maša|maš]] je okoli 9 % (podatek iz leta 2005).<ref>{{navedi splet | title= Kirchliche Statistik der Diozösen Österreichs (Katholiken, Pastoraldaten) für das Jahr 2005 | url=http://www.katholisch.at/site/article_blank.siteswift?so=all&do=all&c=download&d=article%3A107%3A5 | accessdate= 21.4.2007}}</ref> [[Judje|Judovska]] skupnost v Avstriji (samo na Dunaju je leta 1938 štela 200.000 članov) se je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] skrčila na 4.500. 65.000 članov je bilo ubitih v [[holokavst]]u, 130.000 pa jih je emigriralo.<ref>[http://www.wien.gv.at/english/culture/jewishvienna/history/nationalsocialism.html Expulsion, Deportation and Murder – History of the Jews in Vienna] Vienna Webservice</ref> === Izobraževanje === [[Slika:Melk Stift Altstadt.jpg|thumb|upright|''Stiftsgymnasium Melk'' ([[samostan]]ska gimnazija v [[Melk]]u) je najstarejša avstrijska šola]] [[Slika:Wien - Universität (3).JPG|thumb|upright|Univerza na Dunaju]] [[Slika:Wien 02 Campus WU a.jpg|thumb|upright|''Campus'' Ekonomske fakultete na Dunaju]] Za izobraževanje v Avstriji skrbijo delno zvezne dežele in delno država sama. Šolanje je obvezno devet let, običajno do starosti 15&nbsp;let. V nekaterih osnovnih in srednjih šolah na Avstrijskem Koroškem poteka pouk delno tudi v slovenščini.<ref>{{navedi splet |url= http://www.zrss.si/?rub=2417|title= Dvojezična vzgoja in izobraževanje na avstrijskem Koroškem|accessdate=10.5.2015 |work=Zavod Republike Slovenije za šolstvo}}</ref> Predšolska vzgoja (nemško: ''Kindergarten''), v večini dežel brezplačna, je zagotovljena za otroke v starosti med tri in šest let in, čeprav neobvezna, se zaradi visoke stopnje vključenosti pojmuje kot običajen del otroške vzgoje. V skupini je okoli trideset otrok, za katere skrbi izobražen vzgojitelj in en pomočnik. ''1. Splošnoizobraževalne obvezne šole'' in ''Poklicnoizobraževalne obvezne šole (poklicne šole)''<br /> Splošna šolska obveznost v Avstriji traja 9 šolskih let in se prične s prvim septembrom, ki sledi dokončanemu 6&nbsp;letu starosti. Učenci obiskujejo: * od 1.-4. šolskega leta osnovno šolo (ljudsko šolo; nemško: ''Volksschule'') ali posebno šolo (šolo s prilagojenim programom); * od 5.-8. šolskega leta glavno šolo, splošnoizobraževalno višjo šolo (glej spodaj), višjo stopnjo ljudske šole ali posebne šole (šole s prilagojenim programom); * v 9. šolskem letu lahko obiskujejo politehniško šolo ali pa nadaljujejo z ljudsko, glavno ali posebno šolo, lahko pa obiskujejo srednjo oziroma višjo šolo. Spričevala, ki jih učenci prejmejo ob koncu šolskega leta, se imenujejo ''Jahreszeugnis'', spričevala o zaključenem izobraževanju pa se imenujejo ''Abschlusszeugnis''. Ocene so od 1&nbsp;(odlično) do 5&nbsp;(nezadostno). V osnovnih šolah ni nivojskega pouka, ker ga nadomešča diferenciacija na splošno in poklicno smer v četrtem razredu. ''2. Splošno izobraževalne višje šole'' in ''Poklicno-izobraževalne višje šole''<br /> Splošnoizobraževalna višja šola (''Gymnasium'') obsega 4-letno nižjo in 4-letno višjo stopnjo. Zaključi se z zrelostnim izpitom. Zrelostno spričevalo daje pravico do študija na univerzah, strokovnih visokih šolah in akademijah ter pravico do zaposlitve v javnih službah. Pogoj za vstop v 1. razred splošno izobraževalne višje šole: uspešen zaključek 4. razreda ljudske šole (ocena prav dobro ali dobro iz nemškega jezika, branja in matematike). V ostalih primerih je potreben sprejemni izpit. ''3. Poklicno-izobraževalne obvezne šole in poklicno-izobraževalne srednje šole''<br /> Te šole (''Hauptschule'') nudijo vajencem, ki se izobražujejo za poklic, spremljajoč in strokovno usmerjen pouk (dualno izobraževanje); podpirajo in izpolnjujejo izobraževanje v podjetjih in splošno izobrazbo. V strokovno-teoretičnem in gospodarsko-poslovnem pouku poteka pouk v dveh težavnostnih skupinah. Učenci obiskujejo pouk najmanj enkrat tedensko med šolskim letom ali pa v obliki tečaja, ki v vsakem šolskem letu traja najmanj osem tednov. Število šolskih let je odvisno od trajanja učne dobe poklica. ''4. Poklicno-izobraževalne višje šole (Fachhochschule)''<br /> Te šole v petih letih posredujejo poleg poglobljene splošne izobrazbe še višjo poklicno izobrazbo; zaključek predstavlja zrelostni in diplomski izpit, s katerim si absolventi pridobijo pravico do študija na univerzah (pri nekaterih študijskih smereh je treba opraviti dodatne izpite), na strokovnih visokih šolah in akademijah oziroma pravico do zaposlitve v javnih službah. Šolska poklicna izobrazba omogoča absolventom poklicno dejavnost v nekaterih [[obrt]]eh.<ref name="izobrazba">{{navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |title=Republika Avstrija: Izobraževalni sistem |accessdate=10.5.2015 |work=Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport |archive-date=2015-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150518091113/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |url-status=dead}}</ref> 5. Visokošolsko izobraževanje<br /> Je odprto za vse z opravljeno maturo. Od leta 2006 dalje možni sprejemni izpiti za nekatere študije (npr. medicina). Od leta 2001 dalje se za semester na javnih univerzah plačuje obvezna šolnina (''Studienbeitrag'') v višini €363,36. Šolnine ne plačajo tujci, ki ne presegajo običajne dobe študija. == Kultura in znanost == === Glasba === [[Slika:Wolfgang-amadeus-mozart 1.jpg|thumb|upright|[[Wolfgang Amadeus Mozart]] (1756–1791)]] Avstrijska preteklost evropske velesile in njeno kulturno okolje sta ustvarili širok prispevek k različnim oblikam [[umetnost]]i, najbolj opazno pa h [[Glasba|glasbi]]. Tako je bilo avstrijsko ozemlje rojstni kraj glasbenikov kot so [[Joseph Haydn]], [[Michael Haydn]], [[Franz Liszt]], [[Franz Schubert]], [[Anton Bruckner]], [[Johann Strauss starejši]] in [[Johann Strauss mlajši]] ter članov [[Druga dunajska šola|Druge dunajske šole]], kot so [[Arnold Schoenberg]], [[Anton Webern]] in [[Alban Berg]]. [[Wolfgang Amadeus Mozart]] je bil rojen v [[Salzburg]]u, takrat sicer delu samostojne cerkvene enote Svetega rimskega cesarstva, ki pa je bil kulturno močno vpet v Avstrijo, pa tudi večino svoje kariere je preživel na Dunaju Salzburg je bil dolgo časa pomembno središče glasbenih novosti. Skladatelje 18. in 19.&nbsp;stoletja je mesto močno privlačilo zaradi pokroviteljstva Habsburžanov in s tem Dunaj utrdilo na položaju evropske prestolnice klasične glasbe. V času [[barok]]a so avstrijsko glasbo zaznamovali slovanski in madžarski ljudski elementi. Dunaj je sicer pričel pridobivati na pomenu že v zgodnjem 16.&nbsp;stoletju, takrat osredotočen okoli glasbil, med drugim [[Lutnja|lutnje]]. Na Dunaju je večino svojega življenja preživel [[Ludwig van Beethoven]]. Trenutna avstrijska [[himna]], Mozartovo delo, je to postala po drugi svetovni vojni in nadomestila tradicionalno, ki je bila delo Josepha Haydna. [[Herbert von Karajan]] je z 200 milijonov prodanimi ploščami med najuspešnejšimi dirigenti v zgodovini.<ref> {{navedi knjigo| author=Lebrecht, Norman |year=2007 |title=The Life and Death of Classical Music | url=https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr |pages=[https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr/page/137 137] |publisher=Anchor |isbn=1400096588}}</ref> Kljub nekaterim kritikam, da je njegova interpretacija preveč plehka, ima status enega največjih dirigentov vseh časov; od 1960. let do smrti je bil dominantna osebnost v evropski [[klasična glasba|klasični glasbi]].<ref name="NYT obit">{{navedi novice | url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DE3DD173BF934A25754C0A96F948260 | title=Herbert von Karajan Is Dead; Musical Perfectionist was 81 | pages=A1 | work=[[The New York Times]] | author=John Rockwell | date=17 July 1989}}</ref> Avstrija je proizvedla znanega [[jazz]] glasbenika, klaviaturista [[Josef Zawinul|Josefa Zawinula]], ki je odigral pionirsko vlogo pri elektronskih glasbilih v jazzu in hkrati bil priznan samostojni skladatelj. [[pop glasba|Pop]] in [[rock]] glasbenik [[Falco]] je bil svetovno znan v 1980-ih, zlasti zaradi svoje uspešnice »[[Rock Me Amadeus]]«, posvečene Mozartu.<ref name="Falco">{{navedi splet|url=http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070113183109/http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archivedate=13 January 2007|title=Falco|year=2007|work=VH1|accessdate=17 June 2009}}</ref> Bobnar [[Thomas Lang]] je rojen na Dunaju leta 1967; zaradi tehničnih spretnosti je svetovno znan, igral pa je tudi z glasbeniki, kot sta [[Geri Halliwell]] in [[Robbie Williams]]. 10. maja 2014 je Avstrija s skladbo »[[Rise Like a Phoenix]]«, ki jo izvaja avstrijski [[transvestit|transvestitski]] umetnik [[Conchita Wurst]], osvojila [[Evrovizija 2014|Tekmovanje za pesem Evrovizije 2014]]. Za Avstrijo je bila to [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|druga zmaga]], prvo je država dosegla leta 1966. === Umetnost in arhitektura === [[Slika:Upper Belvedere palace Vienna.jpg|thumb|upright|Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], primer baročne arhitekture]] [[Slika:District heating plant spittelau ssw.jpg|thumb|upright|Hundertwasserjeva toplarna na Dunaju]] Znani avstrijski umetniki so slikarji [[Ferdinand Georg Waldmüller]], [[Rudolf von Alt]], [[Hans Makart]], [[Gustav Klimt]], [[Oskar Kokoschka]], [[Egon Schiele]], [[Carl Moll]], in [[Friedensreich Hundertwasser]], fotografi [[Inge Morath]] in [[Ernst Haas]] ter arhitekti, kot so [[Johann Bernhard Fischer von Erlach]], [[Otto Wagner]], [[Adolf Loos]], in [[Hans Hollein]] (dobitnik [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo]] leta 1985). === Film in gledališče === [[Sascha Kolowrat]] je bil avstrijski pionir filmografije. [[Billy Wilder]], [[Fritz Lang]], [[Josef von Sternberg]] in [[Fred Zinnemann]], ki so se proslavili kot mednarodno pomembni filmski producenti, izvirajo iz Avstrije. [[Willi Forst]], [[Ernst Marischka]] in [[Franz Antel]] so obogatili popularno [[kino]]produkcijo v nemško govorečih državah. [[Michael Haneke]] je postal mednarodno znan po svojih odmevnih filmskih študijah, leta 2010 pa je za svoj med kritiki dobro sprejet film ''Beli trak'' prejel tudi nagrado [[zlati globus]]. Prvi avstrijski prejemnik [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]]ja je bil [[Stefan Ruzowitzky]]. Mednarodno kariero so si ustvarili tudi igralci [[Peter Lorre]], [[Helmut Berger]], [[Curd Jürgens]], [[Senta Berger]], [[Oskar Werner]], in [[Klaus Maria Brandauer]]. [[Hedy Lamarr]] in [[Arnold Schwarzenegger]] sta postala ameriški in mednarodni filmski zvezdi (slednji je postal tudi 38. [[Kalifornija|kalifornijski]] guverner). [[Christoph Waltz]] je slavo požel za svojo vlogo v filmu ''Neslavne barabe'' (''Inglourious Bastards)'' in si z njo leta 2009 na [[Filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]] prislužil nagrado za najboljšega igralca, leta 2010 pa še oskarja za stransko vlogo. [[Max Reinhardt]] je bil specialist za spektakularne in inteligentne gledališke predstave. [[Otto Schenk]] ni bil le dober [[Gledališki igralec|odrski igralec]], temveč tudi [[Opera|operni]] režiser. === Literatura === Med znanimi Avstrijci najdemo tudi [[pesnik]]e, pisce in [[roman]]opisce; pisci romanov: [[Arthur Schnitzler]], [[Stefan Zweig]], [[Thomas Bernhard]], in [[Robert Musil]], pesniki [[Georg Trakl]], [[Franz Werfel]], [[Franz Grillparzer]], [[Rainer Maria Rilke]], [[Adalbert Stifter]], [[Karl Kraus (writer)|Karl Kraus]] ter otroška pripovednica [[Eva Ibbotson]]. Slavni sodobni pisci iger in romanov so [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovi nagrajenci]] [[Elfriede Jelinek]], [[Peter Handke]] in [[Daniel Kehlmann]]. === Znanost in filozofija === [[Slika:Sigmund Freud LIFE.jpg|thumb|upright|[[Sigmund Freud]] je bil začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]]]] Avstrija je bila zibelka številnih znanstvenikov z mednarodnim slovesom. Med njimi so [[Ludwig Boltzmann]], [[Ernst Mach]], [[Victor Franz Hess]] in [[Christian Doppler]], vsi pomembni znanstveniki 19.&nbsp;stoletja. V&nbsp;20.&nbsp;stoletju so bili v 1920. in 1930. letih v [[Jedrska fizika|jedrski fiziki]] in [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]] ključni prispevki znanstvenikov, kot so [[Lise Meitner]], [[Erwin Schrödinger]] in [[Wolfgang Pauli]]. Sodobni [[Kvantna fizika|kvantni fizik]] [[Anton Zeilinger]] je znan po prvi prikazani [[kvantna teleportacija|kvantni teleportaciji]]. Poleg [[Fizik|fizikov]] je Avstrija rodni kraj dveh izmed bolj znanih filozofov 20.&nbsp;stoletja, [[Ludwig Wittgenstein|Ludwiga Wittgensteina]] in [[Karl Popper|Karla Popperja]]. Poleg njiju so bili znani Avstrijci še [[Biologija|biologa]] [[Gregor Mendel]] in [[Konrad Lorenz]] ter [[Matematika|matematik]] [[Kurt Gödel]], pa tudi [[inženir]]ji, kot sta [[Ferdinand Porsche]] in [[Siegfried Marcus]]. Avstrijska znanost je bila vedno osredotočena na [[Medicina|medicino]] in [[Psihologija|psihologijo]], začenši s [[Paracelsus]]om v [[Srednji vek|srednjem veku]]. Na dosežkih dunajske medicinske šole 19.&nbsp;stoletja so gradili [[Theodore Billroth]], [[Clemens von Pirquet]], in [[Anton Eiselsberg|Anton von Eiselsberg]]. Avstrija je bila dom znanstvenikov, kot so začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]] [[Sigmund Freud]] in oče individualne psihologije [[Alfred Adler]], psihologov [[Paul Watzlawick|Paula Watzlawicka]] ter [[Hans Asperger|Hansa Aspergerja]] in psihiatra [[Viktor Frankl|Viktorja Frankla]]. [[Avstrijska ekonomska šol]]a, ki je ena glavnih usmeritev v sodobni [[Ekonomija|ekonomski]] znanosti, je povezana z ekonomisti, kot so [[Carl Menger]], [[Joseph Schumpeter]], [[Eugen von Böhm-Bawerk]], [[Ludwig von Mises]] in [[Friedrich Hayek]]. Drugi znani avstrijski izseljenci so teoretik managementa [[Peter Drucker]], sociolog [[Paul Felix Lazarsfeld]] in biolog [[Gustav Nossal|Sir Gustav Nossal]]. [[Slika:Diandlgwand.jpg|thumb|upright|Različne kombinacije barv lahko označujejo poreklo ženske, ki nosi dirndl]] === Narodna noša === [[Slika:Austria folklore group dsc01330.jpg|thumb|upright|Avstrijski ''Tracht'']] ''[[Dirndl]]'' [ˈdɪʁndl̩] je tradicionalno [[Ženska|žensko]] oblačilo s področja Nemčije (še posebej Bavarske), Švice, Lihtenštajna, Avstrije in Južne Tirolske. Osnova za oblačilo je zgodovinsko oblačilo [[Alpe|alpskih]] podeželanov. Oblačila, ki so po videzu delno podobna tej osnovi, so znana po imenu ''Landhausmode'' (»moda s podeželskim navdihom«). '''Dirndl krilo''' običajno opisuje lahko krožno odrezano obleko, nabrano okoli pasu in z dolžino malce preko kolena.<ref>{{navedi novice|title=Dirndl Skirts|first=Alice|last=Watt|date=26.4.2012|url=http://www.elleuk.com/fashion/what-to-wear/dirndl-skirts#image=1|work=[[Elle (magazine)|Elle]]|location=London|accessdate=7.10.2013}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Spin out with springtime's dirndl skirt|url=http://www.standard.co.uk/lifestyle/fashion/spin-out-with-springtimes-dirndl-skirt-7722321.html|work=[[London EveningStandard]]|location=London|first=Karen|last=Dacre|date=8.5.2012|accessdate=7.10.2013}}</ref> Dirndl je sestavni del ''Tracht'' mode, značilne zlasti za Avstrijo in Bavarsko. === Hrana in pijača === Sodobna avstrijska kuhinja izhaja iz Avstro-ogrskega cesarstva. Je večinoma tradicionalna kraljevska kuhinja (»Hofküche«), ki so jo stregli skozi stoletja. Znana je po uravnoteženih različicah govedine in svinjine ter brezštevilnih dodatkih [[Zelenjava|zelenjave]]. Znani so tudi slaščičarski izdelki »Mehlspeisen«, ki zajemajo specialitite, kot na primer [[sacher torta]], [[krof]]i ("Krapfen"), ki so običajno polnjeni z marelično marmelado ali kremo, in zavitek (»Strudel«: jabolčni zavitek »Apfelstrudel«, [[Skuta (mlečni izdelek)|skutni]] zavitek »Topfenstrudel« ali smetanov zavitek »Millirahmstrudel«). Kot dodatek tradicionalni domači kulinariki so nanjo vplivale tudi [[madžarska]], [[Češka|češka]], [[Židje|židovska]], [[italija]]nska, [[balkan]]ska in [[Francija|francoska]] kuhinja, od katerih je avstrijska kuhinja povzemala tako jedi kot tudi načine priprave. Na podlagi tega bi avstrijsko kuhinjo lahko prepoznali kot eno najbolj multikulturnih in nadkulturnih kuhinj v Evropi. Tipične avstrijske jedi so [[dunajski zrezek]] (''Wiener Schnitzel''), svinjska pečenka (''Schweinsbraten''), [[cesarski praženec]] (''Kaiserschmarren''), različni cmoki (''Knödel''), [[sacher torta]] (''Sachertorte'')<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |title=Sacherjeva torta: niti malo staromodna |accessdate=28.2.2015 |format=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402131252/http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |url-status=dead}}</ref> in kuhana govedina (''Tafelspitz'').<ref>{{navedi splet|url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|title=Tafelspitz Recipe|accessdate=28.2.2015|work=Austria.info|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402171148/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|url-status=dead}}</ref> Znani so tudi koroški ''Kasnudeln'' (pri koroških Slovencih ''krapci''), ki so testeni žepki, polnjeni s skuto, krompirjem, zelišči in meto, preliti s stopljeno svinjsko zaseko, mastjo ali maslom ter postreženi s solato.<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |title=Kärntner Kasnudeln |accessdate=28.2.2015 |work=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402073631/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |url-status=dead }}</ref> Pozimi je čas za ''Grenadiermarsch.''<ref>{{navedi splet |url=http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |title=Wiener Küche – Grenadiermarsch |accessdate=1.3.2015 |date=4.2.2014 |publisher=stadtbekannt.at |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402142814/http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |url-status=dead}}</ref> Priljubljene so jedi z [[Navadna lisička|lisička]]mi. Bonboni [[PEZ|Pez]] so doma iz Avstrije, tako kot [[Manner]]jeve slaščice. Avstrija je znana tudi po [[Mozartove kroglice|Mozartovih kroglicah]] in svoji [[Kava|kavni]] tradiciji. [[Pivo]], podobno kot v Sloveniji, točijo v vrčke po 0,2&nbsp;litra (''Pfiff''), 0,3&nbsp;litra (''Seidel'', ''kleines Bier'' ali ''Glas Bier'') in 0,5&nbsp;litra (''Krügerl'', ''großes Bier'' ali ''Halbe''). Na prireditvah v bavarskem stilu točijo tudi liter (''Maß'') ali dva (''Doppelmaß''). Najbolj priljubljene vrste piva so [[ležak]] (''lager'' ali ''Märzen''), naravno motno pivo (''Zwicklbier'') in pšenično pivo. Ob praznikih, na primer ob [[božič]]u ali [[Velika noč|veliki noči]], je naprodaj tudi temno pivo (''bock''). Najpomembnejša vinorodna območja so Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj. Sorta grozdja [[Grüner Veltliner]] je osnova za nekaj najbolj znanih [[belo vino|belih vin]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-209-gruner-veltliner |title=Gruner Veltliner Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref>, medtem ko je najbolj razširjena rdeča sorta [[Zweigelt]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-645-zweigelt |title=Zweigelt Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref> V Zgornji in Spodnji Avstriji, na Štajerskem in Koroškem je razširjena proizvodnja [[mošt]]a (''Most'', izgovori se podobno kot v slovenščini) iz [[Hruška|hrušk]] ali [[Jabolko|jabolk]]. Pije se tudi [[žganje]] (''Schnaps''), z do 60 % alkohola, narejeno iz različnih vrst sadja. Če prihaja iz male zasebne destilirnice, ki jih je v Avstriji okoli 20.000, se imenuje ''Selbstgebrannter'' ali ''Hausbrand''. <gallery> Wiener-Schnitzel02.jpg|''Wiener Schnitzel'', [[dunajski zrezek]] 2013-12-Germknödel (2).JPG|''Germknödel'' z vanilijevim prelivom in makom, golaževa juha in kajzerica (''Germknödel mit Vanille-Sauce, Mohn, Gulaschsuppe, Kaisersemmel'') Tafelspitz.jpg|''Tafelspitz'', kuhana govedina s hrenom, krompir kot priloga Kaerntner-Nudeln.jpg|''Kasnudeln'' (krapci) brez zabele 2014-9-Graz Apfelstrudel.JPG|Jabočni zavitek (''Apfelstrudel'') Sachertorte DSC03027 retouched.jpg|Sacherjeva torta iz dunajskega hotela Sacher Einspaenner.jpg|''Einspänner Kaffe'': sproščujoča skodelica [[Kava|kave]] je dunajska specialiteta </gallery> === Šport === [[Slika:Fischer Sports franz-klammer 1976.jpg|thumb|upright|Smučar [[Franz Klammer]], dobitnik zlate medalje na [[Zimske olimpijske igre 1976|Zimskih olimpijskih igrah 1976]] v [[Innsbruck]]u ]] Zaradi goratega površja je [[alpsko smučanje]] prevladujoč avstrijski šport. Priljubljeni so tudi sorodni zimski športi, kot sta [[deskanje na snegu]] in [[smučarski skoki]]. Avstrijski športniki, kot so [[Annemarie Moser-Pröll]], [[Franz Klammer]], [[Hermann Maier]], [[Toni Sailer]], [[Benjamin Raich]], [[Marlies Schild]] in [[Marcel Hirscher]], so na splošno znani kot eni največjih alpskih smučarjev vseh časov. [[Bob (šport)|Bob]], [[sankanje]] in [[skeleton]] so prav tako priljubljeni dogodki na stezi v kraju [[Igls]], ki je tudi gostil tovrstne tekme na [[Zimske olimpijske igre|Zimskih olimpijskih igrah]] leta [[Zimske olimpijske igre 1964|1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]] v [[Innsbruck]]u. Leta 2012 je Innsbruck gostil Zimsko olimpijado mladih.<ref name="WYO2012">{{navedi splet|title=YOG Innsbruck 2012: Relive the announcement|publisher=International Olympic Committee|url=http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890|date=12.12.2008|accessdate=24.12.2008| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081216073505/http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890| archivedate= 16.12.2008 | url-status=live}}</ref> Rekreativno smučanje je možno na številnih smučiščih, <ref>{{navedi splet |url=http://www.bergfex.si/oesterreich/ |title=Smučišča Avstrija (371) |accessdate=1.3.2015 |work=www.Bergfex.si |archive-date=2015-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150305132849/http://www.bergfex.si/oesterreich/ |url-status=dead }}</ref> med katerimi se nekatera uvrščajo med najboljša v Evropi (npr. [[Obergurgl]], [[Kuhtai]], [[St.&nbsp;Anton]], [[Zell am See-Kaprun]], [[Schladming]], [[Kitzbühel]], [[Soll]] in [[Hintertux]]).<ref>{{navedi splet |url=http://www.independent.co.uk/extras/indybest/travel/the-50-best-ski-resorts-8884688.html |title=The 50 Best ski resorts |accessdate=1.3.2015 |date=18.10.2013 |work=Indepedent (časopis)}}</ref> Priljubljen ekipni šport je [[nogomet]], ki ga ureja Avstrijska nogometna zveza.<ref name="Football">{{navedi splet|url=http://www.oefb.at/|title=Österreichischer Fußballbund|year=2009|work=ÖFB|language=de|accessdate=17.6.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090628120811/http://www.oefb.at/| archivedate= 28.6.2009 | url-status=live}}</ref> V avstrijski zvezni ligi (''Austrian Bundesliga'') igrajo znani nogometni klubi, kot so [[SK Rapid Wien]], [[FK Austria Wien]], [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]] in [[Sturm Graz]]. Poleg nogometa potekajo profesionalna ligaška tekmovanja v hokeju in košarki. Priljubljena je tudi [[jahanje|konjska ježa]], tudi na podlagi slavne [[Španska jahalna šola|Španske jahalne šole]] z [[Lipicanec|lipicanci]] z Dunaja. Iz Avstrije prihaja nekaj znanih dirkačev [[Formula 1|Formule&nbsp;1]], med njimi [[Niki Lauda]], [[Jochen Rindt]] in [[Gerhard Berger]]. Občasno so na dirkališču v Zeltwegu (prvotno Österreichring, kasneje A1-Ring, sedaj [[Red Bull Ring]]) tudi uradne dirke Formule 1 za [[Velika nagrada Avstrije|Veliko nagrado Avstrije]].<ref>{{navedi splet |url=http://f1.avtomanija.com/default.asp?rb=1&id=25965 |title=Red Bull vrača formulo ena v Avstrijo |accessdate=23.3.2015 |date=23.7.2013 |work=avtomanija.com}}</ref> Pod avstrijsko licenco v Formuli 1 tekmujeta dve ekipi, [[Red Bull Racing]] in [[Scuderia Toro Rosso]]. == Sklici == {{sklici|2}} ; Bibliografija {{Refbegin}} * {{navedi knjigo |title=Austria |publisher=Baedeker |year=2009 |isbn=978-3-8297-6613-5 |pages=606|cobiss=219552 |author=Arnold, Rosemarie}} * {{navedi knjigo | last=Brook-Shepherd | first=Gordon | title=The Austrians: a thousand-year odyssey | url=https://archive.org/details/austriansthousan00broo | year=1998 | publisher=Carroll & Graf Publishers, Inc | location=New York | isbn=0-7867-0520-5}} * {{navedi knjigo | last=Jelavich | first=Barbara | title=Modern Austria: empire and republic 1815–1986 | url=https://archive.org/details/modernaustria00barb | year=1987 | publisher=Cambridge University Press | location=Cambridge | isbn=0-521-31625-1}} * {{navedi knjigo | last=Johnson | first=Lonnie | title=Introducing Austria: a short history | year=1989 | publisher=Ariadne Press | location=Riverside, Calif. | isbn=0-929497-03-1}} * Rathkolb, Oliver. ''The Paradoxical Republic: Austria, 1945–2005'' (Berghahn Books; 2010, 301 pages). Translation of 2005 study of paradoxical aspects of Austria's political culture and society. * {{navedi knjigo | last=Schulze | first=Hagen | title=States, nations, and nationalism: from the Middle Ages to the present | url=https://archive.org/details/statesnationsnat0000schu | year=1996 | publisher=Blackwell | location=Cambridge, Mass. | isbn=0-631-20933-6}} {{Refend}} == Glej tudi == *[[Vojvodina Avstrija]] *[[Nadvojvodina Avstrija]] *[[Avstrijsko cesarstvo]] *[[Seznam avstrijskih vladarjev]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Austria}} {{Wikipotovanje|Austria|Avstrija}} * [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx Izvozno okno - o Avstriji in njenem gospodarstvu] ''(v slovenščini)'' * [http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/ Strani slovenskega veleposlaništva na Dunaju] ''(v slovenščini)'' * [http://www.sgz.at/home_sl/ Slovenska gospodarska zveza v Celovcu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402122301/http://www.sgz.at/home_sl/ |date=2015-04-02}} ''(v slovenščini)'' * [http://www.celovec.konzulat.si/ Generalni konzulat Republike Slovenije Celovec] ''(v slovenščini)'' * [https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html Avstrijska gospodarska zbornica o poslovanju v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150408215729/https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html |date=2015-04-08}} ''(v slovenščini)'' * AMZS: [http://www.amzs.si/si/456/9/Avstrija.aspx Na poti po Avstriji] ''(v slovenščini)'' * [https://www.bmbwf.gv.at/dam/jcr:54d18ad5-8923-4840-9f64-b2def7eb3319/bw_2122_slo.pdf Izobraževalne poti v Avstriji] (o vseh možnostih, ki jih ponuja avstrijski izobraževalni sistem ''(v slovenščini)'' ; V tujih jezikih: * {{CIA World Factbook link|au|Austria}} * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria Austria] vnos v ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [http://www.state.gov/p/eur/ci/au/ Austria] informacija zunanjega ministrstva ZDA ([[United States Department of State]]) * [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm Avstrija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080821141923/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm |date=2008-08-21}} na''UCB Libraries GovPubs'' * {{dmoz|Regional/Europe/Austria}} * [http://www.city-map.at/ Informacije o Avstriji] po regijah; v petih jezikih. * {{Wikiatlas|Austria}} * {{osmrelation-inline|16239}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=AT Ključne razvojne napovedi za Avstrijo] - [[International Futures]] * [http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17405422 Avstrijski profil] s strani [[BBC News]] * [https://www.similarweb.com/top-websites/Austria Najbolj obiskane spletne strani v Avstriji] ; Uradne strani * [https://www.help.gv.at/Portal.Node/hlpd/public/en Uradne strani: informacije za tujce o življenju in delu v Avstriji] * [http://www.bmeia.gv.at/en/ Spletne strani o Avstriji avstrijskega zunanjega ministrstva ] * [http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init Federal Chancellery of Austria] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060819212311/http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init |date=2006-08-19}} ''uradni vladni portal'' * [http://aeiou.iicm.tugraz.at/ AEIOU Austria Albums] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090302093527/http://aeiou.iicm.tugraz.at/ |date=2009-03-02}} (v nemščini in angleščini) * [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html Predsednik države in člani kabineta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130916213716/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html |date=2013-09-16}} * [http://www.rechtsfreund.at/law-austria.htm Austrian Law] - informacije o avstrijski zakonodaji ; Trgovina *[http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/AUT/Year/2014/Summary World Bank Summary Trade Statistics Austria] ; Potovanje * [http://www.austria.info/ Austria.info] Spletna stran turističnega urada (tudi v slovenščini: http://www.austria.info/si_b2b) * [http://www.austria.mu/ Austria.mu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090228202655/http://www.austria.mu/ |date=2009-02-28}} Domača stran avstrijskih muzejev * [http://www.postrealism.com/austria.htm TourMyCountry.com] Spletna stran o avstrijski kulturi, kuhinji in turističnih zanimivostih * [http://www.europepictures.gm/europe/austria/photos Evropa v slikah – Avstrija] * [http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich Stvari, ki jih morate videti in doživeti v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150524063254/http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich |date=2015-05-24}} {{-}} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{OVSE}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Nemško govoreče države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Avstrija|*]] {{normativna kontrola}} 8tn6yhtvyfnsw2zez4v5d67xsv27ac9 Psihologija 0 6856 6683504 6632276 2026-05-31T19:14:11Z ~2026-13659-49 255600 /* Discipline in področja psihologije */ 6683504 wikitext text/x-wiki '''Psihologija''' ([[grščina|starogrško]] psychē - ''duša'' in logos - ''beseda'', ''govor'') je [[veda]], ki [[znanost|znanstveno]] proučuje [[Duševni procesi|duševne procese]], [[vedenje]] in [[osebnost]], torej [[psihološki procesi|psihološke procese]] pri [[človek]]u. Psihološke procese živali raziskuje [[etologija]], njihovo povezavo s procesi pri človeku pa [[primerjalna psihologija|primerjalna]] in [[evolucijska psihologija]]. '''Znanstvene psihološke teorije''' se deloma prekrivajo s sorodnimi znanstvenimi disciplinami, tako naravoslovnimi (glej [[fizika]], [[psihofizika]]; [[biologija]], [[evolucijska psihologija]]) kot tudi družboslovnimi (glej [[sociologija]], [[socialna psihologija]]). '''Znanstvena psihologija''' večinoma sloni na filozofiji znanstvenega raziskovanja, ki izhaja iz [[pozitivizem|pozitivizma]], zato k raziskovanju najpogostjeje pristopa s pomočjo [[raziskovalne metode|raziskovalnih metod]] [[empiričnega preverjanja]] [[preverljivih hipotez]], pogosto v obliki [[eksperiment]]a, ter za evalvacijo rezultatov uporablja [[kvantitativne metode]] po zgledu naravoslovnih disciplin. Kljub temu pa se v znanstveni psihologiji uporablja tudi [[kvalitativne metode]]. Redki, predvsem [[humanistična psihologija|humanistični psihologi]], na svojem raziskovalnem področju povsem dvomijo v veljavnost (uporabnost) rezultatov kvantitativnih metod. Psihologiji tudi '''ni treba nujno''' temeljiti na fizioloških pojmih [[možgani]] in [[živčni sistem]], zato, da bi bila znanstvena, saj lahko temelji tudi na [[fenomenologija|fenomenologiji]] ali na [[teorija procesiranja informacij|teoriji procesiranja informacij]]. Se pa dognanja o delovanju možganov, ki jih prinašajo nove raziskovalne možnosti, na primer, uporaba funkcionalne magnetne resonance, vedno bolj vključujejo v psihološko teorijo in prakso. Psihologija se deloma razlikuje od družboslovnih disciplin ([[sociologija|sociologije]], [[antropologija|antropologije]], [[ekonomija|ekonomije]] in [[politologija|politologije]]), saj raziskuje procese, ki potekajo v posamezniku (samem ali v kontekstu skupine), ne pa prvenstveno delovanja samih skupin in agregatov. Čeprav so psihološka vprašanja znana že iz antične dobe tako v zahodnocivilizacijskem krogu (glej [[Aristotel]]ova dela) kot v daljnovzhodnocivilizacijskem (glej [[budistična psihologija]]), pa se je psihologija kot samostojna disciplina vzpostavila pozno v primerjavi s filozofijo, pravom, medicino in teologijo, saj se je za psihologa razglasil prvi šele [[Wilhelm Wundt]], ki je leta [[1879]] odprl svoj psihološki laboratorij. == Začetki psihologije == Kot začetek samostojne znanstvene discipline psihologije velja konec sedemdesetih let [[19. stoletje|19. stoletja]], saj se leto [[1879]] navaja kot njeno rojstno leto, ker je takrat [[Wilhelm Wundt]] osnoval prvi laboratorij posvečen izključno psihološkim raziskavam (v nemškem mestu [[Leipzig]]). Med zgodnje psihologe običajno štejemo tudi imena kot so [[William James]] (analiza jaza), [[Hermann Ebbinghaus]] (začetnik raziskav o spominu), [[Ivan Pavlov]] ('odkritelj' [[klasično pogojevanje|pogojnega refleksa]], pravzaprav [[fiziolog]]), ter [[Sigmund Freud]] (začetnik psihoanalize). == Glavne psihološke smeri v 19. in 20. stoletju == Različne psihološke [[šola|šole]] so se zavzemale za različne [[model (znanost)|modele]] človekove psihe, ki naj bi pojasnili psihološke procese. Popularnost posameznih pristopov je skozi čas rasla in usihala. Posamezni psihologi se imajo za pripadnike določene smeri in zavračajo druge, večina pa sprejema različne smeri kot veljavne za posamezna področja in ne nujno medsebojno izključujoče se. * [[Strukturalizem]] * [[Funkcionalizem (sociologija)|Funkcionalizem]] * [[Behaviorizem]] (glej tudi [[radikalni behaviorizem]]) * [[Psihoanaliza]] * [[Geštaltna psihologija]] * [[Kognitivizem (psihologija)]] * [[Humanistična psihologija]] in [[fenomenologija]] == Sodobna psihologija == Velika večina sodobne psihologije temelji na konceptih iz [[kognitivna psihologija|kognitivne psihologije]], čeprav svoje mesto še vedno najdejo tudi ostali pristopi. To pomeni, da je še vedno možno specializirati iz področja, kjer kognitivna psihologija nima prav velike uporabnosti. Psiholog običajno poskuša izmeriti ali [[psihološko testiranje|testirati]] pri posameznikih različne predpostavke glede psihološkega funkcioniranja, s pomočjo [[psihometrija|psihometričnih]] in [[statistika|statističnih]] metod, med katerimi so že izdelani standardizirani testi pa tudi testi izdelani posebej za specifične situacije. Psihologi, ki so zaposleni kot raziskovalci in profesorji na raziskovalnih inštitutih in univerzah, se lahko posvečajo [[temeljno raziskovanje|temeljnemu raziskovanju]], [[aplikativno raziskovanje|aplikativnemu raziskovanju]], ostali pa bolj ali manj neposredni uporabi izsledkov v praksi. Sodobna psihologija je široko področje in vsebuje različne pristope, se ukvarja z različnimi temami, in najde uporabo na različnih predmetnih področjih. Kjer so potrebna dodatna specialistična znanja (predvsem pri praktičnih znanjih in veščinah), obstajajo različna ožja poklicna združenja, ki postavljajo merila in zahteve za dosego licenc za poklicno delo na določenem področju, in nadzorna telesa, ki jih lahko odvzamejo v primeru njihovega grobega kršenja. Splošneje obstajajo merila za pridobitev univerzitetnega naziva iz psihologije, ki običajno – sicer različno od države do države – smatrajo kot temeljna spodaj našteta področja psihologije. == Discipline in področja psihologije == * [[obča psihologija]] / [[diferencialna psihologija]] * [[Eksperimentalne psihologije|eksperimentalna psihologija]] ** [[psihološka metodologija]] *** [[psihometrija]] **** [[Inteligenčni test|inteligenčni testi]] * [[kognitivna psihologija]] ** [[psihologija zaznavanja]]/[[Čutilo|čutov]] ([[psihofizika]]) *** [[psihologija barv]] ** [[spomin]] ** [[učenje]] ** [[sinestezija]] ** [[inteligentnost]] * [[psihofizika]] * [[nevropsihologija]] * [[biopsihologija]] (vedenjska nevroznanost) * [[evolucijska psihologija]] * [[klinična psihologija]] ** [[psihodiagnostika]] *** [[psihometrija]] (psihološko testiranje) *** ([[grafologija]]) ** [[psihohigiena]] ** ([[Psihopatologija na delovnem mestu|psihopatologija]]) ** [[psihoterapija]] * [[razvojna psihologija]] ** [[psihologija odraščanja]], [[psihologija otroštva]], [[Adolescenca|adolescence]]/[[Mladostništvo|mladostništva]] in [[Odraslost|odraslosti]] * [[psihologija učenja]] * [[pedagoška psihologija]] ** [[psihologija pouka]]/[[Didaktika|didaktična psihologija]] * [[forenzična psihologija]] ** [[pravna psihologija]] ** [[Kriminološka psihologija|kriminološka]] /[[kriminalistična psihologija]] *** ([[grafologija]]) ** [[policijska psihologija]] ** [[Penološka psihologija|penološka (kaznovalna) psihologija]]; [[psihologija zaporov]] * [[psihologija dela]] ([[organizacijska psihologija]], tudi [[kadrovsko-menedžerska in industrijska psihologija]]) ** [[Psihološke teorije poklicne orientacije|psihologija poklicne orientacije]] * [[psihologija osebnosti]] * [[psihologija motivacije]] * [[psihologija kazni]]/[[Kaznovanje prekrškov na delovnem mestu|kaznovanja]] * [[psihologija izbire]]/odločanja * [[psihologija ustvarjalnosti]] ** [[psihologija umetnosti]] (literature, vizualne/likovne umetnosti, glasbe, dramatike/gledališča, filma...) ** [[psihologija znanosti]] in [[Inovacija|inovacij]] * [[psihologija emocij]] ([[Čustvo|čustev]]) *[[psihologija družine]] in [[Sorodstvo|sorodstva]] **[[psihologija socialnega dela]] * [[socialna psihologija]] ** [[skupinska psihologija]] ** [[psihologija množic]] ** [[psihologija organizacije]] ** [[psihologija izrednih razmer]]/dogodkov, naravnih... nesreč... ** [[psihologija socialnega dela]] ** [[psihologija nasilja]], konfliktov... * [[politična psihologija]] * [[prometna psihologija]] * [[zdravstvena psihologija]] (psihologija [[Zdravje|zdravja]]) ** [[rehabilitacijska psihologija]] ** [[psihosomatika]] * [[okoljska psihologija]] * [[psihologija vsakdanjega življenja]] * [[psihologija prostega časa]], [[Zabava|zabave]]... * [[psihologija subjektivnega blagostanja]] * [[psihologija spola]] in [[Spolnost|spolnosti]] * [[psihologija spremenjenih stanj zavesti]] (spanje, alkohol, droge...) * [[psihologija svetovanja]] * [[psihologija zasvojenosti]] (kemične ali nekemične), psihologija [[Psihologija odvisnosti|odvisnosti]] * [[psiholingvistika]] * [[psihologija komuniciranja]] in [[Medosebni odnos|medosebnih odnosov]] ** [[psihologija oglaševanja]] ([[Trženje|trženja]]) ** psihologija [[Pogajanje|pogajanj]] in [[Diplomacija|diplomacije]] ** [[psihologija ljubezni]], partnerstva, navezanosti... *[[ekonomska psihologija]] ([[vedenjska ekonomija]]; [[psihologija potrošništva]]) *[[psihologija migracij]] *[[turistična psihologija]] * [[psihologija športa]] (in [[Rekreacija|rekreacije]]) * [[vojaška psihologija|vojaška (vojna) psihologija]] ** [[psihologija vojne]] ** [[psihološke operacije]] *[[psihologija vrednot]] *[[psihologija prepričanja]] (verjetja), [[Stališče|stališča]], [[socialna kognicija]] in reprezentacija * [[psihologija religije]] ** [[pastoralna psihologija]] *[[psihologija časa]] *[[psihologija staranja]] * [[psihologija smrti]] * [[parapsihologija]] == Znanstveno spoznavanje == Temelj psihologije je tudi znanstveno spoznavanje psihologije. Koraki znanstvenega spoznavanja so: # Opazovanje (odpiranje problemov z opazovanjem) # Razvijanje teorije (postavljanje možnih odgovorov) # Postavljanje hipotez (napovedi in predvidevanja) # Načrtovanje in izvedba raziskav # Vrednotenje teorije == Pomembnejše teme v psihologiji == Čeprav sodobna psihologija proučuje zelo široko polje tem, pa zavzemajo nekatera področja zaradi lažje dostopnosti, pomembnosti, ki jim jo pripisujemo ljudje, ali preprosto njihove večje priljubljenosti, več prostora v psiholoških člankih, knjigah, učbenikih, študijskih predmetnikih, imajo več konferenc, kongresov na njihovo temo ter več združenj in organizacij. Tematike v psihologiji mnogokrat izvirajo iz vsakdanje “psihologije”, ki se ji v znanstveni psihologiji reče tudi [[ljudska psihologija|folk psihologija]] zato, da se jo razlikuje od izsledkov pridobljenih z eksperimentalnim preverjanjem [[preverljivih teorij]]. Koliko prostora naj bi znanstvena psihologija posvečala tovrstnim temam ostaja predmet diskusij, čeprav so nekatere najuspešnejše teorije posvečene prav vsakdanjim temam. Glede na predmetno področje in raziskovalne postopke ter praktične pristope k obravnavanemu predmetu se psihologi(ja) deli(jo) v več psiholoških področij in pristopov. Meje med njimi so mehke in se deloma prekrivajo (čeprav jih zainteresirane skupine in združenja ter nadzorna telesa skušajo narediti čim manj mehke in bolj oprijemljive). Večina poklicnih psihologov v praksi uporablja več kot le en pristop, kljub temu, da je vsak lahko specialist tudi le za eno področje dela in pristop. ==== Abecedno razvrščena predmetna področja (pristopi) sodobne psihologije ==== <small> [[Abnormalna psihologija]] - [[Analitična psihologija]] - [[Anti-socialno vedenje (psihologija)]] - [[Aplikativna psihologija]] - [[Azijska psihologija]] - [[Biološka psihologija]] - [[Biopsihologija]] - [[Dinamična kognicija]] - [[Diskurzivna psihologija]] - [[Družben vpliv]] - [[Duševne motnje]] - [[Ekološka psihologija]] - [[Eksperimentalna psihologija]] - [[Ergonomija]] - [[Evolucijska psihologija]] - [[Fiziološka psihologija]] - [[Forenzična psihologija]] - [[Glasbena psihologija]] - [[Hevristična psihologija|Odločanje]] - [[Humanistična psihologija]] - [[Industrijska in organizacijska psihologija]] - [[Interakcija med človekom in računalnikom]] - [[Inženirska psihologija]] - [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] in [[usvajanje jezika]] - [[Klinična psihologija]] - [[Kognicija]] - [[Kognitivna nevroznanost]] - [[Kognitivna psihologija]] - [[Komparativna psihologija]] - [[Komunikacija]] - [[Konformnost (psihologija)]] - [[Kriminal]] - [[Kritična psihologija]] - [[Motivacija]] - [[Možgani]] in [[živčni sistem]] - [[Možganske poškodbe]] - [[Nevropsihologija]] - [[Občutki]] in [[Percepcija oz. zaznava]] - [[Osebnost]] - [[Otrokov razvoj]] - [[Pedagoška psihologija]] - [[Pogojevanje)]] - [[Politična psihologija]] - [[Popularna psihologija]], [[samopomoč]], in [[alternativna psihoterapija]] - [[Porazdeljena kognicija]] - [[Pozitivna psihologija]] - [[Pozornost]] - [[Pre- in perinatalna psihologija]] - [[Prometnapsihologija]] - [[Psihoanaliza]] - [[Psihofarmakologija]] - [[Psihofizika]] - [[Psihofiziologija]] - [[Psihologija individualnih razlik]] - [[Psihologija osebnosti]] - [[Psihologija športa]] - [[Psihologija zdravja]] - [[Psihološka evaluacija]] - [[Psihološke raziskovalne metode|Raziskovalne metode]] - [[Psihološko testiranje]] - [[Psihometrika]] - [[Psihonomika]] - [[Psihopatologija]] - [[Psihoterapija]] - [[Psihoterapija]], tudi specilizacija [[psihiatrov]], ne le psihologov - [[Psihozgodovina]] - [[Razvojna psihologija]] - [[Rehabilitacija]] - [[Reinforcement]] - [[Reševanje problemov]] - [[Sklepanje]] in [[Odločanje]] - [[Skupinska dinamika]] - [[Socialna kognicija]] - [[Socialna psihologija]] - [[Socionika]] - [[Spolne vloge]] - [[Spomin]] - [[Stališča (psihologija)]] - [[Svetovalna psihologija]] - [[Teoretska psihologija]] - [[Transpersonalna psihologija]] - [[Umeščena kognicija]] - [[Utelešena kognicija]] - [[Učenje]] - [[Vedenjska eksperimentalna analiza]] - [[Vedenjska psihologija|Behavioralna psihologija]] - [[Vedenjska psihologija|Behavioralna psihologija]] - [[Vid]] - [[Zasvojenost]] - [[Zavest]] - [[Zaznavanje in prepoznavanje obrazov]] - [[Zaznavanje]] - [[Zdravstvena (medicinska) psihologija]] - [[Šolska psihologija]] - [[Čustva]] - [[Čuti|Čutne zaznave]] </small> ==== Abecedno razvrščene sorodne vede ==== <small> [[Analiza diskurza]] - [[Ekonomija]] in [[marketing]] - [[Etologija]] - [[Filozofija duha]] - [[Filozofija psihologije]] - [[Hipnoterapija]] - [[Jezikoslovje]] posebej [[Psiholingvistika]] - [[Kognitivna znanost]] - [[Kompleksni sistemi]] - [[Literatura]], [[literarna teorija]], and [[teorija literarne kritike]] - [[Nevro-lingvistično programiranje]] - [[Nevroznanost]] - [[Pedagogika]] - [[Psihofizika]] - [[Psiholingvistika]] - [[Psihologija religije]] - [[Psihometrika]] - [[Računalništvo]] - [[Sistemska teorija]] - [[Sociologija]] - [[Svetovanje]] - [[Teorija iger]] - [[Umetna inteligenca]] - [[Zgodovina]] </small> == Glej tudi == * [[seznam psihologov]] * [[seznam slovenskih psihologov]] * [[seznam psiholoških vsebin]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|psihologija|Psihologija}} === Viri === * [http://www.vanguard.edu/faculty/ddegelman/amoebaweb/ AmoebaWeb Psihologija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050627083409/http://www.vanguard.edu/faculty/ddegelman/amoebaweb/ |date=2005-06-27 }} * [http://www.apa.org/monitor/dec99/toc.html Stoletje psihologije (APA)] * [http://psychclassics.yorku.ca Klasična dela iz zgodovine psihologije] * [http://allpsych.com/dictionary/ Slovar psihologije] * [http://www.psychology.org/ Enciklopedija psihologije] * [http://reference.allrefer.com/encyclopedia/categories/psych.html Članki iz psihologije] * [http://www.abika.com/Help/Accuracy.htm Psihološki profil]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.sonoma.edu/psihologija/psychart.html Slike slavnih psihologov] * [http://www.conferencealerts.com/psychology.htm Konference psihologov] * [http://www.perfectionnement.info/fr/agenda.php?i_pays=0&i_date=0&keywords=congr Kongresi psihologov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051015201117/http://www.perfectionnement.info/fr/agenda.php?i_pays=0&i_date=0&keywords=congr |date=2005-10-15 }} * [http://www.sciencedaily.com/news/mind_brain.htm Novice s področja psihologije na ScienceDaily] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060412020354/http://www.sciencedaily.com/news/mind_brain.htm |date=2006-04-12 }} * [http://www.portalpsicologia.org/ Portalpsicologia.org] * [http://www.divinestra.com/np.html Skodelico nevropsihologije? Izbrani viri na temo povezave med možgani in vedenjem, Anthony H. Risser, Ph.D.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100210110151/http://www.divinestra.com/np.html |date=2010-02-10 }} * [http://www.nevropsychological.blogspot.com/ Brainblog]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.psychcentral.com Spletišče PsychCentral] * [http://www.plebius.org/ Spletišče Plebius] * [http://free-zd.t-com.hr/psih/ Psiho linkovi - hrvatska stranica] === Tuja psihološka združenja === * [http://www.apa.org American Psychological Association] * [http://www.psychologicalscience.org/ American Psychological Society] * [http://www.bps.org.uk British Psychological Society] * [http://www.apdeba.org Buenos Aires Psychoanalytic Association] * [http://www.cpa.ca Canadian Psychological Association] === Slovenska psihološka združenja === * [http://www.dps.si/ Društvo psihologov Slovenije] * [http://www.klinicna-psihologija.si Zbornica kliničnih psihologov Slovenije] [[Kategorija:Vedenje]] [[Kategorija:Psihologija|*]] [[Kategorija:Družboslovje]] [[Kategorija:Znanost]] {{normativna kontrola}} 7anjpetzgqsfuem26rg5q9qyewykz3h Pogovor:30. maj 1 7699 6683465 143671 2026-05-31T18:13:05Z TadejM 738 oznaka [[WP:KRON]] 6683465 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} Za tistega Jeroma iz Prage bom še pogledal, kako bi se mu reklo po češko--[[Uporabnik:Heretik|Heretik]] 11:44, 28 maj 2004 (CEST) Velja. Odlično delo sicer, Heretik. Sam še potem za teboj postavljam obletnice v leta. Trenutno si me kar prehitel, saj sem ostal nekje na 15.-18. maju. Zapazil sem, da uporabljaš dve povezavi (sicer bolj nazadnje že ne več) za prava imena in psevdonime. Nekaj sem ji popravil, npr. Frank Sinatra, itd. Vendar sem tvoje daljše navedbe ohranjal. Za naslov strani sem naredil pač krajše, večkrat uporabljeno ime, kakor narekuje angleška wikipedija (tudi to še moramo nekje zapisati - ala [[Wikipedija:slogovni priročnik]], ...), tvoje daljše ime pa ohranjal. Ni pa menda nujno, da to počnemo. Npr. <nowiki>[[Frank Sinatra| Francis Albert »Frank« Sinatra]]</nowiki>. Bo to v redu, ali je lahko tudi kar <nowiki>[[Frank Sinatra]]</nowiki>, ker je daljše ime potem napisano v članku. Jaz bi trenutno, dokler še ni članka tvoje daljše ime ohranjal. --[[Uporabnik:XJamRastafire|XJam]] 12:00, 28 maj 2004 (CEST) V angleški Wikipediji se držijo načela, da za naslov članka uporabijo najbolj znano obliko imena - torej npr. <nowiki>[[Bill Clinton]]</nowiki> in ne <nowiki>[[William Jefferson Clinton]]</nowiki>. V slovenski imamo zdaj pravzaprav povsod napisana polna imena - npr. <nowiki>[[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]]</nowiki>. Zato še toliko bolj rabimo preusmeritve. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] 13:01, 28 maj 2004 (CEST) Res je. Se mi pa zdi razlika med 'polnim imenom' kot pri von Helmholtzu in med »Frankom« Sinatro, ki je psevdonim. Če se npr. pač držimo polnih imen, je preusmeritev s tem manj - če pa rečemo, da bomo uporabljali 'skrajšana' imena, ne bomo vedno vedeli kaj le-ta so. Držim se polnih imen. Vem, da je to lahko smešno, je pa poenoteno. Američani uporabljajo namesto 'srednjega' imena kar kratice in mislijo, da mora tako biti tudi pri Rusih, kjer je tam patronim. Edino pri arabskih imenih sem tista dolga imena 'po posluhu' skrajšal. Potrebno je tudi narediti članek o arabskih imenih - mislim, da na angleški wikipediji že obstaja. --[[Uporabnik:XJamRastafire|XJam]] 14:32, 28 maj 2004 (CEST) cuq7pdeghwnms17bcczmis774ya587g MediaWiki:Sitenotice 8 17115 6683525 6679109 2026-06-01T03:35:52Z Upwinxp 126544 konec CEE Pomladi 6683525 wikitext text/x-wiki {{Fmbox | image = [[File:Vote3 final.png|40px|link=Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026]] | style = border:1px solid #5aaa7c; width:80%; margin:0 auto; | text = V teku je glasovanje o sprejemanju [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografskih člankov]]. '''[[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije|Vabljeni h glasovanju]]!''' }} 3bkkvg127glgj70vc0f8omwd4ipi9eo Dunaj 0 23142 6683325 6650701 2026-05-31T13:52:12Z Ljuba24b 92351 /* Znamenitosti mesta */ tp 6683325 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Dunaj}} {{Infopolje Naselje <!-- Glej Predloga:Infopolje Naselje za dodatna polja in opise --> | name = <!-- vpisan naj bo vsaj en izmed prvih dveh polj --> | official_name = Dunaj | native_name = Wien | native_name_lang = de | settlement_type = | image_skyline = Collage von Wien.jpg | image_alt = | imagesize = 250px | image_caption = Od leve proti desni: Palača Schönbrunn, Zabaviščno kolo v Pratru, [[Dunajska državna opera]], [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj|stolnica sv. Štefana]], [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj|Umetnostnozgodovinski muzej]], pogled na Dunaj proti Dunajskemu gozdu, sacherjeva torta, spomenik Johannu Straussu II, Secesijska dvorana, Donau City, [[Hundertwasserjeva hiša|Hundertwasserhaus]]. | image = <!-- druge slike (navedite File: ali Slika: ime) --> | image_flag = Flag of Wien.svg | flag_size = 120px | image_seal = Wien Wappen.svg | seal_size = 75px | image_shield = Wien 3 Wappen.svg | shield_size = 75px | nickname = | motto = | map_caption = Geografska lega Dunaja v Avstriji | pushpin_map = Austria | pushpin_label_position = left |latd= 48|latm= 12|lats= 31.5|latNS= N |longd= 16|longm= 22|longs= 21.3|longEW= E | coordinates_region = AT | coordinates_display = inline,title | coordinates_format = dms | subdivision_type = Država |subdivision_type1 = [[zvezna dežela Avstrije|Dežela]] |subdivision_name = {{AUT}} | subdivision_name1 = Dunaj (Bundesland Wien) | leader_party = [[Socialdemokratska stranka Avstrije|SPÖ]] | leader_title = [[župan]] in [[deželni glavar]] | leader_name = {{Wikidata|P6}} | area_footnotes = <!-- za reference: uporabite <ref> označevalce --> | area_magnitude = 1 E8 | area_total_km2 = 414,87 | area_land_km2 = 395,57 | area_water_km2 = 19,30 | elevation_footnotes = <!-- za reference: uporabite <ref> označevalce --> | elevation_max_footnotes = <!-- za reference: uporabite <ref> označevalce --> | elevation_max_m = 542 | elevation_min_footnotes = <!-- za reference: uporabite <ref> označevalce --> | elevation_min_m = 151 | population_footnotes = <!-- za reference: uporabite <ref> označevalce --> | population_total = 1781105 <ref name="CensusRef">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstand_und_veraenderung/bevoelkerung_zu_jahres-_quartalsanfang/023582.html|date=13. avgust 2014|title=Bevölkerung zu Quartalsbeginn seit 2002 nach Bundesland |publisher=Statistik Austria |accessdate=2. september 2014}} {{de icon}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_urban_footnotes = | population_urban = {{Wikidata|P585}} | population_density_urban_km2 = | population_metro_footnotes = | population_metro = 2419000 | population_density_metro_km2 = | timezone1 = [[srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[CEST]] |utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = <!-- vnesite ZIP koda, Poštna številka, ... --> | postal_code = | area_code_type = <!-- prednastavljeno: Omrežna skupina --> | area_code = | iso_code = AT-9 | registration_plate = W | blank_name_sec1 = [[Statistične teritorialne enote v Evropski Uniji - NUTS|NUTS 1 regija]] | blank_info_sec1 = AT1 | website = http://www.wien.gv.at |footnotes = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Historic Centre of Vienna | designation1_date = 2001 | designation1_type = Kulturni | designation1_criteria = ii, iv, vi | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/1033 1033] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{Flag|Avstrija}} | designation1_free2name = Območje | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]]}} }} '''Dunaj''' ({{lang-de|Wien}}; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica [[Avstrija|Avstrije]], največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela [[Spodnja Avstrija]]. Dunaj ima približno 2&nbsp;milijona<ref>{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstand_und_veraenderung/bevoelkerung_zu_jahres-_quartalsanfang/023450.html|title=Statistik Austria – Bevölkerung zu Jahres-/Quartalsanfang|publisher=Statistik.at|date=|accessdate=20.2.2015}}</ref> prebivalcev (več kot 3 M. v velemestnem območju)<ref name="nahverkehrsoffensive1">{{navedi splet|url=http://www.vcoe.at/start.asp?ID=4176&b=92|title=VCÖ.at: VCÖ fordert Nahverkehrsoffensive gegen Verkehrskollaps in den Städten|publisher=vcoe.at|year=2008|accessdate=5 August 2009|archive-date=2011-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110706095150/http://www.vcoe.at/start.asp?ID=4176&b=92|url-status=dead}}</ref> in je kulturno, gospodarsko in politično središče Avstrije. Po številu prebivalcev znotraj ožjih mestnih meja je na desetem mestu v [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Do začetka 20. stoletja je bil največje [[Nemščina|nemško]] govoreče mesto in je do razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] imel več kot 2 milijona prebivalcev.<ref>[http://query.nytimes.com/mem/archive-free/pdf?res=F30F13F83A5F1B7A93CBAB1789D95F4C8185F9 "Vienna after the war"], ''[[The New York Times]]'', 29.12.1918 ([[Portable Document Format|PDF]])</ref> Danes za [[Berlin]]om zaseda drugo mesto med nemško govorečimi mesti.<ref>[http://www.ots.at/touch/presseaussendung/OTS_20130720_OTS0012 Wien nun zweitgrößte deutschsprachige Stadt | touch.ots.at] {{Webarchive|url=https://archive.today/20130720222437/http://www.ots.at/touch/presseaussendung/OTS_20130720_OTS0012 |date=2013-07-20 }}{{de icon}}</ref><ref name="Population11">{{navedi splet|url=https://ergebnisse.zensus2011.de/|title=Ergebnisse Zensus 2011|publisher=Statistische Ämter des Bundes und der Länder|date=31.5.2013|accessdate=31.5.2013|language=de|archive-date=2013-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20130621101339/https://ergebnisse.zensus2011.de/|url-status=dead}}</ref> Dunaj gosti številne mednarodne organizacije, med drugimi [[Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj|Organizacijo Združenih narodov za industrijski razvoj]] (UNIDO), [[Organizacija držav izvoznic nafte|Organizacijo držav izvoznic nafte]] (OPEC), [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo|Mednarodno agencijo za jedrsko energijo]] (IAEA) in druge. Mesto leži v severovzhodnem delu Avstrije, v bližini meja s [[Češka|Češko]], [[Slovaška|Slovaško]] in [[Madžarska|Madžarsko]]. Te regije skupaj tvorijo t. i. evropsko [[centrop|centropa]] obmejno regijo. Skupaj z bližnjo [[Bratislava|Bratislavo]] Dunaj oblikuje metropolitansko območje z več kot tremi milijoni ljudi. Leta 2001 je bilo mestno jedro Dunaja uvrščeno na [[UNESCO|Unescov]] [[Unescova svetovna dediščina|seznam svetovne dediščine]].<ref name="unescoJedro">{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/1033 |title=Historic Centre of Vienna |work=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=19.5.2012}}</ref> Že prej je bila tam cesarska palača Schoenbrunn, ki stoji v parku na robu mesta. Dunaj je sedež več pomembnih znanstvenih in izobraževalnih ustanov, predvsem [[Univerza na Dunaju|dunajske Univerze]], ki je ena izmed dveh najstarejših univerz severno od Alp, [[Konservatorium Wien|Konservatorija]], Tehniške univerze ter več drugih javnih in zasebnih visokih šol in univerz, [[Avstrijska akademija znanosti|Avstrijske akademije znanosti]], kakor tudi rimskokatoliške nadškofije in metropolije (ene izmed dveh v Avstriji) pod vodstvom kardinala. 100 let je bil tudi sedež [[Avguštinej|Avguštineja]], cesarske vojaške akademije itd. Poleg tega, da ga zaradi glasbene dediščini imenujejo ''mesto glasbe''<ref>{{navedi splet|url=http://www.wien.info/en/music-stage-shows/city-of-music |title=Vienna – the City of Music – VIENNA – NOW OR NEVER |publisher=Wien.info |accessdate=19.5.2012}}</ref>, imenujejo Dunaj tudi ''mesto sanj'', saj je bil dom prvemu psihoanalitiku, [[Sigmund Freud|Sigmundu Freudu]].<ref>[[BBC]] Documentary – Vienna – The City of Dreams</ref> Začetki mesta segajo v čas zgodnjih [[Kelti|keltskih]] in [[Rimski imperij|rimskih]] naselbin (gl. ''[[Vindobona]]''), ki so se skozi čas preobrazile v [[Srednji vek|srednjeveško]] in [[Barok|baročno]] mesto, prestolnico [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskega]] cesarstva. Znan je po svoji ključni vlogi kot evropsko [[Glasba|glasbeno]] središče, in to od časov [[Dunajska pr|dunajske klasike]] do zgodnjega 20. stoletja. Zgodovinsko jedro mesta je bogato z arhitekturnimi pomniki, vključujoč baročne gradove in vrtove. Ponaša se z znamenito [[Ringstrasse]] iz poznega 19. stoletja, ob kateri stojijo velika, večinoma javna poslopja (muzeji, parlament, Dvorna poslopja, ministrstva), spomeniki in parki.<ref name="unescoJedro" /> V študiji iz leta 2005, kjer so primerjali 127 svetovnim mest, je časnik [[Economist (časopis)|Economist]] Dunaj skupaj s [[Kanada|kanadskim]] [[Vancouver|Vancouvr]]om postavil na prvo mesto po kvaliteti življenja. Leta 2012 je med 140 mesti zasedel drugo mesto, za [[Avstralija|avstralskim]] [[Melbourne|Melbournom]].<ref>{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4306936.stm |title=Vancouver is 'best place to live' |date=4.10.2005 |publisher=BBC}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Liveability Ranking Report August 2012|url=http://www.eiu.com/public/topical_report.aspx?campaignid=Liveability2012|publisher=Economist Intelligence Unit|accessdate=2.12.2011|archive-date=2014-08-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20140825031414/http://www.eiu.com/public/topical_report.aspx?campaignid=Liveability2012|url-status=dead}}</ref> Svetovalna hiša Mercer je v svojih primerjavah kvalitete življenja med stotinami svetovnimi mest Dunaj na prvo mesto postavila šest zaporednih let (2009–2014).<ref>http://www.mercer.com/press-releases/quality-of-living-report-2014</ref><ref>{{navedi splet|title=Mercer press release: Quality of Living global city rankings—2009|url=http://www.mercer.com/press-releases/1345570|accessdate=2.12.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Mercer Quality of LIfe Worldwide City Rankings, 2010 from resourceshelf.com|url=http://web.resourceshelf.com/go/resourceblog/58958|accessdate=2.12.2011|archive-date=2011-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20111204162010/http://web.resourceshelf.com/go/resourceblog/58958|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.mercer.com/referencecontent.htm?idContent=1173105#Top_50_cities:_Quality_of_living |title=Mercer's Survey 2011 |date=29.11.2011 |publisher=[[Mercer (consulting firm)|Mercer]]}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://edition.cnn.com/2012/12/04/business/global-city-quality-life/index.html |title=What city has world's best quality of life? |date=4.12.2012 |newspaper=CNN | author=Inocencio, Ramy}}</ref> Mesto je v letih 2007 in 2008 zasedlo tudi prvo mesto po kulturi inovacij, in peto v svetu (med 256 mesti) v Indeksu inovacijskih mest iz leta 2011; indeks je zajemal 162 kazalcev iz treh področij: kultura, infrastruktura in tržišča.<ref>{{navedi splet|url=http://www.innovation-cities.com/2thinknow-innovation-cities-global-256-index/ |title=2thinknow Innovation Cities Global 256 Index – worldwide innovation city rankings: Innovation Cities Program |publisher=Innovation-cities.com |date=30.7.2009 |accessdate=3.1.2011}}</ref> Dunaj redno gosti konference s področja [[Urbanizem|mestnega planiranja]], pri čemer pogosto služi za zgled načrtovalcem mestnega razvoja po vsem svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.wieninternational.at/en/node/19728 |title=Vienna knows how |publisher=wieninternational.at |date=15.4.2010 |accessdate=3.1.2011 |archive-date=2010-09-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100915154650/http://www.wieninternational.at/en/node/19728 |url-status=dead }}</ref><ref name="delo">{{navedi splet |url=https://novi.dnevnik.si/1042710201/dom/gradnja-in-prenova/dunajski-stanovanjski-model-v-poldrugem-letu-do-strehe-nad-glavo |title=Dunajski stanovanjski model - V poldrugem letu do strehe nad glavo |accessdate=9.4.2015 |date=28.3.2015 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)]] }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Med letoma 2005 in 2010 je Dunaj zasedal položaj številke ena med gostitelji mednarodnih kongresov in srečanj.<ref>{{navedi splet |url=http://www.wieninternational.at/en/content/vienna-world%E2%80%99s-number-one-congress-destination-en |title=Vienna is the world's number one congress destination |publisher=wieninternational.at |date=1.6.2011 |accessdate=15.10.2011 |archive-date=2011-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110821222439/http://www.wieninternational.at/en/content/vienna-world%E2%80%99s-number-one-congress-destination-en |url-status=dead }}</ref> Dunaj vsako leto pritegne tudi preko 12 milijonov [[Turizem|turistov]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.wien.gv.at/statistik/pdf/viennainfigures.pdf |title=Vienna in Figures 2014 |publisher=wien.gv.at |date=september 2014 |accessdate=2015-04-05 |archive-date=2012-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121018165619/http://www.wien.gv.at/statistik/pdf/viennainfigures.pdf |url-status=dead }}</ref> Poleg tega, da je Dunaj priljubljen turistični cilj in prestolnica sosednje države, je Dunaj za Slovence pomemben kot nekdanja prestolnica, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19. stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje; med njimi so [[Ivan Grohar]], [[Ivan Cankar]], [[Jože Plečnik]] in [[Maks Fabiani]].<ref>{{Navedi splet|url = http://slovencinadunaju.weebly.com/|title = SLOVENCI NA DUNAJU okoli leta 1900|date = junij 2013|accessdate = 5.4.2015|website = |publisher = Filozofska fakulteta v Ljubljani|last = |first = }}</ref> == Imena == Ime antične (rimske) naselbine na področju današnjega Dunaja je bilo Vindobona. Zaradi velikega pomena mesta tako v preteklosti kot sedanjosti in dejstva, da je bilo dolgo časa prestolnica večnacionalne države [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], ima mesto v evropskih jezikih precej različnih imen, ki pa so v glavnem različice dveh poimenovanj: večinsko po rečici Wien, ki se tam izliva v Donavo in redkejše po madžarski besedi za mesto (Bécs), samó slovensko ime Dunaj za mesto je edinstveno: * Wien ([[nemščina|nemško]], [[dansko]], [[Švedščina|švedsko]], [[finsko]]) * Wean ([[bavarščina|bavarsko]]) * Vienna ([[angleščina|angleško]], [[italijanščina|italijansko]], [[norveško]], [[jidiš]]) * Viena ([[španščina|špansko]], [[romunščina|romunsko]], [[katalonščina|katalonsko]], [[Okcitanščina|okcitansko]], [[baskovščina|baskovsko]], [[litovsko]]) * Vienne ([[francoščina|francosko]]) * Viene ([[furlanščina|furlansko]]) * Vieno ([[esperanto]]) * Vindobona ([[Latinščina|latinsko]]) * Dunaj ([[slovenščina|slovensko]] poimenovanje mesta po reki [[Donava|Donavi,]] je edinstveno) * Beč ([[srbščina|srbsko]], [[hrvaščina|hrvaško]], [[bosanščina|bosansko]]) * Bécs ([[madžarščina|madžarsko]]) * Beciu ([[romunščina|romunsko]]) * Bech ([[romščina|romsko]]) * Vídeň ([[češčina|češko]]) * Viedeň ([[slovaščina|slovaško]]) * Wiedeń ([[poljščina|poljsko]]) * Відень ([[ukrajinščina |ukrajinsko]]) * Венa (Vjena) ([[ruščina|rusko]], [[beloruščina|belorusko]]) * Виена (Viena) ([[bolgarsko]]) * Wenen ([[nizozemščina|nizozemsko]]) * Vīne ([[latvijsko]]) * Viin ([[estonščina|estonsko]]) * Vín/Vínarborg ([[islandsko]]) * Βιέννη ([[Grščina|grško]]) * Vjena/Vjenë ([[albansko]]) * Viyana ([[turško]]) itd. Poimenovanje ''Beč'' je bilo v rabi tudi v starejši knjižni slovenščini.<ref>Obranave deželnega zbora Kranjske v Ljubljani v prvi sesiji tretje volitvene dobe od 15. do 30. avgusta 1870. Ljubljana: Deželni odbor kranjski, 1870. s. 74.</ref> Nekoč je bilo v splošni rabi na Štajerskem, <ref>Peter Dajnko (1827): Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Ȣtajarskem. Radgona: V' Alojz Wajcingerovemi knigíȣi. s. VI.</ref> še danes pa ga uporabljajo v [[Prekmurje|Prekmurju]].<ref>Franc Novak (2009): Slovar beltinskega prekmurskega govora. Murska Sobota: Pomurska založba. s. 20.</ref> == Zgodovina == Dunaj je bil kot [[Kelti|keltsko]] mesto ustanovljen okoli leta 500 pr. n. št. (pod keltsko-romanskim imenom Vedunia). Leta 15 pr. n. št. je postal mejno mesto [[Vindobona]], ki je pomagalo varovati [[Rimsko cesarstvo]] pred vdori germanskih plemen s severa. V [[srednji vek|srednjem veku]] je postalo najprej sedež [[Babenberžani|babenberške]], zatem pa še [[Habsburžani|habsburške]] rodbine in s slednjo sedež [[sveto rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] ter [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]]. V 16. in 17. stoletju so bili vdori [[Osmansko cesarstvo|osmanskih]] Turkov dvakrat ustavljeni prav pred Dunajem (glej [[prvo obleganje Dunaja|prvo]] in [[drugo obleganje Dunaja]]). Leta 1815 je Dunaj gostil [[dunajski kongres]], ki je začrtal državne meje v Evropi po porazu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] pri [[bitka pri Waterlooju|Waterlooju]]. Leta 1922 je postal deveta [[Zvezna dežela Avstrije|avstrijska zvezna dežela]]. Status prestolnice je izgubil leta 1938 po [[Anschluss|priključitvi]] Avstrije [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]. Med zavezniškimi letalskimi napadi v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bil Dunaj močno bombardiran in porušen. Ob koncu vojne je mesto zavzela [[Sovjetska zveza]]. Po njej ga je [[Zavezniški nadzorni svet]] razdelil na štiri cone (podobno kot [[Berlin]]) in v naslednjem desetletju je Dunaj postal žarišče [[vohun]]ske dejavnosti med [[Vzhodni blok|vzhodnim blokom]] ter Zahodno Evropo. == Geografija == Dunaj leži v severovzhodnem delu Avstrije, na skrajnem vzhodnem delu [[Alpe|Alp]], v Dunajski kotlini. Najstarejše naselje na mestu današnjega notranjega mesta je bilo južno od [[Donava|Donave]], ob pritoku reke ''Wien'', medtem ko se mesto zdaj razteza na obeh straneh reke Donave in je največje mesto ob tej evropski reki. Nadmorska višina se giblje od 151 do 542 m. Mesto ima skupno površino 414,65 kvadratnih kilometrov, in po površini največje mesto v Avstriji. Deset mostov čez Donavo (ceste, železnice, podzemna železnica, pešci) povezuje mestno območje na levi in desni strani Donave, sedem (vključno z dvema plovnima kanaloma) povezuje levi breg Donave preko Nove Donave z Donavskim otokom, 35 mostov (kot tudi jez in ene zapornice) se pne nad Donavskim kanalom. Med zanimivimi mostovi so: železniški Winterhafenbrücke, cestna [[Reichsbrücke]] in [[Marienbrücke]]. === Demografija === {| class="infobox" style="float:center;" ! style="text-align:center;" colspan="2" | Pomembne tuje rezidenčne skupine<ref>{{navedi splet|title=Statistisches Jahrbuch der Stadt Wien 2014|url=https://www.wien.gv.at/statistik/publikationen/jahrbuch.html|publisher=Stadt Wien|accessdate=31 January 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150202031628/http://www.wien.gv.at/statistik/publikationen/jahrbuch.html|archivedate=2 February 2015}}</ref> |- ! Narodnost || Št. prebivalcev (1. januar 2019) |- |{{flagu|Srbija}} || 77.872 |- |{{flagu|Nemčija}} || 47.163 |- |{{flagu|Turčija}} || 45.825 |- |{{flagu|Poljska}} || 43.158 |- |{{flagu|Romunija}} || 33.441 |- |{{flagu|Madžarska}} || 24.082 |- |{{flagu|Sirija}} || 23.771 |- |{{flagu|Hrvaška}} || 22.526 |- |{{flagu|Bosna in Hercegovina}} || 21.892 |- |{{flagu|Bolgarija}} || 18.367 |- |} Zaradi industrializacije in preseljevanja iz drugih delov cesarstva se je prebivalstvo Dunaja v času prestolnice Avstro-Ogrske (1867–1918) močno povečalo. Leta 1910 je imel Dunaj več kot dva milijona prebivalcev in je bil tretje največje mesto v Evropi po Londonu in Parizu.<ref>{{navedi knjigo |title=Frommer's Vienna & the Danube Valley |last=Porter |first=Darwin |authorlink= |author2=Prince, Danforth |year=2009 |publisher=John Wiley & Sons |location= |isbn= 9780470494882|page=16 |url=https://books.google.com/books?id=b6jLTn7cN3oC&pg=PA16}}</ref> Na začetku 20. stoletja je bil Dunaj mesto z drugim največjim češkim prebivalstvom na svetu (po Pragi)<ref>{{navedi splet |url=http://www.wieninternational.at/en/node/3586 |title=Czech and Slovak roots in Vienna |publisher=Wieninternational.at |accessdate=19 May 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140512221406/http://www.wieninternational.at/en/node/3586 |archivedate=12 May 2014}}</ref>. Po prvi svetovni vojni se je veliko Čehov in Madžarov vrnilo v svoje domovine, kar je povzročilo upad dunajskega prebivalstva. Po drugi svetovni vojni so Sovjeti izrabili nasilno vrnitev kvalificiranih delavcev češkega, slovaškega in madžarskega porekla v rodne dežele za zagon gospodarstva v nastajajočem sovjetskem bloku. Pod nacističnim režimom so nacistične sile v koncentracijskih taboriščih deportirale in umorile 65.000 Judov; približno 130.000 jih je pobegnilo<ref>{{navedi splet|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/judaica/ejud_0002_0020_0_20409.html |title=Vienna |publisher=Jewishvirtuallibrary.org |accessdate=19 May 2012}}</ref>. Do leta 2001 je 16 % prebivalcev Avstrije imelo državljanstva, ki niso bili Avstrijci, skoraj polovica jih je bila iz nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |title=Bevölkerung 2001 nach Umgangssprache, Staatsangehörigkeit und Geburtsland |accessdate=19 May 2012}}</ref>; naslednja najštevilnejša narodnost na Dunaju so bili [[Turki]] (39.000, 2,5 %), [[Poljaki]] (13.600, 0,9 %) in [[Nemci]] (12.700, 0,8 %)<ref name="census">{{navedi knjigo |url=ftp://www.statistik.at/pub/neuerscheinungen/vz01wien_web.pdf |publisher=Statistik Austria |year=2003 |title=Volkszählung. Hauptergebnisse I – Wien |language=de |accessdate=23 September 2011 }}{{dead link|date=December 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Od leta 2012 je uradno poročilo Statističnega urada Avstrije pokazalo, da ima več kot 660.000 (38,8 %) dunajskega prebivalstva popolnoma ali delno migrantsko poreklo, večinoma iz nekdanje Jugoslavije, Turčije, Nemčije, Poljske, Romunije in Madžarske. == Gospodarstvo == Dunaj je ena najbogatejših regij v Evropski uniji: njegov bruto regionalni proizvod v višini 47.200 EUR na prebivalca je predstavljal 25,7 % avstrijskega BDP v letu 2013 in je znašal 159 % povprečja v EU<ref>{{navedi splet|url=http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/6839731/1-21052015-AP-EN.pdf/c3f5f43b-397c-40fd-a0a4-7e68e3bea8cd |title=GDP per capita in the EU in 2013|publisher=Eurostat |date=21 May 2015 |accessdate=12 October 2015}}</ref>. Mesto je od leta 2012 izboljšalo svoj položaj na lestvici ekonomsko najmočnejših mest, ki je leta 2015 dosegel deveto mesto na seznamu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.citylab.com/work/2011/09/25-most-economically-powerful-cities-world/109/#slide21 |title=The 25 Most Economically Powerful Cities in the World |publisher=CityLab |date=15 September 2011 |accessdate=26 June 2016 |archive-date=2015-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150203195432/http://www.citylab.com/work/2011/09/25-most-economically-powerful-cities-world/109/#slide21 |url-status=dead }}</ref> Storitveni sektor je s 85,5-odstotnim deležem v bruto dodani vrednosti najpomembnejši gospodarski sektor na Dunaju. Industrija in trgovina imata 14,5 % deleža v bruto dodani vrednosti, primarni sektor (kmetijstvo) ima 0,07 % delež in ima zato majhno vlogo pri lokalni dodani vrednosti.<ref name="autogenerated1">{{navedi splet |url=https://www.wien.gv.at/statistik/pdf/wirtschaftsstandort2014.pdf |title=Statistik Journal Wien |publisher=Magistrat der Stadt Wien MA 23 – Wirtschaft, Arbeit und Statistik |date=March 2014 |accessdate=13 October 2015 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304125821/https://www.wien.gv.at/statistik/pdf/wirtschaftsstandort2014.pdf |url-status=dead }}</ref> Vendar imata pridelava in pridelava vin znotraj mestnih meja visoko družbeno-kulturno vrednost. Najpomembnejši poslovni sektorji so trgovina (na Dunaju 14,7 % dodane vrednosti), znanstvene in tehnološke storitve, nepremičninske in stanovanjske dejavnosti ter proizvodnja blaga. Leta 2012 je prispevek Dunaja k odhodnim in prihodnjim neposrednim tujim naložbam Avstrije znašal približno 60 %, kar kaže na vlogo Dunaja kot mednarodnega vozlišča za domača in tuja podjetja. Od padca železne zavese leta 1989 je Dunaj razširil svoj položaj vstopa v Vzhodno Evropo: 300 mednarodnih podjetij ima svoj sedež za vzhodno Evropo na Dunaju in v njegovi okolici. Med njimi so Hewlett Packard, Henkel, Baxalta in Siemens. Podjetja na Dunaju imajo obsežne stike in kompetence pri poslovanju z Vzhodno Evropo zaradi zgodovinske vloge mesta kot središča Habsburškega cesarstva. Število mednarodnih podjetij na Dunaju še vedno narašča: leta 2014 159 in 2015 je na Dunaju ustanovilo 175 mednarodnih podjetij. Od leta 2004 na Dunaju ustanovijo približno 8300 zagonskih podjetij vsako leto<ref>{{navedi splet |url=http://wko.at/statistik/jahrbuch/ng-bundeslaender.pdf |title=Unternehmensgründungen nach Bundesländern |publisher=Austrian Chamber of Commerce |language=de |date=July 2015 |accessdate=13 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304201217/http://wko.at/statistik/jahrbuch/ng-bundeslaender.pdf |archive-date=4 March 2016}}</ref>. Večina teh podjetij deluje na področjih industrijsko usmerjenih storitev, trgovine na debelo ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter novih medijev. Dunaj si prizadeva, da bi se uveljavil kot zagonsko vozlišče. Od leta 2012 mesto gosti vsakoletni Pionirski festival, največji zagonski dogodek v Srednji Evropi z 2500 mednarodnimi udeleženci, ki se odvija v palači Hofburg. ''Tech Cocktail'', spletni portal za zagonsko sceno, je Dunaj uvrstil na šesto mesto med desetimi najboljšimi zagonskimi mesti po vsem svetu. == Znamenitosti mesta == Glavne turistične znamenitosti so večinoma ob Ringu: cesarski palači [[Hofburg]] [[Cesarska zakladnica|s Cesarsko zakladnico]] (''Schatzkammer''), knjižnico, dvorano za nastope lipicancev, stavba [[Stavba avstrijskega Parlamenta|Parlamenta]], [[Dunajska mestna hiša|mestna hiša]] (''Rathaus''). Na robu jedra, v parku in prostoru zabavišč, v Pratru, je dunajsko vrteče kolo [[Wiener Riesenrad|Riesenrad]]. Med cerkvami izstopa gotska stolnica, posvečena sv. Štefanu, umetnini sta baročni Karlova in Petrova cerkev. Izven jedra je v parku baročni [[Schönbrunn]]. V istem parku je tudi najstarejši [[živalski vrt]] na svetu, [[''Tiergarten Schönbrunn'']]). Kulturni poudarki vključujejo [[Burgtheater]], [[Dunajska državna opera|Dunajsko državno opero]] (''Wiener Staatsoper''), [[Dunajska filharmonija|Dunajsko filharmonijo]] (''Wiener Philharmoniker''), Koncertno hišo (''Konzerthaus''), Hišo glasbe (''Haus der Musik'') in pozlačeni spomenik [[Johann Strauss mlajši|Johannu Straussu]] (''Johann Strauss Denkmal''), [[Albertina (muzej)|Albertino]] (muzej z več zbirkami), [[Lipicanec|lipicanske konje]] v [[Španska šola jahanja|Španski šoli jahanja]] (''Spanische Hofreitschule''), pevski zbor [[Dunajski dečki]]. Dunajsko obrobje ima vinorodno okrožje (''bezirk'') Döbling. {{wide image|Schönbrunn, Viedeň, Rakúsko.jpg|900px|Palača Schönbrunn}} {{wide image|Schlosspark Schoenbrunn Panorama.jpg|900px|''Gloriette'' pri palači Schönbrunn}} V mestu je tudi več kot 100 umetnostnih in zgodovinskih muzejev, ki skupaj vsako leto privabijo več kot osem milijonov obiskovalcev.<ref name="population">{{navedi splet |url=http://www.wien.gv.at/statistik/pdf/viennainfigures.pdf |page=10 |format=PDF |title=Vienna in figures: Special Issue for the EU Presidency 2006 |publisher=City of Vienna |accessdate=23.9.2011 |archive-date=2012-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121018165619/http://www.wien.gv.at/statistik/pdf/viennainfigures.pdf |url-status=dead }}</ref> Med najbolj priljubljenimi so [[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], [[Leopold Museum]] v muzejski četrti (''Museumsquartier''), ''KunstHausWien'', ''BA-CA Kunstforum'', nasproti si stoječa dvojčka ''Kunsthistorisches Museum'' ([[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj|Umetnostno-zgodovinski muzej]]) in ''[[Naravoslovnozgodovinski muzej Dunaj|Naturhistorisches Museum]]'', ter tehnični muzej (''Technisches Museum Wien''), od katerih vsakega letno obišče več kot četrt milijona obiskovalcev.<ref>{{navedi splet |url=http://travel.nationalgeographic.com/travel/city-guides/vienna-must-dos/ |format=[[Microsoft Excel|xls]] |title=Top 30 Sights, Museums, Exhibition Halls 2005 |publisher=Vienna Tourist Board}}</ref> Priljubljene so tudi točke, povezane s skladatelji, ki so živeli na Dunaju: več prebivališč [[Ludwig van Beethoven|Ludwiga van Beethovna]] in njegov grob na osrednjem pokopališču (''Zentralfriedhof''), ki je tudi dunajsko največje pokopališče ter poslednje bivališče številnih slavnih oseb. [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozartu]] je posvečen spomenik pri Hofburgu (pokopališče st. Marx), v katerega bližini naj bi bil pokopan. Množica dunajskih [[Cerkev (zgradba)|cerkva]] prav tako privlači množice, predvsem pa [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj|Stolnica sv. Štefana]], Cerkev tevtonskega reda (''Deutschordenskirche''), Jezuitska cerkev (''Jesuitenkirche''), Karlova cerkev (''Karlskirche''), Petrova cerkev (''Peterskirche''), [[Cerkev Maria am Gestade, Dunaj|Maria am Gestade]], Minoritska cerkev (''Minoritenkirche''), Rupretova cerkev (''Ruprechtskirche''), Škotska cerkev (''Schottenkirche''), Cerkev sv. Ulrika in Votivna cerkev (''Votivkirche''). Sodobne znamenitosti so [[Hundertwasserjeva hiša]], Center Združenih narodov in razgledni stolp [[Donauturm]]. <gallery> Wien - Neue Hofburg.JPG|''Neue burg'', glavna fasada najnovejšega dela dvorca [[Hofburg]] Wien - Albertina.JPG|[[Albertina (muzej)|Albertina]] Austria Parlament Athena.jpg|Zgradba avstrijskega parlamenta 5 of 15 - Belvedere Palace, Vienna - AUSTRIA.jpg|Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]] Graben Vienna June 2006 283.jpg|[[Graben, Dunaj|Graben]] Wien Kunsthistorisches Museum Nov2006.jpg|Umetnostni muzej (Kunsthistorisches Museum) Naturhistorisches Museum Vienna June 2006 241.jpg|Muzej narodne zgodovine (Naturhistorisches Museum) Wien - Palais Augarten (1).JPG|Palača [[Augarten]] Rathaus Vienna June 2006 165.jpg|Dunajska mestna hiša Spanische Hofreitschule3, Vienna.jpg|Španska jahalna šola Wien - Stephansdom (1).JPG|[[Stolnica sv. Štefana, Dunaj|Stolnica svetega Štefana]] Sttephanplatz, Graben, Vienna, Austria.jpg|Štefanov trg (Stephansplatz) Secession Vienna June 2006 006.jpg|Tipično poslopje dunajske [[Secesija (obdobje)|secesije]] Wien - Staatsoper (1).JPG|Dunajska državna opera 20080215-18 Wenen (460).jpg|Zabaviščno kolo v Praterju </gallery> ===Unescova svetovna dediščina na Dunaju=== Zaradi svoje bogate zgodovine je staro mestno jedro Dunaja vpisano v [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]], poleg tega pa posebej tudi palača in vrtovi dvorca [[Schönbrunn]].<ref>{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/at|title=Austria |accessdate=7.4.2015 |date= |format= |publisher=[[UNESCO]] }}</ref> Dunaj je bil leta 2017 premeščen na seznam Unescove svetovne dediščine v nevarnosti. Glavni razlog je bil načrtovan razvoj visokih stolpnic. Mestna socialdemokratska stranka je leta 2019 načrtovala gradnjo 6500 kvadratnih metrov velik kompleks. Načrt vključuje 66,3 metrov visok stolp, ki so ga zaradi nasprotovanja zmanjšali s 75 metrov. [[Unesco]] je menil, da projekt »ne izpolnjuje v celoti prejšnjih odločitev odbora, zlasti glede višine novih gradenj, kar bo negativno vplivalo na izjemno univerzalno vrednost območja«. Unesco je določil omejitev za višino gradnje v centru mesta do 43 metrov.<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/austria/vienna/articles/vienna-historic-centre-joins-unesco-endangered-list/|title=Vienna's World Heritage status under threat over plans to build 66-metre tower|last=Soo Kim|first=Travel writer|website=The Telegraph|language=en-GB|access-date=9 December 2018}}</ref> == Okrožja in rast mesta == [[File:Vienna, administrative divisions - Nmbrs.svg|sličica|Načrt Dunaja z označenimi številkami okrožij]] [[File:Wienflussmündung.jpg|sličica|Inštitut in observatorij Urania ob Donavskem kanalu v notranjem okrožju]] Mesto sestavlja 23 mestnih okrožij ali četrti (nem. ''Gemeinde-Bezirke''): #[[Innere Stadt]] (''notranje okrožje'') je staro mesto oziroma center mesta z množico zgodovinskih znamenitosti in sorazmerno maloštevilnim prebivalstvom. #[[Leopoldstadt]] je lociran na otoku med Donavo in Donavskim kanalom, z najbolj prometno dunajsko točko Praterstern in zabaviščnim parkom [[Prater]]. #[[Landstraße]] je na desni strani Donavskega kanala in vključuje palačo Belvedere z vrtovi in botanični vrt. Pojmuje se kot diplomatska četrt.<ref name="Baedeker">{{navedi knjigo |author=Arnold, Rosemarie |year=2009 |title=Austria |publisher=Baedeker |isbn=978-3-8297-6613-5 |cobiss=219552 |pages=606}}</ref> #[[Wieden]] je manjše okrožje južno od mestnega središča. Skupaj s prvim se pojmuje kot najbolj elegantno okrožje.<ref name="Baedeker"/> #[[Margareten]] se je od okrožja Wieden ločilo leta 1861. #[[Mariahilf]] je manjše okrožje na glavni nakupovalni ulici na poti k zahodni železniški postaji (Westbahnhof). #[[Neubau]] je manjše okrožje na glavni nakupovalni ulici na poti k zahodni železniški postaji, ki vključuje tudi [[Muzejska četrt|Muzejsko četrt]] (Museums Quarter), veliki muzejski kompleks. #[[Josefstadt]] je manjše okrožje blizu mestne hiše, parlamenta in dunajske univerze. Okrožje vodilnega osebja. <ref name="Baedeker"></ref> #[[Alsergrund]] je območje splošnih bolnišnic in vključuje tudi bivališče [[Sigmund Freud|Sigmunda Freuda]]. Tudi akademsko okrožje.<ref name="Baedeker"></ref> #[[Favoriten]] je v južnem delu Dunaja, ima največje število prebivalcev, novo glavno železniško postajo in mestne termalne vrelce. Okrožje delavcev, upokojencev in stanovalci blokov.<ref name="Baedeker"></ref> #[[Simmering (Dunaj)|Simmering]] je na desni strani Donavskega kanala in vključuje tudi osrednje pokopališče. Okrožje delavcev, upokojencev in stanovalci blokov.<ref name="Baedeker"></ref> #[[Meidling]] je na južnem bregu reke Wien. Okrožje delavcev, upokojencev in stanovalci blokov.<ref name="Baedeker"></ref> #[[Hietzing]] je na južnem bregu reke Wien in vključuje palačo [[Schönbrunn]]. #[[Penzing (Dunaj)|Penzing]] je na severni strani reke Wien in se je iz Hietzinga izločil leta 1938. Vključuje tudi cerkev Otta Wagnerja ''Am Steinhof''. #[[Rudolfsheim-Fünfhaus]] je na severni strani reke Wien. Do leta 1938 je bil sestavljen iz 14. in 15. okrožja in se je imenoval Westbahnhof. Okrožje delavcev, upokojencev in stanovalci blokov.<ref name="Baedeker"></ref> #[[Ottakring]] je na zahodnem obrobju in vključuje tradicionalno dunajsko pivovarno. #[[Hernals]] je na severozahodnem obrobju Dunaja. #[[Währing]] je na severozahodnem obrobju Dunaja in vključuje osrednji metereološki inštitut. #[[Döbling]] je na severnem obrobju in vključuje klasični predel ''[[Heurigen]]'' ter znamenito [[Döblinška gimnazija|Döblinško gimnazijo]]. #[[Brigittenau]] je na istem otoku kot Leopoldstadt in se je od njega ločil leta 1900. #[[Floridsdorf]] je na levem bregu Donave in vključuje industrijska področja. Je skrajni severni del Dunaja. #[[Donaustadt]] je na levem bregu Donave in je po površini največje mestno okrožje. Vključuje UN City (palačo Združenih narodov) in največjo konferenčno dvorano na Dunaju. #[[Liesing]] je skrajno južno okrožje in vsebuje industrijska področja. Poštne številke izdajajo tudi okrožje posameznega naslova: 1XXA - 1 za Dunaj, XX številka okrožja, A je številka poštnega urada, običajno nič. Primer: 1070 za Neubau. Izjeme so 1300 za letališče blizu [[Schwechat]]a, 1400 za kompleks Združenih narodov, 1450 za avstrijski dunajski center in 1500 za avstrijske sile pod okriljem OZN. Številčenje do neke mere sledi časovnici vključevanja okrožij v mesto Dunaj: * prvo okrožje z mestnim središčem je bilo do leta 1850 bolj ali manj celotno mesto; * okrožja 2–9 (in 20, ki se je 1900 izločilo iz drugega), so nastala 1850 in so znana pod imenom ''Innenbezirke'' (notranja okrožja) in so sestavljena iz nekdanjih predmestij (''Vorstädte''), ki so ležala znotraj ''Linienwall'', zunanjega obrambnega obroča okoli Dunaja; * Ostala okrožja, vključena v mesto med letoma 1874 in 1938, večinoma 1892, so znana kot ''Außenbezirke'' (zunanja okrožja) in so bivša ''Vororte''. Med Hutteldorfom in Döblingom poteka predmestna ''Vorortelinie'' (mestna linija S 45), ki poteka skozi mostove, predore in preko postaj, ki jih je v art nouevau stilu oblikoval arhitekt [[Otto Wagner]].<ref name="Baedeker"></ref> == Znanost in kultura == * [[Avstrijska akademija znanosti]] (''Österreichische Akademie der Wissenschaften'') * [[Univerza na Dunaju]] (''Universität Wien - Alma Mater Rudolphina'') * [[Tehniška univerza Dunaj]] ''(Technische Universität Wien'') * [[Wirtschaftsuniversität Wien]] (Ekonomsko-poslovna unverza) * Universität für Bodenkultur Wien, Medicinska univerza in Veterinarsko-medicinska univerza *[[Konservatorium Wien]] (''Dunajski konservatorij'') *''Central European University''-centralnoevropska univerza (financer [[George Soros]]-preseljena na Dunaj iz [[Budimpešta|Budimpešte]]) * [[Univerza za glasbo in upodabljajoče umetnosti Dunaj|Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Dunaj]] (''Universität für Musik und darstellende Kunst Wien'') * [[Univerza za uporabne umetnosti, Dunaj|Univerza za uporabne umetnosti]] (''Universität für angewandte Kunst Wien'') * [[Akademija za likovno umetnost, Dunaj|Akademija za likovno umetnost]] (''Akademie der bildenden Künste Wien'') * [[Burgtheater]] Dunaj * [[Dunajska državna opera]] (''Wiener Staatsoper'') * [[Dunajska filharmonija]] (''Wiener Philharmoniker'') * [[Koncertna hiša, Dunaj|Koncertna hiša]] (''Konzerthaus'') * [[Hiša glasbe, Dunaj|Hiša glasbe]] (''Haus der Musik'') * [[Musikverein Wien]] * [[Albertina (muzej)]] * [[Umetnostnozgodovinski muzej]] (''Kunsthistorisches Museum'') * [[Naravoslovnozgodovinski muzej Dunaj]] (''Naturhistorisches Museum'' ''Wien'') * [[Kunsthalle]] * [[Leopold Museum]] * [[Museum moderner Kunst Stiftung Ludwig Wien]] ("mumok") * [[Architekturzentrum Wien]] * [[Kunstforum]] Pomembne kulturne ustanove, ki so v preteklosti delovale na Dunaju: * [[Avguštinej]], bogoslovni inštitut * [[Dvorna biblioteka]], zdaj [[Avstrijska narodna knjižnica]] == Slovenci in Slovenke na Dunaju == {{glavni|Pomembni Slovenci na Dunaju}} * škof [[Jurij Slatkonja]] * bibliotekar in jezikoslovec [[Jernej Kopitar]] * jezikoslovec [[Fran Miklošič]] * pisatelj [[Ivan Cankar]] * pianistka in glasbena pedagoginja [[Friderika Podgornik]] * arhitekt [[Maks Fabiani]] * arhitekt [[Jože Plečnik]] * arhitekt [[Boris Podrecca]] * čebelar [[Anton Janša]] * fizik [[Jožef Stefan]] * pravnik in minister [[Ivan Žolger]] * jezikoslovka, literarna in kulturna zgodovinarka univ. prof. (Tit. A.o. Prof.) [[Katja Sturm-Schnabl]] * članice in člani Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju (klub [[koroški Slovenci|koroško slovenskih]] študentov in študentk). Slovenski duhovniki so se pogosto šolali v [[Avguštinej]]u (latinsko Augustineum), ki je bil v času Avstro-Ogrske znan dunajski [[Bogoslovje|bogoslovni]] inštitut. == Pobratena mesta == {| cellpadding="10" |- style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]], [[Srbija]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]], [[Slovaška]]<ref name="Bratislava">{{navedi splet|url=http://www.bratislava-city.sk/bratislava-twin-towns|title=''Bratislava City - Twin Towns''|publisher=© 2003-2008 Bratislava-City.sk|accessdate=26.10.2008}}</ref> * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Budimpešta]], [[Madžarska]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Brno]], [[Češka]]<ref name="Brno">{{navedi splet|url=http://www.brno.cz/index.php?nav02=1985&nav01=34&nav03=1010&nav04=1016&nav05=1249&nav06=1272|title=Brno - Partnerská města|publisher=© 2006-2009 |language=cs|accessdate=17.7.2009}}</ref> * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]], [[Ukrajina]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]], [[Slovenija]] * {{ikonazastave|Iran}} [[Tabriz]], [[Iran]] <small>(od 2009)</small><ref name="Tabriz">[http://www.shahryarnews.com/news1/tabid/53/articleType/ArticleView/articleId/1336/--------------------.aspx Sporazum med Dunajem in Tabrizom in Farsi]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> || || * {{ikonazastave|Turčija}} [[Carigrad]], [[Turčija]] <small>(od 2007)</small> * {{ikonazastave|Tunizija}} [[Tunis]], [[Tunizija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]], [[Rusija]] * {{ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]], [[Izrael]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Varšava]], [[Poljska]] <small>(od 2001)<ref>{{pl icon}} {{navedi splet |author= |url=http://um.warszawa.pl/v_syrenka/new/index.php?dzial=aktualnosci&ak_id=3284&kat=11 |title=Miasta partnerskie Warszawy |work=um.warszawa.pl |publisher=Biuro Promocji Miasta |pages= |page= |date=2005-05-04 |accessdate=2008-08-29 |archive-date=2007-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011111033/http://um.warszawa.pl/v_syrenka/new/index.php?dzial=aktualnosci&ak_id=3284&kat=11 |url-status=dead }}</ref></small> * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]], [[Hrvaška]] <small>(od 1994)<ref name="Zagreb Twinning">{{navedi splet|url=http://www1.zagreb.hr/mms/en/index.html|title=Intercity and International Cooperation of the City of Zagreb|publisher=© 2006-2009 City of Zagreb|accessdate=23.6.2009|archive-date=2017-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170707200910/http://www1.zagreb.hr/mms/en/index.html|url-status=dead}}</ref></small> |} Dunaj ima uradne odnose še z [[Niš]]em v [[Srbija|Srbiji]]; posamezna mestna okrožja so pobratena še z [[Japonska|japonskimi]] okrožji v [[Tokio|Tokiu]] in [[Osaka|Osaki]] ter mestoma [[Gifu]] in [[Takarazuka, Hyōgo|Takarazuka]]. Poleg tega je okrožje [[Leopoldstadt]] pobrateno z [[New York|newyorškim]] [[Brooklyn]]om. == Viri == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam mest v Avstriji]] * [[Mednarodno letališče Dunaj]] * [[Mesta Art Nouveau#Dunaj|Mesta Art Nouveau]] == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Vienna|Dunaj}} {{Wikipotovanje|Vienna|Dunaj}} ===Uradne strani=== *[http://www.wien.gv.at/english/ Wien.gv.at] – Uradna mestna stran z interaktivnim zemljevidom *[http://www.wien.info/ Wien.info] – Uradna stran turistične zveze z dogodki, znamenitostmi, kulturnimi informacijami itn. *[http://www.vho.at/embassy.en.html Seznam veleposlaništev na Dunaju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060113060112/http://www.vho.at/embassy.en.html |date=2006-01-13 }}; [http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/ Veleposlaništvo Republike Slovenije] na Dunaju *[https://www.wien.gv.at/politik/international/strategie/mycentrope.html Informacije o Dunaju in centrop državah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150120161457/https://www.wien.gv.at/politik/international/strategie/mycentrope.html |date=2015-01-20 }} *[http://geschichtewiki.wien.gv.at Geschichtewiki.wien.gv.at] - Wiki o dunajski zgodovini ===Slike in video gradivo o Dunaju=== *[http://www.checkvienna.com/sl/content/3/o-dunaju Glavne znamenitosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150427111335/http://www.checkvienna.com/sl/content/3/o-dunaju |date=2015-04-27 }} ''(v slovenščini)'' *[http://very-bored.com/index.php?option=com_content&task=view&id=102&Itemid=1 Nočne sike Dunaja (very-bored.com)] *[http://www.zoomvienna.com/thumbnails.php Fotografije Dunaja (zoomvienna.com)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131025105825/http://www.zoomvienna.com/thumbnails.php |date=2013-10-25 }} *[http://europe61.com/post/54282755527/city-walk-in-vienna-austria Fotografije Dunaja (europe61.com)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150120100616/http://europe61.com/post/54282755527/city-walk-in-vienna-austria |date=2015-01-20 }} *[http://www.photoglobe.info/hl_vienna/ PhotoGlobe Vienna] – zbirka z lokacijo opremljenih slik *[http://willypuchner.com/en/wien/wien/wien_index1englisch.htm Vienna. Pleasure and Melancholy] Fotografije Dunaja (willypuchner.com) *[http://www.wienkultur.info/ Panoramske slike Dunaja (wienkultur.info)] *[http://vrvienna.com/iview_quicktime/index.html 360° vitualni pogled na Dunaj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120328035719/http://www.vrvienna.com/iview_quicktime/index.html |date=2012-03-28 }} (VRVienna.com) *[http://www.butkaj.com/visit/thumbnails.php?album=57 Dunajski božični semenj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100219211851/http://www.butkaj.com/visit/thumbnails.php?album=57 |date=2010-02-19 }} "Wiener Christkindlmarkt" (butkaj.com) *[http://www.butkaj.com/visit/thumbnails.php?album=55 Dunajske fotografije znamenitosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100219193329/http://www.butkaj.com/visit/thumbnails.php?album=55 |date=2010-02-19 }} (butkaj.com) *[http://www.gpix.at/Gpix.at-Gigapixel_gpath,wien,pid,9112,type,gpix.html Wien Gigapixel Panorama (12.000 Megapixel)] * {{YouTube|He94o57J4CA|Josef Hoffmann and the Wiener Werkstaette, WOKA VIDEO 1995, Screenwriter and director Wolfgang Karolinsky 40 min }} ===Zgodovina Dunaja=== *[http://postrealism.com/vienna.htm Hundreds of articles on historical buildings of Vienna: Churches, Palaces, Art, Culture and History of Vienna] *[http://www.geschichteinchronologie.ch/oe-index.htm#06 Židje na Dunaju (iz Encyclopaedia Judaica, 1971)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140606000651/http://www.geschichteinchronologie.ch/oe-index.htm#06 |date=2014-06-06 }}. *[http://www.battlefieldsww2.com/Vienna.html Nemški protiletalski stolpi na Dunaju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140417204730/http://www.battlefieldsww2.com/Vienna.html |date=2014-04-17 }} *[http://www.ngw.nl/heraldrywiki/index.php?title=Dunajska zgodovina: grb in razvoj okrožij] ===Ostale informacije o Dunaju=== *[http://www.wien.city-map.at/ Informacije o dunaju], po kategorijah, v petih jezikih *[http://www.concertvienna.com/ Dogodki na Dunaju] *[http://www.mycentrope.com/de/home/tag/Dogodki in informacije]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{evropske prestolnice}} {{Avstrijske zvezne dežele}} {{Prestolnice avstrijskih zveznih dežel}} [[Kategorija:Naselja v Avstriji]] [[Kategorija:Naselja ob Donavi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Avstriji]] [[Kategorija:Zvezne dežele Avstrije]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Dunaj|*]] [[Kategorija:Statutarna mesta (Avstrija)]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Mesta Avstrije]] [[Kategorija:Občine Avstrije]] [[Kategorija:Glavna mesta zveznih dežel Avstrije]] [[Kategorija:Skupine okrajev v Avstriji]] {{normativna kontrola}} sh56mbyo7fas7uj408wu3l71nshe4z7 6683367 6683325 2026-05-31T15:05:42Z Ljuba24b 92351 dp infopolje 6683367 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Dunaj}} {{Infopolje Naselje <!-- Glej Predloga:Infopolje Naselje za dodatna polja in opise --> | name = <!-- vpisan naj bo vsaj en izmed prvih dveh polj --> | official_name = Dunaj | native_name = Wien | native_name_lang = de | settlement_type = | image_skyline = {{multiple image |total_width = 305 |border = infobox |perrow = 1/2/3/2 |caption_align = center |image1 = Vienna Austria Skyline Aerial, October 2024.jpg |caption1 = Obzorje Dunaja |image2 = Schoenbrunn philharmoniker 2012.jpg |caption2 = [[Schönbrunn]] |image3 = L02 829e Stephansdom.jpg |caption3 = [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj|Stolnica sv. Štefana]] |image4 = 20180109 Vienna State Opera at blue hour 850 9387.jpg |caption4 = [[Dunajska državna opera]] |image5 = Merry Christmas (189581451) (cropped).jpg |caption5 = [[Dunajska mestna hiša]] |image6 = Wien, Hofburg -- 2018 -- 3185.jpg |caption6 = Novi [[Hofburg]] |image7 = Karlskirche Vienna, September 2016.jpg |caption7 = [[Karlova cerkev]] |image8 = Palacio Belvedere, Viena, Austria, 2020-02-01, DD 93-95 HDR.jpg |caption8 = [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]] }} | image_flag = Flag of Wien.svg | flag_size = 120px | image_seal = Wien Wappen.svg | seal_size = 75px | image_shield = Wien 3 Wappen.svg | shield_size = 75px | nickname = | motto = | map_caption = Geografska lega Dunaja v Avstriji | pushpin_map = Austria | pushpin_label_position = left |latd= 48|latm= 12|lats= 31.5|latNS= N |longd= 16|longm= 22|longs= 21.3|longEW= E | coordinates_region = AT | coordinates_display = inline,title | coordinates_format = dms | subdivision_type = Država |subdivision_type1 = [[zvezna dežela Avstrije|Dežela]] |subdivision_name = {{AUT}} | subdivision_name1 = Dunaj (Bundesland Wien) | leader_party = [[Socialdemokratska stranka Avstrije|SPÖ]] | leader_title = [[župan]] in [[deželni glavar]] | leader_name = {{Wikidata|P6}} | area_footnotes = <!-- za reference: uporabite <ref> označevalce --> | area_magnitude = 1 E8 | area_total_km2 = 414,87 | area_land_km2 = 395,57 | area_water_km2 = 19,30 | elevation_footnotes = <!-- za reference: uporabite <ref> označevalce --> | elevation_max_footnotes = <!-- za reference: uporabite <ref> označevalce --> | elevation_max_m = 542 | elevation_min_footnotes = <!-- za reference: uporabite <ref> označevalce --> | elevation_min_m = 151 | population_footnotes = <!-- za reference: uporabite <ref> označevalce --> | population_total = 1781105 <ref name="CensusRef">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstand_und_veraenderung/bevoelkerung_zu_jahres-_quartalsanfang/023582.html|date=13. avgust 2014|title=Bevölkerung zu Quartalsbeginn seit 2002 nach Bundesland |publisher=Statistik Austria |accessdate=2. september 2014}} {{de icon}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_urban_footnotes = | population_urban = {{Wikidata|P585}} | population_density_urban_km2 = | population_metro_footnotes = | population_metro = 2419000 | population_density_metro_km2 = | timezone1 = [[srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[CEST]] |utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = <!-- vnesite ZIP koda, Poštna številka, ... --> | postal_code = | area_code_type = <!-- prednastavljeno: Omrežna skupina --> | area_code = | iso_code = AT-9 | registration_plate = W | blank_name_sec1 = [[Statistične teritorialne enote v Evropski Uniji - NUTS|NUTS 1 regija]] | blank_info_sec1 = AT1 | website = http://www.wien.gv.at |footnotes = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Historic Centre of Vienna | designation1_date = 2001 | designation1_type = Kulturni | designation1_criteria = ii, iv, vi | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/1033 1033] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{Flag|Avstrija}} | designation1_free2name = Območje | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]]}} }} '''Dunaj''' ({{lang-de|Wien}}; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica [[Avstrija|Avstrije]], največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela [[Spodnja Avstrija]]. Dunaj ima približno 2&nbsp;milijona<ref>{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstand_und_veraenderung/bevoelkerung_zu_jahres-_quartalsanfang/023450.html|title=Statistik Austria – Bevölkerung zu Jahres-/Quartalsanfang|publisher=Statistik.at|date=|accessdate=20.2.2015}}</ref> prebivalcev (več kot 3 M. v velemestnem območju)<ref name="nahverkehrsoffensive1">{{navedi splet|url=http://www.vcoe.at/start.asp?ID=4176&b=92|title=VCÖ.at: VCÖ fordert Nahverkehrsoffensive gegen Verkehrskollaps in den Städten|publisher=vcoe.at|year=2008|accessdate=5 August 2009|archive-date=2011-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110706095150/http://www.vcoe.at/start.asp?ID=4176&b=92|url-status=dead}}</ref> in je kulturno, gospodarsko in politično središče Avstrije. Po številu prebivalcev znotraj ožjih mestnih meja je na desetem mestu v [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Do začetka 20. stoletja je bil največje [[Nemščina|nemško]] govoreče mesto in je do razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] imel več kot 2 milijona prebivalcev.<ref>[http://query.nytimes.com/mem/archive-free/pdf?res=F30F13F83A5F1B7A93CBAB1789D95F4C8185F9 "Vienna after the war"], ''[[The New York Times]]'', 29.12.1918 ([[Portable Document Format|PDF]])</ref> Danes za [[Berlin]]om zaseda drugo mesto med nemško govorečimi mesti.<ref>[http://www.ots.at/touch/presseaussendung/OTS_20130720_OTS0012 Wien nun zweitgrößte deutschsprachige Stadt | touch.ots.at] {{Webarchive|url=https://archive.today/20130720222437/http://www.ots.at/touch/presseaussendung/OTS_20130720_OTS0012 |date=2013-07-20 }}{{de icon}}</ref><ref name="Population11">{{navedi splet|url=https://ergebnisse.zensus2011.de/|title=Ergebnisse Zensus 2011|publisher=Statistische Ämter des Bundes und der Länder|date=31.5.2013|accessdate=31.5.2013|language=de|archive-date=2013-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20130621101339/https://ergebnisse.zensus2011.de/|url-status=dead}}</ref> Dunaj gosti številne mednarodne organizacije, med drugimi [[Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj|Organizacijo Združenih narodov za industrijski razvoj]] (UNIDO), [[Organizacija držav izvoznic nafte|Organizacijo držav izvoznic nafte]] (OPEC), [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo|Mednarodno agencijo za jedrsko energijo]] (IAEA) in druge. Mesto leži v severovzhodnem delu Avstrije, v bližini meja s [[Češka|Češko]], [[Slovaška|Slovaško]] in [[Madžarska|Madžarsko]]. Te regije skupaj tvorijo t. i. evropsko [[centrop|centropa]] obmejno regijo. Skupaj z bližnjo [[Bratislava|Bratislavo]] Dunaj oblikuje metropolitansko območje z več kot tremi milijoni ljudi. Leta 2001 je bilo mestno jedro Dunaja uvrščeno na [[UNESCO|Unescov]] [[Unescova svetovna dediščina|seznam svetovne dediščine]].<ref name="unescoJedro">{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/1033 |title=Historic Centre of Vienna |work=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=19.5.2012}}</ref> Že prej je bila tam cesarska palača Schoenbrunn, ki stoji v parku na robu mesta. Dunaj je sedež več pomembnih znanstvenih in izobraževalnih ustanov, predvsem [[Univerza na Dunaju|dunajske Univerze]], ki je ena izmed dveh najstarejših univerz severno od Alp, [[Konservatorium Wien|Konservatorija]], Tehniške univerze ter več drugih javnih in zasebnih visokih šol in univerz, [[Avstrijska akademija znanosti|Avstrijske akademije znanosti]], kakor tudi rimskokatoliške nadškofije in metropolije (ene izmed dveh v Avstriji) pod vodstvom kardinala. 100 let je bil tudi sedež [[Avguštinej|Avguštineja]], cesarske vojaške akademije itd. Poleg tega, da ga zaradi glasbene dediščini imenujejo ''mesto glasbe''<ref>{{navedi splet|url=http://www.wien.info/en/music-stage-shows/city-of-music |title=Vienna – the City of Music – VIENNA – NOW OR NEVER |publisher=Wien.info |accessdate=19.5.2012}}</ref>, imenujejo Dunaj tudi ''mesto sanj'', saj je bil dom prvemu psihoanalitiku, [[Sigmund Freud|Sigmundu Freudu]].<ref>[[BBC]] Documentary – Vienna – The City of Dreams</ref> Začetki mesta segajo v čas zgodnjih [[Kelti|keltskih]] in [[Rimski imperij|rimskih]] naselbin (gl. ''[[Vindobona]]''), ki so se skozi čas preobrazile v [[Srednji vek|srednjeveško]] in [[Barok|baročno]] mesto, prestolnico [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskega]] cesarstva. Znan je po svoji ključni vlogi kot evropsko [[Glasba|glasbeno]] središče, in to od časov [[Dunajska pr|dunajske klasike]] do zgodnjega 20. stoletja. Zgodovinsko jedro mesta je bogato z arhitekturnimi pomniki, vključujoč baročne gradove in vrtove. Ponaša se z znamenito [[Ringstrasse]] iz poznega 19. stoletja, ob kateri stojijo velika, večinoma javna poslopja (muzeji, parlament, Dvorna poslopja, ministrstva), spomeniki in parki.<ref name="unescoJedro" /> V študiji iz leta 2005, kjer so primerjali 127 svetovnim mest, je časnik [[Economist (časopis)|Economist]] Dunaj skupaj s [[Kanada|kanadskim]] [[Vancouver|Vancouvr]]om postavil na prvo mesto po kvaliteti življenja. Leta 2012 je med 140 mesti zasedel drugo mesto, za [[Avstralija|avstralskim]] [[Melbourne|Melbournom]].<ref>{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4306936.stm |title=Vancouver is 'best place to live' |date=4.10.2005 |publisher=BBC}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Liveability Ranking Report August 2012|url=http://www.eiu.com/public/topical_report.aspx?campaignid=Liveability2012|publisher=Economist Intelligence Unit|accessdate=2.12.2011|archive-date=2014-08-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20140825031414/http://www.eiu.com/public/topical_report.aspx?campaignid=Liveability2012|url-status=dead}}</ref> Svetovalna hiša Mercer je v svojih primerjavah kvalitete življenja med stotinami svetovnimi mest Dunaj na prvo mesto postavila šest zaporednih let (2009–2014).<ref>http://www.mercer.com/press-releases/quality-of-living-report-2014</ref><ref>{{navedi splet|title=Mercer press release: Quality of Living global city rankings—2009|url=http://www.mercer.com/press-releases/1345570|accessdate=2.12.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Mercer Quality of LIfe Worldwide City Rankings, 2010 from resourceshelf.com|url=http://web.resourceshelf.com/go/resourceblog/58958|accessdate=2.12.2011|archive-date=2011-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20111204162010/http://web.resourceshelf.com/go/resourceblog/58958|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.mercer.com/referencecontent.htm?idContent=1173105#Top_50_cities:_Quality_of_living |title=Mercer's Survey 2011 |date=29.11.2011 |publisher=[[Mercer (consulting firm)|Mercer]]}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://edition.cnn.com/2012/12/04/business/global-city-quality-life/index.html |title=What city has world's best quality of life? |date=4.12.2012 |newspaper=CNN | author=Inocencio, Ramy}}</ref> Mesto je v letih 2007 in 2008 zasedlo tudi prvo mesto po kulturi inovacij, in peto v svetu (med 256 mesti) v Indeksu inovacijskih mest iz leta 2011; indeks je zajemal 162 kazalcev iz treh področij: kultura, infrastruktura in tržišča.<ref>{{navedi splet|url=http://www.innovation-cities.com/2thinknow-innovation-cities-global-256-index/ |title=2thinknow Innovation Cities Global 256 Index – worldwide innovation city rankings: Innovation Cities Program |publisher=Innovation-cities.com |date=30.7.2009 |accessdate=3.1.2011}}</ref> Dunaj redno gosti konference s področja [[Urbanizem|mestnega planiranja]], pri čemer pogosto služi za zgled načrtovalcem mestnega razvoja po vsem svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.wieninternational.at/en/node/19728 |title=Vienna knows how |publisher=wieninternational.at |date=15.4.2010 |accessdate=3.1.2011 |archive-date=2010-09-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100915154650/http://www.wieninternational.at/en/node/19728 |url-status=dead }}</ref><ref name="delo">{{navedi splet |url=https://novi.dnevnik.si/1042710201/dom/gradnja-in-prenova/dunajski-stanovanjski-model-v-poldrugem-letu-do-strehe-nad-glavo |title=Dunajski stanovanjski model - V poldrugem letu do strehe nad glavo |accessdate=9.4.2015 |date=28.3.2015 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)]] }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Med letoma 2005 in 2010 je Dunaj zasedal položaj številke ena med gostitelji mednarodnih kongresov in srečanj.<ref>{{navedi splet |url=http://www.wieninternational.at/en/content/vienna-world%E2%80%99s-number-one-congress-destination-en |title=Vienna is the world's number one congress destination |publisher=wieninternational.at |date=1.6.2011 |accessdate=15.10.2011 |archive-date=2011-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110821222439/http://www.wieninternational.at/en/content/vienna-world%E2%80%99s-number-one-congress-destination-en |url-status=dead }}</ref> Dunaj vsako leto pritegne tudi preko 12 milijonov [[Turizem|turistov]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.wien.gv.at/statistik/pdf/viennainfigures.pdf |title=Vienna in Figures 2014 |publisher=wien.gv.at |date=september 2014 |accessdate=2015-04-05 |archive-date=2012-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121018165619/http://www.wien.gv.at/statistik/pdf/viennainfigures.pdf |url-status=dead }}</ref> Poleg tega, da je Dunaj priljubljen turistični cilj in prestolnica sosednje države, je Dunaj za Slovence pomemben kot nekdanja prestolnica, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19. stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje; med njimi so [[Ivan Grohar]], [[Ivan Cankar]], [[Jože Plečnik]] in [[Maks Fabiani]].<ref>{{Navedi splet|url = http://slovencinadunaju.weebly.com/|title = SLOVENCI NA DUNAJU okoli leta 1900|date = junij 2013|accessdate = 5.4.2015|website = |publisher = Filozofska fakulteta v Ljubljani|last = |first = }}</ref> == Imena == Ime antične (rimske) naselbine na področju današnjega Dunaja je bilo Vindobona. Zaradi velikega pomena mesta tako v preteklosti kot sedanjosti in dejstva, da je bilo dolgo časa prestolnica večnacionalne države [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], ima mesto v evropskih jezikih precej različnih imen, ki pa so v glavnem različice dveh poimenovanj: večinsko po rečici Wien, ki se tam izliva v Donavo in redkejše po madžarski besedi za mesto (Bécs), samó slovensko ime Dunaj za mesto je edinstveno: * Wien ([[nemščina|nemško]], [[dansko]], [[Švedščina|švedsko]], [[finsko]]) * Wean ([[bavarščina|bavarsko]]) * Vienna ([[angleščina|angleško]], [[italijanščina|italijansko]], [[norveško]], [[jidiš]]) * Viena ([[španščina|špansko]], [[romunščina|romunsko]], [[katalonščina|katalonsko]], [[Okcitanščina|okcitansko]], [[baskovščina|baskovsko]], [[litovsko]]) * Vienne ([[francoščina|francosko]]) * Viene ([[furlanščina|furlansko]]) * Vieno ([[esperanto]]) * Vindobona ([[Latinščina|latinsko]]) * Dunaj ([[slovenščina|slovensko]] poimenovanje mesta po reki [[Donava|Donavi,]] je edinstveno) * Beč ([[srbščina|srbsko]], [[hrvaščina|hrvaško]], [[bosanščina|bosansko]]) * Bécs ([[madžarščina|madžarsko]]) * Beciu ([[romunščina|romunsko]]) * Bech ([[romščina|romsko]]) * Vídeň ([[češčina|češko]]) * Viedeň ([[slovaščina|slovaško]]) * Wiedeń ([[poljščina|poljsko]]) * Відень ([[ukrajinščina |ukrajinsko]]) * Венa (Vjena) ([[ruščina|rusko]], [[beloruščina|belorusko]]) * Виена (Viena) ([[bolgarsko]]) * Wenen ([[nizozemščina|nizozemsko]]) * Vīne ([[latvijsko]]) * Viin ([[estonščina|estonsko]]) * Vín/Vínarborg ([[islandsko]]) * Βιέννη ([[Grščina|grško]]) * Vjena/Vjenë ([[albansko]]) * Viyana ([[turško]]) itd. Poimenovanje ''Beč'' je bilo v rabi tudi v starejši knjižni slovenščini.<ref>Obranave deželnega zbora Kranjske v Ljubljani v prvi sesiji tretje volitvene dobe od 15. do 30. avgusta 1870. Ljubljana: Deželni odbor kranjski, 1870. s. 74.</ref> Nekoč je bilo v splošni rabi na Štajerskem, <ref>Peter Dajnko (1827): Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Ȣtajarskem. Radgona: V' Alojz Wajcingerovemi knigíȣi. s. VI.</ref> še danes pa ga uporabljajo v [[Prekmurje|Prekmurju]].<ref>Franc Novak (2009): Slovar beltinskega prekmurskega govora. Murska Sobota: Pomurska založba. s. 20.</ref> == Zgodovina == Dunaj je bil kot [[Kelti|keltsko]] mesto ustanovljen okoli leta 500 pr. n. št. (pod keltsko-romanskim imenom Vedunia). Leta 15 pr. n. št. je postal mejno mesto [[Vindobona]], ki je pomagalo varovati [[Rimsko cesarstvo]] pred vdori germanskih plemen s severa. V [[srednji vek|srednjem veku]] je postalo najprej sedež [[Babenberžani|babenberške]], zatem pa še [[Habsburžani|habsburške]] rodbine in s slednjo sedež [[sveto rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] ter [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]]. V 16. in 17. stoletju so bili vdori [[Osmansko cesarstvo|osmanskih]] Turkov dvakrat ustavljeni prav pred Dunajem (glej [[prvo obleganje Dunaja|prvo]] in [[drugo obleganje Dunaja]]). Leta 1815 je Dunaj gostil [[dunajski kongres]], ki je začrtal državne meje v Evropi po porazu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] pri [[bitka pri Waterlooju|Waterlooju]]. Leta 1922 je postal deveta [[Zvezna dežela Avstrije|avstrijska zvezna dežela]]. Status prestolnice je izgubil leta 1938 po [[Anschluss|priključitvi]] Avstrije [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]. Med zavezniškimi letalskimi napadi v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bil Dunaj močno bombardiran in porušen. Ob koncu vojne je mesto zavzela [[Sovjetska zveza]]. Po njej ga je [[Zavezniški nadzorni svet]] razdelil na štiri cone (podobno kot [[Berlin]]) in v naslednjem desetletju je Dunaj postal žarišče [[vohun]]ske dejavnosti med [[Vzhodni blok|vzhodnim blokom]] ter Zahodno Evropo. == Geografija == Dunaj leži v severovzhodnem delu Avstrije, na skrajnem vzhodnem delu [[Alpe|Alp]], v Dunajski kotlini. Najstarejše naselje na mestu današnjega notranjega mesta je bilo južno od [[Donava|Donave]], ob pritoku reke ''Wien'', medtem ko se mesto zdaj razteza na obeh straneh reke Donave in je največje mesto ob tej evropski reki. Nadmorska višina se giblje od 151 do 542 m. Mesto ima skupno površino 414,65 kvadratnih kilometrov, in po površini največje mesto v Avstriji. Deset mostov čez Donavo (ceste, železnice, podzemna železnica, pešci) povezuje mestno območje na levi in desni strani Donave, sedem (vključno z dvema plovnima kanaloma) povezuje levi breg Donave preko Nove Donave z Donavskim otokom, 35 mostov (kot tudi jez in ene zapornice) se pne nad Donavskim kanalom. Med zanimivimi mostovi so: železniški Winterhafenbrücke, cestna [[Reichsbrücke]] in [[Marienbrücke]]. === Demografija === {| class="infobox" style="float:center;" ! style="text-align:center;" colspan="2" | Pomembne tuje rezidenčne skupine<ref>{{navedi splet|title=Statistisches Jahrbuch der Stadt Wien 2014|url=https://www.wien.gv.at/statistik/publikationen/jahrbuch.html|publisher=Stadt Wien|accessdate=31 January 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150202031628/http://www.wien.gv.at/statistik/publikationen/jahrbuch.html|archivedate=2 February 2015}}</ref> |- ! Narodnost || Št. prebivalcev (1. januar 2019) |- |{{flagu|Srbija}} || 77.872 |- |{{flagu|Nemčija}} || 47.163 |- |{{flagu|Turčija}} || 45.825 |- |{{flagu|Poljska}} || 43.158 |- |{{flagu|Romunija}} || 33.441 |- |{{flagu|Madžarska}} || 24.082 |- |{{flagu|Sirija}} || 23.771 |- |{{flagu|Hrvaška}} || 22.526 |- |{{flagu|Bosna in Hercegovina}} || 21.892 |- |{{flagu|Bolgarija}} || 18.367 |- |} Zaradi industrializacije in preseljevanja iz drugih delov cesarstva se je prebivalstvo Dunaja v času prestolnice Avstro-Ogrske (1867–1918) močno povečalo. Leta 1910 je imel Dunaj več kot dva milijona prebivalcev in je bil tretje največje mesto v Evropi po Londonu in Parizu.<ref>{{navedi knjigo |title=Frommer's Vienna & the Danube Valley |last=Porter |first=Darwin |authorlink= |author2=Prince, Danforth |year=2009 |publisher=John Wiley & Sons |location= |isbn= 9780470494882|page=16 |url=https://books.google.com/books?id=b6jLTn7cN3oC&pg=PA16}}</ref> Na začetku 20. stoletja je bil Dunaj mesto z drugim največjim češkim prebivalstvom na svetu (po Pragi)<ref>{{navedi splet |url=http://www.wieninternational.at/en/node/3586 |title=Czech and Slovak roots in Vienna |publisher=Wieninternational.at |accessdate=19 May 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140512221406/http://www.wieninternational.at/en/node/3586 |archivedate=12 May 2014}}</ref>. Po prvi svetovni vojni se je veliko Čehov in Madžarov vrnilo v svoje domovine, kar je povzročilo upad dunajskega prebivalstva. Po drugi svetovni vojni so Sovjeti izrabili nasilno vrnitev kvalificiranih delavcev češkega, slovaškega in madžarskega porekla v rodne dežele za zagon gospodarstva v nastajajočem sovjetskem bloku. Pod nacističnim režimom so nacistične sile v koncentracijskih taboriščih deportirale in umorile 65.000 Judov; približno 130.000 jih je pobegnilo<ref>{{navedi splet|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/judaica/ejud_0002_0020_0_20409.html |title=Vienna |publisher=Jewishvirtuallibrary.org |accessdate=19 May 2012}}</ref>. Do leta 2001 je 16 % prebivalcev Avstrije imelo državljanstva, ki niso bili Avstrijci, skoraj polovica jih je bila iz nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |title=Bevölkerung 2001 nach Umgangssprache, Staatsangehörigkeit und Geburtsland |accessdate=19 May 2012}}</ref>; naslednja najštevilnejša narodnost na Dunaju so bili [[Turki]] (39.000, 2,5 %), [[Poljaki]] (13.600, 0,9 %) in [[Nemci]] (12.700, 0,8 %)<ref name="census">{{navedi knjigo |url=ftp://www.statistik.at/pub/neuerscheinungen/vz01wien_web.pdf |publisher=Statistik Austria |year=2003 |title=Volkszählung. Hauptergebnisse I – Wien |language=de |accessdate=23 September 2011 }}{{dead link|date=December 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Od leta 2012 je uradno poročilo Statističnega urada Avstrije pokazalo, da ima več kot 660.000 (38,8 %) dunajskega prebivalstva popolnoma ali delno migrantsko poreklo, večinoma iz nekdanje Jugoslavije, Turčije, Nemčije, Poljske, Romunije in Madžarske. == Gospodarstvo == Dunaj je ena najbogatejših regij v Evropski uniji: njegov bruto regionalni proizvod v višini 47.200 EUR na prebivalca je predstavljal 25,7 % avstrijskega BDP v letu 2013 in je znašal 159 % povprečja v EU<ref>{{navedi splet|url=http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/6839731/1-21052015-AP-EN.pdf/c3f5f43b-397c-40fd-a0a4-7e68e3bea8cd |title=GDP per capita in the EU in 2013|publisher=Eurostat |date=21 May 2015 |accessdate=12 October 2015}}</ref>. Mesto je od leta 2012 izboljšalo svoj položaj na lestvici ekonomsko najmočnejših mest, ki je leta 2015 dosegel deveto mesto na seznamu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.citylab.com/work/2011/09/25-most-economically-powerful-cities-world/109/#slide21 |title=The 25 Most Economically Powerful Cities in the World |publisher=CityLab |date=15 September 2011 |accessdate=26 June 2016 |archive-date=2015-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150203195432/http://www.citylab.com/work/2011/09/25-most-economically-powerful-cities-world/109/#slide21 |url-status=dead }}</ref> Storitveni sektor je s 85,5-odstotnim deležem v bruto dodani vrednosti najpomembnejši gospodarski sektor na Dunaju. Industrija in trgovina imata 14,5 % deleža v bruto dodani vrednosti, primarni sektor (kmetijstvo) ima 0,07 % delež in ima zato majhno vlogo pri lokalni dodani vrednosti.<ref name="autogenerated1">{{navedi splet |url=https://www.wien.gv.at/statistik/pdf/wirtschaftsstandort2014.pdf |title=Statistik Journal Wien |publisher=Magistrat der Stadt Wien MA 23 – Wirtschaft, Arbeit und Statistik |date=March 2014 |accessdate=13 October 2015 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304125821/https://www.wien.gv.at/statistik/pdf/wirtschaftsstandort2014.pdf |url-status=dead }}</ref> Vendar imata pridelava in pridelava vin znotraj mestnih meja visoko družbeno-kulturno vrednost. Najpomembnejši poslovni sektorji so trgovina (na Dunaju 14,7 % dodane vrednosti), znanstvene in tehnološke storitve, nepremičninske in stanovanjske dejavnosti ter proizvodnja blaga. Leta 2012 je prispevek Dunaja k odhodnim in prihodnjim neposrednim tujim naložbam Avstrije znašal približno 60 %, kar kaže na vlogo Dunaja kot mednarodnega vozlišča za domača in tuja podjetja. Od padca železne zavese leta 1989 je Dunaj razširil svoj položaj vstopa v Vzhodno Evropo: 300 mednarodnih podjetij ima svoj sedež za vzhodno Evropo na Dunaju in v njegovi okolici. Med njimi so Hewlett Packard, Henkel, Baxalta in Siemens. Podjetja na Dunaju imajo obsežne stike in kompetence pri poslovanju z Vzhodno Evropo zaradi zgodovinske vloge mesta kot središča Habsburškega cesarstva. Število mednarodnih podjetij na Dunaju še vedno narašča: leta 2014 159 in 2015 je na Dunaju ustanovilo 175 mednarodnih podjetij. Od leta 2004 na Dunaju ustanovijo približno 8300 zagonskih podjetij vsako leto<ref>{{navedi splet |url=http://wko.at/statistik/jahrbuch/ng-bundeslaender.pdf |title=Unternehmensgründungen nach Bundesländern |publisher=Austrian Chamber of Commerce |language=de |date=July 2015 |accessdate=13 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304201217/http://wko.at/statistik/jahrbuch/ng-bundeslaender.pdf |archive-date=4 March 2016}}</ref>. Večina teh podjetij deluje na področjih industrijsko usmerjenih storitev, trgovine na debelo ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter novih medijev. Dunaj si prizadeva, da bi se uveljavil kot zagonsko vozlišče. Od leta 2012 mesto gosti vsakoletni Pionirski festival, največji zagonski dogodek v Srednji Evropi z 2500 mednarodnimi udeleženci, ki se odvija v palači Hofburg. ''Tech Cocktail'', spletni portal za zagonsko sceno, je Dunaj uvrstil na šesto mesto med desetimi najboljšimi zagonskimi mesti po vsem svetu. == Znamenitosti mesta == Glavne turistične znamenitosti so večinoma ob Ringu: cesarski palači [[Hofburg]] [[Cesarska zakladnica|s Cesarsko zakladnico]] (''Schatzkammer''), knjižnico, dvorano za nastope lipicancev, stavba [[Stavba avstrijskega Parlamenta|Parlamenta]], [[Dunajska mestna hiša|mestna hiša]] (''Rathaus''). Na robu jedra, v parku in prostoru zabavišč, v Pratru, je dunajsko vrteče kolo [[Wiener Riesenrad|Riesenrad]]. Med cerkvami izstopa gotska stolnica, posvečena sv. Štefanu, umetnini sta baročni Karlova in Petrova cerkev. Izven jedra je v parku baročni [[Schönbrunn]]. V istem parku je tudi najstarejši [[živalski vrt]] na svetu, [[''Tiergarten Schönbrunn'']]). Kulturni poudarki vključujejo [[Burgtheater]], [[Dunajska državna opera|Dunajsko državno opero]] (''Wiener Staatsoper''), [[Dunajska filharmonija|Dunajsko filharmonijo]] (''Wiener Philharmoniker''), Koncertno hišo (''Konzerthaus''), Hišo glasbe (''Haus der Musik'') in pozlačeni spomenik [[Johann Strauss mlajši|Johannu Straussu]] (''Johann Strauss Denkmal''), [[Albertina (muzej)|Albertino]] (muzej z več zbirkami), [[Lipicanec|lipicanske konje]] v [[Španska šola jahanja|Španski šoli jahanja]] (''Spanische Hofreitschule''), pevski zbor [[Dunajski dečki]]. Dunajsko obrobje ima vinorodno okrožje (''bezirk'') Döbling. {{wide image|Schönbrunn, Viedeň, Rakúsko.jpg|900px|Palača Schönbrunn}} {{wide image|Schlosspark Schoenbrunn Panorama.jpg|900px|''Gloriette'' pri palači Schönbrunn}} V mestu je tudi več kot 100 umetnostnih in zgodovinskih muzejev, ki skupaj vsako leto privabijo več kot osem milijonov obiskovalcev.<ref name="population">{{navedi splet |url=http://www.wien.gv.at/statistik/pdf/viennainfigures.pdf |page=10 |format=PDF |title=Vienna in figures: Special Issue for the EU Presidency 2006 |publisher=City of Vienna |accessdate=23.9.2011 |archive-date=2012-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121018165619/http://www.wien.gv.at/statistik/pdf/viennainfigures.pdf |url-status=dead }}</ref> Med najbolj priljubljenimi so [[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], [[Leopold Museum]] v muzejski četrti (''Museumsquartier''), ''KunstHausWien'', ''BA-CA Kunstforum'', nasproti si stoječa dvojčka ''Kunsthistorisches Museum'' ([[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj|Umetnostno-zgodovinski muzej]]) in ''[[Naravoslovnozgodovinski muzej Dunaj|Naturhistorisches Museum]]'', ter tehnični muzej (''Technisches Museum Wien''), od katerih vsakega letno obišče več kot četrt milijona obiskovalcev.<ref>{{navedi splet |url=http://travel.nationalgeographic.com/travel/city-guides/vienna-must-dos/ |format=[[Microsoft Excel|xls]] |title=Top 30 Sights, Museums, Exhibition Halls 2005 |publisher=Vienna Tourist Board}}</ref> Priljubljene so tudi točke, povezane s skladatelji, ki so živeli na Dunaju: več prebivališč [[Ludwig van Beethoven|Ludwiga van Beethovna]] in njegov grob na osrednjem pokopališču (''Zentralfriedhof''), ki je tudi dunajsko največje pokopališče ter poslednje bivališče številnih slavnih oseb. [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozartu]] je posvečen spomenik pri Hofburgu (pokopališče st. Marx), v katerega bližini naj bi bil pokopan. Množica dunajskih [[Cerkev (zgradba)|cerkva]] prav tako privlači množice, predvsem pa [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj|Stolnica sv. Štefana]], Cerkev tevtonskega reda (''Deutschordenskirche''), Jezuitska cerkev (''Jesuitenkirche''), Karlova cerkev (''Karlskirche''), Petrova cerkev (''Peterskirche''), [[Cerkev Maria am Gestade, Dunaj|Maria am Gestade]], Minoritska cerkev (''Minoritenkirche''), Rupretova cerkev (''Ruprechtskirche''), Škotska cerkev (''Schottenkirche''), Cerkev sv. Ulrika in Votivna cerkev (''Votivkirche''). Sodobne znamenitosti so [[Hundertwasserjeva hiša]], Center Združenih narodov in razgledni stolp [[Donauturm]]. <gallery> Wien - Neue Hofburg.JPG|''Neue burg'', glavna fasada najnovejšega dela dvorca [[Hofburg]] Wien - Albertina.JPG|[[Albertina (muzej)|Albertina]] Austria Parlament Athena.jpg|Zgradba avstrijskega parlamenta 5 of 15 - Belvedere Palace, Vienna - AUSTRIA.jpg|Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]] Graben Vienna June 2006 283.jpg|[[Graben, Dunaj|Graben]] Wien Kunsthistorisches Museum Nov2006.jpg|Umetnostni muzej (Kunsthistorisches Museum) Naturhistorisches Museum Vienna June 2006 241.jpg|Muzej narodne zgodovine (Naturhistorisches Museum) Wien - Palais Augarten (1).JPG|Palača [[Augarten]] Rathaus Vienna June 2006 165.jpg|Dunajska mestna hiša Spanische Hofreitschule3, Vienna.jpg|Španska jahalna šola Wien - Stephansdom (1).JPG|[[Stolnica sv. Štefana, Dunaj|Stolnica svetega Štefana]] Sttephanplatz, Graben, Vienna, Austria.jpg|Štefanov trg (Stephansplatz) Secession Vienna June 2006 006.jpg|Tipično poslopje dunajske [[Secesija (obdobje)|secesije]] Wien - Staatsoper (1).JPG|Dunajska državna opera 20080215-18 Wenen (460).jpg|Zabaviščno kolo v Praterju </gallery> ===Unescova svetovna dediščina na Dunaju=== Zaradi svoje bogate zgodovine je staro mestno jedro Dunaja vpisano v [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]], poleg tega pa posebej tudi palača in vrtovi dvorca [[Schönbrunn]].<ref>{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/at|title=Austria |accessdate=7.4.2015 |date= |format= |publisher=[[UNESCO]] }}</ref> Dunaj je bil leta 2017 premeščen na seznam Unescove svetovne dediščine v nevarnosti. Glavni razlog je bil načrtovan razvoj visokih stolpnic. Mestna socialdemokratska stranka je leta 2019 načrtovala gradnjo 6500 kvadratnih metrov velik kompleks. Načrt vključuje 66,3 metrov visok stolp, ki so ga zaradi nasprotovanja zmanjšali s 75 metrov. [[Unesco]] je menil, da projekt »ne izpolnjuje v celoti prejšnjih odločitev odbora, zlasti glede višine novih gradenj, kar bo negativno vplivalo na izjemno univerzalno vrednost območja«. Unesco je določil omejitev za višino gradnje v centru mesta do 43 metrov.<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/austria/vienna/articles/vienna-historic-centre-joins-unesco-endangered-list/|title=Vienna's World Heritage status under threat over plans to build 66-metre tower|last=Soo Kim|first=Travel writer|website=The Telegraph|language=en-GB|access-date=9 December 2018}}</ref> == Okrožja in rast mesta == [[File:Vienna, administrative divisions - Nmbrs.svg|sličica|Načrt Dunaja z označenimi številkami okrožij]] [[File:Wienflussmündung.jpg|sličica|Inštitut in observatorij Urania ob Donavskem kanalu v notranjem okrožju]] Mesto sestavlja 23 mestnih okrožij ali četrti (nem. ''Gemeinde-Bezirke''): #[[Innere Stadt]] (''notranje okrožje'') je staro mesto oziroma center mesta z množico zgodovinskih znamenitosti in sorazmerno maloštevilnim prebivalstvom. #[[Leopoldstadt]] je lociran na otoku med Donavo in Donavskim kanalom, z najbolj prometno dunajsko točko Praterstern in zabaviščnim parkom [[Prater]]. #[[Landstraße]] je na desni strani Donavskega kanala in vključuje palačo Belvedere z vrtovi in botanični vrt. Pojmuje se kot diplomatska četrt.<ref name="Baedeker">{{navedi knjigo |author=Arnold, Rosemarie |year=2009 |title=Austria |publisher=Baedeker |isbn=978-3-8297-6613-5 |cobiss=219552 |pages=606}}</ref> #[[Wieden]] je manjše okrožje južno od mestnega središča. Skupaj s prvim se pojmuje kot najbolj elegantno okrožje.<ref name="Baedeker"/> #[[Margareten]] se je od okrožja Wieden ločilo leta 1861. #[[Mariahilf]] je manjše okrožje na glavni nakupovalni ulici na poti k zahodni železniški postaji (Westbahnhof). #[[Neubau]] je manjše okrožje na glavni nakupovalni ulici na poti k zahodni železniški postaji, ki vključuje tudi [[Muzejska četrt|Muzejsko četrt]] (Museums Quarter), veliki muzejski kompleks. #[[Josefstadt]] je manjše okrožje blizu mestne hiše, parlamenta in dunajske univerze. Okrožje vodilnega osebja. <ref name="Baedeker"></ref> #[[Alsergrund]] je območje splošnih bolnišnic in vključuje tudi bivališče [[Sigmund Freud|Sigmunda Freuda]]. Tudi akademsko okrožje.<ref name="Baedeker"></ref> #[[Favoriten]] je v južnem delu Dunaja, ima največje število prebivalcev, novo glavno železniško postajo in mestne termalne vrelce. Okrožje delavcev, upokojencev in stanovalci blokov.<ref name="Baedeker"></ref> #[[Simmering (Dunaj)|Simmering]] je na desni strani Donavskega kanala in vključuje tudi osrednje pokopališče. Okrožje delavcev, upokojencev in stanovalci blokov.<ref name="Baedeker"></ref> #[[Meidling]] je na južnem bregu reke Wien. Okrožje delavcev, upokojencev in stanovalci blokov.<ref name="Baedeker"></ref> #[[Hietzing]] je na južnem bregu reke Wien in vključuje palačo [[Schönbrunn]]. #[[Penzing (Dunaj)|Penzing]] je na severni strani reke Wien in se je iz Hietzinga izločil leta 1938. Vključuje tudi cerkev Otta Wagnerja ''Am Steinhof''. #[[Rudolfsheim-Fünfhaus]] je na severni strani reke Wien. Do leta 1938 je bil sestavljen iz 14. in 15. okrožja in se je imenoval Westbahnhof. Okrožje delavcev, upokojencev in stanovalci blokov.<ref name="Baedeker"></ref> #[[Ottakring]] je na zahodnem obrobju in vključuje tradicionalno dunajsko pivovarno. #[[Hernals]] je na severozahodnem obrobju Dunaja. #[[Währing]] je na severozahodnem obrobju Dunaja in vključuje osrednji metereološki inštitut. #[[Döbling]] je na severnem obrobju in vključuje klasični predel ''[[Heurigen]]'' ter znamenito [[Döblinška gimnazija|Döblinško gimnazijo]]. #[[Brigittenau]] je na istem otoku kot Leopoldstadt in se je od njega ločil leta 1900. #[[Floridsdorf]] je na levem bregu Donave in vključuje industrijska področja. Je skrajni severni del Dunaja. #[[Donaustadt]] je na levem bregu Donave in je po površini največje mestno okrožje. Vključuje UN City (palačo Združenih narodov) in največjo konferenčno dvorano na Dunaju. #[[Liesing]] je skrajno južno okrožje in vsebuje industrijska področja. Poštne številke izdajajo tudi okrožje posameznega naslova: 1XXA - 1 za Dunaj, XX številka okrožja, A je številka poštnega urada, običajno nič. Primer: 1070 za Neubau. Izjeme so 1300 za letališče blizu [[Schwechat]]a, 1400 za kompleks Združenih narodov, 1450 za avstrijski dunajski center in 1500 za avstrijske sile pod okriljem OZN. Številčenje do neke mere sledi časovnici vključevanja okrožij v mesto Dunaj: * prvo okrožje z mestnim središčem je bilo do leta 1850 bolj ali manj celotno mesto; * okrožja 2–9 (in 20, ki se je 1900 izločilo iz drugega), so nastala 1850 in so znana pod imenom ''Innenbezirke'' (notranja okrožja) in so sestavljena iz nekdanjih predmestij (''Vorstädte''), ki so ležala znotraj ''Linienwall'', zunanjega obrambnega obroča okoli Dunaja; * Ostala okrožja, vključena v mesto med letoma 1874 in 1938, večinoma 1892, so znana kot ''Außenbezirke'' (zunanja okrožja) in so bivša ''Vororte''. Med Hutteldorfom in Döblingom poteka predmestna ''Vorortelinie'' (mestna linija S 45), ki poteka skozi mostove, predore in preko postaj, ki jih je v art nouevau stilu oblikoval arhitekt [[Otto Wagner]].<ref name="Baedeker"></ref> == Znanost in kultura == * [[Avstrijska akademija znanosti]] (''Österreichische Akademie der Wissenschaften'') * [[Univerza na Dunaju]] (''Universität Wien - Alma Mater Rudolphina'') * [[Tehniška univerza Dunaj]] ''(Technische Universität Wien'') * [[Wirtschaftsuniversität Wien]] (Ekonomsko-poslovna unverza) * Universität für Bodenkultur Wien, Medicinska univerza in Veterinarsko-medicinska univerza *[[Konservatorium Wien]] (''Dunajski konservatorij'') *''Central European University''-centralnoevropska univerza (financer [[George Soros]]-preseljena na Dunaj iz [[Budimpešta|Budimpešte]]) * [[Univerza za glasbo in upodabljajoče umetnosti Dunaj|Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Dunaj]] (''Universität für Musik und darstellende Kunst Wien'') * [[Univerza za uporabne umetnosti, Dunaj|Univerza za uporabne umetnosti]] (''Universität für angewandte Kunst Wien'') * [[Akademija za likovno umetnost, Dunaj|Akademija za likovno umetnost]] (''Akademie der bildenden Künste Wien'') * [[Burgtheater]] Dunaj * [[Dunajska državna opera]] (''Wiener Staatsoper'') * [[Dunajska filharmonija]] (''Wiener Philharmoniker'') * [[Koncertna hiša, Dunaj|Koncertna hiša]] (''Konzerthaus'') * [[Hiša glasbe, Dunaj|Hiša glasbe]] (''Haus der Musik'') * [[Musikverein Wien]] * [[Albertina (muzej)]] * [[Umetnostnozgodovinski muzej]] (''Kunsthistorisches Museum'') * [[Naravoslovnozgodovinski muzej Dunaj]] (''Naturhistorisches Museum'' ''Wien'') * [[Kunsthalle]] * [[Leopold Museum]] * [[Museum moderner Kunst Stiftung Ludwig Wien]] ("mumok") * [[Architekturzentrum Wien]] * [[Kunstforum]] Pomembne kulturne ustanove, ki so v preteklosti delovale na Dunaju: * [[Avguštinej]], bogoslovni inštitut * [[Dvorna biblioteka]], zdaj [[Avstrijska narodna knjižnica]] == Slovenci in Slovenke na Dunaju == {{glavni|Pomembni Slovenci na Dunaju}} * škof [[Jurij Slatkonja]] * bibliotekar in jezikoslovec [[Jernej Kopitar]] * jezikoslovec [[Fran Miklošič]] * pisatelj [[Ivan Cankar]] * pianistka in glasbena pedagoginja [[Friderika Podgornik]] * arhitekt [[Maks Fabiani]] * arhitekt [[Jože Plečnik]] * arhitekt [[Boris Podrecca]] * čebelar [[Anton Janša]] * fizik [[Jožef Stefan]] * pravnik in minister [[Ivan Žolger]] * jezikoslovka, literarna in kulturna zgodovinarka univ. prof. (Tit. A.o. Prof.) [[Katja Sturm-Schnabl]] * članice in člani Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju (klub [[koroški Slovenci|koroško slovenskih]] študentov in študentk). Slovenski duhovniki so se pogosto šolali v [[Avguštinej]]u (latinsko Augustineum), ki je bil v času Avstro-Ogrske znan dunajski [[Bogoslovje|bogoslovni]] inštitut. == Pobratena mesta == {| cellpadding="10" |- style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]], [[Srbija]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]], [[Slovaška]]<ref name="Bratislava">{{navedi splet|url=http://www.bratislava-city.sk/bratislava-twin-towns|title=''Bratislava City - Twin Towns''|publisher=© 2003-2008 Bratislava-City.sk|accessdate=26.10.2008}}</ref> * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Budimpešta]], [[Madžarska]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Brno]], [[Češka]]<ref name="Brno">{{navedi splet|url=http://www.brno.cz/index.php?nav02=1985&nav01=34&nav03=1010&nav04=1016&nav05=1249&nav06=1272|title=Brno - Partnerská města|publisher=© 2006-2009 |language=cs|accessdate=17.7.2009}}</ref> * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]], [[Ukrajina]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]], [[Slovenija]] * {{ikonazastave|Iran}} [[Tabriz]], [[Iran]] <small>(od 2009)</small><ref name="Tabriz">[http://www.shahryarnews.com/news1/tabid/53/articleType/ArticleView/articleId/1336/--------------------.aspx Sporazum med Dunajem in Tabrizom in Farsi]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> || || * {{ikonazastave|Turčija}} [[Carigrad]], [[Turčija]] <small>(od 2007)</small> * {{ikonazastave|Tunizija}} [[Tunis]], [[Tunizija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]], [[Rusija]] * {{ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]], [[Izrael]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Varšava]], [[Poljska]] <small>(od 2001)<ref>{{pl icon}} {{navedi splet |author= |url=http://um.warszawa.pl/v_syrenka/new/index.php?dzial=aktualnosci&ak_id=3284&kat=11 |title=Miasta partnerskie Warszawy |work=um.warszawa.pl |publisher=Biuro Promocji Miasta |pages= |page= |date=2005-05-04 |accessdate=2008-08-29 |archive-date=2007-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011111033/http://um.warszawa.pl/v_syrenka/new/index.php?dzial=aktualnosci&ak_id=3284&kat=11 |url-status=dead }}</ref></small> * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]], [[Hrvaška]] <small>(od 1994)<ref name="Zagreb Twinning">{{navedi splet|url=http://www1.zagreb.hr/mms/en/index.html|title=Intercity and International Cooperation of the City of Zagreb|publisher=© 2006-2009 City of Zagreb|accessdate=23.6.2009|archive-date=2017-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170707200910/http://www1.zagreb.hr/mms/en/index.html|url-status=dead}}</ref></small> |} Dunaj ima uradne odnose še z [[Niš]]em v [[Srbija|Srbiji]]; posamezna mestna okrožja so pobratena še z [[Japonska|japonskimi]] okrožji v [[Tokio|Tokiu]] in [[Osaka|Osaki]] ter mestoma [[Gifu]] in [[Takarazuka, Hyōgo|Takarazuka]]. Poleg tega je okrožje [[Leopoldstadt]] pobrateno z [[New York|newyorškim]] [[Brooklyn]]om. == Viri == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam mest v Avstriji]] * [[Mednarodno letališče Dunaj]] * [[Mesta Art Nouveau#Dunaj|Mesta Art Nouveau]] == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Vienna|Dunaj}} {{Wikipotovanje|Vienna|Dunaj}} ===Uradne strani=== *[http://www.wien.gv.at/english/ Wien.gv.at] – Uradna mestna stran z interaktivnim zemljevidom *[http://www.wien.info/ Wien.info] – Uradna stran turistične zveze z dogodki, znamenitostmi, kulturnimi informacijami itn. *[http://www.vho.at/embassy.en.html Seznam veleposlaništev na Dunaju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060113060112/http://www.vho.at/embassy.en.html |date=2006-01-13 }}; [http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/ Veleposlaništvo Republike Slovenije] na Dunaju *[https://www.wien.gv.at/politik/international/strategie/mycentrope.html Informacije o Dunaju in centrop državah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150120161457/https://www.wien.gv.at/politik/international/strategie/mycentrope.html |date=2015-01-20 }} *[http://geschichtewiki.wien.gv.at Geschichtewiki.wien.gv.at] - Wiki o dunajski zgodovini ===Slike in video gradivo o Dunaju=== *[http://www.checkvienna.com/sl/content/3/o-dunaju Glavne znamenitosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150427111335/http://www.checkvienna.com/sl/content/3/o-dunaju |date=2015-04-27 }} ''(v slovenščini)'' *[http://very-bored.com/index.php?option=com_content&task=view&id=102&Itemid=1 Nočne sike Dunaja (very-bored.com)] *[http://www.zoomvienna.com/thumbnails.php Fotografije Dunaja (zoomvienna.com)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131025105825/http://www.zoomvienna.com/thumbnails.php |date=2013-10-25 }} *[http://europe61.com/post/54282755527/city-walk-in-vienna-austria Fotografije Dunaja (europe61.com)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150120100616/http://europe61.com/post/54282755527/city-walk-in-vienna-austria |date=2015-01-20 }} *[http://www.photoglobe.info/hl_vienna/ PhotoGlobe Vienna] – zbirka z lokacijo opremljenih slik *[http://willypuchner.com/en/wien/wien/wien_index1englisch.htm Vienna. Pleasure and Melancholy] Fotografije Dunaja (willypuchner.com) *[http://www.wienkultur.info/ Panoramske slike Dunaja (wienkultur.info)] *[http://vrvienna.com/iview_quicktime/index.html 360° vitualni pogled na Dunaj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120328035719/http://www.vrvienna.com/iview_quicktime/index.html |date=2012-03-28 }} (VRVienna.com) *[http://www.butkaj.com/visit/thumbnails.php?album=57 Dunajski božični semenj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100219211851/http://www.butkaj.com/visit/thumbnails.php?album=57 |date=2010-02-19 }} "Wiener Christkindlmarkt" (butkaj.com) *[http://www.butkaj.com/visit/thumbnails.php?album=55 Dunajske fotografije znamenitosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100219193329/http://www.butkaj.com/visit/thumbnails.php?album=55 |date=2010-02-19 }} (butkaj.com) *[http://www.gpix.at/Gpix.at-Gigapixel_gpath,wien,pid,9112,type,gpix.html Wien Gigapixel Panorama (12.000 Megapixel)] * {{YouTube|He94o57J4CA|Josef Hoffmann and the Wiener Werkstaette, WOKA VIDEO 1995, Screenwriter and director Wolfgang Karolinsky 40 min }} ===Zgodovina Dunaja=== *[http://postrealism.com/vienna.htm Hundreds of articles on historical buildings of Vienna: Churches, Palaces, Art, Culture and History of Vienna] *[http://www.geschichteinchronologie.ch/oe-index.htm#06 Židje na Dunaju (iz Encyclopaedia Judaica, 1971)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140606000651/http://www.geschichteinchronologie.ch/oe-index.htm#06 |date=2014-06-06 }}. *[http://www.battlefieldsww2.com/Vienna.html Nemški protiletalski stolpi na Dunaju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140417204730/http://www.battlefieldsww2.com/Vienna.html |date=2014-04-17 }} *[http://www.ngw.nl/heraldrywiki/index.php?title=Dunajska zgodovina: grb in razvoj okrožij] ===Ostale informacije o Dunaju=== *[http://www.wien.city-map.at/ Informacije o dunaju], po kategorijah, v petih jezikih *[http://www.concertvienna.com/ Dogodki na Dunaju] *[http://www.mycentrope.com/de/home/tag/Dogodki in informacije]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{evropske prestolnice}} {{Avstrijske zvezne dežele}} {{Prestolnice avstrijskih zveznih dežel}} [[Kategorija:Naselja v Avstriji]] [[Kategorija:Naselja ob Donavi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Avstriji]] [[Kategorija:Zvezne dežele Avstrije]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Dunaj|*]] [[Kategorija:Statutarna mesta (Avstrija)]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Mesta Avstrije]] [[Kategorija:Občine Avstrije]] [[Kategorija:Glavna mesta zveznih dežel Avstrije]] [[Kategorija:Skupine okrajev v Avstriji]] {{normativna kontrola}} 1c20sqt1odxe7fdsv7pa0gbo8zrmffg Pogovor:Washington, D.C. 1 23714 6683517 4942831 2026-05-31T21:37:03Z TadejM 738 oznaka [[WP:ZDA]] 6683517 wikitext text/x-wiki {{WPZDA|class=start|importance=top}} {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=članek}} lvylcfmwb69lm424nua1xqruuag8euk Golansko višavje 0 25118 6683431 6505619 2026-05-31T16:58:09Z ~2026-13659-49 255600 6683431 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Golansko višavje | native_name = {{lang|ar|هضبة الجولان}}<br />רמת הגולן | image_map = Golan_Heights_Map.PNG | map_caption = Lega Golanskega višavja | image_caption = jezero Ram blizu gore Hermon (v ozadju), na SV Golanskega višavja | pushpin_mapsize= | coordinates = {{coord|32|58|54|N|35|44|58|E|dim:80km|display=inline,title}} | latd = 32 | latm = 58| lats = 54 | latNS = N | longd= 35 | longm =44| longs= 58 | longEW= E | settlement_type = Sporno ozemlje | subdivision_type = Status | subdivision_name = Mednarodno priznano kot sirsko ozemlje, ki ga je zasedel Izrael; <ref>ZDA so marca 2019. priznale izraelsko suverenost nad Golanom. ZDA so prva država, ki so priznala Golan kot izraelsko ozemlje, medtem ko preostala mednarodna skupnost še vedno meni, da je sirijsko ozemlje zasedel Izrael</ref>.<ref>[https://af.reuters.com/article/commoditiesNews/idAFW1N1ZU01G Trump signs decree recognizing Israeli sovereignty over Golan Heights] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190331200951/https://af.reuters.com/article/commoditiesNews/idAFW1N1ZU01G |date=2019-03-31 }}, Reuters, 25 March 2019</ref><ref>{{navedi splet | last=Lee | first=Matthew | last2=Riechmann | first2=Deb | title=Trump signs declaration reversing US policy on Golan Heights | website=AP NEWS | date=2019-03-25 | url=https://apnews.com/da3b37642ce648658d1e6a8de2d43846 | access-date=2019-03-27}}</ref> |area_total_km2 = 1800 | area_blank1_title = Izraelska okupacija | area_blank1_km2 = 1200 | area_blank2_title = Kontrolira Sirija (vključno ''de jure'' 235 km2 (United Nations Disengagement Observer Force - UNDOF control zone) | area_blank2_km2 = 600 | elevation_max_m = 2814 | elevation_min_m = −212 | population_total = 40.000–49.700 | population_blank1_title = Arabci | population_blank1 = 20.000–25.700 | population_blank2_title = Izraelski Judje | population_blank2 = 20.000–22.300 | population_footnotes = '''območja z zasedbo Izraela '''.<ref>[https://www.aa.com.tr/en/middle-east/israel-to-send-250-000-settlers-to-occupied-golan/1439632 Israel to send 250,000 settlers to occupied Golan]</ref><ref>[https://www.cbs.gov.il/he/publications/doclib/2018/2.%20shnatonpopulation/st02_17.pdf Statistical Abstract of Israel 2018, 2.17]. Israel Central Bureau of Statistics.</ref><ref>[https://www.bbc.com/news/world-middle-east-14724842 Golan Heights profile] 25 March 2019 BBC</ref> | utc_offset1 = +2 | utc_offset1_DST = +3 }} [[Slika:Golan 92.jpg|thumb|right|300px|Golanska planota z judovskimi (modro) in druškimi (črno) naselbinami]] '''Golansko višavje''' ({{jezik-ar|هضبة الجولان|translit=al-Džulan}}, {{jezik-he|רמת הגולן|translit=Ramat HaGolan}}; tudi ''Golanska planota'') je ozemlje na jugozahodu [[Sirija|Sirije]], ki je od leta [[1967]] dalje pod zasedbo [[Izrael]]a. == Geografija == Planota, ki jo nadzira Izrael, je del večjega območja vulkanskih [[bazalt]]nih polj, ki se raztezajo proti severu in vzhodu in so nastala v nizu vulkanskih izbruhov, ki so se začeli pred nedavnim v geološki zgodovini, pred skoraj štirimi milijoni let in trajajo še danes. Kamnina, ki tvori gorsko območje v severnem Golanskem višavju in se spušča od gore Hermon, se geološko razlikuje od vulkanskih kamnin planote in ima drugačno fiziografijo. Za gore so značilni svetlejši [[jura|jurski]] apnenci sedimentnega izvora. Lokalno se [[apnenec]] lomi po [[prelom (geologija)|prelomih]] in raztopljenih kanalih in tvori [[Kras|kraški]] podobno topografijo, v kateri so pogosti izviri. [[Geologija|Geološko]] Golanska planota in ravnica [[Hauran]] na vzhodu predstavljata [[holocen]]sko vulkansko polje, ki sega tudi na severovzhod skoraj do [[Damask]]a. Velik del območja je potresen z mirujočimi [[ognjenik|vulkani]], pa tudi s žlindrini stožci, kot je Majdal Šams. Na planoti je tudi kratersko jezero, imenovano Birkat Ram, ki ga napajajo tako površinski tokovi kot podzemni izviri. Za ta vulkanska območja so značilna bazaltna kamnina in temna tla, ki izvirajo iz vremenskih razmer. Bazalt poteka nad starejšimi izrazito svetlejšimi apnenci in [[lapor]]ji, ki so bili izpostavljeni ob reki [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] na jugu. === Meje === Golansko višavje ima različne geografske meje. Na severu dolina Sa'ar (Banias) na splošno deli svetlejšo apnenčasto kamnino gore Hermon od temno obarvanih vulkanskih kamnin Golanske planote. Zahodna meja planote je strukturno okrnjena z [[Jordanski tektonski jarek|riftno dolino Jordana]], ki se strmo spušča v Galilejsko jezero. Južno mejo obloži reka Jarmuk, ki ločuje planoto od severnega območja Jordanije. Končno je vzhodni konec Golanskega višavja izklesala reka Raqqad (Wadi Ruqqad) in območja, ki jih še vedno nadzira Sirija.<ref name="Dave Winter">{{navedi knjigo |last= Winter |first= Dave |title= Israel Handbook |year=1999 |url= https://books.google.com/books?id=Q0suiJ7Gj1QC&lpg=PA742 |isbn= 9781900949484 }}</ref> === Velikost === Dolžina planote sever-jug je približno 65 kilometrov, širina vzhod-zahod pa od 12 do 25 kilometrov.<ref name="CIA1994">United States, Central Intelligence Agency, Golan Heights and Vicinity : Oct 1994 [http://hdl.loc.gov/loc.gmd/g7462g.ct001957]</ref> Izrael je po lastnih podatkih zasedel 1150 kvadratnih kilometrov.<ref name="CBS2011">CBS, Statistical Abstract of Israel 2011 [http://www.cbs.gov.il/shnaton62/st01_01.pdf AREA OF DISTRICTS, SUB-DISTRICTS, NATURAL REGIONS AND LAKES] (table 1.1)</ref> Po sirskih podatkih Golansko višavje meri 1860 kvadratnih kilometrov, od tega jih zaseda Izrael 1500 km². <ref>[http://www.un.int/syria/golan.htm The Syrian Golan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101008052046/http://www.un.int/syria/golan.htm |date=8 October 2010 }} – Permanent Mission of the Syrian Arab Republic to the United Nations</ref> Po navedbah CIA ima Izrael 1300 kvadratnih kilometrov. === Topografija === [[File:Banyas BW 9.jpg|thumb|200px|Slap Banyas v vznožju gore Hermon]] Območje je gričevnato in dvignjeno, s pogledom na [[Dolina reke Jordan |dolino reke Jordan]], ki vsebuje [[Galilejsko jezero]] in reko [[Jordan]], obvladuje pa jo 2814 metrov visoka gora Hermon. Galilejsko jezero na jugozahodnem koncu planote in reka Jarmuk na jugu sta na višini precej pod morsko gladino (Galilejsko morje na približno -214 metrih). Topografsko gledano je Golansko višavlje planota s povprečno nadmorsko višino 1000 metrov, ki se dviga proti severu proti gori Hermon in se spušča do višine približno 400 metrov vzdolž reke Jarmuk na jugu. Strmejša, bolj razgibana topografija je na splošno omejena na severno polovico, vključno z vznožjem gore Hermon; na jugu je planota višja. Na Golanskem višavju je več majhnih vrhov, večina vulkanskih stožcev, kot so: gora Agas (1350 m), gora Dov / Jebel Rous (1529 m; severni vrh 1524 m), gora Bental (1171 m) in nasproti nje gore Avital (1204 m), gora Ram (1188 m), Tal Saki (594 m). [[File:Umm Qais Galilee-Golan panorama.jpg|thumb|800px|center| Galilejsko jezero in južno Golansko višavje iz Umm Qaisa v Jordaniji.]] ==== Enote ==== Širša Golanska planota ima bolj umirjeno topografijo, ki se običajno giblje med 120 in 520 metri višine. V Izraelu je Golanska planota razdeljena na tri regije: severno (med dolino Sa'ar in Jilabun), osrednjo (med dolinama Jilabun in Daliyot) in južno (med dolinama Daliyot in Jarmuk). Na zahodu je omejeno s skalnim klifom, ki se spušča na 500 metrov v dolino reke Jordan in Galilejsko jezero. Na jugu vrezana dolina reke Jarmuk označuje meje planote, vzhodno od opuščenega železniškega mostu navzgor proti Hamatu Gaderju in Al Hammah pa označuje priznano mednarodno mejo med Sirijo in Jordanijo.<ref>[http://www.law.fsu.edu/library/collection/LimitsinSeas/IBS094.pdf FSU.edu] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090327062139/http://www.law.fsu.edu/library/collection/LimitsinSeas/IBS094.pdf |date=27 March 2009 }}: International Boundary Study Number 94, 30 December 1969. Jordan—Syria Boundary. US Department of State, p. 12</ref> === Podnebje in hidrologija === Golanski višavje je poleg svojega strateškega vojaškega pomena pomemben vodni vir, zlasti na višjih nadmorskih višinah, ki so pozimi zasnežene in pomagajo vzdrževati izvire rek in izvirov v sušnem obdobju. Višavje prejme bistveno več padavin kot okoliške, nižje nadmorske višine. Zasedeni sektor Golanskega višavja zagotavlja ali nadzoruje znaten del vode v porečju reke Jordan, kar posledično zagotavlja del oskrbe Izraela z vodo. Višavje oskrbuje 15 % vode Izraelu.<ref>Haim Gvirtzman, ''Israel Water Resources, Chapters in Hydrology and Environmental Sciences'', Yad Ben-Zvi Press, Jerusalem [http://www.water.gov.il/%EE%E0%E2%F8%E9+%EE%E9%E3%F2/%EE%F9%E0%E1%E9+%E4%EE%E9%ED+%E1%E9%F9%F8%E0%EC/%EE%F7%E5%F8%E5%FA+%E4%EE%E9%ED+%E4%E8%E1%F2%E9%E9%ED/%E0%E2%ED+%E4%EB%E9%F0%F8%FA/%EE%E0%E6%EF+%E4%EE%E9%ED+%F9%E0%E9%E1%E5%FA+%E5%EE%F4%EC%F1%E9%ED.htm Water.gov.il] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090111041555/http://www.water.gov.il/%EE%E0%E2%F8%E9+%EE%E9%E3%F2/%EE%F9%E0%E1%E9+%E4%EE%E9%ED+%E1%E9%F9%F8%E0%EC/%EE%F7%E5%F8%E5%FA+%E4%EE%E9%ED+%E4%E8%E1%F2%E9%E9%ED/%E0%E2%ED+%E4%EB%E9%F0%F8%FA/%EE%E0%E6%EF+%E4%EE%E9%ED+%F9%E0%E9%E1%E5%FA+%E5%EE%F4%EC%F1%E9%ED.htm |date=2009-01-11 }} indicates that the Golan Heights contributes no more than 195 million m³ per year to the Sea of Galilee, as well as another 120 million m³ per year from the Banias River tributary. Israel's annual water consumption is about 2,000 million m³.</ref> == Prebivalstvo == Po izraelski zasedbi se je na območju naselilo okoli 18.000 [[Judje|judovskih]] naseljencev v [[Kacrin]]u in še 33 [[kibuc]]ih in [[mošavi]]h. Približno toliko je tudi [[Druzi|Druzov]], ki živijo v 5 vaseh, [[Čerkezi|Čerkezov]] pa je ostalo le neznatno število. [[Ariel Šaron|Šaronova]] vlada načrtuje naselitev še 900 judovskih družin. == Zgodovina == Prvi sledovi poselitve območja segajo v [[3. tisočletje pr. n. št.]], ko so območje zasedli [[Amoriti]]. Sledili so jim [[Aramejci]], [[Judje]], [[Asirci]], [[Babilonci]], [[Perzijci]], dokler se niso v [[5. stoletje pr. n. št.|5. stoletju pr. n. št.]] iz [[babilon]]skega izgnanstva vrnili Judje. Stoletje pozneje je območje prišlo pod nadzor [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] in ostalo pod [[Grki|grško]] nadvlado vse do prihoda [[Rimljani|Rimljanov]] v [[2. stoletje pr. n. št.|2. stoletju pr. n. št.]] Ravno v rimskem času se prvič pojavi ime ''Golan'', ki je izšlo iz pred tem uporabljanega [[grščina|grškega]] ''Gaulanitis''. Med prvim judovskim uporom proti [[Rimsko cesarstvo|Rimu]] leta [[67]] so [[zeloti|zelotski]] uporniki zasedli vrh hriba [[Gamla]] in ga junaško branili do padca, zato mu še danes pravijo »golanska [[Masada]]«. Po rimski razselitvi Judov iz [[Judeja|Judeje]] so se okoli leta [[250]] priselili [[Gasanidi]] in zgradili prestolnico [[Džabija]]. Po delitvi Rimskega cesarstva leta [[395]] je Golan pripadel [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]], območju pa so vladali njegovi [[vazal]]i [[Gasanidi]]. Med letoma [[614]] in [[628]] so ga za kratek čas osvojili [[Sasanidi]], leta [[636]] pa so ga zavzeli [[muslimani|muslimanski]] [[Arabci]] pod vodstvom [[kalif]]a [[Omar I.|Omarja I.]] V [[15. stoletje|15. stoletju]] so se na severne predele pričeli naseljevati [[Druzi]], sledili so jim [[Sudanci]], [[Alžirci]], [[Turkmenci]], [[Čerkezi]] in sirski Arabci. V [[16. stoletje|16. stoletju]] so nadzor nad planoto prevzeli otomanski [[Turki]] in ga zadržali vse do konca [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]]. Po [[Francija|francosko]] - [[Velika Britanija|britanskem]] sporazumu decembra [[1920]] je bila večina Golanskega višavja dodeljena [[Francoska mandatna Sirija|Francoski mandatni Siriji]], ki je dejansko dobila območje šele po natančni razmejitvi leta [[1923]], leto [[1924|kasneje]] pa so arheološko najdišče [[Dan]] dodelili [[Britanska mandatna Palestina|Britanski mandatni Palestini]]. Po koncu Francoske mandatne Sirije leta [[1944]] je območje pripadlo [[Sirija|Siriji]]. Po arabsko - izraelski vojni leta [[1948]] in [[1949]] so se Sirci utrdili na višavju in naslednjih 17 let bombardirali izraelske vasi dobrih 1000 metrov nižje (izraelski obrambni minister [[Moše Dajan]] je pozneje izjavil, da so to bili odgovori na izraelske provokacije v demilitariziranem območju). [[9. junij|9.]] in [[10. junij]]a [[1967]], med [[šestdnevna vojna|šestdnevno vojno]] so izraelske enote zasedle Golansko planoto. Večina prejšnjih prebivalcev, v glavnem Čerkezov, je zbežala in se še do danes ne more vrniti. Izraelci so takoj po tej vojni začeli naseljevati judovske naseljence. Prvi [[kibuc]] je zrasel že julija [[1967]], po treh letih je bilo judovskih naselbin 12, do danes pa jih je zraslo skupaj 34 s približno 18.000 priseljenci.Med [[jomkipurska vojna|jomkipursko vojno]] leta [[1973]] je [[Sirija]] ponovno poskušala osvojiti Golansko višavje. Osvojili so velik del njenega južnega dela, vendar so se morali po izraelskem protinapadu hitro umakniti. Leta [[1974]] je bilo podpisano premirje, ki je vzdolž Golanske planote in preostanka Sirije vzpostavilo tamponsko območje (širine med nekaj 100 metri in 3&nbsp;km) pod nadzorom [[Organizacija združenih narodov|OZN]], ki ga še danes nadzoruje okoli 1000 pripadnikov [[UNDOF]] (''United Nations Disengagement Observer Force''). V tem območju ima [[Damask]] le civilno in nobene vojaške oblasti. Leta [[1981]] je [[kneset]] priključil ozemlje [[Izrael]]u in prebivalcem pred letom 1967 podelil izraelsko državljanstvo. Priključitve ni priznala nobena država, [[Organizacija združenih narodov|OZN]] pa jo je z [[resolucija 497|resolucijo 497]] razveljavila. Damask se ozemlju ni nikoli odrekel in vztrajno zahteva umik Izraela na meje pred letom 1967. Več izraelskih vlad je omenilo možnost vrnitve delov zasedenega ozemlja v zameno, da bi ta območja ostala demilitarizirana, da bi z Damaskom vzpostavili diplomatske in gospodarske odnose ter za nekaj dodatnih ukrepov, ki bi zagotovili varnost Izraela. Pogajanja so vselej propadla. Zadnjič je do tovrstnih pogajanj prišlo pod [[Združene države Amerike|ameriškim]] posredništvom v letih [[1999]] in [[2000]], ko sta jih zaustavila tudi smrt sirskega predsednika [[Hafez al-Asad|Hafeza al-Asada]] ter ponoven izbruh konflikta med Izraelom in [[Palestinci]]. Leta [[2003]] je sedanji sirski [[predsednik]] [[Bašar al-Asad]] ponovno predlagal mirovne pogovore, vendar so jih v Izraelu zavrnili. Poleg Sirije tudi [[Libanon]] zahteva vrnitev zasedenih kmetijskih zemljišč, ki naj bi pripadala prebivalcem libanonske vasi [[Šeba]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Golan Heights}} * [http://english.golan.org.il/ Izraelsko stališče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20000815195128/http://english.golan.org.il/ |date=2000-08-15 }} * [http://www.golan-syria.org/ Sirsko stališče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050321030644/http://www.golan-syria.org/ |date=2005-03-21 }} * [http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Peace/67line.html Razmejitev 4. junija 1967] [[Kategorija:Geografija Sirije]] [[Kategorija:Geografija Izraela]] [[Kategorija:Bližnji vzhod]] [[Kategorija:Sporna ozemlja]] {{normativna kontrola}} e2cnmdhwgfehrl7ibdeycmr26s78p9v Navadni rožmarin 0 27113 6683579 6554692 2026-06-01T07:50:58Z ~2026-32632-72 260893 /* Uporaba kot dišava */ 6683579 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Navadni rožmarin | status = SE | image = Rosemary bush.jpg | image_width = 250px | image_caption = Rožmarin v cvetju | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Lamiales]] (ustnatičevci) | familia = [[Lamiaceae]] (ustnatice) | genus = ''[[Rosmarinus]]'' (rožmarin) | species = '''''R. officinalis''''' | binomial = ''Rosmarinus officinalis'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] }} [[Slika: Illustration Rosmarinus officinalis0.jpg|thumb|right|200px|Rožmarin]] '''Navádni róžmarin''' (tudi '''rožmarín''', [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstv]]'''''officinalis''''') je [[Zimzelen|vednozelen]] [[grm]] iz družine usnjatic. Zraste do dva [[meter|metra]] visoko. Ima iglaste, usnjate [[List (rastlina)|list]]e in bledo modre ali bele [[cvet]]ove. V kuhinji se uporabljajo sveži ali posušeni listki. Razmnožuje se s potaknjenci. ==Uporaba v kulinariki== Rožmarin se je najprej uporabljal v [[verovanje|verskih]] [[kult]]ih in v [[zdravilstvo|zdravilstvu]], šele kasneje je našel pot v kuhinjo. Odlično se ujema z [[meso]]m. V [[mediterska kuhinja|mediteranski kuhinji]] (predvsem v [[Italija|Italiji]] in [[Provansa|Provansi]]) je zelo pomembna začimba. ==Uporaba kot dišava== [[Slika:Rosmarin.jpg|thumb|left|180px|Rožmarin]] [[File:Rosmarinus officinalis prostratus.jpg|thumb|left|180px|''Rosmarinus officinalis prostratus'']] [[File:Rosmarinus officinalis MHNT.BOT.2008.1.19.jpg|thumb|left|''Rosmarinus officinalis'']] [[File:Salvia rosmarinus MHNT.BOT.2023.13.45.jpg|thumb|left|''Salvia rosmarinus'']] Rožmarin ima zelo močan [[vonj]]. Zaradi podobnega vonja se je uporabljal tudi kot nadomestek za [[kadilo]]. Rožmarin je bil sestavina enega od prvih destiliranih [[parfum]]ov, pri katerih se [[eterično olje]] kombinira z [[alkohol]]om. Po [[kralj]]ici [[Elizabeta Madžarska|Elizabeti Madžarski]] se je imenoval ''madžarska voda''. [[Kolonjska voda]] vsebuje še vedno rožmarin. Rožmarin uporabljamo za pripravo: * [[jed]]i iz [[paradižnik]]a (od [[juha|juhe]] preko [[omaka|omak]] do [[proiloga|prilog]]) * jedi iz [[goba|gob]], [[jajčevec|jajčevcev]] in [[bučka|bučk]] * [[kvaša|kvaše]] za [[divjačia|divjačino]] in [[marinada|marinade]] za [[riba|ribe]] * pečeno [[jagnje]]tino * temno meso * domačega [[kunec|kunca]] == Viri == * Gööck Roland, ''Gewürze und Krauter von A - Z" (V svetu začimb in dišav)'', Založba Mladinska knjiga in HP Droga Portorož, Ljubljana, 1979 {{COBISS|ID=14143751}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|rožmarin|Rožmarin}} {{Zbirka|Rosmarinus officinalis|Rožmarin}} * [http://www.drustvo-gurman.si/leksikon.php?S=7&Article=115 Gurman. Društvo dobrih okusov.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070906111922/http://www.drustvo-gurman.si/leksikon.php?S=7&Article=115 |date=2007-09-06 }} [[Kategorija:Ustnatice]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Začimbe]] <!-- interwikiji --> {{normativna kontrola}} qypwuiq3bc0t2ueap0hjewqt6a71ax0 6683581 6683579 2026-06-01T07:55:35Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-32632-72|~2026-32632-72]] ([[User talk:~2026-32632-72|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Ercé|Ercé]] 6554692 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Navadni rožmarin | status = SE | image = Rosemary bush.jpg | image_width = 250px | image_caption = Rožmarin v cvetju | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Lamiales]] (ustnatičevci) | familia = [[Lamiaceae]] (ustnatice) | genus = ''[[Rosmarinus]]'' (rožmarin) | species = '''''R. officinalis''''' | binomial = ''Rosmarinus officinalis'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] }} [[Slika: Illustration Rosmarinus officinalis0.jpg|thumb|right|200px|Rožmarin]] '''Navádni róžmarin''' (tudi '''rožmarín''', [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rosmarinus officinalis''''') je [[Zimzelen|vednozelen]] [[grm]] iz družine usnjatic. Zraste do dva [[meter|metra]] visoko. Ima iglaste, usnjate [[List (rastlina)|list]]e in bledo modre ali bele [[cvet]]ove. V kuhinji se uporabljajo sveži ali posušeni listki. Razmnožuje se s potaknjenci. ==Uporaba v kulinariki== Rožmarin se je najprej uporabljal v [[verovanje|verskih]] [[kult]]ih in v [[zdravilstvo|zdravilstvu]], šele kasneje je našel pot v kuhinjo. Odlično se ujema z [[meso]]m. V [[mediterska kuhinja|mediteranski kuhinji]] (predvsem v [[Italija|Italiji]] in [[Provansa|Provansi]]) je zelo pomembna začimba. ==Uporaba kot dišava== [[Slika:Rosmarin.jpg|thumb|left|180px|Rožmarin]] [[File:Rosmarinus officinalis prostratus.jpg|thumb|left|180px|''Rosmarinus officinalis prostratus'']] [[File:Rosmarinus officinalis MHNT.BOT.2008.1.19.jpg|thumb|left|''Rosmarinus officinalis'']] [[File:Salvia rosmarinus MHNT.BOT.2023.13.45.jpg|thumb|left|''Salvia rosmarinus'']] Rožmarin ima zelo močan [[vonj]]. Zaradi podobnega vonja se je uporabljal tudi kot nadomestek za [[kadilo]]. Rožmarin je bil sestavina enega od prvih destiliranih [[parfum]]ov, pri katerih se [[eterično olje]] kombinira z [[alkohol]]om. Po [[kralj]]ici [[Elizabeta Madžarska|Elizabeti Madžarski]] se je imenoval ''madžarska voda''. [[Kolonjska voda]] vsebuje še vedno rožmarin. Rožmarin uporabljamo za pripravo: * [[jed]]i iz [[paradižnik]]a (od [[juha|juhe]] preko [[omaka|omak]] do [[proiloga|prilog]]) * jedi iz [[goba|gob]], [[jajčevec|jajčevcev]] in [[bučka|bučk]] * [[kvaša|kvaše]] za [[divjačia|divjačino]] in [[marinada|marinade]] za [[riba|ribe]] * pečeno [[jagnje]]tino * temno meso * domačega [[kunec|kunca]] == Viri == * Gööck Roland, ''Gewürze und Krauter von A - Z" (V svetu začimb in dišav)'', Založba Mladinska knjiga in HP Droga Portorož, Ljubljana, 1979 {{COBISS|ID=14143751}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|rožmarin|Rožmarin}} {{Zbirka|Rosmarinus officinalis|Rožmarin}} * [http://www.drustvo-gurman.si/leksikon.php?S=7&Article=115 Gurman. Društvo dobrih okusov.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070906111922/http://www.drustvo-gurman.si/leksikon.php?S=7&Article=115 |date=2007-09-06 }} [[Kategorija:Ustnatice]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Začimbe]] <!-- interwikiji --> {{normativna kontrola}} 1mdtaqort5fa8y80aht842f3x4x1kd8 Avtocestni predor Karavanke 0 27908 6683440 6646874 2026-05-31T17:18:04Z ~2026-32334-10 260870 /* Oprema */ Popravek tipkarske napake. 6683440 wikitext text/x-wiki {{zapomen|vzporedni železniški predor|Železniški predor Karavanke}} {{Infopolje Predor |name = Predor Karavanke |image = {{več slik |border=infobox |total_width=250 |perrow=1/1 |image1 = Predor Karavanke.jpg |image2 = Karawankentunnel Oesterreich.jpg}} |caption = Uvoza v predor s slovenske (zgoraj) in z avstrijske strani (spodaj) |line = |location = [[Hrušica, Jesenice|Hrušica]], [[Občina Jesenice]],<br/>{{zastava|Slovenija}}<br/>[[Šentjakob v Rožu]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]],<br/>{{zastava|Avstrija}} |coordinates = {{koord|46|28|53|N|14|00|28|E|display=inline,title|region:SI_type:landmark}} |route = [[Slika:Avtocesta A2.svg|x13px]] [[Avtocesta A2|Avtocesta A2, Slovenija]]<br/>[[Slika:A11-AT.svg|x13px]] [[Avtocesta A11, Avstrija]] |status = |start = |end = |startwork = 1986 (zahodna cev)<br/>2018 (vzhodna cev) |open = 1991 |close = |owner = |operator = {{flagdeco|Slovenia}} [[DARS]] / {{flagdeco|Austria}} [[ASFiNAG]] |character = dvocevni (promet skozi eno cev) |toll = 2026: 9,00 € (osebna vozila)<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vinjete-za-obalni-hitri-cesti-niso-vec-potrebne-drazja-cestnina-za-predor-karavanke/768834 |title=Vinjete za obalni hitri cesti niso več potrebne, dražja cestnina za predor Karavanke |date=2026-01-01 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> |construction= |length = 7864 m (zahodna cev)<br/>7948 m (vzhodna cev) |lanes = 2 |speed = 80 km/h |hielevation = |lowelevation= |height = |width = |grade = |extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Portalna zgradba avtocestnega predora Karavanke <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 30055 | občina = Kranjska Gora }} }} '''Predor Karavanke''' ({{jezik-de|Karawankentunnel}}) je [[Avtocesta|avtocestni]] [[predor]] med [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Avstrija|Avstrijo]]. Poteka pod [[Karavanke|istoimenskim gorovjem]] (pod [[Hruški vrh|Hruškim vrhom]] nedaleč od [[Rožca|Rožce]] nad [[Hrušica, Jesenice|Hrušico]]) in povezuje slovensko [[avtocesta A2|avtocesto A2]] z avstrijsko [[Avtocesta A11, Avstrija|A11]]. Dolžina predora je 8019 [[meter|metrov]] med portaloma, rudarska (izkopna) dolžina pa znaša 7864 metrov (dolžina slovenskega dela 3750 m),<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/205/Mineva_25_let_od_odprtja_predora_Karavanke|title=Mineva 25 let od odprtja predora Karavanke|date=1. 6. 2016|work=www.dars.si|accessdate=24. 9. 2018|language=sl|archive-date=2018-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180924224918/https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/205/Mineva_25_let_od_odprtja_predora_Karavanke|url-status=dead}}</ref> s katero so Karavanke najdaljši cestni predor v Sloveniji. Zgrajen je bil v letih 1986 do 1991, s čimer sta bili razbremenjeni edini dotedanji cestni povezavi med severozahodno Slovenijo in Avstrijo, [[Ljubelj]] in [[Korensko sedlo]]. Predor Karavanke upravljajo z obeh strani meje iz nadzornih centrov, in sicer izmenično: ko en mesec predor nadzira in upravlja z njim slovenska stran, je avstrijska v pripravljenosti, in obratno. == Gradnja in odprtje == Načrte za predor je v poznih 1970. letih izdelalo avstrijsko ministrstvo za promet. Čeprav je bil sprva načrtovan kot dvocevni predor (dvopasovna cev za vsako prometno smer), je bila zaradi premajhne količine prometa zgrajena samo ena cev, po katerem poteka [[promet]] dvosmerno. Vrtanje se je začelo na slovenski strani avgusta 1986 in na avstrijski junija leto kasneje,<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.asfinag.at/verkehrssicherheit/bauen/bauprojekte/a-11-karawanken-autobahn-neubau-zweite-roehre-karawankentunnel/|title=Neubau zweite Röhre Karawankentunnel auf der A 11 Karawanken Autobahn|date=|accessdate=24. 9. 2018|website=www.asfinag.at|publisher=|last=|first=|language=de-DE|archive-date=2018-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20180708162408/https://www.asfinag.at/verkehrssicherheit/bauen/bauprojekte/a-11-karawanken-autobahn-neubau-zweite-roehre-karawankentunnel/|url-status=dead}}</ref> 1. junija 1991 pa je bil slovesno predan prometu. Gradnja prve cevi karavanškega predora je stala okoli 160 milijonov današnjih [[Evro|evrov]], od česar je okoli 87 milijonov (1,2 milijarde [[Avstrijski šiling|šilingov]]) prispevala Avstrija.<ref name=":0" /> Manj kot mesec dni po odprtju je bila slovenska stran predora prizorišče [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvenega]] spopada med [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo]] in [[JLA]]. Do vstopa Slovenije v [[schengensko območje]] leta 2007 se je na avstrijski in na slovenski strani izvajal [[Mejni prehod za mednarodni promet Karavanke|mejni nadzor]]. == Oprema == Ob izgradnji je bil karavanški predor eden najsodobneje opremljenih predorov, saj je bila varnost v njem zagotovljena s sistemom nadzornih in varnostnih naprav: [[klic v sili|klica v sili]], sistema za zaznavanje [[požar]]ov, sistema [[prometna signalizacija|prometne signalizacije]], sistema [[video nadzor]]a, [[radio|radijskih]] in [[telefon]]skih zvez, sistema za nadzor zraka in prezračevanja. Po celotni dolžini je nadzorovan s 46 video [[kamera]]mi, na vsakih 400 metrov so odstavne niše, niše za klic v sili, po celotni dolžini pa je opremljen tudi s protipožarno zaščito – z linijskimi, optičnimi in ročnimi [[tipalo|senzorji]] za detekcijo [[ogljikov monoksid|ogljikovega monoksida]] in [[požar]]a. V predoru delujejo neprekinjene radijske zveze, namenjene vzdrževalcem, [[policija|policiji]], [[gasilec|gasilcem]] in [[reševalci|reševalcem]]. Krmiljenje prometa poteka s pomočjo daljinsko vodenih [[semafor]]jev, spremenljivih [[prometni znak|prometnih znakov]] in je avtomatsko, lahko pa je tudi ročno in po predhodno določenem programu – denimo v primeru požara ali vzdrževalnih del. == Gradnja druge cevi == Zaradi naraščanja količine prometa so iz leta v leto pogostejši postajali kilometrski zastoji pred vhodom v predor, posebej ob koncih tedna in med [[Poletje|poletno]] sezono. Zaradi povečanja pretočnosti in izboljšanja varnosti se je znova začela preučevati možnost izgradnje druge cevi. Leta 2015 je bil podpisan dogovor za izgradnjo druge cevi predora Karavanke [[Vzhod|vzhodno]] od obstoječe, katere načrtovana dolžina znaša 7948 metrov (3546 m na slovenski in 4402 na avstrijski strani).<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.asfinag.at/ueber-uns/newsroom/pressemeldungen/2018/tunnelanschlag-vollausbau-karawankentunnel/|title=Feierlicher Tunnelanschlag für den Vollausbau Karawankentunnel|date=18. 9. 2018|accessdate=29. 9. 2018|website=www.asfinag.at|publisher=|last=|first=|language=de}}</ref> Pred začetkom gradnje nove cevi je bil na avstrijski strani zgrajen podaljšek avtoceste za dostop do bodočega vhoda, vključujoč 350-metrski viadukt. Njegova gradnja se je začela septembra 2015, končana je bila oktobra 2017.<ref name=":1" /> 18. septembra 2018 se je na avstrijski strani začelo vrtanje.<ref name=":2">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042841593/|title=Predor Karavanke: zakaj Avstrijci kopljejo, v Sloveniji pa smo še sredi razpisa?|date=1. 10. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=1. 10. 2018|archive-date=2018-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20181001052449/https://www.dnevnik.si/1042841593|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848728|title=Turško podjetje izločeno iz razpisa za gradnjo karavanškega predora|date=30. 11. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=1. 12. 2018|archive-date=2018-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20181201153119/https://www.dnevnik.si/1042848728|url-status=dead}}</ref> Domače podjetje Swietelsky je bilo izbrano za izvedbo v Avstriji, turško podjetje Cengiz İnşaat pa je bilo izbrano za izvajalca na slovenski strani decembra 2019.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi novice|title=Predor Karavanke: Drugo cev bodo (verjetno) gradili Turki|date=3. 12. 2019|url=https://www.dnevnik.si/1042915860|newspaper=Dnevnik|accessdate=2019-12-17|archive-date=2019-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20191205061259/https://www.dnevnik.si/1042915860|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prva lopata za drugo cev Karavank bo zasajena še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/prva-lopata-za-drugo-cev-karavank-bo-zasajena-se-ta-teden/516094|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2020-03-04|language=sl}}</ref> Delo na slovenski strani se je začelo v prvem tednu marca 2020 po več zapletih v postopku oddajanja pogodb. Prvih 900 metrov tunela na slovenski strani je bilo izkopanih 3. junija 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Izkopanih je že 900 metrov druge cevi predora Karavanke|url=https://www.24ur.com/novice/ceste/izkopanih-je-ze-900-m-druge-predorske-cevi-karavank.html|website=24ur.com|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> Do septembra 2021 so na avstrijski strani zaključili kopanje 4402 m dolgega dela do mejne črte, 5. marca 2024 pa je bil predor prebit tudi s slovenske strani.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prebili-drugo-cev-predora-karavanke.html |title=Prebili drugo cev predora Karavanke |date=2024-03-05 |work=[[24ur.com]] |accessdate=2024-03-06}}</ref> 18. marca je potekala tudi slovesnost ob prebitju predora.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ob preboju druge cevi v predoru Karavank: "To ni samo simbolično dejanje"|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/golob-ob-preboju-druge-cevi-v-predoru-karavank-to-ni-samo-simbolicno-dejanje/701987|website=rtvslo.si|accessdate=2024-03-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Otvoritev === Slavnostna otvoritev druge cevi predora je bila 18. marca 2026. Skupna dolžina vzhodne cevi je 7948 m, od te slovenski del 3546 m. Zaradi geoloških razmer je bila gradnja slovenskega dela zahtevnejša. Zgrajene so tudi štiri odstavne niše, novo zajetje podzemne karavanske vode in dograjena širitev avtoceste v dolžini 620 m med cestninsko postajo na Hrušici in portalom predora.<ref>[https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/po-sedmih-letih-in-pol-bodo-v-sredo-koncno-odprli-drugo-cev-pod-karavankami-2790872/ DNEVNIK]</ref> Dva dni po otvoritvi, 20. marca, je bil ves promet preusmerjen skozi novozgrajeno cev, starejša cev pa je bila zaprta in bo deležna obsežne prenove in posodobitve. Leta 2029, ko naj bi po načrtih bila zaključena tudi obnova in testiranje, bo v karavanškem predoru naposled ukinjen dvosmerni promet in omejitev hitrosti zvišana s trenutnih 80 na 100 km/h.<ref>{{navedi novice|title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira|work=MMC RTV-SLO|date=2026-03-20|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914|access-date=2026-03-20}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Karawanks Tunnel (motorway)}} * [[Železniški predor Karavanke]] == Zunanje povezave == * [https://www.youtube.com/watch?v=khYxwnmdFoE Premagana gora – Gradnja prve cevi predora Karavanke (1991)] * [https://www.youtube.com/watch?v=uTn5GHjBxds Dograditev AC predora Karavanke] {{Karavanke}} [[Kategorija:Predori v Avstriji]] [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji]] [[Kategorija:Cestni predori v Sloveniji|K]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1991]] {{normativna kontrola}} 83rsvybndd5xpnuzewdl2x53d1j1zdi Seznam slovenskih dirigentov 0 29527 6683520 6671528 2026-05-31T22:15:11Z Rihtar 144550 dodal ditigenta Davorina Zupaniča, ki je sicer že v Wikipediji 6683520 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[dirigent]]ov''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Bojan Adamič]] - [[Emil Adamič]] - [[Lovrenc Arnič]] - [[Andrej Arnol]] == B == [[Janko Ban]] - [[Martina Batič]] - [[Nejc Bečan|Nejc P. Bečan]] - [[Mate Bekavac]] - [[Josip Bizjak]] - [[Janez Bole]] - [[Jakob Barbo]] - [[Darijan Božič]] - [[Ivan Brezovšek]] - [[Matjaž Brežnik]] - [[Danilo Bučar]] - [[Gordana Buh Žgajner]] - [[Tomaž Bukovc]] - [[Jerica Bukovec]] - Gašper Breznik == C == [[Daniela Candillari]] - [[Iztok Cergol]] - [[Zvonimir Ciglič]] - [[Jakov Cipci]] - [[Kruno Cipci]] - [[Igor Coretti-Kuret]] - [[Mirko Cuderman]] - [[Ciril Cvetko]] == Č == [[Anton Čeh (skladatelj)|Anton Čeh]] - [[Josip Čerin]] - [[Aleksander Čonč]] - [[Ambrož Čopi]] - [[Mateja Černic]] == D == ([[Oskar Danon]]) - [[Boštjan Dimnik]] - [[Jasmina Dobaj]] - [[Tilen Draksler]] - [[Rahela Durič Barić]] - [[Simon Dvoršak]] - [[Mitja Dragolič]] == E == [[En Šao]] - [[Ana Erčulj]] == F == [[Mira Fabjan]] - [[Tomaž Faganel]] - [[Marijan Fajdiga]] - [[Damir Fajfar]] - [[Mirko Ferlan]] - [[Nenad Firšt]] - [[Helena Fojkar Zupančič]] - [[Jože Fürst]] - == G == [[Tomaž Gajšt]] - [[Marko Gašperšič]] - [[Vinko Globokar]] - [[Rok Golob]] - [[Andrej Goričar]]? - [[Drago Gradišek]] - [[Petra Grassi]] - [[Marjan Grdadolnik]] - [[Janez Gregorc]] - [[Jože Gregorc]] - [[Jerica Gregorc Bukovec]] - [[Josip Grgasović]] - [[Danijel Grum]] - [[Mihael Gunzek]] - == H == [[Tomaž Habe]] - [[Jože Hanc]] - [[Ervin Hartman]] (st./ml.) - [[Andraž Hauptman]] - [[Jožko Herman]] - [[Lojze Herzog]] - [[Edvard Holnthaner]] - [[Tadej Horvat]] - [[Marko Hribernik]] - [[Jože Hriberšek]] - [[Matej Hubad]] - [[Samo Hubad]] - [[Anton Hudarin]] == J == [[Anka Jazbec]] - [[Davorin Jenko]] - [[Josip Jiranek]] - [[Stane Jurgec]] == K == [[France Kapus]] - [[Janko Kastelic (dirigent)|Janko Kastelic]] - [[Primož Keršanj]] - [[Oskar Kjuder]] - [[Jože Klančar]] - [[Franc Klinar]] - Tomaž Kmetič - [[Vladimir Kobler]] - [[Iztok Kocen]] - [[Urban Koder]] - [[Radovan Kokošar]] - [[Anton Kolar (dirigent)|Anton Kolar]] - [[Janez Komar]] - [[Srečko Koporc]] - [[Jože Kotar (klarinetist)|Jože Kotar]] - [[Tomaž Kozlevčar]] - [[Lojze Krajnčan]] - [[Bogdan Kralj]] - [[Lenart Krečič]] - [[Simon Krečič]] - [[Jože Kregar]] - Peter Kuder - [[Slaven Kulenović]] - [[Egon Kunej]] - [[Igor Kuret]] - [[Stojan Kuret]] == L == [[Urša Lah]] - [[Uroš Lajovic]] - [[Hilarij Lavrenčič]] - [[Mojca Lavrenčič]] - [[Ivan Lavrič]] - [[Klara Lavriša]] - [[Milko Lazar]] - [[Lojze Lebič]] - [[Izidor Leitinger]] - [[Bogo Leskovic]] - [[Ladislav Leško]] - [[Marko Letonja]] - [[Vladimir Lovec]] - [[Igor Lunder]] == M == ([[Slavko Magdić]]) - [[Aleš Makovac]] - [[Benjamin Makovec]] - [[Ivan Marin]] - [[Milan Matičič]] - [[Matjaž Meden]] - [[Ivan Medved]] - [[Fernando Mejias]] - [[Matjaž Mikuletič]] - [[Rossen Milanov]] - [[Stanko Mislej]] - [[Andrej Misson]] - [[Klaro Marija Mizerit]] - [[Damijan Močnik]] - [[Davorin Mori]] - [[Marko Munih]] == N == [[Anton Nanut]] - [[Anton Neffat]] - [[Matevž Novak]] == O == Vito Opeka - Aleksander Oražem - [[Marko Ozbič]] - [[Andrej Ožbalt]] == P == [[Josip Pangerc]] - [[Leander Pegan]] (st./ml.) - ([[George Pehlivanian]]) - [[Matej Penko]] - [[Simon Perčič]] - [[Živa Ploj Peršuh]] - [[Kazimir Dušan Petrič]] - [[Jera Petriček Hrastnik]] - [[Jožef Petrovič (glasbenik)|Jožef Petrovič]] - [[Tomaž Pirnat]] - [[Žiga Pirnat]] - [[Samo Podbrežnik]] - [[Mirko Polič]] - [[Milan Posavec]] - [[Uroš Prevoršek]] - [[Jože Privšek]] == R == [[Mario Rijavec]] - [[Franc Rizmal]] - [[Simon Robinson]] - [[Engelbert Rodošek]] - [[Boris Rošker]] - [[Karlo Rupel]] - [[Ljudmil Rus]] - [[Miran Rustja]] == S == [[Miro Saje]] - [[Gašper Salobir]] - [[Dušan Sancin]] - [[Lovro Sancin]] - [[Marko Sancin]] - [[Vinko Savnik]] - [[Mojmir Sepe]] - ([[Lior Shambadal]]) - [[Rajko Sikošek]] - [[Rado Simoniti]] - [[Dina Slama]] - [[Matevž Smerkol]] - [[Borut Smrekar]] - [[Ati Soss]] - [[Aleksandar Spasić]] - [[Emil Spruk]] - Tamara Stanese - [[Rudolf Strnad]] - [[Tomaž Svete]] - [[Heribert Svetel]] - == Š == [[Jani Šalamon]] - [[Matjaž Šček]] - [[Josip Šegula]]-''Pec'' - [[Mario Drago Šijanec]] - [[Marjan Šijanec]] - [[Karmina Šilec]] - [[Rado Škabar]] - [[Lucijan Marija Škerjanc]] - [[Milko Škoberne]] - [[Peter Škrjanec]] - [[Jernej Šmalc]] - [[Erik Šmid]] - [[Andreja Šolar]] - [[Niko Štritof]] - [[Dušan Štular]] - [[Miran Šumečnik]] - [[Milivoj Šurbek]] - [[Boris Švara]] - [[Danilo Švara]] - [[Igor Švara]] - == T == [[Ivan Tavčar (zborovodja)|Ivan Tavčar]] - [[Damjan Tomažin]] - [[Tadej Tomšič]] - [[Gregor Troha]] - [[Ivan Turšič (glasbenik)]] == U == [[Petar Ugrin]] - [[Kristijan Ukmar]] - [[Maks Unger]] == V == [[Peter Valtl]] - [[Tom Varl]] - [[Marko Vatovec]] - [[Helena Vidic Lesjak]] - [[Hrabroslav Vogrič]] - [[Damjana Vončina]] - [[Josip Vošnjak (slov.-srb.)]] - [[Janez Vouk]] - [[Sebastjan Vrhovnik]] - [[Tadeja Vulc]] == W == [[Keri-Lynn Wilson]] == Z == [[Gregor Zagorc]] - [[Igor Zobin]] - [[Alojz Zupan|Alojz Zupan-Vuj]] - [[Andrej Zupan]] - [[Miha Zupanc Kovač]] - Davorin Zupanič == Ž == [[Demetrij Žebre]] - [[Marko Žigon (skladatelj)|Marko Žigon]] (1929-1987) - [[Jasna Žitnik]] - [[Nikolaj Žličar]] (1949-2023) - [[Davorin Županič]]/[[Davorin Zupanič|Zupanič]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih orkestrov]] * [[seznam slovenskih skladateljev]] * [[Seznam slovenskih zborovodij]] {{seznami narodov po poklicu|dirigentov}} {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski dirigenti|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Dirigenti]] 5ph5b8vjrvhibp28tg91gblbag62zr0 6683521 6683520 2026-05-31T22:16:59Z Rihtar 144550 /* Z */ 6683521 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[dirigent]]ov''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Bojan Adamič]] - [[Emil Adamič]] - [[Lovrenc Arnič]] - [[Andrej Arnol]] == B == [[Janko Ban]] - [[Martina Batič]] - [[Nejc Bečan|Nejc P. Bečan]] - [[Mate Bekavac]] - [[Josip Bizjak]] - [[Janez Bole]] - [[Jakob Barbo]] - [[Darijan Božič]] - [[Ivan Brezovšek]] - [[Matjaž Brežnik]] - [[Danilo Bučar]] - [[Gordana Buh Žgajner]] - [[Tomaž Bukovc]] - [[Jerica Bukovec]] - Gašper Breznik == C == [[Daniela Candillari]] - [[Iztok Cergol]] - [[Zvonimir Ciglič]] - [[Jakov Cipci]] - [[Kruno Cipci]] - [[Igor Coretti-Kuret]] - [[Mirko Cuderman]] - [[Ciril Cvetko]] == Č == [[Anton Čeh (skladatelj)|Anton Čeh]] - [[Josip Čerin]] - [[Aleksander Čonč]] - [[Ambrož Čopi]] - [[Mateja Černic]] == D == ([[Oskar Danon]]) - [[Boštjan Dimnik]] - [[Jasmina Dobaj]] - [[Tilen Draksler]] - [[Rahela Durič Barić]] - [[Simon Dvoršak]] - [[Mitja Dragolič]] == E == [[En Šao]] - [[Ana Erčulj]] == F == [[Mira Fabjan]] - [[Tomaž Faganel]] - [[Marijan Fajdiga]] - [[Damir Fajfar]] - [[Mirko Ferlan]] - [[Nenad Firšt]] - [[Helena Fojkar Zupančič]] - [[Jože Fürst]] - == G == [[Tomaž Gajšt]] - [[Marko Gašperšič]] - [[Vinko Globokar]] - [[Rok Golob]] - [[Andrej Goričar]]? - [[Drago Gradišek]] - [[Petra Grassi]] - [[Marjan Grdadolnik]] - [[Janez Gregorc]] - [[Jože Gregorc]] - [[Jerica Gregorc Bukovec]] - [[Josip Grgasović]] - [[Danijel Grum]] - [[Mihael Gunzek]] - == H == [[Tomaž Habe]] - [[Jože Hanc]] - [[Ervin Hartman]] (st./ml.) - [[Andraž Hauptman]] - [[Jožko Herman]] - [[Lojze Herzog]] - [[Edvard Holnthaner]] - [[Tadej Horvat]] - [[Marko Hribernik]] - [[Jože Hriberšek]] - [[Matej Hubad]] - [[Samo Hubad]] - [[Anton Hudarin]] == J == [[Anka Jazbec]] - [[Davorin Jenko]] - [[Josip Jiranek]] - [[Stane Jurgec]] == K == [[France Kapus]] - [[Janko Kastelic (dirigent)|Janko Kastelic]] - [[Primož Keršanj]] - [[Oskar Kjuder]] - [[Jože Klančar]] - [[Franc Klinar]] - Tomaž Kmetič - [[Vladimir Kobler]] - [[Iztok Kocen]] - [[Urban Koder]] - [[Radovan Kokošar]] - [[Anton Kolar (dirigent)|Anton Kolar]] - [[Janez Komar]] - [[Srečko Koporc]] - [[Jože Kotar (klarinetist)|Jože Kotar]] - [[Tomaž Kozlevčar]] - [[Lojze Krajnčan]] - [[Bogdan Kralj]] - [[Lenart Krečič]] - [[Simon Krečič]] - [[Jože Kregar]] - Peter Kuder - [[Slaven Kulenović]] - [[Egon Kunej]] - [[Igor Kuret]] - [[Stojan Kuret]] == L == [[Urša Lah]] - [[Uroš Lajovic]] - [[Hilarij Lavrenčič]] - [[Mojca Lavrenčič]] - [[Ivan Lavrič]] - [[Klara Lavriša]] - [[Milko Lazar]] - [[Lojze Lebič]] - [[Izidor Leitinger]] - [[Bogo Leskovic]] - [[Ladislav Leško]] - [[Marko Letonja]] - [[Vladimir Lovec]] - [[Igor Lunder]] == M == ([[Slavko Magdić]]) - [[Aleš Makovac]] - [[Benjamin Makovec]] - [[Ivan Marin]] - [[Milan Matičič]] - [[Matjaž Meden]] - [[Ivan Medved]] - [[Fernando Mejias]] - [[Matjaž Mikuletič]] - [[Rossen Milanov]] - [[Stanko Mislej]] - [[Andrej Misson]] - [[Klaro Marija Mizerit]] - [[Damijan Močnik]] - [[Davorin Mori]] - [[Marko Munih]] == N == [[Anton Nanut]] - [[Anton Neffat]] - [[Matevž Novak]] == O == Vito Opeka - Aleksander Oražem - [[Marko Ozbič]] - [[Andrej Ožbalt]] == P == [[Josip Pangerc]] - [[Leander Pegan]] (st./ml.) - ([[George Pehlivanian]]) - [[Matej Penko]] - [[Simon Perčič]] - [[Živa Ploj Peršuh]] - [[Kazimir Dušan Petrič]] - [[Jera Petriček Hrastnik]] - [[Jožef Petrovič (glasbenik)|Jožef Petrovič]] - [[Tomaž Pirnat]] - [[Žiga Pirnat]] - [[Samo Podbrežnik]] - [[Mirko Polič]] - [[Milan Posavec]] - [[Uroš Prevoršek]] - [[Jože Privšek]] == R == [[Mario Rijavec]] - [[Franc Rizmal]] - [[Simon Robinson]] - [[Engelbert Rodošek]] - [[Boris Rošker]] - [[Karlo Rupel]] - [[Ljudmil Rus]] - [[Miran Rustja]] == S == [[Miro Saje]] - [[Gašper Salobir]] - [[Dušan Sancin]] - [[Lovro Sancin]] - [[Marko Sancin]] - [[Vinko Savnik]] - [[Mojmir Sepe]] - ([[Lior Shambadal]]) - [[Rajko Sikošek]] - [[Rado Simoniti]] - [[Dina Slama]] - [[Matevž Smerkol]] - [[Borut Smrekar]] - [[Ati Soss]] - [[Aleksandar Spasić]] - [[Emil Spruk]] - Tamara Stanese - [[Rudolf Strnad]] - [[Tomaž Svete]] - [[Heribert Svetel]] - == Š == [[Jani Šalamon]] - [[Matjaž Šček]] - [[Josip Šegula]]-''Pec'' - [[Mario Drago Šijanec]] - [[Marjan Šijanec]] - [[Karmina Šilec]] - [[Rado Škabar]] - [[Lucijan Marija Škerjanc]] - [[Milko Škoberne]] - [[Peter Škrjanec]] - [[Jernej Šmalc]] - [[Erik Šmid]] - [[Andreja Šolar]] - [[Niko Štritof]] - [[Dušan Štular]] - [[Miran Šumečnik]] - [[Milivoj Šurbek]] - [[Boris Švara]] - [[Danilo Švara]] - [[Igor Švara]] - == T == [[Ivan Tavčar (zborovodja)|Ivan Tavčar]] - [[Damjan Tomažin]] - [[Tadej Tomšič]] - [[Gregor Troha]] - [[Ivan Turšič (glasbenik)]] == U == [[Petar Ugrin]] - [[Kristijan Ukmar]] - [[Maks Unger]] == V == [[Peter Valtl]] - [[Tom Varl]] - [[Marko Vatovec]] - [[Helena Vidic Lesjak]] - [[Hrabroslav Vogrič]] - [[Damjana Vončina]] - [[Josip Vošnjak (slov.-srb.)]] - [[Janez Vouk]] - [[Sebastjan Vrhovnik]] - [[Tadeja Vulc]] == W == [[Keri-Lynn Wilson]] == Z == [[Gregor Zagorc]] - [[Igor Zobin]] - [[Alojz Zupan|Alojz Zupan-Vuj]] - [[Andrej Zupan]] - [[Miha Zupanc Kovač]] - [[Davorin Zupanič]] == Ž == [[Demetrij Žebre]] - [[Marko Žigon (skladatelj)|Marko Žigon]] (1929-1987) - [[Jasna Žitnik]] - [[Nikolaj Žličar]] (1949-2023) - [[Davorin Županič]]/[[Davorin Zupanič|Zupanič]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih orkestrov]] * [[seznam slovenskih skladateljev]] * [[Seznam slovenskih zborovodij]] {{seznami narodov po poklicu|dirigentov}} {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski dirigenti|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Dirigenti]] 7pzoj5bdbi2iqymq5scd8als1z43nfg Marilyn Monroe 0 32948 6683580 6632645 2026-06-01T07:52:03Z Yerpo 8417 /* Priznanje kritikov in poroka z Arthurjem Millerjem */ tn 6683580 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | othername = Norma Jeane Baker <br /> Norma Jeane Dougherty <br /> Norma Jeane DiMaggio | occupation = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 1947–1962 | spouse = [[James Dougherty]]<br />''(1942–1946)''<br />[[Joe DiMaggio]]<br />''(1954)''<br />[[Arthur Miller]]<br />''(1956–1961)'' }} '''Marilyn Monroe''' (rojena '''Norma Jeane Mortenson'''), [[Američani|ameriška]] [[igralec (umetnik)|igralka]], [[fotomodel]] in [[pevka]], * [[1. junij]] [[1926]], [[Los Angeles, Kalifornija]], [[Združene države Amerike]], † [[4. avgust]] [[1962]], Los Angeles. Njeni vročekrvni nastopi, privlačen izgled in nenadna [[smrt]] so jo naredili za nesmrten [[seks simbol]] ter kasneje [[pop ikona|pop ikono]] dvajsetega stoletja.{{sfnm|1a1=Chapman|1y=2001|1pp=542–543|2a1=Hall|2y=2006|2p=468}} Znana je bila predvsem po komičnih stereotipnih vlogah zapeljivih plavolask in postala eden najbolj prepoznavnih seks simbolov 1950. ter 1960. let, kot poosebljenje takratnih sprememb odnosa do spolnosti v [[zahodni svet|zahodnem svetu]]. Čeprav je vodilne vloge v filmih dobivala le kakšnih deset let, so njeni filmi samo do njene nepričakovane smrti leta 1962 prinesli 200 milijonov [[ameriški dolar|USD]] prihodkov (kar bi upoštevajoč inflacijo danes znašalo dve milijardi).<ref>{{navedi novice |url=https://www.latimes.com/local/obituaries/archives/la-me-marilyn-monroe-19620806-story.html |title=Marilyn Monroe Dies; Pills Blamed |work=[[Los Angeles Times]] |date=1962-08-06 |accessdate=2015-09-23 |first1=Howard |last1=Hertel| first2=Don |last2=Heff}}</ref> Njen najbolj znani film je ''[[Nekateri so za vroče]]'' iz leta 1959, za katerega je prejela [[zlati globus]]. Veliko pozornosti je zbujalo tudi njeno burno zasebno življenje. Borila se je z zasvojenostjo, [[depresija (razpoloženje)|depresijo]] in napadi [[tesnoba|tesnobe]]. Medijsko zelo odmevna sta bila njen drugi zakon z baseballskim zveznikom [[Joe DiMaggio|Joejem DiMaggiom]] in tretji z dramatikom [[Arthur Miller|Arthurjem Millerjem]], oba sta se končala z ločitvijo. Umrla je pri starosti 36 let na svojem domu v Los Angelesu zaradi predoziranja z [[uspavalo|uspavali]], ki je bilo zabeleženo kot verjeten [[samomor]], a so kasneje mnogi razvijali različne [[teorija zarote|teorije zarote]]. == Življenjepis == === Zgodnje življenje === Rodila se je v bolnišnici Los Angeles County Hospital kot tretji otrok Gladys Pearl Baker (por. Monroe, 1902–1984).{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=3, 13–14|2a1=Banner|2y=2012|2p=13}} Identiteta njenega očeta ni znana;{{sfn|Spoto|2001|pp=17, 57}} mati je v rojstnem listu kot očeta navedla svojega drugega moža Martina Edwarda Mortensena (napačno črkovano kot Mortenson), kar pa je malo verjetno, saj sta se ločila precej preden je zanosila.{{sfnm|1a1=Churchwell|1y=2004|1pp=149–152|2a1=Banner|2y=2012|2p=26|3a1=Spoto|3y=2001|3p=13}} Novega otroka ni bila zmožna preskrbeti, zato je Normo dala v rejo zakoncema Bolender v podeželskem mestecu [[Hawthorne, Kalifornija|Hawthorne]], ki sta jo vzgajala v [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanskem]] duhu.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=16–26|2a1=Churchwell|2y=2004|2p=164|3a1=Banner|3y=2012|3pp=22–35}} Leta 1933 jo je vzela s seboj, ko se je preselila v [[Hollywood]],{{sfn|Banner|2012|p=35}} a je le nekaj mesecev kasneje doživela živčni zlom, po katerem do konca življenja ni okrevala, zato s hčerko ni imela več veliko stikov.{{sfn|Churchwell|2004|pp=155–156}} V naslednjih letih je Marilyn Monroe menjala več skrbnikov in šol. V tem obdobju je bila spolno zlorabljena; zadržana je bila že kot otrok, po tem dogodku pa je pričela [[jecljanje|jecljati]] in postala še bolj introvertirana.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=33–40|2a1=Banner|2y=2012|2pp=40–73}} Pristala je v sirotišnici, od koder sta jo vzela materina prijateljica Grace in njen mož Erwin »Doc« Goddard, a se tudi ta ureditev ni izkazala za stabilno. Nazadnje sta se morala leta 1942 zaradi Erwinove nove službe preseliti, Marilyn pa nista mogla vzeti s seboj.{{sfn|Banner|2012|pp=62–90}} Da se ji ne bi bilo treba vrniti v sirotišnico, se je kmalu po 16. rojstnem dnevu poročila s sinom Goddardovih sosedov, tovarniškim delavcem Jimom Doughertyjem. Pustila je srednjo šolo in postala njegova gospodinja, a je kasneje izjavila, da se je v tej vlogi na smrt dolgočasila.{{sfn|Spoto|2001|p=70–78}} === Začetek kariere === [[File:MarilynMonroe - YankArmyWeekly.jpg|thumb|left|Monroe na Conoverjevi fotografiji, pri delu za Radioplane Company (1944)]] Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] se je Dougherty vpisal v trgovsko mornarico, ki ga je leta 1944 poslala na [[Vojna za Tihi ocean|pacifiško bojišče]], zato se je Monroe preselila k njegovim staršem in se zaposlila v podjetju Radioplane Company, kjer je izdelovala brezpilotna letala za urjenje topničarjev.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=83–86|2a1=Banner|2y=2012|2pp=91–98}} Konec 1944 je spoznala vojaškega fotografa Davida Conoverja, ki je fotografiral privlačne delavke za izboljšanje morale na bojiščih, in pričela pozirati zanj,{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=90–93|2a1=Churchwell|2y=2004|2pp=176–177}} naslednje leto pa se je proti moževim željam odselila na svoje in podpisala pogodbo z agencijo za fotomodele.{{sfn|Banner|2012|pp=103–104}} Takrat je zravnala svoje kodraste lase in jih pobarvala svetlo, začela pa je uporabljati tudi ime Jean Norman, da bi bila zanimivejša za delodajalce.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=93–95|2a1=Banner|2y=2012|2pp=105–108}} Kmalu je pridobila ugled delovnega in ambicioznega modela, pri čemer je bil njen izgled primernejši za [[pin-up]] kot za modno fotografijo, zato se je pojavljala pretežno v oglasih in revijah za moške.{{sfn|Spoto|2001|pp=95–107}} [[File:Marilyn Monroe postcard.JPG|thumb|Monroe kot fotomodel na začetku kariere]] Leta 1946 je podpisala še pogodbo z igralsko agencijo. Priložnost je dobila pri studiu [[20th Century Fox]], kjer sicer ni naredila vrhunskega vtisa, a so ji ponudili standardno polletno pogodbo, da je ne bi prevzel konkurenčni studio. S funkcionarjem [[Ben Lyon|Benom Lyonom]], ki jo je najel, sta izbrala ime Marilyn Monroe.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=110–112|2a1=Banner|2y=2012|2pp=117–119}} Septembra tega leta se je ločila od Doughertyja, ki je nasprotoval njeni karieri.{{sfn|Spoto|2001|p=109}} Prvih nekaj mesecev ni dobivala vlog, zato se je posvetila učenju petja, plesa in igranja.{{sfn|Spoto|2001|pp=118–119}} Po podaljšanju pogodbe naslednje leto je dobila prvi dve vlogi in se pojavila v filmih ''[[Dangerous Years]]'' (1947) ter ''[[Scudda Hoo! Scudda Hay!]]'' (1948).{{sfn|Spoto|2001|pp=120–121}} Studio jo je vpisal v šolo [[Actors' Laboratory Theatre]], kjer pa so učitelji presodili, da je preveč sramežljiva in negotova za igralko, tako da ji avgusta 1947 niso več podaljšali pogodbe. Vrnila se je k poziranju za fotografije in opravljala razna podporna dela v filmskih studiih.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=120–121, 126|2a1=Banner|2y=2012|2p=133}} Njene ambicije postati igralka pa niso zamrle, zato je nadaljevala šolanje pri Actors' Laboratory Theatre na lastne stroške in se redno družila s funkcionarji pri filmskih studijih.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=130–133|2a1=Banner|2y=2012|2pp=133–144}} Njen občasni ljubimec [[Joseph M. Schenck]] je prepričal predsednika [[Columbia Pictures]], da ji je marca 1948 ponudil službo.{{sfnm|1a1=Churchwell|1y=2004|1pp=204–216|2a1=Banner|2y=2012|2pp=141–144|3a1=Spoto|3y=2001|3pp=133–134}} Do izteka pogodbe je zaigrala samo v nizkoproračunskem mjuziklu ''[[Ladies of the Chorus]]'' (1948).{{sfn|Banner|2012|p=148}} Po tem jo je vzel pod okrilje agent [[Johnny Hyde]], s katerim se je zapletla tudi ljubezensko, a je zavrnila njegovo snubitev. Hyde ji je plačal dve lepotni operaciji in ji priskrbel manjšo vlogo v filmu ''[[Srečna do ušes]]'' [[Bratje Marx|bratov Marx]] (1950). Kljub nepomembni vlogi jo je studio poslal na promocijsko turnejo v New Yorku tega leta.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=145–146|2a1=Banner|2y=2012|2pp=148–149, 157}} === Preboj med zvezde === [[File:Marilyn Monroe Asphalt Jungle.jpg|thumb|left|Monroe kot gangsterjevo dekle Angela v ''Asfaltni džungli'']] Leta 1950 je dobila še nekaj obrobnih vlog, pa tudi stranski vlogi v dveh kritiško priznanih filmih: drami ''[[Vse o Evi]]'' [[Joseph Mankiewicz|Josepha Mankiewicza]] in kriminalki ''[[Asfaltna džungla]]'' [[John Huston|Johna Hustona]].{{sfn|Churchwell|2004|pp=59–60}} Njen nastop v slednji, čeprav le nekajminuten, je pomenil prelomnico, saj je na njegov račun Hyde izposloval sklenitev sedemletne pogodbe s 20th Century-Fox.{{sfnm|1a1=Riese|1a2=Hitchens|1y=1988|1p=228|2a1=Spoto|2y=2001|2p=182}} Nekaj dni kasneje je doživel infarkt in umrl, kar je Monroe povsem potrlo.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=175–177|2a1=Banner|2y=2012|2p=157}} Pogodba ji je prinesla prepoznavnost. Marca 1951 je bila voditeljica 23. podelitve [[oskar (filmska nagrada)|oskarjev]], o njej pa so začele obširneje pisati tudi revije na nacionalni ravni.{{sfn|Spoto|2001|pp=183, 191}} Tega leta je nastopila v stranskih vlogah v štirih nizkoproračunskih filmih, v katerih ni bila dosti več kot »seksi okrasek«, a so nastope opazili in jih pohvalili kritiki.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=179–187|2a1=Churchwell|2y=2004|2p=60}} Vidno je rastla tudi njena priljubljenost pri občinstvu.{{sfn|Spoto|2001|p=192}} V tem času je bila v razmerju z režiserjem [[Elia Kazan|Elio Kazanom]], krajši čas pa je hodila tudi z igralcem [[Yul Brynner|Yulom Brynnerjem]] in več drugimi zvezdniki.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=180–181|2a1=Banner|2y=2012|2pp=163–167, 181–182}} Že v drugem letu po sklenitvi pogodbe je pričela dobivati vodilne vloge in pritegnila pozornost vodilnih osebnosti rumenega tiska, kot je [[Hedda Hopper]].<ref>{{navedi novice |url=http://archives.chicagotribune.com/1952/05/04/page/103/article/they-call-her-the-blowtorch-blonde |title=They Call Her The Blowtorch Blonde |work=Chicago Tribune |date=1952-05-04 |accessdate=2015-10-18 |first=Hedda |last=Hopper |authorlink=Hedda Hopper |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121135919/http://archives.chicagotribune.com/1952/05/04/page/103/article/they-call-her-the-blowtorch-blonde/ |url-status=dead }}</ref> Takrat se je začela njena zveza z upokojenim baseballskim zvezdnikom [[Joe DiMaggio|Joejem DiMaggiom]], eno najslavnejših športnih osebnosti tega obdobja, ki je bila deležna ogromno pozornosti medijev.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1p=201|2a1=Banner|2y=2012|2p=192}} Marca 1952 je izbruhnil škandal, ko je priznala, da je leta 1949 pozirala gola in da so njene slike objavljene v koledarjih.{{sfnm|1a1=Summers|1y=1985|1p=58|2a1=Spoto|2y=2001|2pp=210–213}} S še nekaj dejanji in izjavami je tega leta načrtno gradila svojo podobo seks simbola.{{sfn|Spoto|2001|pp=224–225}} [[File:Monroe in Don't Bother to Knock (1952).jpg|thumb|V trilerju ''Don't Bother to Knock'' (1952) je igrala duševno moteno varuško]] Kljub popularnosti je želela, da bi bila priznana tudi njena igra. Poleti 1952 sta izšli dve komercialno uspešni drami, v katerih je igrala: ''[[Nočni spopad]]'' režiserja [[Fritz Lang|Fritza Langa]] in triler ''[[Don't Bother to Knock]]''.{{sfnm|1a1=Churchwell|1y=2004|1p=61|2a1=Banner|2y=2012|2p=178}} Za ''Nočni spopad'' so jo kritiki pohvalili,{{sfn|Spoto|2001|pp=194–195}}<ref>{{navedi splet|url=https://catalog.afi.com/Catalog/moviedetails/50452|title=Clash By Night|publisher=[[American Film Institute]]|accessdate=2015-08-08}}</ref> ocene filma ''Don't Bother to Knock'', v kateri je zaigrala duševno moteno varuško, pa so bile mešane. Direktor 20th-Century Fox [[Darryl F. Zanuck]] ji je dodelil težko vlogo kot preskus,{{sfn|Spoto|2001|pp=196–197}} za katerega po mnenju nekaterih kritikov ni bila dovolj izkušena.{{sfnm|1a1=Churchwell|1y=2004|1p=61|2a1=Banner|2y=2012|2p=180}} Njene ostale tri vloge leta 1952 so bile klišejske.{{sfn|Churchwell|2004|p=62}} Poklicno je v tem obdobju pridobila sloves težavne sodelavke, kar se je v naslednjih letih samo še stopnjevalo. Zamujala je obveznosti, pozabljala tekst in zahtevala ponovitve dokler ni bila zadovoljna z nastopom.{{sfn|Churchwell|2004|p=238}} Muhavost naj bi bila posledica perfekcionizma, slabe samopodobe in treme, motilo pa jo je tudi, da nima nadzora nad delom.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=328–329|3a1=Banner|3y=2012|3pp= 188–189, 211–214|2a1=Churchwell|2y=2004|2pp=51–56, 238}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/marilyn-monroe-filmmaker-interview-gail-levin/63/|title=Filmmaker Interview – Gail Levin|publisher=[[PBS]]|date=2006-07-19 |accessdate=2016-06-28}}</ref> Za blaženje tesnobe in nespečnosti je pričela jemati barbiturate, [[amfetamin]]e in močneje piti.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=328–329|3a1=Banner|3y=2012|3pp=211–214, 311|2a1=Churchwell|2y=2004|2p=238}} === 1953: vrhunec slave === Leta 1953 so izšli trije filmi z Marilyn Monroe v glavni vlogi, ki so utrdili njen sloves seks simbola in ene najuspešnejših hollywoodskih igralk.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1p=221|2a1=Churchwell|2y=2004|2pp=61–65|3a1=Lev|3y=2013|3p=168}}<ref name="Quigley Top10">{{navedi splet |url=http://www.quigleypublishing.com/MPalmanac/Top10/Top10_lists.html |title=The 2006 Motion Picture Almanac, Top Ten Money Making Stars |publisher=Quigley Publishing Company |accessdate=2008-08-25 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141221063625/http://www.quigleypublishing.com/MPalmanac/Top10/Top10_lists.html |archivedate=2014-12-21}}</ref> Prvi je bil [[film noir]] ''[[Niagara (film, 1953 film)|Niagara]]'', v katerem je zaigrala fatalko, ki načrtuje umor svojega moža ([[Joseph Cotten]]).{{sfn|Churchwell|2004|p=233}} Z maskerjem Allanom Snyderjem sta zanj razvila videz, po katerem se je javnost spominja še danes: temne, usločene obrvi, svetleče se rdeče ustnice in lepotna pega.{{sfn|Churchwell|2004|pp=25, 62}} ''Niagara'' je eden najbolj odkrito erotičnih filmov njene kariere; prizori, v katerih je bila gola in pokrita samo z rjuho ali brisačo, so bili za tisti čas šokantni. Znameniti prizor, v katerem izzivalno miga z boki med hojo, so s pridom uporabljali pri promociji filma.{{sfnm|1a1=Churchwell|1y=2004|1p=62|2a1=Banner|2y=2012|2pp=195–196}} Ženski klubi so javno protestirali, a se je film izkazal za finančni uspeh in prinesel šest milijonov USD prihodkov.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1p=221|2a1=Banner|2y=2012|2p=205|3a1=Leaming|3y=1998|3p=75}} [[slika:Marilyn Monroe and Jane Russell at Chinese Theater 4.jpg|thumb|Marilyn Monroe in Jane Russel puščata odtise rok in nog pred Graumanovo kitajsko kinodvorano]] Njen drugi film, satirična glasbena komedija ''[[Moški imajo raje plavolaske]]'', je utrdil njeno filmsko podobo neumne plavolaske.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1p=231|2a1=Churchwell|2y=2004|2p=64|3a1=Banner|3y=2012|3p=200|4a1=Leaming|4y=1998|4pp=75–76}} Njena vloga je bila sprva namenjena [[Betty Grable]], ki pa jo je do takrat Monroe zasenčila kot zvezda, ki jo sprejemata tako moško kot tudi žensko občinstvo.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=219–220|2a1=Banner|2y=2012|2p=177}} Med promocijo filma sta s soigralko [[Jane Russell]] pustili odtise rok in nog v svežem betonu pred [[Graumanova kitajska kinodvorana|Graumanovo kitajsko kinodvorano]].{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1p=242|2a1=Banner|2y=2012|2pp=208–209}} Tudi ''Moški imajo raje plavolaske'' je postal eden komercialno najuspešnejših filmov leta{{sfnm|2a1=Churchwell|2y=2004|2p=63|1a1=Solomon|1y=1988|1p=89}} in njen nastop so kritiki pospremili z odobravanjem.<ref>{{navedi novice |url=https://variety.com/1953/film/reviews/gentlemen-prefer-blondes-2-1200417560/|title=Gentlemen Prefer Blondes|work=Variety |date=1953-07-01 |accessdate=2015-10-18 |first=William|last=Brogdon}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/movie/review?res=9B07E0DC173DE23BBC4E52DFB1668388649EDE|title=Gentlemen Prefer Blondes|work=[[The New York Times]] |date=1953-07-16 |accessdate=2015-10-18 |first=Bosley|last=Crowther}}</ref> Jeseni 1953 je prvič nastopila v televizijski seriji,{{sfn|Spoto|2001|p=250}} novembra pa je izšel še njen tretji film tega leta, ''[[Kako omožiti milijonarja]]'', v katerem je igrala ob Betty Grable in [[Lauren Bacall]] v vlogi naivne manekenke, ki poskuša s prijateljicami omrežiti bogataša zase. Recept, ki je deloval že pri filmu ''Moški imajo raje plavolaske'', se je tudi tu izkazal za uspešnega{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1p=238|2a1=Churchwell|2y=2004|2pp=64–65}} in postal njen do takrat najuspešnejši film z več kot osem milijonov USD prihodkov.{{sfnm|2a1=Churchwell|2y=2004|2p=65|3a1=Lev|3y=2013|3p=209|1a1=Solomon|1y=1988|1p=89}} Tega leta se je uvrstila na seznam desetih komercialno najuspešnejših filmskih zvezd,<ref name="Quigley Top10"/> sloves vodilnega seks simbola pa je potrdila odločitev [[Hugh Hefner|Hugha Hefnerja]], da objavi njene fotografije na naslovnici in duplerici revije ''[[Playboy]]''.{{sfn|Churchwell|2004|p=217}} === Spor s studiem in zakon z Joejem DiMaggiom === [[slika:Monroe DiMaggio Wedding.jpg|thumb|left|Joe DiMaggio in Monroe tik po poroki v mestni hiši San Francisca]] Kljub zvezdniškem statusu so bila določila Monroejine pogodbene s 20th Century-Fox nespremenjena že od leta 1950, zaradi česar je zaslužila bistveno manj kot primerljive igralke in ni imela svobode pri izbiri projektov.{{sfn|Churchwell|2004|p=68}} Zanuck, ki jo je preziral, je načrtno preprečeval njene poskuse prodreti v resnejših filmih.{{sfn|Churchwell|2004|pp=68, 208–209}} Ko je zavrnila vlogo v novi glasbeni komediji ''The Girl in Pink Tights'', v kateri bi nastopila s [[Frank Sinatra|Frankom Sinatro]], jo je studio 4. januarja 1954 suspendiral.{{sfnm|1a1=Summers|1y=1985|1p=92|2a1=Spoto|2y=2001|2p=254–259}} Novica o tem se je znašla na prvih straneh časnikov, kar je izkoristila za izboljšanje pogajalskega položaja. 14. januarja sta se z DiMaggiom poročila v mestni hiši [[San Francisco|San Francisca]].{{sfn|Spoto|2001|p=260}} Za medene tedne sta odpotovala na Japonsko, od tam pa je šla sama v Korejo, kjer je izvedla serijo koncertov za ameriške marince.{{sfn|Churchwell|2004|p=241}} Po vrnitvi se je marca 1954 pogodila s studiem; dogovor je vključeval obljubo o novi pogodbi in vlogo v filmu ''[[Sedem let skomin]]''.{{sfn|Spoto|2001|p=271}} Njen naslednji film je bil nizkoproračunski vestern ''[[Reka brez povratka]]'', posnet še pred suspenzom,{{sfn|Churchwell|2004|pp=66–67}} prvi novi projekt pa je bila glasbena komedija ''[[Zabava je vse]]'', ki tudi ni bila po njenem okusu, a je studio vztrajal pri njej kot nadomestilo za ''The Girl in Pink Tights''.{{sfn|Spoto|2001|p=271}} Ob izidu decembra se je izkazal za neuspeh, kritiki pa so njen nastop označili za vulgaren.{{sfnm|1a1=Riese|1a2=Hitchens|1y=1988|1pp=338–440|2a1=Spoto|2y=2001|2p=277|3a1=Churchwell|3y=2004|3p=66|4a1=Banner|4y=2012|4p=227}} [[slika:Marilyn Monroe photo pose Seven Year Itch.jpg|thumb|Fotografija s snemanja znamenitega prizora iz filma ''Sedem let skomin'' na [[Manhattan|Manhattnu]]]] Septembra 1954 je pričela snemati komedijo ''[[Sedem let skomin]]'', v kateri je zaigrala žensko, ki postane predmet sosedovih spolnih fantazij. Večino so posneli v Hollywoodu, razen enega prizora, snemanje katerega je studio za namene promocije organiziral na newyorški aveniji Lexington.{{sfn|Spoto|2001|pp=283–284}} V enem najznamenitejših prizorov njene kariere stoji Monroe na zračniku podzemne železnice, ko ji piš vetra iz njega privzdigne krilo. Snemanje se je zavleklo več ur in pritegnilo večtisočglavo množico radovednežev.{{sfn|Spoto|2001|pp=283–284}} Promocijski trik je uspel in fotografije s snemanja so objavili časopisi po vsem svetu, pomenil pa je konec njenega zakona z DiMaggiom, ki je ob slikah pobesnel.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=284–285|2a1=Banner|2y=2012|2pp=8–9}} Težave zaradi njegove ljubosumnosti in zaščitniškega odnosa sta imela že prej, bil pa naj bi tudi nasilen do nje.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=208, 222–223, 262–267, 292|2a1=Churchwell|2y=2004|2pp=243–245|3a1=Banner|3y=2012|3pp=204, 219–221}} Po vrnitvi v Hollywood je po samo devetih mesecih zakona napovedala ločitev.{{sfnm|1a1=Summers|1y=1985|1pp=103–105|2a1=Spoto|2y=2001|2pp=290–295|3a1=Banner|3y=2012|3pp=224–225}}<ref>{{Navedi splet |url=http://time.com/3660588/tearful-photos-from-the-day-marilyn-divorced-dimaggio-in-1954/ |title=Tearful Photos from the Day Marilyn Divorced DiMaggio in 1954 |date=2014-01-14 |work=[[Time]] |accessdate=2016-06-09 |last=Cosgrove |first=Ben |archive-date=2016-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160531044756/http://time.com/3660588/tearful-photos-from-the-day-marilyn-divorced-dimaggio-in-1954/ |url-status=dead }}</ref> Film ''Sedem let skomin'' je izšel junija 1955 in postal eden komercialno najuspešnejših filmov leta.{{sfn|Spoto|2001|p=331}} Po snemanju je s fotografom [[Milton Greene|Miltonom Greeneom]] ustanovila lastno produkcijsko podjetje, Marilyn Monroe Productions (MMP), da bi imela več nadzora nad svojo kariero. Ta poteza velja za enega ključnih dogodkov, ki so naznanili konec prevlade velikih hollywoodskih studiev v ameriški filmski industriji.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=295–298|2a1=Churchwell|2y=2004|2p=246}}{{efn|Monroe in Greene sta se prvič srečala leta 1949 in se zapletla v kratkotrajno razmerje. Leta 1953, ko jo je fotografiral za revijo ''Look'', mu je zaupala svoje nezadovoljstvo s studijem. On je predlagal, da ustanovita lastno produkcijsko podjetje.{{sfn|Spoto|2001|pp=158–159, 252–254}}}} Prekinila je pogodbo s 20th Century-Fox in se zapletla v pravni spor,{{sfn|Spoto|2001|pp=301–302}} zaradi česar je bila deležna posmeha.{{sfn|Spoto|2001|p=338}} Leto 1955 je posvetila študiju igralstva, hodila je na tečaje pri [[Constance Collier]] in delavnice šole [[Actors Studio]] pod vodstvom [[Lee Strasberg|Leeja Strasberga]].{{sfn|Spoto|2001|p=301–302}} Takrat se je zbližala s Strasbergom in njegovo ženo Paulo, ki sta pomembno vplivala nanjo do konca njene kariere.{{sfn|Spoto|2001|p=350}} Zasebno je bila Monroe kljub postopku ločitve še vedno v zvezi z DiMaggiom, hodila pa je tudi z [[Marlon Brando|Marlonom Brandom]] in dramatikom [[Arthur Miller|Arthurjem Millerjem]].{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|pp=319–332|2a1=Churchwell|2y=2004|2p=253, for Miller|3a1=Banner|3y=2012|3p=285}} Zveza s slednjim je po ločitvi od DiMaggia oktobra 1955 postala resna in tudi Miller se je takrat ločil.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1p=337|2a1=Meyers|2y=2010|2p=98}} Šefe studia je zaskrbelo, da bi lahko to kvarno vplivalo na njeno kariero, saj je bil Miller osumljen simpatiziranja s [[komunizem|komunizmom]], vendar je Monroe zavrnila predloge, naj konča zvezo.{{sfnm|1a1=Summers|1y=1985|1p=157|2a1=Spoto|2y=2001|2pp=318–320|3a1=Churchwell|3y=2004|3pp=253–254}} Konec leta je izpogajala novo sedemletno pogodbo z 20th Century-Fox,{{sfn|Spoto|2001|pp=301–302}} po kateri je dobila pravico izbire projektov in sodelavcev, obvezala pa se je v tem obdobju posneti štiri filme. Poleg tega je imela pravico posneti po en film s svojim podjetjem za vsakega Foxovega.{{sfn|Spoto|2001|pp=339–340}} === Priznanje kritikov in poroka z Arthurjem Millerjem === [[slika:Monroe Miller Wedding.jpg|thumb|left|Monroe na poroki z Arthurjem Millerjem]] Mediji, ki so se dotlej norčevali iz njene poslovne odločitve, so jo začeli opisovati kot premeteno podjetnico in jo prikazovati kot zgled močne posameznice v borbi proti sistemu.{{sfn|Banner|2012|pp=296–297}} Marca 1956 se je uradno preimenovala v Marilyn Monroe.{{sfn|Spoto|2001|p=345}} 29. junija se je poročila z Millerjem v civilnem obredu in dva dni kasneje še judovskem.{{sfn|Spoto|2001|pp=364–365}}<ref>{{navedi splet |title=Marilyn Monroe's Westchester Wedding; Plus, More County Questions And Answers |date=november 2014 |first=Tom |last=Schreck |work=Westchester Magazine |url=https://www.westchestermagazine.com/Westchester-Magazine/November-2014/Marilyn-Monroes-Westchester-Wedding-Plus-More-County-Questions-And-Answers/}}</ref> S poroko se je spreobrnila v [[judovstvo]].{{sfn|Meyers|2010|pp=156–157}}{{efn|Monroe je bila naklonjena Judom kot »prikrajšani skupini« in se želela spreobrniti, da bi postala del Millerjeve družine.{{sfn|Banner|2012|p=256}} Učil jo je rabin Robert Goldberg, obred je opravila 1. julija 1956.{{sfn|Meyers|2010|pp=156–157}} Judovstvo kot religija je ni zanimala, zato se je opredeljevala za »judovsko ateistko« in po ločitvi ni opravljala bogoslužja, obdržala je le nekaj simbolnih predmetov.{{sfn|Meyers|2010|pp=156–157}}}} Odziv medijev ni bil spodbuden, saj se njena javna podoba ni skladala z Millerjevo podobo intelektualca.{{sfnm|1a1=Churchwell|1y=2004|1pp=253–257|2a1=Meyers|2y=2010|2p=155}} Za prvi film po novi pogodbi si je izbrala dramo ''[[Avtobusna postaja (film)|Avtobusna postaja]]'', ki je izšla avgusta 1956.{{sfn|Spoto|2001|pp=352–357}} Izkazala se je za komercialni uspeh in bila deležna pretežno pozitivnih ocen kritikov,{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=358–359|2a1=Churchwell|2y=2004|2p=69}} ki so jo takrat začeli jemati resneje kot igralko.{{sfn|Spoto|2001|p=358}} Monroe si je za to vlogo prislužila tudi nominacijo za zlati globus za najboljšo igralko.<ref name="gg">{{navedi splet |url=https://www.goldenglobes.com/person/marilyn-monroe |title=Marilyn Monroe |work=Golden Globes |publisher=Hollywood Foreign Press Association |accessdate=2019-09-22}}</ref> Avgusta 1956 se je lotila prve neodvisne produkcije MMP, romantične komedije ''[[Princ in plesalka]]''{{sfn|Spoto|2001|p=372}} po istoimenski gledališki igri z [[Laurence Olivier|Laurenceom Olivierjem]] in [[Vivien Leigh]] v glavnih vlogah. Olivier je kot v gledališki igri tudi v filmu prevzel glavno vlogo, poleg tega pa še delo režiserja ter koproducenta.{{sfn|Spoto|2001|p=341}} Snemanje se je zapletlo zaradi njegovega pokroviteljskega in poniževalnega odnosa do Monroe,{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=370–379|2a1=Churchwell|2y=2004|2pp=258–261|3a1=Banner|3y=2012|3pp=310–311}} zaradi česar je spet zašla v težave z mamili, v tem času pa naj bi tudi zanosila in kasneje splavila.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=368–376|2a1=Banner|2y=2012|2pp=310–314}} Kritiki so bili po izidu neenotni in film v domovini ni doživel uspeha,{{sfn|Churchwell|2004|p=69}} bolje je bil sprejet v Evropi, kjer je bil nominiran za nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|Bafte]].{{sfn|Banner|2012|p=346}} Po končanju je vzela enoinpolletni premor od dela in se posvetila možu.{{sfn|Spoto|2001|pp=381–382}} Sredi leta 1957 je spet zanosila, a je bila nosečnost [[Zunajmaternična nosečnost|zunajmaternična]] in so jo morali zdravniki prekiniti.{{sfn|Spoto|2001|pp=392–393}} Leto kasneje je spet splavila;{{sfn|Spoto|2001|pp=406–407}} njene težave pripisujejo [[Endometrioza|endometriozi]], za katero je trpela vse življenje.{{sfn|Churchwell|2004|pp=274–277}}{{efn|Bolezen ji je povzročala tudi močne [[menstruacija|menstruacijske]] bolečine, zaradi česar je imela v pogodbah določilo, da je lahko v tem času odsotna z dela. Večkrat je bila operirana.{{sfn|Churchwell|2004|pp=274–277}} Žena Miltona Greena je razširila govorice, da je večkrat umetno splavila in da so njene težave z nosečnostmi posledica nestrokovnih tovrstnih posegov, za kar pa ni konkretnih dokazov,{{sfnm|1a1=Churchwell|1y=2004|1pp=271–274|2a1=Banner|2y=2012|2pp=222, 226, 329–30, 335, 362}} niti ni česa takega omenjalo poročilo o avtopsiji.{{sfn|Churchwell|2004|pp=271–274}}}} V tem času je odpustila Greenea in odkupila njegov delež v MMP, saj se nista mogla dogovoriti glede poslovanja, sumila pa ga je tudi, da goljufa z denarjem.{{sfn|Spoto|2001|pp=389–391}} [[File:Some like it hot film poster.jpg|thumb|Monroe, Curtis in Lemmon v filmu ''Nekateri so za vroče'']] Julija 1958 se je vnila v Hollywood in zaigrala v komediji ''[[Nekateri so za vroče]]'' ob [[Jack Lemmon|Jacku Lemmonu]] ter [[Tony Curtis|Tonyju Curtisu]].{{sfn|Banner|2012}} Šlo je spet za klišejsko vlogo neumne plavolaske, ki jo je sprejela predvsem na račun obljube o desetodstotnem deležu dobička in ob Millerjevi spodbudi.{{sfn|Banner|2012|p=325}} Produkcija je bila zaradi njene muhavosti in zaradi nesoglasij z režiserjem [[Billy Wilder|Billyjem Wilderjem]] izjemno težavna.{{sfn|Churchwell|2004|p=626}} Kljub vsemu je bil Wilder na koncu zadovoljen{{sfn|Spoto|2001|p=406}} in tudi film je ob izidu marca 1959 postal uspešnica pri kritikih in občinstvu.{{sfnm|2a1=Banner|2y=2012|2p=346|1a1=Spoto|1y=2001|1p=406}} Z vlogo si je Monroe prislužila zlati globus za najboljšo igralko.<ref name="gg"/> === Zadnja leta === [[File:Monroe Montand Let's Make Love.jpg|thumb|left|Yves Montand in Monroe v komediji ''Ljubiva se'' (1960)]] Marilyn Monroe je nato vzela še en premor do zime leta 1959, ko je zaigrala v glasbeni komediji ''[[Ljubiva se]]''.{{sfn|Churchwell|2004|p=71}} Vlogo je sprejela le zato, ker je zaostajala s pogodbenimi obveznostmi – v štirih letih je končala le dva filma od obljubljenih štirih.{{sfn|Spoto|2001|pp=410–415}} Med produkcijo, ki je bila spet težavna, se je zapletla v afero s soigralcem [[Yves Montand|Yvesom Montandom]], kar je studio izkoristil za promocijo.{{sfn|Churchwell|2004|p=71–72}} Film ni bil uspešen.{{sfnm|1a1=Riese|1a2=Hitchens|1y=1988|1p=270|2a1=Churchwell|2y=2004|2p=266|3a1=Solomon|3y=1988|3p=139}} Njen zadnji dokončani film je bila drama ''[[Neprilagojeni]]'', ki jo je zanjo napisal Miller.{{sfn|Churchwell|2004|p=266}} V njej je igrala vlogo pravkar ločene ženske, ki se spoprijatelji s trojico starejših kavbojev ([[Clark Gable]], [[Eli Wallach]] in [[Montgomery Clift]]). Tudi snemanje v puščavi [[Nevada|Nevade]] med julijem in novembrom 1960 je bilo težavno.{{sfn|Spoto|2001|pp=429–430}} Njen zakon z Millerjem, s katerim sta se pogosto prepirala glede filma, je praktično razpadel. Dramatik se je zapletel s fotografinjo [[Inge Morath]].{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=431–435|2a1=Churchwell|2y=2004|2pp=266–267|3a1=Banner|3y=2012|3p=352}} Tudi zdravstveno je bila v slabem stanju: trpela je za [[žolčni kamni|žolčnimi kamni]], njena zasvojenost pa je bila tako huda, da so jo morali običajno ličiti, ko je še spala pod vplivom uspaval.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=435–445|2a1=Banner|2y=2012|2pp=353–356}} Po koncu snemanja sta se z Millerjem razšla in se januarja 1961 po hitrem postopku ločila v Mehiki.{{sfn|Spoto|2001|pp=450–455}} Film se je izkazal za finančni neuspeh in tudi ocene kritikov so bile deljene.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1p=456|2a1=Banner|2y=2012|2p=361}} Njen naslednji projekt naj bi bil televizijski film za [[NBC]], ki pa je bil ukinjen, saj se podjetje ni strinjalo z njeno izbiro režiserja.{{sfn|Spoto|2001|pp=453–454}} Prvo polovico leta 1961 se je namesto tega ukvarjala z zdravstvenimi težavami. Operirali so ji endometriozo in ledvične kamne, poleg bolnišnice pa je nekaj časa preživela tudi na psihiatriji zaradi depresije.{{sfn|Spoto|2001|pp=453–467}} V oporo ji je bil nekdanji mož Joe DiMaggio, s katerim se je znova zbližala.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=464–465, 483, 594–596|2a1=Churchwell|2y=2004|2p=291}} Spomladi 1961 se je preselila nazaj v Kalifornijo. Spet se je zapletla v razmerje s Frankom Sinatro in naslednje leto kupila hišo v Los Angelesu.{{sfn|Spoto|2001|pp=465–470, 484–485}} [[File:Monroe on the set of Something's Got To Give.jpg|thumb|Monroe med snemanjem filma ''Something's Got to Give'']] Spomladi 1962 se je ponovno pričela redneje pojavljati v medijih. Prejela je zlati globus v netekmovalni kategoriji »World Film Favorite« in pričela delati na novem filmu za 20th Century Fox, komediji ''[[Something's Got to Give]]''.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=495–496|2a1=Churchwell|2y=2004|2pp=74–75}} Nekaj dni pred začetkom snemanja je dobila [[vnetje sinusov]]; naslednjih šest tednov je bila preveč bolna za delo, a šefi studia niso preložili snemanja in so kljub zdravniških potrdilom pritiskali nanjo s trditvami v medijih, da simulira.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=524–525|2a1=Banner|2y=2012|2pp=391–392|3a1=Rollyson|3y=2014|3pp=264–272}} 19. maja je izvedla znameniti nastop na rojstnodnevni prireditvi za predsednika [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]] v newyorškem Madison Square Gardnu, na kateri je zapela »Happy Birthday, Mr. President«.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=520–521|2a1=Churchwell|2y=2004|2pp=284–285}}{{efn|Monroe in Kennedy sta imela skupne prijatelje in nekaj avantur, vendar ni kazalo, da bi bila njuna zveza resna.{{sfnm|1a1=Churchwell|1y=2004|1pp=291–294|2a1=Rollyson|2y=2014|2p=17|3a1=Spoto|3y=2001|3pp=488–493}}}} Izlet v New York je še bolj vznejevoljil vodstvo Foxa.{{sfn|Banner|2012|p=398}} Po vrnitvi na prizorišče snemanja je posnela prizor, v katerem gola plava v bazenu.{{sfn|Spoto|2001|p=523}} Za promocijo je studio na snemanje povabil novinarje in fotografije so bile kasneje objavljene v reviji ''Life''. To je bilo prvič, da je zvezdnica njenega kova pozirala gola še v času, ko je bila na vrhuncu kariere.{{sfn|Churchwell|2004|p=74}} Kmalu po tistem je bila spet bolniško odsotna, zato jo je 7. junija studio odpustil in vložil odškodninsko tožbo proti njej v vrednosti 750.000 USD.{{sfn|Churchwell|2004|p=75}} Režiser ni želel delati z njeno zamenjavo, zato je studio odpustil še njega in ukinil projekt.{{sfn|Spoto|2001|pp=535–536}} Kasneje je 20th Century Fox javno okrivil Marilyn Monroe za propad projekta in jo pričel blatiti v medijih.{{sfn|Churchwell|2004|p=75}} Vodstvo je kmalu obžalovalo odločitev in se pogodilo z njo za novo pogodbo, ki je vključevala nadaljevanje snemanja filma ''Something's Got to Give'' in nov projekt.{{sfnm|3a1=Banner|3y=2012|3p=402|2a1=Spoto|2y=2001|2pp=537, 545–549|1a1=Rollyson|1y=2014|1p=273–274, 279}} Da bi popravila svojo javno podobo, je opravila več intervjujev in fotografiranj za medije, vključno s serijo aktov za revijo ''Vogue'' z [[Bert Stern|Bertom Sternom]].{{sfnm|2a1=Churchwell|2y=2004|2p=285|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=538–543}} Zadnjih nekaj tednov se je dogovarjala za vlogo v biografskem filmu o [[Jean Harlow]].{{sfnm|3a1=Banner|3y=2012|3pp=401–402|2a1=Spoto|2y=2001|2pp=537, 545–549|1a1=Summers|1y=1985|1p=301}} == Smrt in kasnejši dogodki == [[File:New York Mirror Front Page of August 6, 1962.jpeg|thumb|left|Naslovnica tabloida ''New York Daily Mirror'' 6. avgusta 1962]] Monroein psihiater Ralph Greenson jo je 5. avgusta zgodaj zjutraj našel mrtvo v postelji, po tistem, ko ga je poklicala njena sobarica, ki jo je prej neuspešno poskušala priklicati skozi zaklenjena vrata spalnice.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=574–577|2a1=Banner|2y=2012|2pp=410–411}} Malo pred četrto zjutraj je prišel njen zdravnik Hyman Engelberg, ki je uradno razglasil smrt, kmalu po tistem so obvestili še policijo.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=574–577|2a1=Banner|2y=2012|2pp=410–411}} Mrliški oglednik je ugotovil, da je umrla prejšnji večer med 20:30 in 22:30,{{sfn|Banner|2012|p=411}} [[toksikologija|toksikološki]] testi pa so odkrili akutno zastrupitev z barbiturati. Ob njeni postelji so našli prazne stekleničke zdravil.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=580–583|3a1=Banner|3y=2012|3pp=411–412|2a1=Churchwell|2y=2004|2p=302}} Možnost, da se je predozirala po nesreči, so izključili, saj je doza nekajkrat presegala smrtno.<ref name=tribunecoroner>{{navedi novice |url=http://archives.chicagotribune.com/1962/08/18/page/1/article/marilyn-monroe-ruled-probable-suicide-victim |title=Marilyn Monroe Ruled 'Probable Suicide' Victim |work=Chicago Tribune |date=1962-08-18 |accessdate=2015-10-21 |first=Seymou r |last=Kormam |archive-date=2016-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160310055232/http://archives.chicagotribune.com/1962/08/18/page/1/article/marilyn-monroe-ruled-probable-suicide-victim/ |url-status=dead }}</ref> Med preiskavo so njeni zdravniki izjavili, da je bila nagnjena k tesnobi in depresijam z nepredvidljivim nihanjem razpoloženja ter da se je že večkrat predozirala, morda celo namerno.<ref name=tribunecoroner />{{sfn|Banner|2012|pp=411–413}} Na podlagi tega in dejstva, da preiskava ni odkrila ničesar sumljivega, je bil kot vzrok smrti zabeležen verjeten samomor.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=580–583|2a1=Banner|2y=2012|2pp=411–413}} [[File:Marilyn Monroe crypt2.jpg|thumb|Monroejina grobnica]] Zaradi njenega zvezdniškega statusa je bila novica o smrti na prvih straneh časopisov po vseh ZDA in Evropi.{{sfn|Banner|2012|p=427}} Pokopali so jo 8. avgusta na hollywoodskem pokopališču Westwood Village Memorial Park. Obred je bil omejen na najožje sodelavce in znance, organizirala sta ga njen nekdanji mož Joe Di Maggio ter njena menedžerka Inez Melson.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=594–597|2a1=Banner|2y=2012|2pp=427–428}} Po ulicah okrog pokopališča se je gnetlo na stotine opazovalcev.{{sfnm|1a1=Spoto|1y=2001|1pp=594–597|2a1=Banner|2y=2012|2pp=427–428}} Kasneje so njene posmrtne ostanke premestili v grobnico št. 24 na tamkajšnjem Hodniku spominov.<ref>{{navedi revijo |url=http://content.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1919236_1919237_1919221,00.html |title=Top 10 Celebrity Grave Sites: Marilyn Monroe |journal=Time |accessdate=2015-10-15 |date=2009-09-03}}</ref> Joe DiMaggio je bil povsem potrt. Pogreb je bil na dan, ko bi se naj po navedbah njegove družine z Marilyn ponovno poročila. Marilyn je že imela obleko, Joe pa prstan zanjo. Govorila sta tudi o tem, da bi posvojila otroka.<ref>{{Navedi splet|url=http://abcnews.go.com/GMA/story?id=1280835 |title=New Details of Marilyn Monroe's Life and Death|date=2005-11-04|accessdate=2016-06-09|website=ABC News}}</ref> Naslednjih 20 let so dvakrat na teden po njegovem naročilu k njenem grobu dostavljali njene najljubše rože - rdeče [[vrtnica|vrtnice]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20082832,00.html|title=He Makes Sure DiMaggio's Roses Are Always There|accessdate=2016-06-09|work=People.com|archive-date=2016-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160826063359/http://www.people.com/people/archive/article/0,,20082832,00.html|url-status=dead}}</ref> Sam se ni nikoli več poročil, preden je umrl pa so bile njegove besede: »Končno bom lahko videl Marilyn«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.vanityfair.com/news/2000/09/dimaggio-200009 |title=For Love of DiMaggio |accessdate=2016-06-09 |website=The Hive |last=Bissinger |first=Buzz}}</ref><ref>{{Navedi novice |url=http://abcnews.go.com/Sports/story?id=100802&page=1 |title=Report: DiMaggio's Final Words |date=2006-01-07 |accessdate=2016-06-09 |work=ABC News}}</ref> Medtem so različni posamezniki predlagali različne teorije zarote o njeni smrti, vključno z umorom.{{sfn|Churchwell|2004|pp=297–318}} Špekulacije o umoru so pritegnile pozornost širše javnosti ob izidu biografije avtorja Normana Mailerja leta 1973 in zlepa niso zamrle, tako da je leta 1982 okrožni tožilec odredil preliminarno zbiranje dokazov za morebitno kazensko preiskavo, za katero pa ni našel podlage.{{sfn|Spoto|2001|p=605–606}} == Filmografija == [[File:Marilyn Monroe Misfits.jpg|thumb|[[Estelle Winwood]], [[Eli Wallach]], [[Montgomery Clift]], Monroe in [[Clark Gable]] v filmu ''Neprilagojeni''. Tako Monroe kot Gable sta umrla v roku dveh let po izidu, za oba je bil to zadnji dokončani film]] {{stolpci|2| * ''[[Nevarna Leta]]'' (''Dangerous Years'', 1947) * ''[[Scudda Hoo! Scudda Hay!]]'' (1948) * ''[[Ladies of the Chorus]]'' (1948) * ''[[Srečna do ušes]]'' (''Love Happy'', 1949) * ''[[A Ticket to Tomahawk]]'' (1950) * ''[[Asfaltna džungla]]'' (''The Asphalt Jungle'', 1950) * ''[[The Fireball]]'' (1950) * ''[[Vse o Evi]]'' (''All About Eve'', 1950) * ''[[Right Cross]]'' (1950) * ''[[Home Town Story]]'' (1951) * ''[[As Young as You Feel]]'' (1951) * ''[[Love Nest]]'' (1951) * ''[[Let's Make It Legal]]'' (1951) * ''[[Nočni spopad]]'' (''Clash by Night'', 1952) * ''[[We're Not Married!]]'' (1952) * ''[[Don't Bother to Knock]]'' (1952) * ''[[Monkey Business]]'' (1952) * ''[[O. Henry's Full House]]'' (1952) * ''[[Niagara (film)|Niagara]]'' (1953) * ''[[Moški imajo raje plavolaske]]'' (''Gentlemen Prefer Blondes'', 1953) * ''[[Kako omožiti milijonarja]]'' (''How to Marry a Millionaire'', 1953) * ''[[Reka brez povratka]]'' (''River of No Return'', 1954) * ''[[Zabava je vse]]'' (''There's No Business Like Show Business'', 1954) * ''[[Sedem let skomin]]'' (''The Seven Year Itch'', 1955) * ''[[Avtobusna postaja (film)|Avtobusna postaja]]'' (''Bus Stop'', 1956) * ''[[Princ in plesalka]]'' (''The Prince and the Showgirl'', 1957; tudi izvršna producentka) * ''[[Nekateri so za vroče]]'' (''Some Like It Hot'', 1959) * ''[[Ljubiva se]]'' (''Let's Make Love'', 1960) * ''[[Neprilagojeni]]'' (''The Misfits'', 1961) * ''[[Something's Got to Give]]'' (1962; nedokončan) }} == Zapuščina == [[slika:GILL, James, 504 MM a Critique of Mass Iconology, Seriegrafie auf Büttenpapier (2013).jpeg|thumb|Marilyn Monroe na sliki [[pop art]] slikarja [[James Gill|Jamesa Gilla]]]] Marilyn Monroe je še več kot pol stoletja po smrti prepoznana kot ena simbolov [[Kultura Združenih držav Amerike|ameriške pop kulture]], ob boku [[Elvis Presley|Elvisa Presleyja]] in [[Miki Miška|Mikija Miške]].{{sfn|Chapman|2001|pp=542–543}} Različne ustanove na tem področju so jo razglasile za eno najvplivnejših pop ikon preteklega stoletja ali celo Američanov nasploh.<ref>{{navedi splet |url=https://www.smithsonianmag.com/smithsonianmag/meet-100-most-significant-americans-all-time-180953341 |title=Meet the 100 Most Significant Americans of All Time |last=Frail |first=T.A. |date=2014-11-17 |publisher=[[Smithsonian Institution]] |accessdate=2019-09-29}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/4344910.stm |title=Beatles Named 'Icons of Century' |date=2005-10-16 |publisher=BBC |accessdate=2015-09-10}}</ref><ref>{{navedi novice |title=The 200 Greatest Pop Culture Icons Complete Ranked List |publisher=[[VH1]] |url=http://www.prnewswire.com/news-releases/the-200-greatest-pop-culture-icons-complete-ranked-list-70807437.html |accessdate=2015-09-10 |via=[[PR Newswire]] |url-status=dead |archivedate=2016-05-11 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160511154709/http://www.prnewswire.com/news-releases/the-200-greatest-pop-culture-icons-complete-ranked-list-70807437.html}}</ref> O njej je bilo napisanih na stotine knjig, bila je glavna tema filmov, gledaliških iger, oper in skladb ter pomemben navdih drugim znanim umetnikom, kot sta [[Andy Warhol]] in [[Madonna]].{{sfnm|1a1=Churchwell|1y=2004|1pp=12–15|2a1=Hamscha|2y=2013|2pp=119–129}}<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/books/2011/nov/16/michel-schneider-top-10-marilyn-monroe-books |title=Michel Schneider's Top 10 Books About Marilyn Monroe |last=Schneider |first=Michel |date=2011-11-16 |work=The Guardian |accessdate=2015-08-30}}</ref> Še zdaj je dragocena blagovna znamka:<ref>{{navedi revijo |url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,991257,00.html |title=The Blond Marilyn Monroe |date=1999-06-14 |journal=Time |accessdate=2015-08-30 |archive-date=2016-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160106091538/http://content.time.com/time/magazine/article/0%2C9171%2C991257%2C00.html |url-status=dead }}</ref> njeno podobo in ime so razne korporacije uporabile za oglaševanje stotin izdelkov.{{sfn|Churchwell|2004|pp=33, 40}} Njeno trajno priljubljenost povezujejo z njeno konfliktno javno podobo.{{sfnm|1a1=Fuller|1a2=Lloyd|1y=1983|1p=309|2a1=Marcus|2y=2004|2pp=17–19, 309|3a1=Churchwell|3y=2004|3pp=21–42}} Po eni strani ostaja seks simbol, lepotna ikona in ena najslavnejših zvezd klasične dobe hollywoodskega filma,{{sfn|Churchwell|2004|p=8}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.smithsonianmag.com/smithsonian-institution/remembering-marilyn-monroe-43964747/ |title=Remembering Marilyn Monroe |last=Stromberg |first=Joseph |date=2011-08-05 |publisher=Smithsonian Institution |accessdate=2015-09-10}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.bfi.org.uk/news-opinion/news-bfi/features/marilyn-icon |title=Marilyn: The Icon |last=Wild |first=Mary |date=2015-05-29 |publisher=British Film Institute |accessdate=2015-09-10}}</ref> po drugi strani pa zbuja domišljijo zaradi burnega zasebnega življenja, prizadevanja, da bi jo spoštovali kot umetnico, ter nenadne smrti in teorij zarote, ki so jo spremljale.{{sfnm|1a1=Fuller|1a2=Lloyd|1y=1983|1p=309|2a1=Churchwell|2y=2004|2p=8}} Sistematično so njeno življenje in kariero analizirali različni učenjaki ter novinarji, ki se ukvarjajo s [[feminizem|feminizmom]] in sociologijo [[Družbeni spol|spola]]. [[Gloria Steinem]] jo denimo obravnava kot žrtev studijskega sistema,{{sfnm|1a1=Steinem|1a2=Barris|1y=1987|1pp=15–23|2a1=Churchwell|2y=2004|2pp=27–28}} drugi, kot so Molly Haskell, [[Jacqueline Rose]] in Sarah Churchwell, pa poudarjajo njeno aktivno vlogo pri oblikovanju lastne kariere in javne podobe.<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/books/98/11/22/reviews/981122.22haskelt.html |title=Engineering an Icon |last=Haskell |first=Molly |date=1998-11-22 |work=The New York Times |accessdate=2015-08-30}}</ref>{{sfn|Rose|2014|pp=100–137}}<ref name="GuardianTrademark">{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2015/jan/09/max-factor-cant-claim-marilyn-monroe|title=Max Factor Can't Claim Credit for Marilyn Monroe |last=Churchwell |first=Sarah |date=2015-01-09 |newspaper=The Guardian |accessdate=2015-08-30}}</ref> Pogosto jo uporabljajo v razpravah o množičnih občilih, slavi in potrošniški kulturi,{{sfn|Hamscha|2013|pp=119–129}} saj je zaradi njene kontroverznosti njena simbolika prilagodljiva in si jo lahko vsaka generacija razlaga po svoje.{{sfn|Hamscha|2013|pp=119–129}}<ref>{{navedi novice |url=https://www.latimes.com/opinion/la-xpm-2012-aug-05-la-oe-0805-banner-marilyn-monroe-icon-biography-20120805-story.html |title=Marilyn Monroe, the Eternal Shape Shifter|last=Banner|first=Lois |date=2012-08-05 |newspaper=Los Angeles Times |accessdate=2015-08-30}}</ref> Kjub nespornemu statusu kulturne ikone so kritiki deljeni glede njene igralske zapuščine. Nekateri menijo, da je kot umetnica za zgodovino filma nepomembna in je zaslovela le zato, ker si je drznila več, kot je bilo v njenih časih spodobno,<ref>{{navedi revijo |url=https://newrepublic.com/article/105847/the-inscrutable-life-and-death-marilyn-monroe |title=The Inscrutable Life and Death of Marilyn Monroe |last=Thomson |first=David |date=2012-08-06 |journal=New Republic |accessdate=2015-08-30}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/books/97/05/04/reviews/mailer-marilyn.html|title=Marilyn: A Rip-Off With Genius |last=Kael |first=Pauline |date=1973-06-22 |work=The New York Times |accessdate=2015-08-30}}</ref> drugi pa, da je bila zelo nadarjena komičarka, čigar inteligenco podcenjujejo zaradi stereotipov.<ref name="bradshaw">{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/film/2012/may/09/cannes-marilyn-monroe |title=Cannes and the Magic of Marilyn Monroe |last=Bradshaw |first=Peter |date=2012-05-09 |newspaper=The Guardian |accessdate=2015-08-30}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rogerebert.com/reviews/great-movie-some-like-it-hot-1959 |title=Some Like It Hot |last=Ebert |first=Roger |date=2000-01-09 |work=Roger Ebert.com |accessdate=2016-07-11}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.chicagoreader.com/chicago/marilyn-monroes-brains/Content?oid=920660 |title=Marilyn Monroe's Brains |last=Rosenbaum |first=Jonathan |date=2005-12-01 |work=Chicago Reader |accessdate=2015-08-30 |archive-date=2015-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150905085251/http://www.chicagoreader.com/chicago/marilyn-monroes-brains/Content?oid=920660 |url-status=dead }}</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici== {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last= Banner |first= Lois |title= Marilyn: The Passion and the Paradox |url= https://archive.org/details/marilynpassionpa0000bann_b1n1 |year= 2012 |publisher= Bloomsbury |isbn= 978-1-4088-3133-5 }} * {{navedi knjigo |last1= Chapman |first1= Gary |editor1-last= Browne |editor1-first= Ray B. |editor2-last= Browne |editor2-first= Pat |chapter= Marilyn Monroe |title= The Guide to United States Popular Culture |url= https://archive.org/details/guidetounitedsta0000unse |year= 2001 |publisher= University of Wisconsin Press |isbn= 978-0-87972-821-2 }} * {{navedi knjigo |last= Churchwell |first= Sarah |title= The Many Lives of Marilyn Monroe |url= https://archive.org/details/manylivesofmaril0000chur |year= 2004 |publisher= Granta Books |isbn= 978-0-312-42565-4 }} * {{navedi knjigo |editor1-last= Fuller |editor1-first= Graham |editor2-last= Lloyd |editor2-first= Ann |title= Illustrated Who's Who of the Cinema |url= https://archive.org/details/illustratedwhosw0000unse |year= 1983 |publisher= Macmillan |isbn= 978-0-02-923450-1 }} * {{navedi knjigo |last= Hall |first= Susan G. |title= American Icons: An Encyclopedia of the People, Places, and Things that Have Shaped Our Culture |year= 2006 |publisher= Greenwood Publishing Group |isbn= 978-0-275-98429-8 }} * {{navedi knjigo |last= Hamscha |first= Susanne |editor1-last= Rieser |editor1-first= Klaus |editor2-last= Fuchs |editor2-first= Michael |editor3-last= Phillips |editor3-first= Michael |chapter= Thirty Are Better Than One: Marilyn Monroe and the Performance of Americanness |title= ConFiguring America: Iconic Figures, Visuality, and the American Identity |year= 2013 |publisher= Intellect |isbn= 978-1-84150-635-7 }} * {{navedi knjigo |last= Leaming |first= Barbara |title= Marilyn Monroe |url= https://archive.org/details/marilynmonroe0000leam |year= 1998 |publisher= Three Rivers Press |isbn= 978-0-609-80553-4 }} * {{navedi knjigo |last= Lev |first= Peter |title= Twentieth-Century Fox: The Zanuck–Skouras Years, 1935–1965 |url= https://archive.org/details/twentiethcentury0000levp |year= 2013 |publisher= University of Texas Press |isbn= 978-0-292-74447-9 }} * {{navedi knjigo |last= Marcus |first= Daniel |title= Happy Days and Wonder Years: The Fifties and Sixties in Contemporary Popular Culture |url= https://archive.org/details/happydayswondery0000marc |year= 2004 |publisher= Rutgers University Press |isbn= 978-0-8135-3391-9 }} * {{navedi knjigo |last1= Riese |first1= Randall |last2= Hitchens |first2= Neal |title= The Unabridged Marilyn |url= https://archive.org/details/unabridgedmarily0000ries_f5o8 |publisher= Corgi Books |year= 1988 |isbn= 978-0-552-99308-1 }} * {{navedi knjigo |last=Rollyson |first=Carl |year=2014 |title=Marilyn Monroe Day by Day: A Timeline of People, Places and Events |publisher=Rowman and Littlefield |isbn=978-1-4422-3079-8 }} * {{navedi knjigo |last= Solomon |first= Matthew |editor-last= Palmer |editor-first= R. Barton |chapter= Reflexivity and Metaperformance: Marilyn Monroe, Jayne Mansfield, and Kim Novak |title= Larger Than Life: Movie Stars of the 1950s |url= https://archive.org/details/largerthanlifemo0000rbar |year= 2010 |publisher= Rutgers University Press |isbn= 978-0-8135-4766-4 }} * {{navedi knjigo |last= Spoto |first= Donald |title= Marilyn Monroe: The Biography |year= 2001 |publisher= Cooper Square Press |isbn= 978-0-8154-1183-3 |url= https://archive.org/details/marilynmonroe00dona }} * {{navedi knjigo |last1= Steinem |first1= Gloria |last2= Barris |first2= George |title= Marilyn |year= 1987 |publisher= Victor Gollancz Ltd |isbn= 978-0-575-03945-2 }} * {{navedi knjigo |last= Summers |first= Anthony |title= Goddess: The Secret Lives of Marilyn Monroe |url= https://archive.org/details/goddesssecretliv0000summ_v9t3 |year= 1985 |publisher= Victor Gollancz Ltd |isbn= 978-0-575-03641-3 }} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških fotomodelov]] * [[seznam ameriških filmskih igralcev]] * [[seznam pop ikon]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija}} * {{official|http://marilynmonroe.com/}} * {{IMDb-ime|0000054}} {{Zlati globus za najboljšo igralko}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Monroe, Marilyn}} [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Judovski igralci]] [[Kategorija:Ameriški fotomodeli]] [[Kategorija:Playboyjevi fotomodeli]] [[Kategorija:Pop ikone]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Kalifornije, Los Angeles]] [[Kategorija:Prejemnice zlatega globusa za najboljšo igralko v glasbenem filmu ali komediji]] [[Kategorija:Nosilci predsedniške medalje svobode]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:Igralci, ki so storili samomor]] c2nvmfc30bo0bmd4n8ho6py6fe7a492 Dolomiti 0 38058 6683356 6670661 2026-05-31T14:55:53Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683356 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Dolomiti | other_name = {{langx|it|Dolomiti}}<br>{{langx|lld|Dolomites}}<br>{{langx|de|Dolomiten}} | photo = Faloria Cortina d'Ampezzo 10.jpg | photo_size = 300px | photo_caption = Masiv Tofana s Cortino d'Ampezzo v ospredju | country = {{flagicon|Italy}} [[Italija]] | subdivision1_type = Pokrajine | subdivision1 = {{hlist|[[Benečija]]|[[Trentinsko - Zgornje Poadižje]]|[[Furlanija - Julijska krajina]]}} | parent = Alps | geology = {{hlist|[[sedimentne kamnine]]s|[[sDolomit]]|vulkanske kamnine}} | age = večinoma [[Trias]] | orogeny = [[Alpidska orogeneza]] | area_km2 = 15.942 | length_km = | length_orientation= | width_km = | width_orientation = | highest = [[Marmolada]] | elevation_m = 3343 | coordinates = {{coord|46|26|N|11|51|E|type:mountain_region:IT_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | range_coordinates = | map = Alps | map_size = 285px | map_caption = Location of the Dolomites in the Alps | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site| child = yes | WHS = The Dolomites | image = Tre cime di Lavaredo.jpg | image_size = 270 | Caption = Tri Cine | Year = 2009 | ID = 1237 | Criteria = {{UNESCO WHS type|(vii)(viii)}}(vii)(viii) | Area = 141.902,8 ha | Buffer_zone = 89.266,7 ha }}}} '''Dolomiti''' ({{langx|it|Dolomiti}}, {{IPA|it|doloˈmiːti|pron}}<ref>{{langx|lld|Dolomites}}; {{langx|de|Dolomiten}}, {{IPA|de|doloˈmiːtn̩|pron|De-Dolomiten.ogg}} ([https://en.langenscheidt.com/german-english/dolomiten "Dolomiten"] in Langenscheidt German-English Dictionary); {{langx|vec|Dołomiti}}, {{IPA|vec|doɰoˈmiti|pron}}; {{langx|fur|Dolomitis}}</ref>){{efn|also known as the '''Dolomite Mountains''', '''Dolomite Alps''' or '''Dolomitic Alps'''}} ali '''gorovje Palidi''' ({{langx|it|Monti Pallidi|link=no}} so gorovje v [[Južne apneniške Alpe|Južnih apneniških Alpah]], čeprav veljajo tudi za del Južnih Alp. Raztezajo se od reke [[Adiža|Adiže]] na zahodu do doline [[Piava|Piave]] (''Pieve di Cadore'') na vzhodu. Severno in južno mejo določata [[Pustriška dolina]] in [[Val Sugana]] ({{langx|it|Valsugana|link=no}}). Dolomiti so v [[Italijanske pokrajine|pokrajinah]] [[Benečija]], [[Trentinsko - Zgornje Poadižje]] in [[Furlanija - Julijska krajina]],<ref>{{cite web |url= http://www.italia.it/it/idee-di-viaggio/siti-unesco/dolomiti-le-montagne-rosa.html |title= Dolomiti, le montagne rosa |website= italia.it |language= it |access-date= 2020-07-02 |archive-date= 2021-11-29 |archive-url= https://web.archive.org/web/20211129222827/http://www.italia.it/it/idee-di-viaggio/siti-unesco/dolomiti-le-montagne-rosa.html |url-status= dead }}</ref> območje pa si delijo pokrajine [[Pokrajina Belluno|Belluno]], [[Pokrajina Vicenza|Vicenza]], [[Pokrajina Verona|Verona]], [[pokrajina Trento]], [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Južna Tirolska]], [[Enota deželne decentralizacije Videm|Videm]] in [[Enota deželne decentralizacije Pordenone|Pordenone]]. Druge gorske skupine s podobno geološko zgradbo se razprostirajo vzdolž reke Piave na vzhodu – Dolomiti d'Oltrepiave; in daleč čez reko Adižo na zahodu Dolomiti di Brenta (Zahodni Dolomiti). Manjša skupina se imenuje Piccole Dolomiti (Mali Dolomiti) in so med pokrajinami Trentino, Verona in Vicenza. V Dolomitih so [[Narodni park Dolomiti]] Bellunesi in številni drugi regionalni parki. Dolomiti so bili 26. junija 2009 razglašeni za območje svetovne dediščine UNESCO.<ref>{{Cite web|url=https://www.dolomitiunesco.info/en/the-dolomites-unesco-world-heritage-site|title=The Dolomites UNESCO World Heritage Site|website=Dolomites UNESCO World Heritage|language=en,de,it|access-date=4 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240204224547/https://www.dolomitiunesco.info/en/the-dolomites-unesco-world-heritage-site|archive-date=4 February 2024|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/1237/|title=The Dolomites|website=[[UNESCO]]|language=en,fr,ar,es,ja,nl|access-date=4 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240425142450/https://whc.unesco.org/en/list/1237|archive-date=25 April 2024|url-status=live}}</ref> V Dolomitih je tudi globalni geopark Adamello-Brenta UNESCO.<ref>{{cite web|url=https://en.unesco.org/global-geoparks/adamello-brenta|title=Adamello-Brenta UNESCO Global Geopark|access-date=17 January 2023}}</ref> Geološki muzej Dolomitov (''Museo Geologico delle Dolomiti'') je v [[Predazzo|Predazzu]] v [[dolina Fiemme|dolini Fiemme]]. == Etimologija == Dolomiti so dobili ime po karbonatni kamnini dolomitu. Ime je dobil po francoskem mineralogu iz 18. stoletja [[Déodat Gratet de Dolomieu|Déodatu Gratetu de Dolomieu]] (1750–1801), ki je prvi opisal mineral.<ref>Saussure le fils, M. de (1792): "Analyse de la dolomite". ''Journal de Physique'', vol. 40, pp. 161–173.</ref> Prejšnje lokalno ime ''Monti Pallidi'' izvira iz rdečkastih do vijoličnih odtenkov gora, ki jih ob sončnem zahodu vidimo zaradi odseva alpskega sijaja v omenjenih karbonatih.<ref>{{cite book|first=Dino|last=Dibona|title= Leggende e storie insolite delle Dolomiti : tra realtà e fantasia, un viaggio indimenticabile nel magico scenario delle montagne più belle del mondo|language=it|publisher= Newton & Compton |year=2001 |ISBN=9788854124165}}</ref> == Zgodovina == Tisočletja so lovci in nabiralci prodirali v najvišja skalnata območja in verjetno tudi plezali na nekatere vrhove. Obstajajo dokazi, da je jezuitski duhovnik Franz von Wulfen iz Celovca v 1790-ih plezal na Lungkofel in Dürrenstein. Leta 1857 je bil Irec John Ball prvi znani človek, ki se je povzpel na Monte Pelmo. Paul Grohmann se je kasneje povzpel na številne vrhove, kot so Antelao, Marmolada, Tofana, Monte Cristallo in Boè. Okoli leta 1860 je bil alpinist iz Agordina Simone de Silvestro prvi, ki je stal na Civetti. Michael Innerkofler je bil eden od plezalcev [[Tre Cime di Lavaredo]]. Kasneje sta bila zelo pomembna lokalna alpinista, znana po številnih prvih vzponih, Angelo Dibona in Giovanni Piaz.<ref>[https://www.dolomythos.com/de/lexikon/besteigung-berge.asp Die Besteigung der Berge - Die Dolomitgipfel werden erobert (German: The ascent of the mountains - the dolomite peaks are conquered)]</ref> Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je frontna črta med italijansko in [[Avstro-ogrska vojska|avstro-ogrsko vojsko]] potekala skozi Dolomite, kjer sta obe strani intenzivno uporabljali mine. Vojni muzeji na prostem so v Cinque Torri ('Pet stolpov'), Monte Piana in gori Lagazuoi. Mnogi ljudje obiščejo Dolomite, da bi se povzpeli po ''vie ferrate'', zavarovanih poteh skozi skalne stene, ki so nastale med vojno. Skozi Dolomite potekajo številne dolge pešpoti. Imenujejo se {{lang|it|alte vie}} ({{langx|de|Dolomiten Höhenwege|link=no}} – "visoke poti") in so oštevilčene od 1 do 10. Poti so prehodne v približno enem tednu in so opremljene s številnimi {{lang|it|rifugi}} ('kočami'). Prva in najbolj znana je ''Alta Via 1''. Radiokarbonsko datiranje je bilo v regiji Alta Badia uporabljeno za dokazovanje povezave med plazovi in ​​podnebnimi spremembami.<ref>{{Cite journal|last1=Borgatti|first1=Lisa|last2=Soldati|first2=Mauro|date=2010-08-01|title=Landslides as a geomorphological proxy for climate change: A record from the Dolomites (northern Italy)|journal=Geomorphology|series=Landslide geomorphology in a changing environment|volume=120|issue=1–2|pages=56–64|doi=10.1016/j.geomorph.2009.09.015|bibcode=2010Geomo.120...56B|hdl=11380/640411|hdl-access=free}}</ref> == Geografija == Regija je običajno razdeljena na zahodne in vzhodne Dolomite, ločene s črto, ki sledi osi Val Badia–prelaz Campolongo–dolina Cordevole (Agordino). === Trenutna klasifikacija === [[Slika:Marmolada glacier.jpg|thumb|right|200px|Ledenik pod Marmolado]] [[Slika:Marmolada ascent.jpg|thumb|right|200px|Gaz na grebenu Marmolade]] [[Slika:VF Piz de Lech.jpg|thumb|right|200px|[[Gornik]]i na [[zavarovana plezalna pot|zavarovani plezalni poti]] na [[Piz de Léch]]]] Dolomite lahko razdelimo na naslednja gorska območja: {{div col|colwidth=14em}} * [[Sella (Dolomiti)|Sella]] * [[Marmolada]] * [[Tofane]] * [[Skupina Langkofel|Langkofel]] * [[Skupina Brenta]] * [[Skupina Odles]] * Skupina Peitlerkofel * Skupina Puez * [[Naravni park Fanes-Sennes-Prags]] * Skupina Schlern * [[Skupina Rosengarten|Rosengarten]] * [[Latemar]] * [[Pala (Dolomiti)|Pala]] * [[Monte Civetta|Civetta]] * [[Monte Pelmo|Pelmo]] * [[Marmarole]] * Skupina Cadini * [[Skupina Cristallo]] * [[Punta Sorapiss]] * [[Antelao]] * [[Sasso di Bosconero]] * Vette Feltrine * [[Schiara]] * [[Sextenski Dolomiti]] * [[Furlanski Dolomiti]] {{div col end}} == Turizem in šport == [[File:Sciatori a Cortina1.jpg|thumb|upright|Smučarji v Cortini leta 1903]] Dolomiti so znani po [[smučanje|smučanju]] v zimskih mesecih in [[Gorništvo|gorništvu]], [[pohodništvo|pohodništvu]], [[kolesarjenje|kolesarjenju]] in [[BASE jumping]]u, pa tudi po jadralnem padalstvu in zmajarstvu poleti in pozno spomladi/zgodnji jeseni.<ref>{{cite web |author=Draper |first=Robert |date=2015-08-16 |title=In Italy, Hiking and Haute Cuisine in the Dolomites - The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2015/08/16/travel/italy-dolomites-hiking-trekking-camping.html |work=[[The New York Times]] |language=en-US |access-date=4 May 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240326232120/https://www.nytimes.com/2015/08/16/travel/italy-dolomites-hiking-trekking-camping.html |archive-date=26 March 2024 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite news |author=Williams |first=Ingrid K. |date=2018-08-30 |title=36 Hours in the Dolomites |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2018/08/30/travel/what-to-do-in-the-dolomites.html |access-date=2020-04-18}}</ref> [[Prosto plezanje]] je v Dolomitih tradicija že od leta 1887, ko je 17-letni Georg Winkler samostojno opravil prvi vzpon na vrh stolpov Vajolet.<ref>{{cite web |url=http://www.rockandice.com/inthemag.php?id=15&type=news |title=The Perfect Perfume |last=Huber |first=Alex |work=Rock and Ice Magazine |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080215155815/http://www.rockandice.com/inthemag.php?id=15&type=news |archive-date=2008-02-15 }}</ref> Glavna središča vključujejo: Rocca Pietore ob ledeniku Marmolada, ki leži na meji med Trentinom in Benečijo, majhna mesta Alleghe, Falcade, Auronzo, Cortina d'Ampezzo in vasi Arabba, Urtijëi in San Martino di Castrozza, pa tudi celotne doline Fassa, Gardena in Badia.<ref>{{cite news |author=Koch |first=Amy Tara |date=25 November 2019 |title=Hut Skiing in the Dolomites: Storybook Scenery and Grappa Included - The New York Times |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2019/11/25/travel/ski-safari-dolomites-italian-alps-rifugios.html |language=en-US |access-date=4 May 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240402195720/https://www.nytimes.com/2019/11/25/travel/ski-safari-dolomites-italian-alps-rifugios.html |archive-date=2 April 2024 |url-status=live}}</ref> ''Maratona dles Dolomites'', vsakoletna enodnevna cestna kolesarska dirka, ki pokriva sedem gorskih prelazov v Dolomitih, poteka v prvem tednu julija. Drugi značilni kraji so: * Gora Pasubio in Strada delle 52 Gallerie (vojaška cesta za mule, zgrajena med prvo svetovno vojno z 52 predori) * Altopiano di Asiago in Calà del Sasso s 4444 stopnicami, najdaljšim stopniščem na svetu, odprtim za javnost. == Glavni vrhovi == {| class="wikitable" ! colspan=4 | Seznam najvišjih vrhov |- ! Ime ! Višina (m) ! Ime ! Višina (m) |- | [[Marmolada]] | 3344 | Pala di San Martino | 2996 |- | Antelao | 3263 | Rosengartenspitze | 2981 |- | Tofana di Mezzo | 3241 | Marmarole | 2961 |- | Sorapiss | 3229 | Cima di Fradusta | 2941 |- | Monte Civetta | 3220 | Fermedaturm | 2867 |- | Vernel | 3145 | Cima d'Asta | 2848 |- | Monte Cristallo | 3199 | Cima di Canali | 2846 |- | Cima di Vezzana | 3191 | Croda Grande | 2839 |- | Cimon della Pala | 3186 | Vajoletturm (najvišji) | 2821 |- | Langkofel | 3178 | Sass Maor | 2816 |- | Pelmo | 3169 | Cima di Ball | 2783 |- | Dreischusterspitze | 3162 | Cima della Madonna (Sass Maor) | 2751 |- | Boespitze (Sellagruppe) | 3152 | Rosetta | 2741 |- | Croda Rossa (Hoher Caisl) | 3148 | Croda da Lago | 2716 |- | Piz Popena | 3143 | Central Grasleitenspitze | 2705 |- | Elferkofel | 3115 | Schlern | 2562 |- | Grohmannspitze (Langkofel) | 3111 | Sasso di Mur | 2554 |- | Zwölferkofel | 3091 | Cima delle Dodici | 2338 |- | Sass Rigais (Geislerspitzen) | 3027 | Monte Pavione | 2336 |- | Drei Zinnen | 3003 | Cima di Posta | 2235 |- | Kesselkogel (Rosengarten) | 3001 | Monte Pasubio | 2232 |- | Fünffingerspitze | 2997 |} {| class="wikitable" ! colspan=4 | Seznam glavnih prelazov |- ! Ime ! Višina (m) |- | Passo d'Ombretta (Campitello - Caprile), pešpot | 2738 |- | Langkofeljoch (Val Gardena - Campitello), pešpot | 2683 |- | Tschagerjoch (Karersee - Vajolet Glen), pešpot | 2644 |- | Grasleiten Pass (Vajolet Glen - Grasleiten Glen), pešpot | 2597 |- | Passo di Pravitale (Rosetta Plateau - Pravitale Glen), pešpot | 2580 |- | Passo delle Comelle (do Cencenighe), pešpot | 2579 |- | Passo della Rosetta (San Martino di Castrozza - Rosetta plateau), pešpot | 2573 |- | Vajolet Pass (Tiers - Vajolet Glen), pešpot | 2549 |- | Passo di Canali (Primiero - Agordo), pešpot | 2497 |- | Tierseralpljoch (Campitello - Tiers), pešpot | 2455 |- | Passo di Ball (San Martino di Castrozza - Pravitale Glen), pešpot | 2450 |- | Forcella di Giralba (Sexten - Auronzo), pešpot | 2436 |- | Col dei Bos (Falzarego Glen - Travernanzes Glen), pešpot | 2313 |- | Forcella Grande (San Vito - Auronzo), pešpot | 2262 |- | Pordoi Pass (Caprile - Campitello), cesta | 2250 |- | Passo Giau (Cortina - Fiorentina), cesta | 2236 |- | Sellajoch (Groden Glen - Campitello), cesta | 2218 |- | Tre Sassi Pass (Cortina - St Cassian), pešpot | 2199 |- | Mahlknechtjoch (Upper Duron Glen - Seiser Alp), pešpot | 2168 |- | Grödnerjoch (Gröden Glen - Colfuschg), cesta | 2137 |- | Falzarego Pass (Caprile - Cortina), cesta | 2117 |- | Fedaja Pass (Campitello - Caprile), jezdna pot | 2046 |- | Passo di Valles (Paneveggio - Cencenighe), pešpot | 2032 |- | Rolle Pass (Predazzo - San Martino di Castrozza in Primiero), cesta | 1984 |- | Forcella Forada (Caprile - San Vito), jezdna pot | 1975 |- | Passo di San Pellegrino (Moena - Cencenighe), manjša cesta | 1910 |- | Forcella d'Alleghe (Alleghe - Zoldo Glen), pešpot | 1820 |- | Tre Croci Pass (Cortina - Auronzo), cesta | 1808 |- | Passo di Costalunga ali Karerpaß (Nova Levante - Vigo di Fassa), cesta | 1753 |- | Monte Croce Pass (Innichen in Sexten - Piava in Belluno), cesta | 1638 |- | Ampezzo Pass (Toblach - Cortina in Belluno), cesta | 1544 |- | Cereda Pass (Primiero - Agordo), jezdna pot | 1372 |- | Toblach Pass (Bruneck - Lienz), železnica | 1209 |} == Glavni parki == [[File:Parco Naturale Tre Cime horses 3.jpg|thumb|right|Konji na paši v naravnem parku Tre Cime na Južnem Tirolskem. V ozadju Cadini di Misurina.]] {{col-begin|width=auto}} {{col-3}} * [[Narodni park Dolomiti]] 3200 ha * [[Naravni park Ampezzo Dolomiti]] 11.200 ha * [[Naravni park Naturpark Fanes-Sennes-Prags]] 25.485 ha {{col-3}} * [[Naravni park Paneveggio-Pale di San Martino]] 19.726,09 ha * [[Naravni park Schlern-Rosengarten]] 6796 ha * [[Naravni park Sextenski Dolomiti]] 11.600 ha {{col-3}} * [[Naravni park Puez-Geisler]] 10.196 ha * [[Naravni park Adamello Brenta]] 62.051 ha * [[Naravni park Friulian Dolomiti]] 36.950 ha {{col-end}} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{EB1911 |wstitle=Dolomites, The |volume=8 |last= Coolidge |first= William Augustus Brevoort |author-link= W. A. B. Coolidge |page=394}} * Provincia di Belluno, Provincia Autonoma di Bolzano-Alto Adige Autonome Provinz Bozen-Südtirol, Provincia di Pordenone, Provincia Autonoma di Trento, Provincia di Udine, Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia, 2008. ''Nomination of the Dolomites for inscription on the World Natural Heritage List UNESCO. Nomination Document.'' 363 pp. https://web.archive.org/web/20131225070444/http://fondazionedolomitiunesco.org/documentazione-2/01_DOLOMITES_nomination_document_jan2008_1236608233_1294933181.pdf * {{cite book |last=Bainbridge |first=William |title=Topographic Memory and Victorian Travellers in the Dolomite Mountains |location=Amsterdam|publisher=Amsterdam University Press |year=2020|isbn=978-94-6298-761-6}} * {{cite web|title=HD Pictures of the main areas of the Dolomites|url=http://www.ilovethedolomites.com|publisher=Bruno Mandolesi}} * {{cite web|title=360 degree panorama Dolomites|url=http://www.dolomites.org/en/panorama-dolomites-south-tyrol.asp|publisher=SiMedia Srl|access-date=14 April 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20110126090443/http://www.dolomites.org/en/panorama-dolomites-south-tyrol.asp|archive-date=26 January 2011|url-status=dead}} * {{cite web|author=Roger|title=Walks and Via Ferrata in the Dolomites|url=http://www.communitywalk.com/map/15055#101;0010746.29G=612.=%3C^0|publisher=CommunityWalk.com|access-date=14 April 2010|archive-date=8 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180108163413/http://www.communitywalk.com/map/15055#101;0010746.29G=612.=%3C^0|url-status=dead}} * {{cite journal|title=Strada delle 52 Gallerie|journal=Eclectica|url=https://addiator.blogspot.com/p/strada-delle-52-gallerie.html}} * {{cite journal|title=Monte Piana in the Dolomites|date=August 21, 2006|journal=Eclectica|url=https://addiator.blogspot.com/2006/08/monte-piana-in-dolomites.html}} * {{cite journal|title=Via Ferrata Lagazuoi Tunnels|journal=Eclectica|date=August 9, 2006|url=https://addiator.blogspot.com/2006/08/lagazuoi-tunnels.html}} * {{cite journal|title=Up to the Turquoise Lake|journal=Eclectica|date=August 1, 2006|url=https://addiator.blogspot.com/2006/08/up-to-turquoise-lake-rif-vandelli.html}} == Zunanje povezave == {{commons category|Dolomites}} * [https://www.dolomitesworld.com/ Dolomiti] (nem., ita., ang.) * [http://www.hribi.net/gorovje/dolomiti/39 Dolomiti - Hribi.net] * Italian official cartography (''Istituto Geografico Militare'' - IGM); on-line version: [http://www.pcn.minambiente.it/viewer/ www.pcn.minambiente.it] * Information of the [https://www.dolomitesworld.com/en/ Dolomites] {{World Heritage Sites in Italy}} [[Kategorija:Alpe]] [[Kategorija:Geografija Italije]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Dolomiti| ]] {{normativna kontrola}} qpy64wkhn3ukzqo7lc7psibybc55rqr Slovenski center PEN 0 40686 6683559 6683182 2026-06-01T06:54:08Z Hladnikm 6240 dopolnilo po predlogi Tanje Tume 6683559 wikitext text/x-wiki [[Slika:Zborovanje jugoslovanskega Pen - kluba v Ljubljani leta 1929.jpg|thumb|Zborovanje jugoslovanskega Pen-kluba v Ljubljani leta 1929]] '''Slovenski center [[PEN]]''' je del mednarodnega združenja [[pesnik]]ov, [[esejist]]ov in [[pisatelj]]ev ('''''P'''oets-'''E'''ssayists-'''N'''ovelists''), sedež ima v poslopju [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] na Tomšičevi ulici 12 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. ==Ustanovitev== Slovenski PEN je bil ustanovljen leta 1926, pet let potem, ko je na pobudo pesnice [[Amy Dawson Smith]] nastal prvi PEN klub v [[London]]u. Ustanovitelji prvega društva leta 1926 so bili [[Izidor Cankar]], [[Josip Vidmar]], [[France Stelé]], [[Janko Lavrin]], [[Fran Saleški Finžgar]], [[France Bevk]], [[Prežihov Voranc]], [[France Kobal]] in [[Oton Župančič]] njegov prvi predsednik (1926-33 in 1936-41, vmes Izidor Cankar). Leta 1930 je bil okviru matičnega kluba ustanovljen Mladi PEN, ki sta jo vodila predsednik [[France Vodnik]] in tajnik [[Alfonz Gspan]]. Mladi PEN je bil prepoznaven po krščansko-socialističnih in marksističnih idejah. Slovenski PEN je bil med prvimi centri, ki je na 11. mednarodnem kongresu v Dubrovniku med 25. in 27. majem 1933 obsodil nacizem. Judovski pisatelj in dramatik [[Ernst Toller]] je v govoru poudari, da je »dolžnost umetnikov ohranjati duh v njegovi svobodi«. ==France Bevk in PEN== 20. maja 1932 je tajniku ljubljanskega PEN-a Francetu Steletu pisal France Bevk, ki je ostal na Goriškem v Italiji kljub pritiskom fašističnih oblasti: »Da me niso zaprli, je menda izhajalo iz želje, da bi jo pobrisal čez mejo. [...] Zvečer ne smem iz hiše, nekatero noč pridejo pogledat, če sem doma, ne smem govoriti z osumljenci, in to so menda vsi; ne smem k nobeni prireditvi, ne v kino ne v gledališče, ne smem zapustiti mesta/občine itd. In da bi me naveličali, so mi prepovedali tudi v kavarno, in to ustno. Dne 22. 9. mi poteče doba, a se bojim, da me ne bodo pustili v miru. Takrat so mi tudi precej jasno namignili, naj bi šel raje čez mejo [...] Letos se je v [[Budimpešta|Budimpešti]] ustanovila institucija penklubskega protesta v slučaju preganjanja književnih del ali književnikov, kadar se ugotovi, da je kdo preganjan zato, ker je uveljavil svoje svobodno mišljenje v literarnem delu. Treba je le, da si član PEN-a. Ne vem pa, če so pisatelji organizirani po narodnostnih ali pa državnih skupinah … Če pripadam slovenskemu PEN-u, Vas prosim, da me priglasite kot člana …« Slovenski PEN je sprejel Bevka, ki je ostal na Goriškem, v članstvo. Januarja leta 1934 so italijanske oblasti pisatelja Franceta Bevka priprle z obsodbo na tri leta konfinacije na otoku Ventotene pri [[Neapelj|Neaplju]]. Slovenski PEN je začel široko akcijo pri sosednjih PEN-ih in v kulturnih krogih ter za Bevkovo izpustitev pisal italijanskemu futurističnemu pesniku in predsedniku PEN-a Filippu [[Filippo Tommaso Marinetti|Tomasu Marinnettiju]]. Za veliko noč so pisatelja izpustili, po povratku v Gorico pa mu celo izdali potni list, na katerega je čakal osem let. ==Zgodovina== V letih pred 2. svetovno vojno so bili člani pasivni, kljub pozivu predsednika Otona Župančiča po nesklepčnem občnem zboru k obrambi človečanskih vrednot v viharni dobi, sicer se »človeštvo pogrezne v nekulturno, zgolj civilizirano barbarstvo«. Po italijanski okupaciji Ljubljane je bilo delovanje Slovenskega PEN-a prepovedano, tako da so dokumentacijo o članstvu uničili ali skrili. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je prenehal z delovanjem. 25. junija 1962 je deset slovenskih književnikov in književnic – [[Matej Bor]], France Bevk, [[Ivan Minatti]], [[Mira Mihelič]], [[Anton Ingolič]], [[Filip Kalan Kumbatovič]], [[Lojze Krakar]], [[Bratko Kreft]], [[Ivan Potrč]] in France Stele]] – na Sekretariat za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije podalo prošnjo za registracijo Slovenskega centra PEN. Po odobritvi je postal Matej Bor predsednik, [[Bojan Štih]] tajnik, Ivan Minatti blagajnik, France Bevk in Mira Mihelič pa sta bila odbornika. ==Kongres na Bledu, 1. do 7. julija 1965== Leta 1965 je na [[Bled]]u potekal 33. mednarodni kongres PEN-a, prvič organiziran v socialistični državi, njegov pokrovitelj je bil [[Josip Broz Tito]]. Osrednja tema je bila Pisatelj in sodobna družba. Mnogi delegati so ga označili za najpomembnejše srečanje po 2. svetovni vojni, saj so se prvič srečali pisatelji z Vzhoda in Zahoda. Glavni organizatorji so bili Matej Bor, Mira Mihelič, Josip Vidmar, Anton Ingolič, [[Ciril Kosmač]], [[Edvard Kocbek]], [[Boris Pahor]], [[Lojze Krakar]]. Udeleženci so bili književniki z vsega sveta: [[Miroslav Krleža]], [[Ivo Andrić]], [[Pablo Neruda]], [[Claude Aveline]], [[Ignazio Silone]], [[Arthur Miller]], [[Susan Sontag]], [[Han Suyin]], [[Pierre Emmanuel]], [[Eugène Ionesco]], [[Christa Wolf]] idr. Izšel je obsežen zbornik kongresa.<ref>[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJCLMAV9 33. mednarodni kongres PEN klubov na Bledu, ''Sodobnost'' 13/10 (1965).]</ref> - Arthur Miller je postal novi mednarodni predsednik, ob nastopu je povedal: »Vsi izmed nas se sestajamo zakrinkani. Kadar smo sami in nas nihče ne opazuje, osuplo stojimo pred vprašanji življenja in smrti, pomena in brezpomembnosti. Kadar pa zremo drug drugemu v obraz, si prilastimo določene odgovore, ponos in dvom, različne maske gotovosti. Toda ko ne bi bilo dvoma, tudi ne bi bilo literature, in pisatelj je samo tisti član človeške skupnosti, ki se upa javno trepetati, kolikor mogoče pogumno izraziti svoj odpor do brezpomembnosti in praznote.« PEN-u se je pridružila Elza Jereb, »ki je s svojim znanjem jezikov in osebnim čarom veliko doprinesla k uspehu kongresa [...] in sčasoma postala tako rekoč steber našega slovenskega centra.«<ref>Mira Mihelič, ''Ure mojih dni''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000.</ref> ==Kongres na Bledu 14.&ndash;21. junija 2005== 71. mednarodni kongres na Bledu s 300 udeleženci je potekal pod naslovom Babilonski stolp – blagoslov ali prekletstvo, temi sta bili Književnost kot varuhinja kulturne krajine, Govorica miru: književnost kot lingua franca. Pričel se je z razstavo knjig Trubarjevega sklada, ki jo je pripravil [[Andrej Blatnik]]. [[Matjaž Kmecl]] je za kongres napisal ''Kratko kulturno zgodovino Slovencev'', izšla je antologija slovenske literature ''Fragments From Slovene Literature'' (ur. Vanesa Matajc). Kongres je vodil predsednik Slovenskega PEN-a [[Tone Peršak]], uvodoma pa je delegate nagovoril predsednik Mednarodnega PEN-a [[Jiří Gruša]] – v duhu listine, da literatura ne pozna meja. »Lahko se prenaša med narodi in ustvarja eno človeštvo ter en svet, v katerem ljudje lahko skupaj živijo v miru.« Med udeleženci so bili ameriški pisatelj [[Peter S. Beagle]], finski romanopisec [[Arto Paasilinna]], iranski pisatelj [[Reza Baraheni]], haitijski pesnik [[Georges Anglade]], bošnjaška pisateljica [[Ferida Duraković]], iz Trsta [[Juan Octavio Prenz]], iz Nigerije [[Niyi Osundare]] in [[Remi Raji]], majevski mehiški književnik [[Feliciano Sánchez Chan]], ameriški pesnik [[Sydney Lea]]. ==Mednarodna srečanja pisateljev in pisateljic== V Piranu je bilo leta 1968 mednarodno pisateljsko srečanje, ki je po letu 1977 preraslo v vsakoletna Blejska srečanja, od leta 1984 se ob njih odvija tudi sestanek mednarodnega odbora pisateljev in pisateljic za mir. Namen srečanj je vzpostaviti dialog, tudi med sprtimi stranmi, povezati intelektualce in borce za človekove pravice ter v prvi vrsti književnike, saj je eno temeljnih načel PEN-a, da književnost pomaga preprečevati konflikte. Sestanek članov Odbora pisateljev in pisateljic za mir je običajno zaprt za javnost, saj so med delegati tudi ogroženi člani in članice. Javni literarna branja in okrogle mize se posvečajo svobodi izražanju in cenzuri, dialogu med kulturami, trenutnim političnim in etičnim vprašanjem, predvsem o stanju človekovih pravic ter zaščiti preganjanih pisateljev. Teme so tudi migracije, vojna žarišča, populizem in njegove posledice, nove tehnologije, vpliv umetne inteligence na knjižno ustvarjanje, ohranjanju okolja, sovražni govor, položaj manjšin in avtohtonih jezikov. Blejska srečanja so prispevala k poznavanju položaja Slovenije v času osamosvojitve in k priznanju Slovenije. Ob petdeseti obletnici srečanj je bila gostja nobelovka [[Širin Ebadi]], [[Ifigenija Simonović]] pa je uredila spomine udeležencev Blejskih srečanj.<ref>[https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXGVSXN7 ''Bled, 50 years, celebration publication'', 2018.</ref> Vsako leto na srečanju poteka okrogla miza Alpe-Jadran, na kateri slovenski in zamejski pisatelji razpravljajo o kulturnih stikih med Slovenijo, Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško ter iščejo rešitve za sobivanje sosedskih književnosti. ==Odbor pisateljev in pisateljic za mir== Odbor je bil ustanovljen leta 1984 na pobudo pisatelja Miloša Mikelna kot stalni odbor Mednarodnega PEN-a. Poslanstvo odbora je bilo s književnostjo in strpnim dialogom najti prostor miru, svobode govora in spoštovanja človekovih pravic. Od ustanovitve do leta 2019 so ga vodili slovenski pisatelji, danes ga vodi čilski pesnik in pisatelj [[Germán Rojas]]. Od leta 2021 dalje interni sestanki odbora potekajo tudi prek spleta<ref>[https://www.penwritersforpeacecommittee.com Writers for Peace Committee.]</ref> ob angleško-francosko-španskem spletnem glasilu Pisanje za mir – Writing for Peace. '''Predsedniki odbora''' *1984–1994 Miloš Mikeln *1994–2000 [[Boris A. Novak]] *2000–2009 [[Veno Taufer]] *2009–2015 [[Edvard Kovač]] *2015–2016 Tone Peršak *2016–2019 Marjan Strojan *2019–2022 [[Emmanuel Pierrat]] *2022– Germán Rojas ==Blejski manifest== Eden od najpomembnejših dosežkov odbora je Blejski manifest Odbora pisateljev in pisateljic za mir, sprejet na kongresu v Reykjaviku, 2013.<ref>[https://www.pen-international.org/news/bled-manifesto-of-the-writers-for-peace ''The Bled Manifesto adopted by the Reykjavik Congress in 2013''.]</ref> #Vsak človek in vsi narodi imajo pravico do miru, ki jo mora Organizacija združenih narodov priznati kot univerzalno človekovo pravico. #PEN spodbuja izmenjavo mnenj in dialog med pisatelji iz držav, ki so v medsebojnih konfliktih, in med območji sveta, kjer so odprte rane in vladajo nasprotja, ki jih politika ni pripravljena oziroma ni sposobna razrešiti. #PEN si prizadeva, da združuje ljudi sveta s književnostjo in spodbuja diskusijo med pisatelji in splošno javnostjo. #PEN meni, da je največji izziv tega sveta prehod iz nasilja k razpravi, diskusiji in dialogu. Želimo aktivno doprinesti k temu procesu ter se zavzemati za načela mednarodnega prava. #Da bi dosegli pogoje za mir, moramo spoštovati in ščititi pravico do svobode govora in ustvarjanja v vseh njenih pojavnih oblikah in do te mere, da so upoštevane osnovne človekove pravice skladno z načeli Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah. #PEN se zavezuje, da je prvo in najbolj pomembno načelo, da si nenehno prizadeva ustvarjati take pogoje, ki lahko končajo kakršnekoli spopade. Brez miru ni svobode in brez svobode ni miru; socialna in politična pravičnost nista mogoči brez miru in svobode. #V smislu obnovljivosti virov, ki so pogoj za mir, PEN zahteva spoštovanje okolja skladno z Deklaracijo o okolju in razvoju iz Ria (1992). Obsojamo pretirano uporabo tehnologije in finančne špekulacije, ki pripomorejo k siromašenju velikega dela človeštva. #PEN spoštuje in zagovarja dostojanstvo vseh ljudi. Kjerkoli na svetu PEN nasprotuje nepravičnosti in nasilju, represiji, kolonizaciji, nepravni zasedbi in terorizmu. #Skladno z načeli svobode govora in pravičnosti ima vsak posameznik in vsaka skupina, ki je vpletena v konflikt, pravico, da zahteva nenasilno reševanje konflikta; imeti mora možnost, da zahteve izrazi v peticijah in da se obrne na mednarodne institucije, vlado in oblasti. #Vsi otroci imajo pravico, da so deležni celovite izobrazbe o miru in človekovih pravicah. PEN se zavzema, da se to pravico tudi udejanja. ==Boris A. Novak in slovenski PEN v času jugoslovanskih vojn== Med jugoslovanskimi vojnami je odbor organiziral humanitarno pomoč ogroženim pisateljem ne glede na narodnost, in sicer finančno, pri urejanju zdravstvenega zavarovanja in dokumentov do podpore pri tujih štipendijah. Leta 1991 so ustanovili solidarnostni sklad za pomoč pisateljem beguncem iz Jugoslavije, ki so bili zaradi vojne prisiljeni zapustiti svoje domove. Zanje se je zavzemala tudi [[Draga Potočnjak]] v gledališki skupini Nepopravljivi optimisti med letoma 1992–1996 opozarjala na grozote vojne. Humanitarna akcija Slovenskega in Mednarodnega PEN-a se je osredotočila na oblegano Sarajevo. Pomagali so 155 književnikom z vsoto 165.000 nemških mark in številnim beguncem z zneskom 40.000 nemških mark. V akciji iz pisarne slovenskega PEN-a so sodelovali Josip Osti, Ferida Duraković, Goran Simić, Richard Jackson, Han Suyin, Monika van Paemel, Susan Sontag, Maruša Krese, predsednik centra in kasneje odbora Boris A. Novak, Elza Jereb, računovodkinja Sonja Tomše, občasno še Anja Uršič in Barbara Šubert iz Društva slovenskih pisateljev. V naslednjih letih so sredstva večkrat osebno odnesli prijateljem pisateljem v oblegano Sarajevo. Skupno so pomagali 445 književnikom in intelektualcem. Za angažma je bil Boris A. Novak leta 2002 izvoljen za dosmrtnega častnega podpredsednika Mednarodnega PEN-a, Odbor pisateljev in pisateljic za mir pa ga je ob 40-letnici obstoja med kongresom leta 2024 v Oxfordu imenoval za dosmrtnega častnega predsednika odbora. Delegacija Slovenskega in Mednarodnega PEN-a (Niko Grafenauer, Drago Jančar, Josip Osti, Boris A. Novak) je s statusom odposlancev Unesca obiskala oblegano Sarajevo. Na pobudo Slovenskega PEN-a je leta 1993 [[Svetlana Slapšak]] (skupaj z Zoranom Mutićem) prejela prestižno nagrado Ameriškega PEN-a za svobodo pisanja, poimenovano po Barbari Goldsmith. == Seznam predsednikov PEN Slovenije == #[[Oton Župančič]] (1926—33 in 1936—41) #[[Izidor Cankar]] (1933—36) #[[Matej Bor]] (1962—66) #[[Mira Mihelič]] (1966—75; ''tudi podpredsednica mednarodnega PEN'' od leta 1973) #[[Filip Kumbatovič-Kalan]] (1975—81) #[[Miloš Mikeln]] (1981—87) #[[Drago Jančar]] (1987—91) #[[Boris A. Novak]] (1991—96; ''tudi podpredsednik mednarodnega PEN'' od leta [[2002]]) #[[Marko Kravos]] (1996—2000) #[[Veno Taufer]] (2000—05) #[[Tone Peršak]] (2005—09; začasno še 2020/21)<ref>[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/tone-persak-znova-predseduje-slovenskemu-centru-pen/540360 Tone Peršak znova predseduje Slovenskemu centru PEN], ''rtvslo.si'', 27. oktober 2020</ref> #[[Marjan Strojan]] (2009—15; začasno še 2016/17) #[[Evald Flisar]] (2015—16) #[[Ifigenija Simonović]] (2017—20) #[[Tanja Tuma]] (2021—; odbornica Mednarodnega PEN-a od leta 2022) ==Odbor pisateljev in pisateljic za mir== V okviru slovenskega [[PEN]]-(zapisano tudi kot [[P.E.N.]]), je bil leta 1984 ustanovljen na pobudo takratnega predsednika [[Miloš Mikeln|Miloša Mikelna]] odbor - [[Pisatelji za mir|pisateljev za mir]], temu odboru je v času vojne v nekdanji Jugoslaviji predsedoval [[Boris A. Novak]], od leta 1999 do 2006 [[Veno Taufer]], od leta 2006 do 2009 [[Edvard Kovač]], predsednika odbora sta bila tudi [[Marjan Strojan]] in [[Tone Peršak]]. Med 2019 in 2022 je odbor vodil francoski pravnik Emmanuel Pierrat. Trenutno je predsednik odbora čilski pesnik Germán Rojas. Odbor vsako leto spomladi zaseda na Bledu. Boris A. Novak je bil 2024 izvoljen za njegovega dosmrtnega častnega člana. <ref>[http://www.sazu.si/events/66fa4f82e2db30f62b1e89f2 Prof. dr. Boris A. Novak častni predsednik Odbora pisateljev za mir.]</ref> == Odnos do Janeza Janše == === Izključitev Janeza Janše 2013 === V februarju 2013 je 20 članov slovenskega PEN-a podalo pobudo za izključitev politika [[Janez Janša|Janeza Janše]] zaradi njegovih izjav, ki po pobudnikih niso skladni z vrednotami slovenskega PEN-a. Upravni odbor je odločitev o izključitvi Janše iz članstva sprejel na seji 25. marca 2013, med drugim zaradi »primerov njegovega nespoštovanja človekovih pravic in njegovega odnosa do izbrisanih ter njegove izjave o udeležencih uličnih protestov v zadnjih mesecih«.<ref>{{navedi splet|url= http://www.sds.si/file/2013/3/upravni-odbor-sc-pen/Sporoilo%2520UO%2520SC%2520Pen.doc|title= Upravni odbor Slovenskega centra PEN: Sporočilo za javnost|accessdate= 6. avgust 2013|date= 25. marec 2013|format= DOC|work= SDS}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zaradi izključitve Janše so iz društva protestno izstopili: [[Tone Kuntner]], [[Andrej Capuder]], [[Anton Stres]], [[Brane Senegačnik]], [[Drago Jančar]], [[Boris Pahor]], [[Feri Lainšček]], [[Igor Grdina]], [[Alojz Rebula]] in [[Jože Snoj]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/feri-lainscek-zapusca-pen-iz-razlogov-osebne-in-nacelne-narave/305852|title= Feri Lainšček zapušča PEN "iz razlogov osebne in načelne narave"|accessdate= 6. avgust 2013|date= 3. april 2013|format= |work= RTVSLO.si}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/jansa-se-vedno-pricakuje-sklep-o-izkljucitvi-iz-pen|title= Janša še vedno pričakuje sklep o izključitvi iz PEN|accessdate= 6. avgust 2013|date= 9. april 2013|format= |work= Dnevnik.si}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/kultura/novice/2013/03/deljena_mnenja_glede_izkljucitve_janse_iz_slovenskega_centra_pen.aspx|title= Deljena mnenja glede izključitve Janše iz Slovenskega centra PEN|accessdate= 6. avgust 2013|date= 29. marec 2013|format= |work= Planet Siol.net}}</ref> === Kulturniško pismo o janšizmu 2020 === V juniju 2020 so [[Boris A. Novak]], [[Vlado Žabot]] in [[Draga Potočnjak]] kot opozorilo na razmere v času [[14. vlada Republike Slovenije|vlade Janeza Janše]] pripravili kritično ''Kulturniško pismo o janšizmu''. Na kar se je odzval predsednik društva [[Dušan Merc]], ki je opozoril da to ni namen društva in ga obsodil: ''"Nemogoče se je povsem strinjati s katerokoli vlado ali ji povsem nasprotovati. Temu se reče zaslepljenost. Naše edino skupno prizadevanje je lahko le podpora demokratičnim osnovam naše družbe. Negiranje demokratičnih poti, po katerih je neka vlada prišla na oblast, je še bolj nevarno kakor njeni postopki, ki so lahko tudi rušilni, pa so še znotraj legalnih poti,"''<ref>[https://siol.net/novice/slovenija/dusan-merc-drustvo-pisateljev-ni-namenjeno-pisanju-pisem-proti-jansizmu-528040 Dušan Merc: Društvo pisateljev ni namenjeno pisanju pisem proti janšizmu], ''Siol'', 17. junij 2020</ref>, kar je povzročilo nov razkol znotraj društva<ref>[https://siol.net/novice/slovenija/zaradi-jansizma-hud-spopad-v-drustvu-pisateljev-528133 Zaradi pisma o janšizmu hud spopad v društvu pisateljev], ''Siol'', 18. junij 2020</ref>. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== *''50 let, Mednarodna srečanja na Bledu 1968–2018''. SC PEN, 2018. *Filip Kalan, Ces cinquantes années …, ''Le livre slovène'', ob 50-letnici Slovenskega PEN-a. *Samo Kristan, Urša Kocjan, Razstava Svoboda besede: 90 let Slovenskega centra PEN, Narodna in univerzitetna knjižnica, 2016. *[https://test.nuk.uni-lj.si/dogodki/stoletje-pisanja-za-mir-2026-04-09 Razstava Stoletje pisanja za mir, Narodna in univerzitetna knjižnica, 2026.] *Mira Mihelič, ''Svet brez sovraštva''. Trst: Gregorčičeva založba, 1945. *Boris A. Novak, Listanje Sarajevskih zvezkov v spominskem zrcalu. ''Sarajevski zvezki'' 43/2 (2020). [https://doi.org/10.3986/pkn.v43.i2.01 DOI] *''Slovenske pesnice danes'', SC PEN, 2016. *Francè Stelè, ''La Slovénie: aperçu de son histoire, sa culture, sa littérature''. Ljubljana: P.E.N Club, centre slovène, 1933. *Simona Škrabec, ''Dubrovniški kongres 1933 ali Kako obravnavati sedanjost, ki je zgodovina''. Open University of Catalonia, 2017. *Ivan Vogrič, ''Delovanje slovenskega PEN kluba v letih 1926–1941, magistrska naloga UL FF''. Ljubljana, 2005. *Jelena Aščič, ''Ognjemet v času hladne vojne (33. mednarodni PEN kongres na Bledu leta 1965), diplomska naloga UL FF''. Ljubljana, 2016. *Zborniki esejev ob mednarodnih srečanjih na Bledu med leti 2014 in 2020, SC PEN. == Zunanje povezave == * [https://www.pen-international.org/who-we-are Who we are. PEN international] * {{official|http://www.penslovenia-zdruzenje.si}} [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1926]] [[Kategorija:Slovenski center PEN]] [[Kategorija:PEN International]] {{normativna kontrola}} nmzryjv7jdg35wj9ecg3ub6khepd1ug 6683562 6683559 2026-06-01T07:09:16Z Hladnikm 6240 dodatek, dalje 6683562 wikitext text/x-wiki [[Slika:Zborovanje jugoslovanskega Pen - kluba v Ljubljani leta 1929.jpg|thumb|Zborovanje jugoslovanskega Pen-kluba v Ljubljani leta 1929]] '''Slovenski center [[PEN]]''' je del mednarodnega združenja [[pesnik]]ov, [[esejist]]ov in [[pisatelj]]ev ('''''P'''oets-'''E'''ssayists-'''N'''ovelists''), sedež ima v poslopju [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] na Tomšičevi ulici 12 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. ==Ustanovitev== Slovenski PEN je bil ustanovljen leta 1926, pet let potem, ko je na pobudo pesnice [[Amy Dawson Smith]] nastal prvi PEN klub v [[London]]u. Ustanovitelji prvega društva leta 1926 so bili [[Izidor Cankar]], [[Josip Vidmar]], [[France Stelé]], [[Janko Lavrin]], [[Fran Saleški Finžgar]], [[France Bevk]], [[Prežihov Voranc]], [[France Kobal]] in [[Oton Župančič]] njegov prvi predsednik (1926-33 in 1936-41, vmes Izidor Cankar). Leta 1930 je bil okviru matičnega kluba ustanovljen Mladi PEN, ki sta jo vodila predsednik [[France Vodnik]] in tajnik [[Alfonz Gspan]]. Mladi PEN je bil prepoznaven po krščansko-socialističnih in marksističnih idejah. Slovenski PEN je bil med prvimi centri, ki je na 11. mednarodnem kongresu v Dubrovniku med 25. in 27. majem 1933 obsodil nacizem. Judovski pisatelj in dramatik [[Ernst Toller]] je v govoru poudari, da je »dolžnost umetnikov ohranjati duh v njegovi svobodi«. ==France Bevk in PEN== 20. maja 1932 je tajniku ljubljanskega PEN-a Francetu Steletu pisal France Bevk, ki je ostal na Goriškem v Italiji kljub pritiskom fašističnih oblasti: »Da me niso zaprli, je menda izhajalo iz želje, da bi jo pobrisal čez mejo. [...] Zvečer ne smem iz hiše, nekatero noč pridejo pogledat, če sem doma, ne smem govoriti z osumljenci, in to so menda vsi; ne smem k nobeni prireditvi, ne v kino ne v gledališče, ne smem zapustiti mesta/občine itd. In da bi me naveličali, so mi prepovedali tudi v kavarno, in to ustno. Dne 22. 9. mi poteče doba, a se bojim, da me ne bodo pustili v miru. Takrat so mi tudi precej jasno namignili, naj bi šel raje čez mejo [...] Letos se je v [[Budimpešta|Budimpešti]] ustanovila institucija penklubskega protesta v slučaju preganjanja književnih del ali književnikov, kadar se ugotovi, da je kdo preganjan zato, ker je uveljavil svoje svobodno mišljenje v literarnem delu. Treba je le, da si član PEN-a. Ne vem pa, če so pisatelji organizirani po narodnostnih ali pa državnih skupinah … Če pripadam slovenskemu PEN-u, Vas prosim, da me priglasite kot člana …« Slovenski PEN je sprejel Bevka, ki je ostal na Goriškem, v članstvo. Januarja leta 1934 so italijanske oblasti pisatelja Franceta Bevka priprle z obsodbo na tri leta konfinacije na otoku Ventotene pri [[Neapelj|Neaplju]]. Slovenski PEN je začel široko akcijo pri sosednjih PEN-ih in v kulturnih krogih ter za Bevkovo izpustitev pisal italijanskemu futurističnemu pesniku in predsedniku PEN-a Filippu [[Filippo Tommaso Marinetti|Tomasu Marinnettiju]]. Za veliko noč so pisatelja izpustili, po povratku v Gorico pa mu celo izdali potni list, na katerega je čakal osem let. ==Zgodovina== V letih pred 2. svetovno vojno so bili člani pasivni, kljub pozivu predsednika Otona Župančiča po nesklepčnem občnem zboru k obrambi človečanskih vrednot v viharni dobi, sicer se »človeštvo pogrezne v nekulturno, zgolj civilizirano barbarstvo«. Po italijanski okupaciji Ljubljane je bilo delovanje Slovenskega PEN-a prepovedano, tako da so dokumentacijo o članstvu uničili ali skrili. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je prenehal z delovanjem. 25. junija 1962 je deset slovenskih književnikov in književnic – [[Matej Bor]], France Bevk, [[Ivan Minatti]], [[Mira Mihelič]], [[Anton Ingolič]], [[Filip Kalan Kumbatovič]], [[Lojze Krakar]], [[Bratko Kreft]], [[Ivan Potrč]] in France Stele]] – na Sekretariat za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije podalo prošnjo za registracijo Slovenskega centra PEN. Po odobritvi je postal Matej Bor predsednik, [[Bojan Štih]] tajnik, Ivan Minatti blagajnik, France Bevk in Mira Mihelič pa sta bila odbornika. ==Kongres na Bledu, 1. do 7. julija 1965== Leta 1965 je na [[Bled]]u potekal 33. mednarodni kongres PEN-a, prvič organiziran v socialistični državi, njegov pokrovitelj je bil [[Josip Broz Tito]]. Osrednja tema je bila Pisatelj in sodobna družba. Mnogi delegati so ga označili za najpomembnejše srečanje po 2. svetovni vojni, saj so se prvič srečali pisatelji z Vzhoda in Zahoda. Glavni organizatorji so bili Matej Bor, Mira Mihelič, Josip Vidmar, Anton Ingolič, [[Ciril Kosmač]], [[Edvard Kocbek]], [[Boris Pahor]], [[Lojze Krakar]]. Udeleženci so bili književniki z vsega sveta: [[Miroslav Krleža]], [[Ivo Andrić]], [[Pablo Neruda]], [[Claude Aveline]], [[Ignazio Silone]], [[Arthur Miller]], [[Susan Sontag]], [[Han Suyin]], [[Pierre Emmanuel]], [[Eugène Ionesco]], [[Christa Wolf]] idr. Izšel je obsežen zbornik kongresa.<ref>[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJCLMAV9 33. mednarodni kongres PEN klubov na Bledu, ''Sodobnost'' 13/10 (1965).]</ref> - Arthur Miller je postal novi mednarodni predsednik, ob nastopu je povedal: »Vsi izmed nas se sestajamo zakrinkani. Kadar smo sami in nas nihče ne opazuje, osuplo stojimo pred vprašanji življenja in smrti, pomena in brezpomembnosti. Kadar pa zremo drug drugemu v obraz, si prilastimo določene odgovore, ponos in dvom, različne maske gotovosti. Toda ko ne bi bilo dvoma, tudi ne bi bilo literature, in pisatelj je samo tisti član človeške skupnosti, ki se upa javno trepetati, kolikor mogoče pogumno izraziti svoj odpor do brezpomembnosti in praznote.« PEN-u se je pridružila Elza Jereb, »ki je s svojim znanjem jezikov in osebnim čarom veliko doprinesla k uspehu kongresa [...] in sčasoma postala tako rekoč steber našega slovenskega centra.«<ref>Mira Mihelič, ''Ure mojih dni''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000.</ref> ==Kongres na Bledu 14.&ndash;21. junija 2005== 71. mednarodni kongres na Bledu s 300 udeleženci je potekal pod naslovom Babilonski stolp – blagoslov ali prekletstvo, temi sta bili Književnost kot varuhinja kulturne krajine, Govorica miru: književnost kot lingua franca. Pričel se je z razstavo knjig Trubarjevega sklada, ki jo je pripravil [[Andrej Blatnik]]. [[Matjaž Kmecl]] je za kongres napisal ''Kratko kulturno zgodovino Slovencev'', izšla je antologija slovenske literature ''Fragments From Slovene Literature'' (ur. Vanesa Matajc). Kongres je vodil predsednik Slovenskega PEN-a [[Tone Peršak]], uvodoma pa je delegate nagovoril predsednik Mednarodnega PEN-a [[Jiří Gruša]] – v duhu listine, da literatura ne pozna meja. »Lahko se prenaša med narodi in ustvarja eno človeštvo ter en svet, v katerem ljudje lahko skupaj živijo v miru.« Med udeleženci so bili ameriški pisatelj [[Peter S. Beagle]], finski romanopisec [[Arto Paasilinna]], iranski pisatelj [[Reza Baraheni]], haitijski pesnik [[Georges Anglade]], bošnjaška pisateljica [[Ferida Duraković]], iz Trsta [[Juan Octavio Prenz]], iz Nigerije [[Niyi Osundare]] in [[Remi Raji]], majevski mehiški književnik [[Feliciano Sánchez Chan]], ameriški pesnik [[Sydney Lea]]. ==Mednarodna srečanja pisateljev in pisateljic== V Piranu je bilo leta 1968 mednarodno pisateljsko srečanje, ki je po letu 1977 preraslo v vsakoletna Blejska srečanja, od leta 1984 se ob njih odvija tudi sestanek mednarodnega odbora pisateljev in pisateljic za mir. Namen srečanj je vzpostaviti dialog, tudi med sprtimi stranmi, povezati intelektualce in borce za človekove pravice ter v prvi vrsti književnike, saj je eno temeljnih načel PEN-a, da književnost pomaga preprečevati konflikte. Sestanek članov Odbora pisateljev in pisateljic za mir je običajno zaprt za javnost, saj so med delegati tudi ogroženi člani in članice. Javni literarna branja in okrogle mize se posvečajo svobodi izražanju in cenzuri, dialogu med kulturami, trenutnim političnim in etičnim vprašanjem, predvsem o stanju človekovih pravic ter zaščiti preganjanih pisateljev. Teme so tudi migracije, vojna žarišča, populizem in njegove posledice, nove tehnologije, vpliv umetne inteligence na knjižno ustvarjanje, ohranjanju okolja, sovražni govor, položaj manjšin in avtohtonih jezikov. Blejska srečanja so prispevala k poznavanju položaja Slovenije v času osamosvojitve in k priznanju Slovenije. Ob petdeseti obletnici srečanj je bila gostja nobelovka [[Širin Ebadi]], [[Ifigenija Simonović]] pa je uredila spomine udeležencev Blejskih srečanj.<ref>[https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXGVSXN7 ''Bled, 50 years, celebration publication'', 2018.</ref> Vsako leto na srečanju poteka okrogla miza Alpe-Jadran, na kateri slovenski in zamejski pisatelji razpravljajo o kulturnih stikih med Slovenijo, Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško ter iščejo rešitve za sobivanje sosedskih književnosti. ==Odbor pisateljev in pisateljic za mir== Odbor je bil ustanovljen leta 1984 na pobudo pisatelja Miloša Mikelna kot stalni odbor Mednarodnega PEN-a. Poslanstvo odbora je bilo s književnostjo in strpnim dialogom najti prostor miru, svobode govora in spoštovanja človekovih pravic. Od ustanovitve do leta 2019 so ga vodili slovenski pisatelji, danes ga vodi čilski pesnik in pisatelj [[Germán Rojas]]. Od leta 2021 dalje interni sestanki odbora potekajo tudi prek spleta<ref>[https://www.penwritersforpeacecommittee.com Writers for Peace Committee.]</ref> ob angleško-francosko-španskem spletnem glasilu Pisanje za mir – Writing for Peace. '''Predsedniki odbora''' *1984–1994 Miloš Mikeln *1994–2000 [[Boris A. Novak]] *2000–2009 [[Veno Taufer]] *2009–2015 [[Edvard Kovač]] *2015–2016 Tone Peršak *2016–2019 Marjan Strojan *2019–2022 [[Emmanuel Pierrat]] *2022– Germán Rojas ==Blejski manifest== Eden od najpomembnejših dosežkov odbora je Blejski manifest Odbora pisateljev in pisateljic za mir, sprejet na kongresu v Reykjaviku, 2013.<ref>[https://www.pen-international.org/news/bled-manifesto-of-the-writers-for-peace ''The Bled Manifesto adopted by the Reykjavik Congress in 2013''.]</ref> #Vsak človek in vsi narodi imajo pravico do miru, ki jo mora Organizacija združenih narodov priznati kot univerzalno človekovo pravico. #PEN spodbuja izmenjavo mnenj in dialog med pisatelji iz držav, ki so v medsebojnih konfliktih, in med območji sveta, kjer so odprte rane in vladajo nasprotja, ki jih politika ni pripravljena oziroma ni sposobna razrešiti. #PEN si prizadeva, da združuje ljudi sveta s književnostjo in spodbuja diskusijo med pisatelji in splošno javnostjo. #PEN meni, da je največji izziv tega sveta prehod iz nasilja k razpravi, diskusiji in dialogu. Želimo aktivno doprinesti k temu procesu ter se zavzemati za načela mednarodnega prava. #Da bi dosegli pogoje za mir, moramo spoštovati in ščititi pravico do svobode govora in ustvarjanja v vseh njenih pojavnih oblikah in do te mere, da so upoštevane osnovne človekove pravice skladno z načeli Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah. #PEN se zavezuje, da je prvo in najbolj pomembno načelo, da si nenehno prizadeva ustvarjati take pogoje, ki lahko končajo kakršnekoli spopade. Brez miru ni svobode in brez svobode ni miru; socialna in politična pravičnost nista mogoči brez miru in svobode. #V smislu obnovljivosti virov, ki so pogoj za mir, PEN zahteva spoštovanje okolja skladno z Deklaracijo o okolju in razvoju iz Ria (1992). Obsojamo pretirano uporabo tehnologije in finančne špekulacije, ki pripomorejo k siromašenju velikega dela človeštva. #PEN spoštuje in zagovarja dostojanstvo vseh ljudi. Kjerkoli na svetu PEN nasprotuje nepravičnosti in nasilju, represiji, kolonizaciji, nepravni zasedbi in terorizmu. #Skladno z načeli svobode govora in pravičnosti ima vsak posameznik in vsaka skupina, ki je vpletena v konflikt, pravico, da zahteva nenasilno reševanje konflikta; imeti mora možnost, da zahteve izrazi v peticijah in da se obrne na mednarodne institucije, vlado in oblasti. #Vsi otroci imajo pravico, da so deležni celovite izobrazbe o miru in človekovih pravicah. PEN se zavzema, da se to pravico tudi udejanja. ==Boris A. Novak in slovenski PEN v času jugoslovanskih vojn== Med [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanskimi vojnami]] je odbor organiziral humanitarno pomoč ogroženim pisateljem ne glede na narodnost, in sicer finančno, pri urejanju zdravstvenega zavarovanja in dokumentov do podpore pri tujih štipendijah. Leta 1991 so ustanovili solidarnostni sklad za pomoč pisateljem beguncem iz Jugoslavije, ki so bili zaradi vojne prisiljeni zapustiti svoje domove. Zanje se je zavzemala tudi [[Draga Potočnjak]] v gledališki skupini Nepopravljivi optimisti med letoma 1992–1996 opozarjala na grozote vojne. Humanitarna akcija Slovenskega in Mednarodnega PEN-a se je osredotočila na oblegano Sarajevo. Pomagali so 155 književnikom z vsoto 165.000 nemških mark in številnim beguncem z zneskom 40.000 nemških mark. V akciji iz pisarne slovenskega PEN-a so sodelovali Josip Osti, Ferida Duraković, Goran Simić, Richard Jackson, Han Suyin, Monika van Paemel, Susan Sontag, Maruša Krese, predsednik centra in kasneje odbora Boris A. Novak, Elza Jereb, računovodkinja Sonja Tomše, občasno še Anja Uršič in Barbara Šubert iz Društva slovenskih pisateljev. V naslednjih letih so sredstva večkrat osebno odnesli prijateljem pisateljem v oblegano Sarajevo. Skupno so pomagali 445 književnikom in intelektualcem. Za angažma je bil Boris A. Novak leta 2002 izvoljen za dosmrtnega častnega podpredsednika Mednarodnega PEN-a, Odbor pisateljev in pisateljic za mir pa ga je ob 40-letnici obstoja med kongresom leta 2024 v Oxfordu imenoval za dosmrtnega častnega predsednika odbora.<ref>[http://www.sazu.si/events/66fa4f82e2db30f62b1e89f2 Prof. dr. Boris A. Novak častni predsednik Odbora pisateljev za mir.]</ref> Delegacija Slovenskega in Mednarodnega PEN-a (Niko Grafenauer, Drago Jančar, Josip Osti, Boris A. Novak) je s statusom odposlancev Unesca obiskala oblegano Sarajevo. Na pobudo Slovenskega PEN-a je leta 1993 [[Svetlana Slapšak]] (skupaj z Zoranom Mutićem) prejela prestižno nagrado Ameriškega PEN-a za svobodo pisanja, poimenovano po Barbari Goldsmith. ==Slovenski PEN in mesto Ljubljana== Na pobudo Toneta Peršaka se je Ljubljana vključila v mrežo 90 mest za preganjane pisatelje [[ICORN]]. Kuratorka programa je bila Jasmina Rihar, kasneje je to vlogo prevzel center PEN. Mesto rezidentu, ki je v svoji državi preganjan in v življenjski nevarnosti, zagotovi stanovanje in štipendijo za dve leti. V Ljubljani so doslej bivali Ali Amar, Zineb El Rhazoui, Girma T. Fantaye, Sameer Sayegh, Shiva Nazar Ahari, Pooyesh Azizeddin, Souzan Ali in Hamed Ainehvand.<ref>[https://www.icorn.org/cities-of-refuge/ljubljana ,] [https://www.mklj.si/projekti/projekt-icorn/ .]</ref> == Seznam predsednikov PEN Slovenije == #[[Oton Župančič]] (1926—33 in 1936—41) #[[Izidor Cankar]] (1933—36) #[[Matej Bor]] (1962—66) #[[Mira Mihelič]] (1966—75; ''tudi podpredsednica mednarodnega PEN'' od leta 1973) #[[Filip Kumbatovič-Kalan]] (1975—81) #[[Miloš Mikeln]] (1981—87) #[[Drago Jančar]] (1987—91) #[[Boris A. Novak]] (1991—96; ''tudi podpredsednik mednarodnega PEN'' od leta [[2002]]) #[[Marko Kravos]] (1996—2000) #[[Veno Taufer]] (2000—05) #[[Tone Peršak]] (2005—09; začasno še 2020/21)<ref>[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/tone-persak-znova-predseduje-slovenskemu-centru-pen/540360 Tone Peršak znova predseduje Slovenskemu centru PEN], ''rtvslo.si'', 27. oktober 2020</ref> #[[Marjan Strojan]] (2009—15; začasno še 2016/17) #[[Evald Flisar]] (2015—16) #[[Ifigenija Simonović]] (2017—20) #[[Tanja Tuma]] (2021—; odbornica Mednarodnega PEN-a od leta 2022) == Odnos do Janeza Janše == === Izključitev Janeza Janše 2013 === V februarju 2013 je 20 članov slovenskega PEN-a podalo pobudo za izključitev politika [[Janez Janša|Janeza Janše]] zaradi njegovih izjav, ki po pobudnikih niso skladni z vrednotami slovenskega PEN-a. Upravni odbor je odločitev o izključitvi Janše iz članstva sprejel na seji 25. marca 2013, med drugim zaradi »primerov njegovega nespoštovanja človekovih pravic in njegovega odnosa do izbrisanih ter njegove izjave o udeležencih uličnih protestov v zadnjih mesecih«.<ref>{{navedi splet|url= http://www.sds.si/file/2013/3/upravni-odbor-sc-pen/Sporoilo%2520UO%2520SC%2520Pen.doc|title= Upravni odbor Slovenskega centra PEN: Sporočilo za javnost|accessdate= 6. avgust 2013|date= 25. marec 2013|format= DOC|work= SDS}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zaradi izključitve Janše so iz društva protestno izstopili: [[Tone Kuntner]], [[Andrej Capuder]], [[Anton Stres]], [[Brane Senegačnik]], [[Drago Jančar]], [[Boris Pahor]], [[Feri Lainšček]], [[Igor Grdina]], [[Alojz Rebula]] in [[Jože Snoj]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/feri-lainscek-zapusca-pen-iz-razlogov-osebne-in-nacelne-narave/305852|title= Feri Lainšček zapušča PEN "iz razlogov osebne in načelne narave"|accessdate= 6. avgust 2013|date= 3. april 2013|format= |work= RTVSLO.si}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/jansa-se-vedno-pricakuje-sklep-o-izkljucitvi-iz-pen|title= Janša še vedno pričakuje sklep o izključitvi iz PEN|accessdate= 6. avgust 2013|date= 9. april 2013|format= |work= Dnevnik.si}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/kultura/novice/2013/03/deljena_mnenja_glede_izkljucitve_janse_iz_slovenskega_centra_pen.aspx|title= Deljena mnenja glede izključitve Janše iz Slovenskega centra PEN|accessdate= 6. avgust 2013|date= 29. marec 2013|format= |work= Planet Siol.net}}</ref> === Kulturniško pismo o janšizmu 2020 === V juniju 2020 so [[Boris A. Novak]], [[Vlado Žabot]] in [[Draga Potočnjak]] kot opozorilo na razmere v času [[14. vlada Republike Slovenije|vlade Janeza Janše]] pripravili kritično ''Kulturniško pismo o janšizmu''. Na kar se je odzval predsednik društva [[Dušan Merc]], ki je opozoril da to ni namen društva in ga obsodil: ''"Nemogoče se je povsem strinjati s katerokoli vlado ali ji povsem nasprotovati. Temu se reče zaslepljenost. Naše edino skupno prizadevanje je lahko le podpora demokratičnim osnovam naše družbe. Negiranje demokratičnih poti, po katerih je neka vlada prišla na oblast, je še bolj nevarno kakor njeni postopki, ki so lahko tudi rušilni, pa so še znotraj legalnih poti,"''<ref>[https://siol.net/novice/slovenija/dusan-merc-drustvo-pisateljev-ni-namenjeno-pisanju-pisem-proti-jansizmu-528040 Dušan Merc: Društvo pisateljev ni namenjeno pisanju pisem proti janšizmu], ''Siol'', 17. junij 2020</ref>, kar je povzročilo nov razkol znotraj društva<ref>[https://siol.net/novice/slovenija/zaradi-jansizma-hud-spopad-v-drustvu-pisateljev-528133 Zaradi pisma o janšizmu hud spopad v društvu pisateljev], ''Siol'', 18. junij 2020</ref>. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== *''50 let, Mednarodna srečanja na Bledu 1968–2018''. SC PEN, 2018. *Filip Kalan, Ces cinquantes années …, ''Le livre slovène'', ob 50-letnici Slovenskega PEN-a. *Samo Kristan, Urša Kocjan, Razstava Svoboda besede: 90 let Slovenskega centra PEN, Narodna in univerzitetna knjižnica, 2016. *[https://test.nuk.uni-lj.si/dogodki/stoletje-pisanja-za-mir-2026-04-09 Razstava Stoletje pisanja za mir, Narodna in univerzitetna knjižnica, 2026.] *Mira Mihelič, ''Svet brez sovraštva''. Trst: Gregorčičeva založba, 1945. *Boris A. Novak, Listanje Sarajevskih zvezkov v spominskem zrcalu. ''Sarajevski zvezki'' 43/2 (2020). [https://doi.org/10.3986/pkn.v43.i2.01 DOI] *''Slovenske pesnice danes'', SC PEN, 2016. *Francè Stelè, ''La Slovénie: aperçu de son histoire, sa culture, sa littérature''. Ljubljana: P.E.N Club, centre slovène, 1933. *Simona Škrabec, ''Dubrovniški kongres 1933 ali Kako obravnavati sedanjost, ki je zgodovina''. Open University of Catalonia, 2017. *Ivan Vogrič, ''Delovanje slovenskega PEN kluba v letih 1926–1941, magistrska naloga UL FF''. Ljubljana, 2005. *Jelena Aščič, ''Ognjemet v času hladne vojne (33. mednarodni PEN kongres na Bledu leta 1965), diplomska naloga UL FF''. Ljubljana, 2016. *Zborniki esejev ob mednarodnih srečanjih na Bledu med leti 2014 in 2020, SC PEN. == Zunanje povezave == * [https://www.pen-international.org/who-we-are Who we are. PEN international] * {{official|http://www.penslovenia-zdruzenje.si}} [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1926]] [[Kategorija:Slovenski center PEN]] [[Kategorija:PEN International]] {{normativna kontrola}} ntdh0sgrsj0t0y1mqq7qfvccujfx4zo Sveča (razločitev) 0 43018 6683339 6021473 2026-05-31T14:17:14Z ~2026-13659-49 255600 6683339 wikitext text/x-wiki '''Sveča''' je lahko: * [[sveča]] - [[svetilo]] ** [[svečka]] * naselje Sveča ** [[Spodnja Sveča]] ** [[Zgornja Sveča]] ** glej tudi [[Svečane]], [[Sveče]], priimek [[Svečko]] itd. {{razločitev}} iui8gji98d4iuokuufubb2wh5r3nzy5 Brdo 0 43064 6683362 6655472 2026-05-31T15:00:56Z ~2026-13659-49 255600 6683362 wikitext text/x-wiki '''Brdo''' je lahko: ;naselje v [[Slovenija|Sloveniji]]: * [[Brdo, Ljubljana|Brdo]], mestni predel oz. predmestno naselje [[Ljubljana|Ljubljane]] s [[Tehnološki park|Tehnološkim parkom Ljubljana]] v [[Četrtna skupnost Rožnik|Četrtni skupnosti Rožnik]] * [[Brdo, Domžale|Brdo]], naselje v [[občina Domžale|občini Domžale]] * [[Brdo, Nazarje|Brdo]], naselje v [[občina Nazarje|občini Nazarje]] * [[Brdo, Nova Gorica|Brdo]], naselje v [[mestna občina Nova Gorica|mestni občini Nova Gorica]] * [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]], naselje v [[občina Slovenske Konjice|občini Slovenske Konjice]] * [[Brdo, Šentjur pri Celju|Brdo]], naselje v [[občina Šentjur pri Celju|občini Šentjur pri Celju]] * [[Brdo, Tržič|Brdo]], naselje v [[občina Tržič|občini Tržič]] * [[Brdo pri Lukovici]], naselje v [[občina Lukovica|občini Lukovica]] z [[Grad Brdo pri Lukovici|Gradom Brdo pri Lukovici]] *Brdo (osamelec pri [[Bevke|Bevka]]<nowiki/>h na Ljubljanskem Barju, 345 m) ;pa tudi: {{div col|colwidth=20em}} *[[Brezovo Brdo|Brezovo Brd]]<nowiki/>[[Brezovo Brdo|o]], [[naselje]] v <nowiki/>[[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje - Kozina]] *[[Dolenje Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] *[[Dolgo Brdo]], naselji v občinah Litija in Ljubljana *[[Dolgo Brdo pri Mlinšah]], naselje v [[Občina Zagorje ob Savi|Občini Zagorje ob Savi]] *[[Filipčje Brdo]], naselje v [[Občina Sežana|občini Sežana]] *[[Golo Brdo, Medvode|Golo Brdo]], [[občina Medvode]] *[[Golo Brdo, Brda|Golo Brdo]], [[občina Brda]] *[[Grahovo Brdo]], v [[Občina Sežana|Občini Sežana]] *[[Janeževo Brdo]], v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]]. *[[Jarčje Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] *[[Kamno Brdo]], v [[Občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]] *[[Krajno Brdo]], v [[Občina Lukovica|Občini Lukovica]] *[[Krivo Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] *[[Lesno Brdo, Horjul]] * [[Lesno Brdo, Vrhnika]] *[[Lovsko Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] *[[Medvedje Brdo]], naselje v [[Občina Logatec|Občini Logatec]] *[[Novo Brdo, Ljubljana|Novo Brdo]], stanovanjska soseska vzhodno od Brda v Ljubljani ([[Četrtna skupnost Rožnik]]) *[[Ostrožno Brdo]], naselje v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]] *[[Petrovo Brdo]], razloženo [[naselje]] v zatrepu [[Baška grapa|Baške grape]] v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]] in cestni [[preval]]/prelaz (803 mnv) *[[Podbrdo]] (v [[Baška grapa|Baški grapi]]), naselje v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]] *[[Podjelovo Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] *[[Prapetno Brdo]], naselje v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]] *[[Praprotno Brdo]], naselje v [[Občina Logatec|Občini Logatec]] *[[Ratečevo Brdo]], naselje v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]] *[[Ravno Brdo]], naselje v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] *[[Srednje Brdo]], naselje v občini [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] *[[Večje Brdo]], naselje v [[Občina Dobje|Občini Dobje]] *[[Veliko Brdo]], naselje v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]] * posestvo in protokolarni [[grad Brdo pri Kranju]] *multilateralno srečanje oz. diplomatski [[Proces Brdo-Brioni]] *naselje na [[Južna Koroška (Avstrija)|Južnem Koroškem]] (v [[Avstrija|Avstriji]]): * [[Brdo, Grabštanj]], nemško ''Werda'', občina [[Grabštanj]] * [[Brdo, Šmohor - Preseško jezero]], pri [[Šmohor]]ju, nemško ''Egg bei Hermagor'', mestna občina [[Šmohor]] * [[Brdo ob Baškem jezeru]], nem. ''Egg am Faaker See'', mestna občina [[Beljak]] * [[Župnijska cerkev Brdo (Šmohor)]] {{div col end}} ;naselje na [[Hrvaška|Hrvaškem]]: {{div col|colwidth=20em}} * [[Brdo, Buje]] * [[Brdo Cirkvensko]] * [[Begovo Brdo Žumberačko]] *[[Bijelo Brdo, Hrvaška|Bijelo Brdo]] *[[Brajakovo Brdo]] *[[Golo Brdo, Virovitica]] *[[Golo Brdo, Kaptol]] *[[Begovo Brdo, Cetingrad]] *[[Begovo Brdo Žumberačko]] *[[Brajakovo Brdo]] *[[Cvetković Brdo]] *[[Debelo Brdo (razločitev)|Debelo Brdo]] *[[Ključić Brdo]] *[[Konjsko Brdo]] *[[Korenić Brdo]] *[[Lipovo Brdo]] *[[Lončar Brdo]] *[[Marindolsko Brdo]] *[[Novo Brdo, Kravarsko]] *[[Novo Brdo Mrežničko]] *[[Palje Brdo]] *[[Pećurkovo Brdo]] * [[Petrakovo Brdo]] * [[Popović Brdo]] *[[Radinovo Brdo]] *[[Rajić Brdo]] *[[Skoblić Brdo]] *[[Šeketino Brdo]] *[[Veliko Brdo, Makarska]] *[[Vlašić Brdo]] *[[Vukovo Brdo]] {{div col end}} ;naselje v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]: {{div col|colwidth=20em}} * [[Brdo, Mrkonjić Grad]] * [[Brdo, Pale]] * [[Brdo, Šipovo]] * [[Brdo, Vitez]] * [[Brdo, Donji Vakuf]] *[[Bijelo Brdo, Rudo]] *[[Bijelo Brdo, Derventa]] *[[Čusto Brdo]], Maglaj? *[[Golo Brdo, Bijeljina]] *[[Kadino Brdo]] *[[Kruševo Brdo]] *[[Miloševo Brdo]] *[[Oblo Brdo, Bileća]] *[[Prijeko Brdo]] *[[Repino Brdo]] {{div col end}} ;naselje v [[Srbija|Srbiji]]: {{div col|colwidth=20em}} * [[Brdo, Srbija]] *[[Begovo Brdo, Srbija|Begovo Brdo]] *[[Staro Brdo]] *ime več mestnih predelov - predmestnih stanovanjskih sosesk v [[Beograd|Beogradu]]: **[[Banovo Brdo]] **[[Glumčevo Brdo]] **[[Julino Brdo]] **[[Kanarevo Brdo]] **[[Labudovo Brdo]] **[[Pašino Brdo]] (nekaj časa tudi ''Lekino brdo'') **[[Petlovo Brdo]] **[[Topčidersko brdo]] *naselje na Kosovu: *[[Novo Brdo]] *[[Orno Brdo]] *naselje v Črni Gori *[[Leovo Brdo]] *[[Malo Brdo]], Podgorica *[[Oblo Brdo, Andrijevica|Oblo Brdo]] *[[Velje Brdo]] *naselje na Češkem *Brdo na Novopacku {{div col end}} == Glej tudi == {{div col|colwidth=20em}} *[[Cesarsko brdo]], gora nad [[Klanjec|Klanjcem]], Hrvaška *[[Golo Brdo]] (razločitev) *[[Oblo Brdo (razločitev)]] *[[Begovo Brdo (razločitev)]] *[[Bijelo Brdo (razločitev)]] *[[Debelo Brdo (razločitev)]] *[[Dobinje brdo]] *[[Draveljsko brdo]] *[[Govško brdo]] (811m) *[[Grad Brdo]] *[[Gubavo brdo]] (Hrvaška) *[[Hušnjakovo brdo]] [[Najdišče krapinskih neandertalcev|(Najdišče krapinskih neandertalcev]], [[Krapina]], Hrvaška) *[[Jašansko brdo]] *[[Jelen brdo]] *[[Jelovo brdo]] *[[Konjsko brdo]] *[[Novo Brdo]] (razločitev) *[[Oblačno brdo]], [[Šentviška planota]] *[[Pašino brdo]], Bosna *[[Petrovo Brdo (prelaz)]] *[[Plaviče brdo]], Črna Gora *[[Pravo Bardo]], Bolgarija *[[Previjansko brdo]], Črna Gora *[[Rudo brdo]], Črna Gora *[[Smrčevo brdo]], Črna Gora *[[Staro Brdo]] *[[Studeno brdo]], Bosna *[[Velje brdo]], Črna Gora *[[Volčje brdo]] (816 m), vrh na Šentviški planoti *štirisedežnica Brdo ter smučarski progi Brdo 6 in Brdo 7 na [[Smučišče Cerkno|smučišču Cerkno]] *priimek [[Brdar]] *[[Brdce]] (razločitev) *[[Brdinje]] {{div col end}} {{razločitev-kraj}} l7wuun6u5l652x7z7782go14ptgegeu 6683365 6683362 2026-05-31T15:03:42Z ~2026-13659-49 255600 6683365 wikitext text/x-wiki '''Brdo''' je lahko: ;naselje v [[Slovenija|Sloveniji]]: * [[Brdo, Ljubljana|Brdo]], mestni predel oz. predmestno naselje [[Ljubljana|Ljubljane]] s [[Tehnološki park|Tehnološkim parkom Ljubljana]] v [[Četrtna skupnost Rožnik|Četrtni skupnosti Rožnik]] * [[Brdo, Domžale|Brdo]], naselje v [[občina Domžale|občini Domžale]] * [[Brdo, Nazarje|Brdo]], naselje v [[občina Nazarje|občini Nazarje]] * [[Brdo, Nova Gorica|Brdo]], naselje v [[mestna občina Nova Gorica|mestni občini Nova Gorica]] * [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]], naselje v [[občina Slovenske Konjice|občini Slovenske Konjice]] * [[Brdo, Šentjur pri Celju|Brdo]], naselje v [[občina Šentjur pri Celju|občini Šentjur pri Celju]] * [[Brdo, Tržič|Brdo]], naselje v [[občina Tržič|občini Tržič]] * [[Brdo pri Lukovici]], naselje v [[občina Lukovica|občini Lukovica]] z [[Grad Brdo pri Lukovici|Gradom Brdo pri Lukovici]] *Brdo (osamelec pri [[Bevke|Bevka]]<nowiki/>h na Ljubljanskem Barju, 345 m) ;pa tudi: {{div col|colwidth=20em}} *[[Brezovo Brdo|Brezovo Brd]]<nowiki/>[[Brezovo Brdo|o]], [[naselje]] v <nowiki/>[[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje - Kozina]] *[[Dolenje Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] *[[Dolgo Brdo]], naselji v občinah Litija in Ljubljana *[[Dolgo Brdo pri Mlinšah]], naselje v [[Občina Zagorje ob Savi|Občini Zagorje ob Savi]] *[[Filipčje Brdo]], naselje v [[Občina Sežana|občini Sežana]] *[[Golo Brdo, Medvode|Golo Brdo]], [[občina Medvode]] *[[Golo Brdo, Brda|Golo Brdo]], [[občina Brda]] *[[Grahovo Brdo]], v [[Občina Sežana|Občini Sežana]] *[[Janeževo Brdo]], v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]]. *[[Jarčje Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] *[[Kamno Brdo]], v [[Občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]] *[[Krajno Brdo]], v [[Občina Lukovica|Občini Lukovica]] *[[Krivo Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] *[[Lesno Brdo, Horjul]] in [[Lesno Brdo, Vrhnika]], naselje razdeljeno med občini Horjul in Vrhnika *[[Lovsko Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] *[[Medvedje Brdo]], naselje v [[Občina Logatec|Občini Logatec]] *[[Novo Brdo, Ljubljana|Novo Brdo]], stanovanjska soseska vzhodno od Brda v Ljubljani ([[Četrtna skupnost Rožnik]]) *[[Ostrožno Brdo]], naselje v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]] *[[Petrovo Brdo]], razloženo [[naselje]] v zatrepu [[Baška grapa|Baške grape]] v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]] in cestni [[preval]]/prelaz (803 mnv) *[[Podbrdo]] (v [[Baška grapa|Baški grapi]]), naselje v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]] *[[Podjelovo Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] *[[Prapetno Brdo]], naselje v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]] *[[Praprotno Brdo]], naselje v [[Občina Logatec|Občini Logatec]] *[[Ratečevo Brdo]], naselje v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]] *[[Ravno Brdo]], naselje v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] *[[Srednje Brdo]], naselje v občini [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] *[[Večje Brdo]], naselje v [[Občina Dobje|Občini Dobje]] *[[Veliko Brdo]], naselje v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]] * posestvo in protokolarni [[grad Brdo pri Kranju]] *multilateralno srečanje oz. diplomatski [[Proces Brdo-Brioni]] *naselje na [[Južna Koroška (Avstrija)|Južnem Koroškem]] (v [[Avstrija|Avstriji]]): * [[Brdo, Grabštanj]], nemško ''Werda'', občina [[Grabštanj]] * [[Brdo, Šmohor - Preseško jezero]], pri [[Šmohor]]ju, nemško ''Egg bei Hermagor'', mestna občina [[Šmohor]] * [[Brdo ob Baškem jezeru]], nem. ''Egg am Faaker See'', mestna občina [[Beljak]] * [[Župnijska cerkev Brdo (Šmohor)]] {{div col end}} ;naselje na [[Hrvaška|Hrvaškem]]: {{div col|colwidth=20em}} * [[Brdo, Buje]] * [[Brdo Cirkvensko]] * [[Begovo Brdo Žumberačko]] *[[Bijelo Brdo, Hrvaška|Bijelo Brdo]] *[[Brajakovo Brdo]] *[[Golo Brdo, Virovitica]] *[[Golo Brdo, Kaptol]] *[[Begovo Brdo, Cetingrad]] *[[Begovo Brdo Žumberačko]] *[[Brajakovo Brdo]] *[[Cvetković Brdo]] *[[Debelo Brdo (razločitev)|Debelo Brdo]] *[[Ključić Brdo]] *[[Konjsko Brdo]] *[[Korenić Brdo]] *[[Lipovo Brdo]] *[[Lončar Brdo]] *[[Marindolsko Brdo]] *[[Novo Brdo, Kravarsko]] *[[Novo Brdo Mrežničko]] *[[Palje Brdo]] *[[Pećurkovo Brdo]] * [[Petrakovo Brdo]] * [[Popović Brdo]] *[[Radinovo Brdo]] *[[Rajić Brdo]] *[[Skoblić Brdo]] *[[Šeketino Brdo]] *[[Veliko Brdo, Makarska]] *[[Vlašić Brdo]] *[[Vukovo Brdo]] {{div col end}} ;naselje v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]: {{div col|colwidth=20em}} * [[Brdo, Mrkonjić Grad]] * [[Brdo, Pale]] * [[Brdo, Šipovo]] * [[Brdo, Vitez]] * [[Brdo, Donji Vakuf]] *[[Bijelo Brdo, Rudo]] *[[Bijelo Brdo, Derventa]] *[[Čusto Brdo]], Maglaj? *[[Golo Brdo, Bijeljina]] *[[Kadino Brdo]] *[[Kruševo Brdo]] *[[Miloševo Brdo]] *[[Oblo Brdo, Bileća]] *[[Prijeko Brdo]] *[[Repino Brdo]] {{div col end}} ;naselje v [[Srbija|Srbiji]]: {{div col|colwidth=20em}} * [[Brdo, Srbija]] *[[Begovo Brdo, Srbija|Begovo Brdo]] *[[Staro Brdo]] *ime več mestnih predelov - predmestnih stanovanjskih sosesk v [[Beograd|Beogradu]]: **[[Banovo Brdo]] **[[Glumčevo Brdo]] **[[Julino Brdo]] **[[Kanarevo Brdo]] **[[Labudovo Brdo]] **[[Pašino Brdo]] (nekaj časa tudi ''Lekino brdo'') **[[Petlovo Brdo]] **[[Topčidersko brdo]] *naselje na Kosovu: *[[Novo Brdo]] *[[Orno Brdo]] *naselje v Črni Gori *[[Leovo Brdo]] *[[Malo Brdo]], Podgorica *[[Oblo Brdo, Andrijevica|Oblo Brdo]] *[[Velje Brdo]] *naselje na Češkem *Brdo na Novopacku {{div col end}} == Glej tudi == {{div col|colwidth=20em}} *[[Cesarsko brdo]], gora nad [[Klanjec|Klanjcem]], Hrvaška *[[Golo Brdo]] (razločitev) *[[Oblo Brdo (razločitev)]] *[[Begovo Brdo (razločitev)]] *[[Bijelo Brdo (razločitev)]] *[[Debelo Brdo (razločitev)]] *[[Dobinje brdo]] *[[Draveljsko brdo]] *[[Govško brdo]] (811m) *[[Grad Brdo]] *[[Gubavo brdo]] (Hrvaška) *[[Hušnjakovo brdo]] [[Najdišče krapinskih neandertalcev|(Najdišče krapinskih neandertalcev]], [[Krapina]], Hrvaška) *[[Jašansko brdo]] *[[Jelen brdo]] *[[Jelovo brdo]] *[[Konjsko brdo]] *[[Novo Brdo]] (razločitev) *[[Oblačno brdo]], [[Šentviška planota]] *[[Pašino brdo]], Bosna *[[Petrovo Brdo (prelaz)]] *[[Plaviče brdo]], Črna Gora *[[Pravo Bardo]], Bolgarija *[[Previjansko brdo]], Črna Gora *[[Rudo brdo]], Črna Gora *[[Smrčevo brdo]], Črna Gora *[[Staro Brdo]] *[[Studeno brdo]], Bosna *[[Velje brdo]], Črna Gora *[[Volčje brdo]] (816 m), vrh na Šentviški planoti *štirisedežnica Brdo ter smučarski progi Brdo 6 in Brdo 7 na [[Smučišče Cerkno|smučišču Cerkno]] *priimek [[Brdar]] *[[Brdce]] (razločitev) *[[Brdinje]] {{div col end}} {{razločitev-kraj}} 4xi1p3p5597ipy0a845poxapvpu7zpn Québec 0 45243 6683513 6634888 2026-05-31T20:27:30Z ~2026-32411-64 260874 Coat of arms of Quebec (without crown).svg The crown was officially removed from the Québec coat of arms on 23 January 2026. Source: https://www.quebec.ca/gouvernement/portrait-quebec/drapeau-symboles-nationaux/armoiries 6683513 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Provinca ali ozemlje Kanade | Name = Québec | Name_gen = Quebeca | AlternateName = Quebec<small><ref name="EFname">V skladu s kanadsko vlado je uradno ime province v francoščini '''Québec''' (z [[ostrivec|ostrivcem]]), uradno ime province v angleščini pa '''Quebec''' (brez ostrivca). To je [http://geonames.nrcan.gc.ca/info/pan_can_e.php eno izmed 81 krajevnih imen vsekanadskega pomena z uradno obliko v obeh jezikih] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091210041815/http://geonames.nrcan.gc.ca/info/pan_can_e.php |date=2009-12-10 }}. V tem sistemu je uradno ime glavnega mesta v obeh uradnih jezikih Québec. Vlada Quebeca zapisuje obe imeni v obeh jezikih kot ''Québec''.</ref><small> | Flag = Flag of Quebec.svg | EntityAdjective = quebeški | CoatOfArms = Coat of arms of Quebec (without crown).svg | Map = Quebec in Canada 2.svg | Label_map = no | Motto = {{Jezik-fr|Je me souviens}}; 'Spominjam se' | OfficialLang = [[francoščina]] | Capital = [[Québec (mesto)|Mesto Québec]] | LargestCity = [[Montréal]] | Language = francoščina | Premier = François Legault | PremierParty = CAQ | Viceroy = Manon Jeannotte | ViceroyType = Namestnik guvernerja | AreaRank = 2. | TotalArea_km2 = 1.542.056 | LandArea_km2 = 1.183.128 | WaterArea_km2 = 176.928 | PercentWater = 11,5 | PopulationRank = 2 | Population = 8.501.840<ref name="StatCan2021">{{cite web |url=https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=9810000101 |title=Population and dwelling counts: Canada, provinces and territories |publisher=[[Statistics Canada]] |date=February 9, 2022 |access-date=February 9, 2022 |archive-date=February 9, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220209134802/https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=9810000101 |url-status=live }}</ref> | PopulationYear = 2021 (štetje) | DensityRank = 5 |Pop_est_ref=<ref>{{Cite web |date=December 17, 2025 |title=Population estimates, quarterly |url=https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=1710000901 |access-date=December 17, 2025 |publisher=Statistics Canada |archive-url=https://web.archive.org/web/20251217211652/https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=1710000901 |archive-date=December 17, 2025 |url-status=live}}</ref> |Pop_est_as_of= 2025 (ocena) |Population_est=9.058.089 | Density_km2 = 6,5 | GDP_year = 2022 | GDP_total = 552,737&nbsp;mrd<ref>{{cite web|url=https://statistique.quebec.ca/en/document/main-economic-indicators-quebec-and-canada/tableau/quarterly-indicators-quebec-and-canada|title=Quarterly indicators, Québec and Canada|publisher=Institut de la Statistique du Québec|date=September 20, 2023|access-date=September 21, 2023|archive-date=October 14, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231014155823/https://statistique.quebec.ca/en/document/main-economic-indicators-quebec-and-canada/tableau/quarterly-indicators-quebec-and-canada|url-status=live}}</ref> | GDP_rank = 2 | GDP_per_capita = 63.651 [[kanadski dolar|CAD]] | GDP_per_capita_rank = 9 | HDI_year = 2022 | HDI = 0,926<ref>{{Cite web|title=Sub-national HDI - Subnational HDI - Global Data Lab|url=https://globaldatalab.org/shdi/table/shdi/CAN/?levels=1+4&interpolation=0&extrapolation=0|access-date=January 24, 2022|archive-date=September 25, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210925115406/https://globaldatalab.org/shdi/shdi/CAN/?levels=1%2B4&interpolation=1&extrapolation=0&nearest_real=0&years=2019|url-status=live}}</ref>—<span style="color:#090">Very high</span> | HDI_rank = 8. | AdmittanceOrder = 1 | AdmittanceDate = 1. julij 1867 |AdmittanceOrder= 1. z [[Novi Brunswick]], [[Nova Škotska]], [[Ontario]] | Nationalday = 24. junij | PostalAbbreviation = QC<ref>[http://www.canadapost.ca/personal/tools/pg/manual/PGaddress-e.asp#1382088 Addressing Guidelines] iz [[Canada Post]] {{ikona en}}</ref> | PostalCodePrefix = G, H, J | TimeZone = UTC-5 ([[poletni čas]] UTC-4) | HouseSeats = 75 | SenateSeats = 24 | ISOCode = CA-QC | Website = www.gouv.qc.ca | Patron Saint = sv. [[Janez Krstnik]] | Flower = [[Iris versicolor]] | Tree = [[Betula alleghaniensis]] | Bird = [[snežna sova]] }} {{koord|53|45|N|71|59|W|display=title}} '''Québec''' ({{Jezik-fr|Québec}} [kebék], {{Jezik-en|Quebec}} [kvibék]) je po površini druga največja kanadska [[province in ozemlja Kanade|provinca]], samo [[Nunavut]] je večji. Je v osrednji [[Kanada|Kanadi]] in je edina frankofonska provinca v državi, kjer živijo quebeški Francozi. Na zahodu meji na province [[Ontario]], na severovzhodu na [[Nova Fundlandija in Labrador|Novo Fundlandijo in Labrador]], na jugovzhodu na [[Novi Brunswick]], obalno mejo pa ima na ozemlju [[Nunavut]]. Na jugu meji na [[Združene države Amerike]] ([[Vermont]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[New Hampshire]] in [[Maine]]). Quebec ima približno 8 milijonov prebivalcev, zaradi česar je druga najbolj naseljena kanadska provinca, takoj za Ontariom. Med letoma 1534 in 1763 je bil današnji Québec francoska kolonija Kanada in najbolj razvita kolonija v [[Nova Francija|Novi Franciji]]. Po [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]] je Kanada postala britanska kolonija, najprej kot provinca Quebec (1763–1791), nato Spodnja Kanada (1791–1841) in nazadnje kot del province Kanade (1841–1867) zaradi upora v Spodnji Kanadi. Leta 1867 je bila združena z Ontariom, Novo Škotsko in Novim Brunswickom. Katoliška cerkev je do začetka 1960-ih v Québecu igrala veliko vlogo v družbenih in kulturnih institucijah. Vendar pa je tiha revolucija v 1960-ih do 1980-ih povečala vlogo vlade Québeca v ''l'État québécois'' (javni oblasti Quebeca). Vlada Québeca deluje v okviru westminstrskega sistema in je hkrati liberalna demokracija in ustavna monarhija. Premier Québeca deluje kot vodja vlade. Razprave o neodvisnosti so igrale veliko vlogo v politiki. Kohezija in specifičnost quebeške družbe temeljita na treh njenih edinstvenih zakonskih dokumentih: ''Quebeški listini o človekovih pravicah in svoboščinah'', ''Listini francoskega jezika'' in ''Quebeškem civilnem zakoniku''. Poleg tega je pravo v Québecu za razliko od drugih delov Kanade mešano: zasebno pravo se izvaja v okviru civilnopravnega sistema, javno pravo pa v okviru običajnopravnega sistema. Gospodarstvo Québeca v glavnem podpira velik storitveni sektor in raznolik industrijski sektor. Pri izvozu se opira na ključne panoge, kot so aeronavtika, hidroelektrarna, rudarstvo, farmacija, aluminij, les in papir. Québec je znan po proizvodnji [[javorjev sirup|javorjevega sirupa]], komediji in po tem, da je hokej eden najbolj priljubljenih športov v Kanadi. Znana je tudi po svoji posebni kulturi; provinca ustvarja literaturo, glasbo, filme, televizijske oddaje, festivale in drugo. == Etimologija == Ime ''Québec'' izvira iz algonkinske besede, ki pomeni »ozek prehod« ali »ožina«.<ref>{{cite web|url=https://www.nrcan.gc.ca/earth-sciences/geography/origins-canadas-geographical-names/origin-names-canada-and-its-provinces-and-territories/9224|publisher=Natural Resources Canada|title=Origin of the names of Canada and its provinces and territories|date=March 27, 2020|access-date=September 12, 2021|archive-date=September 30, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210930072052/https://www.nrcan.gc.ca/earth-sciences/geography/origins-canadas-geographical-names/origin-names-canada-and-its-provinces-and-territories/9224|url-status=live}}</ref> Ime se je prvotno nanašalo na območje okoli [[Québec (mesto)|mesta Québec]], kjer se reka sv. Lovrenca zoži v prepad, obdan s pečinami. Zgodnje različice črkovanja so vključevale ''Québecq'' in ''Kébec''.<ref>{{cite book |last1=Afable |first1=Patricia O. |first2=Madison S. |last2=Beeler |date=1996 |chapter=Place Names |title=Languages |editor-first=Ives |editor-last=Goddard |volume=17 |series=Handbook of North American Indians |publisher=Smithsonian Institution |page=191}}</ref> Francoski raziskovalec [[Samuel de Champlain]] je leta 1608 izbral ime ''Québec'' za kolonialno postojanko, ki jo je uporabljal kot upravni sedež Nove Francije.<ref>{{cite web|year=2001|website=Canada: A People's History|title=The birth of Quebec|publisher=Canadian Broadcast Corporation|url=https://www.cbc.ca/history/EPCONTENTSE1EP2CH4PA4LE.html|access-date=September 12, 2021|archive-date=September 12, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210912165324/https://www.cbc.ca/history/EPCONTENTSE1EP2CH4PA4LE.html|url-status=live}}</ref> == Zgodovina == === Domorodna ljudstva in evropske odprave (pred letom 1608) === [[File:Jacques_Cartier_1851-1852.jpg|thumb|left|upright=.8|Upodobitev ''Jacquesa Cartierja'', delo Théophila Hamela, 1844]] PaleoIndijanci, za katere se domneva, da so se iz Azije v Ameriko preselili pred 20.000 in 14.000 leti, so bili prvi ljudje, ki so se naselili na ozemlju Québeca, potem ko se je pred približno 11.000 leti stopil Laurentidski ledeni pokrov.<ref>{{cite book| first1 = Jacques | last1 = Lacoursière | first2 = Jean | last2 = Provencher | first3 = Denis | last3 = Vaugeois | title = Canada-Quebec 1534&ndash;2000: historical summary | url = https://archive.org/details/canadaquebec15340000laco |editor = Septentrion | year = 2000| publisher = Septentrion | isbn = 2-89448-156-X}}</ref><ref>{{cite web |title=Bering Land Bridge |url=https://www.nationalgeographic.org/photo/bering-land-bridge/ |website=National Geographic |access-date=December 21, 2021 |archive-date=December 21, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211221202344/https://www.nationalgeographic.org/photo/bering-land-bridge/ |url-status=dead }}</ref> Iz njih so nastale številne etnokulturne skupine. Do evropskih raziskovanj v 16. stoletju je bilo enajst avtohtonih ljudstev: [[Inuiti]] in deset Prvih narodov – [[Abenaki]], [[Algonkini]] (ali Anichinabési), [[Atikamekw]], [[Cree]], [[Huroni]]-Wyandot, Wolastoqiyik, [[Miꞌkmaki]], [[Irokezi]], Innuji in [[Naskapi]].[18] Algonkini so se organizirali v sedem političnih entitet in živeli nomadsko življenje, ki je temeljilo na lovu, nabiralništvu in ribolovu. Inuiti so lovili kite in tjulnje vzdolž obal Hudsonovega in Ungavskega zaliva.<ref name="Marsh19882">{{cite book|first=James H.|last=Marsh|url=https://archive.org/details/canadianencyclop04mars/page/2211|title=The Canadian encyclopedia|publisher=Hurtig Publishers|year=1988|isbn=978-0-88830-330-1|volume=4|page=[https://archive.org/details/canadianencyclop04mars/page/2211 2211]}}</ref> V 15. stoletju je propadlo [[Bizantinsko cesarstvo]], kar je Zahodne Evropejce spodbudilo k iskanju novih morskih poti na Daljni vzhod.{{sfn|Charpentier|Durocher|Laville|Linteau|1985|p=47}} Zato je Giovanni da Verrazzano okoli leta 1522–23 prepričal francoskega kralja [[Franc I. Francoski|Franca I.]], naj naroči odpravo, da bi našel zahodno pot do Kataja (Kitajske) preko [[Severozahodni prehod|Severozahodnega prehoda]]. Čeprav je bila ta odprava neuspešna, je uveljavila ime [[Nova Francija]] za severovzhodno Severno Ameriko.{{sfn|Charpentier|Durocher|Laville|Linteau|1985|p=50}} Na svoji prvi odpravi, ki jo je naročilo Kraljevina Francija, je [[Jacques Cartier]] postal prvi evropski raziskovalec, ki je odkril in kartiral Québec, ko je 24. julija 1534 pristal v Gaspéju.{{sfn |Riendeau|2007| p=36}} Na drugi odpravi je Cartier leta 1535 raziskal deželo Stadacona in vas ter okoliška ozemlja poimenoval ''Kanada'' (iz ''kanata'', 'vas' v irokeškem jeziku). Cartier se je vrnil v Francijo s približno 10 Irokezi iz dinastije sv. Lovrenca, vključno s poglavarjem Donnacono. Leta 1540 je Donnacona kralju povedal legendo o kraljestvu Saguenay, kar ga je navdihnilo, da je naročil tretjo odpravo, tokrat pod vodstvom Jean-Françoisa de La Rocque de Robervala; ta pa ni bila uspešna pri svojem cilju, da bi našla kraljestvo. Po teh odpravah je Francija zaradi finančne krize večinoma za 50 let zapustila Severno Ameriko. Francija je bila vpletena v [[italijanske vojne]] in [[Francoske verske vojne|verske vojne]].<ref>{{cite book|first=Marcel |last=Trudel |title=Histoire de la Nouvelle-France : les vaines tentatives 1524&ndash;1603 |publisher=Fides |year=1963 |page=307}}</ref> Okoli leta 1580 je vzpon trgovine s krznom ponovno vzbudil zanimanje Francozov; Nova Francija je postala kolonialna trgovska postojanka. Leta 1603 je [[Samuel de Champlain]] odpotoval do [[reka svetega Lovrenca|reke sv. Lovrenca]] in na Pointe Saint-Mathieu sklenil obrambni pakt z Innuji, Wolastoqiyiki in Mi'kmaqi, ki je bil »odločilni dejavnik pri ohranjanju francoskega kolonialnega podjetja v Ameriki kljub ogromni številčni slabosti v primerjavi z Britanci«.<ref name="Litalien20042">{{cite book|first=Raymonde|last=Litalien|url=https://books.google.com/books?id=X2VAMDgy3YQC&pg=PA312|title=Champlain: The Birth of French America|publisher=McGill-Queen's University Press|year=2004|isbn=978-0-7735-7256-0|pages=312–314}}</ref> Tako se je začela tudi francoska vojaška podpora Algonquinom in Huronom proti napadom Irokezov; te so postale znane kot irokeške vojne in so trajale od začetka 17. stoletja do začetka 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/iroquois-wars|publisher=The Canadian Encyclopedia|title=Iroquois Wars|access-date=July 10, 2021|archive-date=November 27, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201127070035/https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/iroquois-wars|url-status=live}}</ref> === Nova Francija (1608–1763) === {{glavni|Nova Francija}} [[File:Three_chiefs_of_the_Huron.jpg|left|thumb|Trije poglavarji Huronov in Wyandotov iz Wendakea. Nova Francija je imela večinoma miroljubne odnose z avtohtonimi ljudstvi, kot so bili njihovi zavezniki Huroni. Po porazu Huronov s strani njihovega skupnega sovražnika, Irokezov, so mnogi pobegnili iz Ontaria v Quebec.]] Leta 1608 se je Samuel de Champlain<ref>{{cite DCB |last=Trudel |first=Marcel |author-link=Marcel Trudel |title=Samuel de Champlain |url=http://www.biographi.ca/en/bio/champlain_samuel_de_1E.html |volume=1}}</ref> vrnil v regijo kot vodja raziskovalne skupine. 3. julija 1608 je s podporo kralja [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]] ustanovil ''Habitation de Québec'' (danes [[Quebec (mesto)]]) in ga razglasil za glavno mesto Nove Francije in njenih regij. Naselje je bilo zgrajeno kot stalna postojanka za trgovanje s krznom, kjer so Prvi narodi menjali krzno za francosko blago, kot so kovinski predmeti, orožje, alkohol in oblačila.<ref name="LeaMilward20012">{{cite book|first1=David |last1=Lea|url=https://books.google.com/books?id=C7WayaUhkUEC&pg=PA43|title=A Political Chronology of the Americas|first2=Colette |last2=Milward|first3=Annamarie |last3=Rowe |publisher=Psychology Press |year=2001 |isbn=978-1-85743-118-6|page=43}}</ref> Misijonarske skupine so prispele v Novo Francijo po ustanovitvi mesta Quebec. Lesni kurirji in katoliški misijonarji so uporabljali rečne kanuje za raziskovanje notranjosti in vzpostavitev utrdb za trgovanje s krznom. Družba Cent-Associés, ki ji je leta 1627 podelil kraljevi mandat za upravljanje Nove Francije, je uvedla pariški običaj in seigneurialni sistem ter prepovedala naseljevanje komur koli razen katoličanom.<ref name="Harris19842">{{cite book|first=Richard |last=Cole Harris|url=https://archive.org/details/seigneurialsyste0000harr_b4j9|title=The Seigneurial System in Early Canada: A Geographical Study|publisher=McGill-Queen's Press|year=1984|isbn=978-0-7735-0434-9|pages=[https://archive.org/details/seigneurialsyste0000harr_b4j9/page/105 105]–109|url-access=registration}}</ref> Leta 1629 se je Quebec brez boja predal angleškim zasebnikom med anglo-francosko vojno; leta 1632 se je angleški kralj strinjal, da ga vrne s pogodbo iz Saint-Germain-en-Laye. Trois-Rivières je bil ustanovljen na Champlainovo zahtevo leta 1634.<ref>{{cite web |title=Trois-Rivières {{!}} The Canadian Encyclopedia |url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/trois-rivieres |website=thecanadianencyclopedia.ca |access-date=13 March 2023 |archive-date=March 13, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230313153241/https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/trois-rivieres |url-status=live }}</ref> Paul de Chomedey de Maisonneuve je leta 1642 ustanovil Ville-Marie (danes [[Montréal]]). Leta 1663 je Družba Nove Francije prepustila Kanado kralju [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV.]], ki je Novo Francijo spremenil v kraljevo provinco Francije.<ref name=rois>{{cite web|url=https://www.canada.ca/fr/patrimoine-canadien/services/famille-royale/rois-reines.html#c13|title=Rois et reines du Canada|date=August 11, 2017|publisher=Government of Canada|access-date=July 11, 2021|archive-date=July 17, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210717090425/https://www.canada.ca/fr/patrimoine-canadien/services/famille-royale/rois-reines.html#c13|url-status=live}}</ref> Nova Francija je bila zdaj prava kolonija, ki jo je upravljal Suvereni svet Nove Francije iz Quebeca. Generalni guverner je upravljal Kanado in njene upravne odvisnosti: Akadijo, Louisiano in Plaisance. Francoski naseljenci so bili večinoma kmetje in so bili znani kot ''Canadiens'' ali ''Habitanti''. Čeprav je bilo priseljevanja malo, je kolonija rasla zaradi visoke rodnosti Habitantov.<ref name="Powell20092">{{cite book|first=John|last=Powell|url=https://books.google.com/books?id=VNCX6UsdZYkC&pg=PA203|title=Encyclopedia of North American Immigration|publisher=Infobase Publishing|year=2009|isbn=978-1-4381-1012-7|page=203}}</ref> Leta 1665 je polk Carignan-Salières razvil vrsto utrdb, znanih kot ''Dolina utrdb'', za zaščito pred vdori Irokezov in s seboj pripeljal 1200 novih moških.<ref>{{cite web|url=http://www.ameriquefrancaise.org/fr/article-357/Fortifications_au_Qu%C3%A9bec,_un_patrimoine_arch%C3%A9ologique.html#.YOPFkugSg2w|publisher=Amerique francaise|title=Fortifications au Quebec|access-date=September 12, 2021|archive-date=December 7, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211207052402/http://www.ameriquefrancaise.org/fr/article-357/Fortifications_au_Qu%C3%A9bec,_un_patrimoine_arch%C3%A9ologique.html#.YOPFkugSg2w|url-status=live}}</ref> Da bi odpravil neravnovesje med spoloma in spodbudil rast prebivalstva, je kralj Ludvik XIV. sponzoriral prehod približno 800 mladih Francozinj (kraljevih hčera) v kolonijo. Leta 1666 je intendant Jean Talon organiziral prvi popis prebivalstva in preštel 3215 Habitantov. Talon je sprejel politike za diverzifikacijo kmetijstva in spodbujanje rojstev, kar je leta 1672 povečalo število prebivalcev na 6700.<ref>{{cite web|url=https://histoire-du-quebec.ca/recensement-canada/|title=Premier recensement au Canada (Nouvelle-France)|date=March 2, 2014|publisher=Histoire du Quebec|access-date=July 5, 2021|archive-date=December 3, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211203215207/https://histoire-du-quebec.ca/recensement-canada/|url-status=live}}</ref> Ozemlje Nove Francije se je razširilo od [[Hudsonov zaliv|Hudsonovega zaliva]] do [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] in obsegalo [[Velika jezera]]. V začetku 18. stoletja je guverner Callières sklenil veliki mir v Montréalu, ki ni le potrdil zavezništva med Algonkinci in Novo Francijo, temveč je dokončno končal irokeške vojne.<ref>{{cite web|url=https://ohiohistorycentral.org/w/Beaver_Wars|publisher=Ohio History Central|title=Beaver Wars|access-date=July 5, 2021|archive-date=July 9, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210709183130/https://ohiohistorycentral.org/w/Beaver_Wars|url-status=live}}</ref> Od leta 1688 naprej je ostro tekmovanje med Francozi in Britanci za nadzor nad notranjostjo Severne Amerike in monopolizacijo trgovine s krznom Novo Francijo in njene avtohtone zaveznike postavilo proti Irokezom in Angležem v štirih zaporednih vojnah, ki so jih Američani imenovali [[francoska in indijanska vojna]], ter medkolonialne vojne v Quebecu. Prve tri so bile [[vojna kralja Viljema]] (1688–1697), [[vojna kraljice Ane]] (1702–1713) in [[vojna kralja Jurija]] (1744–1748). Leta 1713 je orleanski vojvoda po utrechtskem miru odstopil Akadiji in zalivu Plaisance Veliki Britaniji, vendar je obdržal otoka Île Saint-Jean in Île-Royale, kjer je bila kasneje zgrajena trdnjava Louisbourg. Te izgube so bile znatne, saj je bil zaliv Plaisance glavna komunikacijska pot med Novo Francijo in Francijo, v Akadiji pa je bilo 5000 Akadijcev. V obleganju Louisbourga (1745) so Britanci zmagali, a so mesto po vojnih koncesijah vrnili Franciji.<ref>{{cite web|url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/louisbourg|title=Louisbourg|website=The Canadian Encyclopedia|last=Moore|first=Christopher|date=March 2, 2017}}</ref> [[Image:Montcalm leading his troops at the Plains of Abraham.jpg|thumb|''Montcalm vodi svoje čete v boj'', Akvarel Charlesa Williama Jefferysa]] Zadnja od štirih francosko-indijanskih vojn je bila [[sedemletna vojna]] (v Quebecu ''Osvajalna vojna'') in je trajala od 1754 do 1763.<ref>{{cite encyclopedia|title=Seven Years' War|encyclopedia=The Canadian Encyclopedia|url=http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/seven-years-war/|date=March 24, 2021|last=Eccles|first=WJ|access-date=September 19, 2017|archive-date=August 6, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110806083032/http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=a1ARTA0007300|url-status=live}}</ref> Leta 1754 so se napetosti za nadzor nad dolino Ohio stopnjevale, saj so oblasti v Novi Franciji postale bolj agresivne v prizadevanjih za izgon britanskih trgovcev in kolonistov. Leta 1754 je [[George Washington]] izvedel presenetljiv napad na skupino spečih kanadskih vojakov, znan kot bitka pri Jumonville Glenu, prva bitka v vojni. Leta 1755 sta guverner Charles Lawrence in častnik Robert Monckton ukazala prisilno izgon Akadijcev. Leta 1758 je britanski general James Wolfe na Île-Royale oblegal in zavzel trdnjavo Louisbourg.<ref>{{cite web|url=http://www.bac-lac.gc.ca/fra/nouvelles/communiques-de-presse/Pages/2013/acquisition-documents-historiques-louisbourg.aspx|title=ARCHIVÉE - Le gouvernement du Canada fait l'acquisition de documents historiques importants concernant le siège de Louisbourg de 1758|date=December 6, 2013|publisher=Library and Archives Canada|access-date=July 11, 2021|archive-date=July 30, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210730000917/https://www.bac-lac.gc.ca/fra/nouvelles/communiques-de-presse/Pages/2013/acquisition-documents-historiques-louisbourg.aspx|url-status=live}}</ref> To mu je omogočilo nadzor nad dostopom do zaliva sv. Lovrenca skozi Cabotski preliv. Leta 1759 je tri mesece oblegal Quebec z Île d'Orléans. Nato je Wolfe napadel Quebec in se v bitki na Abrahamovih ravnicah boril proti [[Louis-Joseph de Montcalm|Montcalmu]] za nadzor nad mestom. Po britanski zmagi je kraljev namestnik in lord Ramezay sklenil kapitulacijske člene Quebeca. Spomladi 1760 je Chevalier de Lévis oblegal Quebec in prisilil Britance, da so se utrdili v bitki pri Sainte-Foyu. Vendar pa je izguba francoskih ladij, poslanih na oskrbo Nove Francije po padcu Quebeca v bitki pri Restigoucheu, pomenila konec francoskih prizadevanj za ponovno zavzetje kolonije. Guverner Pierre de Rigaud, markiz de Vaudreuil-Cavagnial, je 8. septembra 1760 podpisal kapitulacijske člene Montreala. Med pričakovanjem izidov sedemletne vojne v Evropi je Nova Francija postala pod britanskim vojaškim režimom pod vodstvom guvernerja Jamesa Murrayja.<ref name="britannica murray">{{cite web|url=https://www.britannica.com/biography/James-Murray-British-soldier-and-official|title=James Murray: British soldier and official|website=Encyclopedia Britannica|access-date=July 29, 2019|archive-date=March 28, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328203417/https://www.britannica.com/biography/James-Murray-British-soldier-and-official|url-status=live}}</ref> Leta 1762 je poveljnik Jeffery Amherst v bitki pri Signal Hillu končal francosko prisotnost na Novi Fundlandiji. Francija je s pogodbo iz Fontainebleauja na skrivaj odstopila Španiji zahodni del Louisiane in delto reke [[Misisipi]]. Pariška pogodba je 10. februarja 1763 končala vojno. Francija je svoje severnoameriške posesti odstopila Veliki Britaniji. Tako je Francija končala Novo Francijo in zapustila preostalih 60.000 Kanadčanov, ki so se postavili na stran katoliške duhovščine in zavrnili prisego britanski kroni. Ločitev od Francije je sprožila preobrazbo znotraj potomcev Kanadčanov, ki je sčasoma privedla do rojstva novega naroda.<ref>{{cite journal|url=https://www.erudit.org/fr/revues/haf/1958-v12-n2-haf2023/301901ar.pdf|title=Les Canadiens apres la conquete|journal=Revue d'histoire de l'Amérique française|first=Michel|last=Brunet|year=1958|volume=12|archive-date=July 11, 2021|access-date=July 11, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210711205514/https://www.erudit.org/fr/revues/haf/1958-v12-n2-haf2023/301901ar.pdf|url-status=live}}</ref> === Britanska Severna Amerika (1763–1867) === [[File:Province_of_Quebec_1774.gif|thumb|Provinca Quebec leta 1774]] Potem ko so Britanci leta 1763 pridobili Kanado, je britanska vlada v skladu s kraljevo proklamacijo uvedla ustavo za novo pridobljeno ozemlje.<ref>{{cite web|url=http://www.assnat.qc.ca/fr/patrimoine/lexique/proclamation-royale-(1763).html#:~:text=Le%2010%20f%C3%A9vrier%201763%2C%20en,France%20et%20par%20l'Espagne.|publisher=Government of Quebec|title=Proclamation royale (1763)|access-date=July 5, 2021|archive-date=November 7, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107004304/http://www.assnat.qc.ca/fr/patrimoine/lexique/proclamation-royale-(1763).html#:~:text=Le%2010%20f%C3%A9vrier%201763%2C%20en,France%20et%20par%20l'Espagne.|url-status=live}}</ref> Kanadčani so bili podrejeni vladi Britanskega imperija in omejeni na območje doline sv. Lovrenca in otoka Anticosti, imenovano provinca Quebec. Ker so v njihovih južnih kolonijah naraščali nemiri, so se Britanci bali, da bi Kanadčani lahko podprli tisto, kar bo postalo [[ameriška revolucija]]. Da bi si zagotovili zvestobo britanski kroni, sta guverner James Murray in kasneje guverner Guy Carleton spodbujala potrebo po prilagoditvah, kar je privedlo do sprejetja Zakona o Quebecu leta 1774.<ref>{{cite web|title=Quebec Act, 1774|website=The Canadian Encyclopedia|last=Dagenais|first=Maxime|date=May 11, 2020|url=https://thecanadianencyclopedia.ca/en/article/quebec-act|access-date=September 12, 2021|archive-date=September 12, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210912184216/https://thecanadianencyclopedia.ca/en/article/quebec-act|url-status=live}}</ref> Ta zakon je Kanadčanom omogočil, da so si povrnili svoje civilne običaje, se vrnili k seigneuralnemu sistemu, si povrnili nekatere pravice, vključno z uporabo francoščine, in si ponovno prisvojili svoja stara ozemlja: Labrador, Velika jezera, dolino Ohia, območje Illinoisa in indijansko ozemlje.<ref name="Geographers19682">{{cite book|author=Canadian Association of Geographers|url=https://books.google.com/books?id=voYOAAAAQAAJ&pg=PA33|title=Canada: a Geographical Interpretation|publisher=Taylor & Francis|year=1968|isbn=9780458906000|page=33}}</ref> Že leta 1774 je Kontinentalni kongres separatističnih [[Trinajst kolonij|Trinajstih kolonij]] poskušal prepričati Kanadčane za svojo stvar. Vendar pa njihove vojaške enote med [[Invazija na Quebec|invazijo na Quebec]] leta 1775 niso uspele premagati britanske protiofenzive. Večina Kanadčanov je ostala nevtralna, čeprav so se nekateri regimenti povezali z Američani v [[Saratoška kampanja|kampanji pri Saratogi]] leta 1777. Ko so Britanci ob podpisu Pariške pogodbe leta 1783 priznali neodvisnost uporniških kolonij, so Illinois in dolino Ohio prepustili novo ustanovljenim Združenim državam Amerike ter za svojo mejo označili 45. vzporednik, s čimer so drastično zmanjšali velikost Quebeca. Nekateri lojalisti Združenega imperija iz ZDA so se preselili v Quebec in naselili različne regije. Lojalisti, nezadovoljni s pravnimi pravicami v okviru francoskega gosposkega režima, ki je veljal v Quebecu, in ker so želeli uporabljati britanski pravni sistem, na katerega so bili vajeni, so protestirali pri britanskih oblasteh, dokler ni bil sprejet ustavni zakon iz leta 1791, ki je provinco Quebec razdelil na dve ločeni koloniji, začenši od reke Ottawe: Zgornjo Kanado na zahodu (pretežno angloprotestantsko) in Spodnjo Kanado na vzhodu (frankokatoliško). Ozemlje Spodnje Kanade je obsegalo obale reke sv. Lovrenca, Labradorja in otoka Anticosti, ozemlje pa se je raztezalo proti severu do Rupertove dežele, proti jugu, vzhodu in zahodu pa do meja z ZDA, Novim Brunswickom in Zgornjo Kanado. Ustanovitev Zgornje in Spodnje Kanade je lojalistom omogočila življenje po britanskih zakonih in institucijah, medtem ko so Kanadčani lahko ohranili svoje francosko civilno pravo in katoliško vero. Guverner Haldimand je lojaliste odvrnil od mesta Quebec in Montréala, tako da je vsem, ki so bili pripravljeni priseči zvestobo Juriju III., ponudil brezplačno zemljo na severni obali jezera Ontario. Med vojno leta 1812 je Charles-Michel de Salaberry postal junak, ko je kanadske čete popeljal do zmage v bitki pri Chateauguayu. Zaradi te izgube so Američani opustili kampanjo Saint Lawrence, svoj glavni strateški napor za osvojitev Kanade. [[File:Saint-Eustache-Patriotes.jpg|thumb|Bitka pri Saint-Eustacheju je bila zadnja bitka upora v Spodnji Kanadi.]] Postopoma je zakonodajna skupščina Spodnje Kanade, ki je zastopala ljudstvo, prišla v konflikt z višjo oblastjo krone in njenimi imenovanimi predstavniki. Od leta 1791 je vlado Spodnje Kanade kritizirala in izpodbijala Parti canadien. Leta 1834 je Parti canadien predstavila svojih 92 resolucij, političnih zahtev, ki so izražale izgubo zaupanja v britansko monarhijo. Nezadovoljstvo se je stopnjevalo med javnimi srečanji leta 1837 in leta 1837 se je v Spodnji Kanadi začel upor. Leta 1837 sta Louis-Joseph Papineau in Robert Nelson vodila prebivalce Spodnje Kanade k ustanovitvi oborožene skupine, imenovane Patrioti. Leta 1838 so razglasili neodvisnost in zagotovili pravice in enakost vsem državljanom brez diskriminacije.<ref>{{cite web|author=Nelson, Robert|date=February 1838|title=Declaration of Independence of Lower Canada| url=http://en.wikisource.org/wiki/Declaration_of_Independence_of_Lower_Canada|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111107082359/http://en.wikisource.org/wiki/Declaration_of_Independence_of_Lower_Canada|archive-date=November 7, 2011|access-date=February 21, 2010|work=Wikisource}}</ref> Njihova dejanja so povzročila upore v Spodnji in Zgornji Kanadi. Patrioti so zmagali v svoji prvi bitki, bitki pri Saint-Denisu. Vendar so bili neorganizirani in slabo opremljeni, kar je privedlo do njihovega poraza proti britanski vojski v bitki pri Saint-Charlesu in poraza v bitki pri Saint-Eustacheu. Kot odgovor na upore so lorda Durhama prosili, naj izvede študijo in pripravi poročilo, ki bi britanskemu parlamentu ponudilo rešitev.<ref name="durham2">{{cite web|last=Ouellet |first=Fernand|title=Lambton, John George, 1st Earl of Durham|url=http://www.biographi.ca/009004-119.01-e.php?BioId=37606&PHPSESSID=qj23a0tmehl1lulfrlfrhk0c53|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110805103634/http://www.biographi.ca/009004-119.01-e.php?BioId=37606&PHPSESSID=qj23a0tmehl1lulfrlfrhk0c53|archive-date=August 5, 2011|access-date=July 12, 2011|work=Dictionary of Canadian Biography Online}}</ref> Durham je priporočil, da se Kanadčani kulturno [[Asimilacija (sociologija)|asimilirajo]], pri čemer bi bil angleščina njihov edini uradni jezik. Da bi to dosegli, so Britanci sprejeli Zakon o uniji iz leta 1840, ki je združil Zgornjo in Spodnjo Kanado v eno samo kolonijo: provinco Kanada. Spodnja Kanada je postala frankofonska in gosto poseljena vzhodna Kanada, Zgornja Kanada pa anglofonska in redko poseljena zahodna Kanada. Ta unija je bila, kot se ne zdi presenetljivo, glavni vir politične nestabilnosti do leta 1867. Kljub razliki v številu prebivalcev sta vzhodna in zahodna Kanada dobili enako število sedežev v zakonodajni skupščini province Kanada, kar je povzročilo težave z zastopanostjo. Na začetku je bila vzhodna Kanada zaradi večjega števila prebivalcev premalo zastopana. Sčasoma pa je prišlo do množičnega priseljevanja z Britanskega otočja v zahodno Kanado. Ker sta imeli obe regiji še naprej enako zastopanost, je to pomenilo, da je bila zdaj premalo zastopana zahodna Kanada. Vprašanja zastopanosti so bila postavljena pod vprašaj z razpravami o »zastopanosti glede na število prebivalcev«. Približno v tem obdobju si je britansko prebivalstvo prisvojilo izraz Kanadčani, ki se je nanašal na Kanado, njihov kraj bivanja. Francosko prebivalstvo, ki je bilo do takrat »Kanadčani«, se je začelo identificirati s svojo etnično skupnostjo pod imenom »francoski Kanadčani«, saj so bili »Francozi Kanade«.<ref>{{cite web |url=https://www.erudit.org/fr/revues/ijcs/2008-n37-ijcs3714/040800ar.pdf |title=The Only Canadians: Canada's French and the British Connection |language=fr |access-date=22 August 2023}}</ref> Ker je dostop do novih zemljišč ostal problematičen, ker jih je še vedno monopolizirala Château Clique, se je začel eksodus Kanadčanov proti [[Nova Anglija|Novi Angliji]], ki je trajal naslednjih sto let. Ta pojav je znan kot ''velika krvavitev'' in je ogrozil obstoj kanadskega naroda. Množično britansko priseljevanje iz Londona, ki je sledilo neuspelemu uporu, je to še poslabšalo. Da bi se borila proti temu, je Cerkev sprejela politiko maščevanja zibelke. Leta 1844 je bilo glavno mesto province Kanade preseljeno iz Kingstona v Montréal.<ref>{{cite web |publisher=Musée Pointe-à-Callière |url=https://www.youtube.com/watch?v=uCWs7opCrUI |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211213/uCWs7opCrUI |archive-date=December 13, 2021 |url-status=live|title=Montréal, une capitale, un parlement (1844-1849) | date=March 11, 2016 |language=fr |via=YouTube |access-date=September 12, 2021}}{{cbignore}}</ref> Med [[Velika lakota (Irska)|veliko irsko lakoto]] zaradi [[krompir]]ja (1845–1852) je skoraj 100.000 irskih beguncev prešlo skozi karantensko postajo Grosse Isle, mnogi pa so se naselili v Québecu in se vključili v francosko-kanadsko družbo.<ref>{{Cite web |last=Parks Canada Agency |first=Government of Canada |date=2023-04-05 |title=1847: A tragic year at Grosse Île |url=https://parks.canada.ca/lhn-nhs/qc/grosseile/culture/histoire-history/1847 |access-date=2025-01-24 |website=parks.canada.ca |archive-date=December 10, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241210065834/https://parks.canada.ca/lhn-nhs/qc/grosseile/culture/histoire-history/1847 |url-status=live }}</ref> Politični nemiri so dosegli vrhunec leta 1849, ko so anglo-kanadski uporniki požgali stavbo parlamenta v Montréalu po sprejetju zakona o izgubah zaradi upora, zakona, ki je odškodoval francosko-kanadske državljane, katerih lastnina je bila uničena med upori v letih 1837–1838. Ta zakon, ki je nastal na podlagi koalicije Baldwin-La Fontaine in po nasvetu lorda Elgina, je bil pomemben, saj je vzpostavil pojem odgovorne vlade. Leta 1854 je bil ukinjen seigneurialni sistem, zgrajena je bila Grand Trunk Railway in uvedena je bila kanadsko-ameriška pogodba o vzajemnosti. Leta 1866 je bil sprejet ''Civilni zakonik Spodnje Kanade''.<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/fr/article/grand-trunk-railway-of-canada |title=Grand Trunk Railway of Canada |language=fr|first=James|last=Marsh|date=June 3, 2015 |encyclopedia=L'Encyclopédie canadienne}}</ref> === Tradicionalni Québec (1867–1960) === [[File:George-Etienne Cartier.jpg|thumb|upright|George-Étienne Cartier, sopredsednik vlade iz vzhodne Kanade in oče konfederacije]] Leta 1864 so se na konferenci v Charlottetownu in konferenci v Quebecu začela pogajanja o Kanadski konfederaciji med provincami Kanada, Novi Brunswickom in Novo Škotsko. Potem ko se je boril kot domoljub, je George-Étienne Cartier vstopil v politiko province Kanada in postal eden od sopredsednikov vlade ter zagovornik združitve britanskih severnoameriških provinc. Postal je vodilna osebnost na konferenci v Quebecu, na kateri so bile sprejete ''Quebeške resolucije'', temelj Kanadske konfederacije.<ref>{{cite web|publisher=Bibliothèque et Archives Canada|url=http://www.collectionscanada.gc.ca/confederation/023001-7104-f.html|title=Résolutions de la Conférence de Québec - octobre 1864|access-date=September 12, 2021|archive-date=November 26, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191126180618/http://www.collectionscanada.gc.ca/confederation/023001-7104-f.html|url-status=live}}</ref> Priznan kot oče konfederacije se je uspešno zavzemal za ustanovitev province Quebec, ki je bila sprva sestavljena iz zgodovinskega srca ozemlja francosko-kanadskega naroda in kjer bi Francozi Kanadčani najverjetneje ohranili status večine. Po londonski konferenci leta 1866 so bile ''Quebeške resolucije'' izvedene kot ''Zakon o britanski Severni Ameriki'' iz leta 1867 in so začele veljati 1. julija 1867, s čimer je bila ustanovljena Kanada, sestavljena iz štirih ustanovnih provinc: Novi Brunswick, Nova Škotska, Ontario in Québec. Zadnji dve sta nastali z delitvijo province Kanada in sta uporabili stare meje Spodnje Kanade za Quebec in Zgornje Kanade za Ontario. 15. julija 1867 je Pierre-Joseph-Olivier Chauveau postal prvi premier Quebeca. Med koncem 19. in koncem 20. stoletja je bil Montréal najbolj naseljeno mesto v Kanadi in Quebecu, vključno z njegovimi gospodarskimi in kulturnimi središči. Kot tak je bil pogosto med prvimi, ki so sprejeli nove tehnologije. Leta 1861 je uvedel prvi kanadski sistem javnega prevoza s tramvaji na konjsko vprego,<ref>{{Cite web |title=BAnQ numérique |url=http://numerique.banq.qc.ca/ |access-date=2025-07-10 |website=numerique.banq.qc.ca |language=fr |archive-date=September 3, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210903121050/https://numerique.banq.qc.ca/ |url-status=live }}</ref> leta 1878 je začel telefonsko storitev,<ref>{{Cite web |last=admin |date=2006-12-15 |title=premier téléphone |url=https://grandquebec.com/montreal-histoire/telephone-montreal/ |access-date=2025-07-10 |website=Voyage à travers le Québec |language=fr-FR |archive-date=August 27, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250827072237/https://grandquebec.com/montreal-histoire/telephone-montreal/ |url-status=live }}</ref> leta 1885 pa je dobil elektriko.<ref>{{Cite web |title=Les années pionnières – 1878-1897 {{!}} Histoire de l'électricité au Québec |url=https://www.hydroquebec.com/histoire-electricite-au-quebec/chronologie/annees-pionnieres.html |access-date=2025-07-10 |website=Hydro-Québec |language=fr |archive-date=June 23, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250623040602/https://www.hydroquebec.com/histoire-electricite-au-quebec/chronologie/annees-pionnieres.html |url-status=live }}</ref> Novi [[dominion]] se je hitro začel zanimati za ekspanzionizem, zlasti proti zahodu, in leta 1870 odkupil Rupertovo zemljo od družbe Hudson's Bay. Leta 1885 se je boril proti frankofonskim [[Métisi|Métisom]] v severozahodnem uporu in ni podelil pomilostitve Louisu Rielu, njihovemu vodji, potem ko je bil obsojen na smrt. Zaradi tega je več quebeških liberalnih in konservativnih poslancev iz jeze ustanovilo Parti National. To je v kombinaciji z vprašanjem šol v Manitobi pripomoglo tudi k temu, da je spodbujanje in obramba pravic francoskih Kanadčanov postala pomembna skrb. Klerikonacionalisti, ki so postopoma pridobivali na priljubljenosti – spodbujali so trojni ideal katolicizma, francoščine in podeželskega življenja, poleg drugih tradicionalnih vrednot (npr. tradicionalne spolne vloge, odpor proti kulturni asimilaciji, antiprogresivizem, hierarhija) – in imeli pomemben vpliv vse do 1960-ih.<ref>{{cite web |title=Le nationalisme canadien-francais |url=https://www.alloprof.qc.ca/fr/eleves/bv/histoire/le-nationalisme-canadien-francais-h1401 |access-date=July 5, 2021 |publisher=Allo Prof |archive-date=July 9, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210709183332/https://www.alloprof.qc.ca/fr/eleves/bv/histoire/le-nationalisme-canadien-francais-h1401 |url-status=live }}</ref> Montréal je nadaljeval s širitvijo in novimi napredki z uvedbo tramvajev leta 1892, kolesa in avtomobili pa so se naselili po cestah v 1890-ih oziroma 1900-ih. Medtem je kanadski parlament leta 1898 razširil Quebec z uvedbo Zakona o razširitvi meja Quebeca iz leta 1898, ki je Quebecu dal del Rupertove dežele.<ref>{{cite web |last=Wherrett |first=Jill |date=February 1996 |title=ABORIGINAL PEOPLES AND THE 1995 QUEBEC REFERENDUM: A SURVEY OF THE ISSUES |url=http://www.parl.gc.ca/information/library/PRBpubs/bp412-e.htm#B |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060613195221/http://www.parl.gc.ca/information/library/PRBpubs/bp412-e.htm#B |archive-date=June 13, 2006}}</ref> Pod okriljem katoliške cerkve in političnim delovanjem Henrija Bourasse so nastali simboli francosko-kanadskega nacionalnega ponosa, kot sta zastava ''Carillon'' in ''[[O Canada]]'' – domoljubna pesem, napisana za dan svetega Janeza Krstnika. Številne organizacije so nato posvetile potrditev francosko-kanadskega ljudstva, vključno s ''caisses populaires Desjardins'' leta 1900, [[Montreal Canadiens|Club de hockey Canadien]] leta 1909, ''Le Devoir'' leta 1910, Congress on the French language in Canada leta 1912 in ''L'Action nationale'' leta 1917. Leta 1909 je quebeška vlada sprejela zakon, ki je v Quebecu zavezal k predelavi lesa in celuloze, kar je upočasnilo Veliko krvavitev, saj je Quebecu omogočilo, da je svoje končne izdelke namesto svojih delavcev izvažal v ZDA.<ref>{{Cite web |title=Adoption d'une loi sur l'exportation du bois |url=http://bilan.usherbrooke.ca/bilan/pages/evenements/172.html |access-date=August 4, 2021 |publisher=University of Sherbrooke |language=fr |archive-date=July 9, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210709185632/http://bilan.usherbrooke.ca/bilan/pages/evenements/172.html |url-status=live }}</ref> Leta 1910 je Armand Lavergne sprejel Lavergnejev zakon, prvo jezikovno zakonodajo v Quebecu, ki je zahtevala uporabo francoščine poleg angleščine na vozovnicah, dokumentih, računih in pogodbah, ki so jih izdala prometna in javna podjetja. V tistem času so podjetja le redko priznavala večinski jezik Quebeca. To gibanje je morda zagotovilo, da se je proti ontarijskemu predpisu 17 (1912–1927) borilo vse do njegove razveljavitve. Leta 1912 je kanadski parlament sprejel Zakon o razširitvi meja Quebeca iz leta 1912, s katerim je Quebec dobil svojo končno razširitev: še en del Rupertove dežele, imenovan okrožje Ungava.<ref name="Morantz20022">{{cite book |author=Toby Elaine Morantz |url=https://books.google.com/books?id=SLPxHz4tHUUC&pg=PA133 |title=The White Man's Gonna Getcha: The Colonial Challenge to the Crees in Québec |year=2002 |publisher=McGill-Queens |isbn=978-0-7735-2299-2 |page=133}}</ref> Meje Quebeca so se zdaj srečevale s Hudsonovim prelivom in se nejasno prepletale z mejami [[Labrador]]ja. Ko je leta 1914 izbruhnila [[prva svetovna vojna]], je bila Kanada samodejno vpletena in mnogi angleško govoreči Kanadčani so se prijavili kot prostovoljci. Ker pa niso čutili enake povezave z Britanskim imperijem in ni bilo neposredne grožnje Kanadi, večina francosko govorečih Kanadčanov ni videla razloga za boj. Do konca leta 1916 so žrtve in upadajoče število prostovoljcev začeli povzročati težave z okrepitvami. Po ogromnih težavah v zvezni vladi, ker je skoraj vsak francosko govoreči poslanec nasprotoval vpoklicu, medtem ko so ga skoraj vsi angleško govoreči poslanci podpirali, je Zakon o vojaški službi iz leta 1917 29. avgusta 1917 postal zakon.<ref name="Conscription au Canada">{{cite web|url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/fr/article/conscription|title=Conscription au Canada|website=The Canadian Encyclopedia|date=May 6, 2021|access-date=July 13, 2021|archive-date=June 24, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624151047/https://thecanadianencyclopedia.ca/fr/article/conscription|url-status=live}}</ref> Francosko govoreči Kanadčani so leta 1917 protestirali v krizi vpoklica, kar je privedlo do nemirov v Quebecu. Leta 1919 je bila po pokrajinskem referendumu sprejeta prepoved žganih pijač.<ref>{{cite web |title=Les années de la prohibition |url=https://www.saq.com/fr/contenu/inspiration/reportages/annees-prohibition |website=www.saq.com |access-date=13 March 2023 |language=fr |archive-date=March 13, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230313154745/https://www.saq.com/fr/contenu/inspiration/reportages/annees-prohibition |url-status=live }}</ref> Leta 1920 je Montréal gostil prvo javno radijsko oddajo v Kanadi. Leta 1921 je bila prohibicija odpravljena z zakonom o alkoholnih pijačah, ki je ustvaril SAQ in vladi omogočil nadzor nad prodajo alkohola. To je povzročilo, da je imel Quebec najkrajšo in najlažjo prohibicijo v Severni Ameriki, hkrati pa je imel ogromne dobičke od prodaje alkohola turistom. Ker lokacija meje med Kanado in Labradorjem ni bila nikoli jasna, se je leta 1927 zbral britanski sodni odbor Tajnega sveta, da bi sestavil sklep. Vendar quebeška vlada sodbe ni priznala, kar je povzročilo mejni spor, ki še vedno traja. Leta 1931 je bil sprejet ''Westminstrski statut'', ki je potrdil avtonomijo dominionov – vključno s Kanado in njenimi provincami – od Združenega kraljestva, pa tudi njihovo svobodno združevanje v [[Skupnost narodov|Commonwealthu narodov]].<ref>{{cite web|url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/fr/article/statut-de-westminster|title=Statut de Westminster|website=The Canadian Encyclopedia|date=April 29, 2020|access-date=July 13, 2021|archive-date=July 12, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210712185721/https://www.thecanadianencyclopedia.ca/fr/article/statut-de-westminster|url-status=live}}</ref> V 1930-ih je quebeško gospodarstvo prizadela [[Velika gospodarska kriza|velika depresija]], ker je močno zmanjšala povpraševanje ZDA po quebeškem izvozu. Med letoma 1929 in 1932 se je stopnja brezposelnosti povečala z 8 % na 26 %. V poskusu, da bi to odpravila, je quebeška vlada sprejela infrastrukturne projekte, kampanje za kolonizacijo oddaljenih regij, finančno pomoč kmetom in Secours Directs – predhodnika kanadskega zavarovanja za primer brezposelnosti. Slabe možnosti dela v ZDA so dokončno končale tudi ''veliko krvavitev'' (''Grande Hémorragie''). [[File:Maurice Duplessis.jpg|thumb|upright|Maurice Duplessis, premier Quebeca od leta 1936 do 1939 in med obdobjem Grande Noirceur. Umrl je leta 1959.]] Francoski Kanadčani so med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] še vedno nasprotovali vpoklicu. Ko je Kanada septembra 1939 napovedala vojno, se je zvezna vlada zavezala, da ne bo vpoklicala vojakov za služenje v tujini. Med vojno je vse več angleških Kanadčanov izrazilo podporo vpoklicu, kljub odločnemu nasprotovanju francoske Kanade. Po anketi leta 1942, ki je pokazala, da je 73 % prebivalcev Quebeca proti vpoklicu, medtem ko je bilo v vseh drugih provinci 80 % ali več za vpoklic, je zvezna vlada sprejela zakon 80, ki je dovoljeval vpoklic za služenje v tujini. Med krizo naborništva leta 1944 se je pojavil ''Bloc Populaire'', ki se je boril proti naborništvu. Očitne razlike med vrednotami francoske in angleške Kanade so popularizirale izraz ''Two Solitudes'' (Dve samoti). Po krizi naborništva se je Maurice Duplessis iz Nacionalne unije (''Union Nationale'') ponovno povzpel na oblast. Njegova vlada je poudarjala kleronacionalistične vrednote in izvajala konservativne politike, znane kot ''Grande Noirceur''. Te so vključevale obrambo pokrajinske avtonomije, spodbujanje katoliške in frankofonske dediščine Quebeca ter dajanje prednosti kapitalizmu ''laissez-faire'' pred nastajajočo državo blaginje. Vendar pa je francosko-kanadska družba s pospešenimi večjimi spremembami, kot so pojav televizije, baby boom, delavski konflikti, elektrifikacija podeželja, nastanek srednjega razreda, eksodus in urbanizacija podeželja, širitev univerz in birokracije, ustvarjanje avtocest ter renesansa literature in poezije, začela razvijati nove ideologije in težnje. === Sodobni Quebec (1960–danes) === [[File:Maitres chez nous 1962.jpg|upright=1.1|thumb|"{{lang|fr|Maîtres chez nous}}" (»Gospodarji pri nas«) je bil volilni slogan Liberalne stranke med volitvami leta 1962.]] Tiha revolucija je bila intenzivno obdobje modernizacije, sekularizacije in socialnih reform, kjer so francosko-kanadski državljani močno izrazili zaskrbljenost in nezadovoljstvo zaradi svojega slabšega socialno-ekonomskega položaja in kulturne asimilacije frankofonskih manjšin v provincah z angleško večino. To je povzročilo oblikovanje sodobne quebeške identitete in quebeškega nacionalizma.<ref>{{cite web| url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/fr/article/relations-francophones-anglophones|title=Relations francophones-anglophones|website=L'Encyclopédie Canadienne|date=March 4, 2015}}</ref> Leta 1960 je na oblast prišla Liberalna stranka Jeana Lesagea z dvosedežno večino, potem ko je vodila kampanjo s sloganom »Čas je, da se stvari spremenijo«. Ta vlada je temeljito prestrukturirala quebeške institucije in ustvarila sodobno socialno državo z novimi ministrstvi za izobraževanje, socialne zadeve in gospodarski razvoj. Ustanovila je CDPQ, Ministrstvo za izobraževanje, OQLF, Régie des rentes in Société générale de financement ter posodobila delovni zakonik in Ministrstvo za socialne zadeve. Leta 1962 je vlada razpustila finančne sindikate na ulici Saint Jacques v Montréalu, da bi oslabila vpliv tradicionalnih angleško-kanadskih gospodarskih elit. Prav tako leta 1962 je minister za naravne vire René Lévesque vodil nacionalizacijo zasebnih elektroenergetskih podjetij v Québecu, da bi ustvaril enotni Hydro-Québec. Ta obsežen projekt je bil ocenjen na več kot 600 milijonov dolarjev za prevzem enajstih podjetij.<ref>{{cite web |title=Radio-Canada.ca / R D I / ZONE LIBRE |url=https://ici.radio-canada.ca/actualite/zonelibre/03-04/electricite.asp |website=ici.radio-canada.ca |access-date=13 March 2023 |archive-date=March 13, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230313153241/https://ici.radio-canada.ca/actualite/zonelibre/03-04/electricite.asp |url-status=live }}</ref> Tiha revolucija je bila še posebej značilna po sloganu Liberalne stranke iz leta 1962 ''Gospodarji v svoji hiši'', ki je angloameriškim konglomeratom, ki so prevladovali v gospodarstvu in naravnih virih, napovedal kolektivno voljo po svobodi francosko-kanadskega ljudstva. Zaradi spopadov med nižjo duhovščino in laiki so državne institucije začele opravljati storitve brez pomoči cerkve, mnogi deli civilne družbe pa so postali bolj sekularni. Leta 1965 je Kraljeva komisija za dvojezičnost in bikulturalizem napisala predhodno poročilo, v katerem je poudarila edinstven značaj Quebeca in spodbujala odprti federalizem, politično stališče, ki Quebecu zagotavlja minimalno upoštevanje.[101][102] Da bi Quebecu med njegovo tiho revolucijo nudil prednost, je Lester B. Pearson sprejel politiko odprtega federalizma. Leta 1966 je bila Nacionalna unija ponovno izvoljena in nadaljevala z večjimi reformami. [[File:De Gaule 13a 19670624 3543 2383.jpg|thumb|[[Charles De Gaulle]] (1890–1970) ob razstavi Expo 1967, Chemin du Roy, Sainte-Anne-de-la-Pérade]] Leta 1967 je René Lévesque v svojem manifestu ''Option Quebec'' predstavil koncept suverenosti-združitve, v katerem je predlagal politično neodvisnost z gospodarskim partnerstvom, vključno s skupno valuto, prosto trgovino in skupnimi institucijami. To je sprožilo ustavno razpravo o politični prihodnosti province, saj je nasprotovalo federalističnim in suverenističnim doktrinam. Sestanki generalnih stanov francoske Kanade leta 1967 so pomenili prelomnico, ko so se odnosi med Quebecom in drugimi frankofonskimi deli Kanade pretrgali. To je močno prizadelo obe strani, saj je razbilo pankanadsko francosko-kanadsko identiteto, ki je obstajala pred tem, na: quebeški nacionalizem in več manjšinskih frankofonskih skupin drugod. Prav tako leta 1967 je francoski predsednik [[Charles de Gaulle]] obiskal Quebec, da bi se udeležil razstave Expo 67. Tam je nagovoril množico več kot 100.000 ljudi in imel govor, ki se je končal z vzklikom: »Naj živi svobodni Quebec«. Ta deklaracija je imela globok vpliv na Quebec, saj je okrepila cvetoče moderno gibanje za suverenost Quebeca in povzročila diplomatsko krizo med Francijo in Kanado. Po tem so se razvile različne civilne skupine, ki so se včasih soočale z javno oblastjo, na primer med oktobrsko krizo leta 1970.<ref name="Tetley2006AppendixD2">{{Cite book |last=Tetley |first=William |author-link= |url=https://www.mcgill.ca/maritimelaw/crisis/ |title=The October Crisis, 1970: An Insider's View |publisher=McGill-Queen's University Press |year=2006 |isbn=978-0-7735-3118-5 |chapter=Appendix D: The Crisis per se (in chronological order&nbsp;— October 5, 1970, to December 29, 1970) – English text |oclc=300346822 |access-date=August 22, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090614020742/http://www.mcgill.ca/maritimelaw/crisis/ |archive-date=June 14, 2009 |url-status=dead}}</ref> Leta 1968 so se razredni konflikti in spremembe miselnosti okrepili. Tudi quebeški umetniki so začeli slaviti svojo posebno identiteto: Michel Tremblayjeva igra ''Les Belles-sœurs'' iz leta 1968 je uzakonila ''joual'' (delavsko quebeško francoščino) kot literarni jezik,<ref>{{Cite web |title=Incohérer pour exister : les débuts du joual littéraire {{!}} Revue Verbatim |url=https://revueverbatim.ca/numero1/aprahamian |access-date=2025-08-03 |website=revueverbatim.ca |archive-date=August 3, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250803042142/http://www.revueverbatim.ca/numero1/aprahamian |url-status=live }}</ref> kantavtorji, kot sta Félix Leclerc in Gilles Vigneault, so začeli nov slog quebeške popularne glasbe,<ref>{{Cite web |title=Les métamorphoses de la chanson québécoise : l'ère des chansonniers et l'éclosion de la musique populaire - Le début d'un temps nouveau |url=https://www.larevolutiontranquille.ca/fr/lere-des-chansonniers.php |access-date=2025-08-03 |website=www.larevolutiontranquille.ca |language=fr-CA |archive-date=August 6, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250806180235/https://larevolutiontranquille.ca/fr/lere-des-chansonniers.php |url-status=live }}</ref> in začeli so nastajati številni lokalni filmi. Leta 1969 je bil sprejet zvezni zakon o uradnih jezikih, ki je uvedel jezikovni kontekst, ki je spodbujal razvoj Quebeca.<ref>{{cite web |date=February 6, 2018 |title=Grandeur et misère de l'utopie bilingue au Canada |url=https://www.ledevoir.com/opinion/idees/519398/grandeur-et-misere-de-l-utopie-bilingue-au-canada |website=Le Devoir}}</ref> Leta 1973 je liberalna vlada Roberta Bourasse začela projekt ''James Bay'' na reki La Grande. Leta 1974 je sprejela zakon o uradnem jeziku, s katerim je francoščina postala uradni jezik Quebeca. Leta 1975 je vzpostavila ''Listino človekovih pravic in svoboščin'' ter sporazum James Bay in severnega Quebeca. [[File:René Lévesque BAnQ (restored).jpg|thumb|upright=.8|René Lévesque (1922–1987), eden od arhitektov tihe revolucije in premier prve moderne suverenistične vlade Quebeca]] Prva moderna suverenistična vlada Quebeca, ki jo je vodil René Lévesque, se je uresničila, ko je Parti Québécois prišla na oblast na splošnih volitvah v Quebecu leta 1976. Naslednje leto je začela veljati Listina francoskega jezika, ki je povečala uporabo francoščine. Med letoma 1966 in 1969 je generalni stan francoske Kanade potrdil, da je zvezna država Quebec temeljno politično okolje naroda in da ima pravico do samoodločbe.<ref>{{cite book|title=Déclaration préliminaire sur le droit d'autodétermination|date=November 24, 1967}}</ref><ref>{{cite web|publisher=États généraux du Canada français| url=http://bibnum2.banq.qc.ca/bna/actionnationale/src/1968/02/03/02/1968-02-03-02.pdf |title=Débats sur la déclaration préliminaire : Partage des opinions|via= Bibliothèque et Archives nationales du Québec|date=November 1967}}</ref> Na referendumu leta 1980 o suverenosti in pridružitvi je bilo 40 % za, 60 % pa proti. Po referendumu se je Lévesque vrnil v Ottawo, da bi nadaljeval pogajanja o ustavnih spremembah. 4. novembra 1981 je bil sklenjen ''Kitchen Accord''. Delegacije ostalih devetih provinc in zvezne vlade so dosegle dogovor v odsotnosti quebeške delegacije, ki je odšla za noč. Zaradi tega je državni zbor zavrnil priznanje novega ustavnega zakona iz leta 1982, ki je prevzel kanadsko ustavo in jo spremenil. Spremembe iz leta 1982 veljajo za Quebec, čeprav Quebec z njimi ni nikoli soglašal.<ref>{{cite encyclopedia|title=Constitution, Patriation of|encyclopedia=The Canadian Encyclopedia|url=http://thecanadianencyclopedia.ca/en/article/patriation-of-the-constitution/|last=Sheppard|first=Robert|date=May 4, 2020|access-date=September 19, 2017|archive-date=January 2, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102145936/http://thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0001869|url-status=live}}</ref> Med letoma 1982 in 1992 se je odnos quebeške vlade spremenil in dal prednost reformi federacije. Poskusi ustavnih sprememb vlad Mulroneyja in Bourasse so se končali z neuspehom s sporazumom Meech Lake leta 1987 in sporazumom Charlottetown leta 1992, kar je privedlo do ustanovitve Bloc Québécois. Neuspehi so leta 1994 privedli tudi do ponovne izvolitve stranke Parti Québécois in vrnitve na oblast Jacquesa Parizeauja, ki je obljubil, da bo v enem letu po volitvah izvedel referendum o suverenosti. Leta 1995 je Parizeau razpisal referendum o neodvisnosti Quebeca od Kanade. To posvetovanje se je končalo s tesnim izidom: 50,6 % »ne« in 49,4 % »da« (omeniti velja, da je več kot 60 % frankofonov glasovalo »za« in več kot 90 % anglofonov »ne«).<ref name="1995 facts2">{{cite web|last=Directeur général des élections du Québec|title=Référendum de 1995| url=http://www.quebecpolitique.com/elections-et-referendums/referendums-quebecois/referendum-de-1995/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110808031154/http://www.quebecpolitique.com/elections-et-referendums/referendums-quebecois/referendum-de-1995/|archive-date=August 8, 2011|access-date=June 29, 2011|work=Information and results|publisher=Quebec Politic}}</ref> Leta 1996 je zvezna vlada začela program sponzorstva za povečanje prepoznavnosti zvezne oblasti v Quebecu. Leta 2000 je kanadski parlament po odločitvi vrhovnega sodišča Kanade o referenčni secesiji Quebeca sprejel pravni okvir, imenovan Zakon o jasnosti, v okviru katerega so vlade ukrepale na drugem referendumu. Leta 2002 sta komisija Gomery in mediji razkrili program sponzorstva, v katerem je bilo nezakonito porabljenih 539.000 dolarjev, dobro povezane agencije pa so prejele milijone za minimalno delo. Ta škandal je prispeval k porazu liberalcev na zveznih volitvah leta 2006.[126] 30. oktobra 2003 je državni zbor soglasno potrdil, da "prebivalci Quebeca tvorijo narod". 27. novembra 2006 je spodnji dom parlamenta simbolično izjavil, da "ta dom priznava, da Quebečani tvorijo narod znotraj združene Kanade".<ref>{{cite web |work=Hansard |title=39th Parliament, 1st Session; No. 087 |date=November 27, 2006 |url=http://www.parl.gc.ca/HousePublications/Publication.aspx?DocId=2544166&File=0&Language=E&Mode=1&Parl=39&Pub=hansard&Ses=1#SOB-1798651 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131002113653/http://www.parl.gc.ca/HousePublications/Publication.aspx?DocId=2544166&File=0&Language=E&Mode=1&Parl=39&Pub=hansard&Ses=1#SOB-1798651 |archive-date=October 2, 2013}}</ref> Leta 2007 je bila Parti Québécois v državnem zboru potisnjena nazaj v uradno opozicijo, pri čemer je vodila liberalna stranka. Med kanadskimi zveznimi volitvami leta 2011 so volivci Quebeca zavrnili Bloc Québécois v korist prej manjše Nove demokratske stranke (NDP). Ker je logotip NDP oranžen, so to poimenovali »oranžni val«. Leta 2012 je Liberalna stranka pod vodstvom Jeana Charesta napovedala zvišanje šolnin za študente. To je sprožilo večmesečne proteste, v katerih je sodelovalo več kot 300.000 študentov, znane kot ''Javorjeva pomlad'', kar je na koncu privedlo do ukinitve zvišanj. Delno zaradi tega je Liberalna stranka izgubila naklonjenost, kar je leta 2012 omogočilo, da je Parti Québécois ponovno prevzela oblast, njena voditeljica Pauline Marois pa je postala prva ženska premierka Quebeca. Liberalna stranka Quebeca se je nato leta 2014 vrnila na oblast. Nato je leta 2018 na splošnih pokrajinskih volitvah zmagala koalicija Avenir Québec (CAQ).<ref>{{cite web |last1=International |first1=Radio Canada |title=Quebec's provincial election: What does it signal for Canada, maybe the world? |url=https://www.rcinet.ca/en/2018/10/04/quebecs-provincial-election-what-does-it-signal-for-canada-maybe-the-world/ |website=RCI {{!}} English |date=4 October 2018 |access-date=May 24, 2023 |archive-date=May 24, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230524192416/https://www.rcinet.ca/en/2018/10/04/quebecs-provincial-election-what-does-it-signal-for-canada-maybe-the-world/ |url-status=live }}</ref> Med letoma 2020 in 2021 je Quebec sprejel ukrepe proti pandemiji COVID-19. Leta 2022 je CAQ, ki ga je vodil quebeški premier François Legault, na splošnih pokrajinskih volitvah povečal svojo parlamentarno večino. Leta 2025 so Quebečani po uvedbi carin in agresivni retoriki ameriškega predsednika Donalda Trumpa zmanjšali svoja potovanja v ZDA, prepovedali prodajo ameriškega alkohola in nekoliko zmanjšali osebne nakupe ameriških izdelkov.<ref>{{Cite AV media |url=https://www.tvanouvelles.ca/2025/05/31/les-consommateurs-ne-boycottent-pas-tant-que-ca-les-produits-americains-a-lepicerie |title=Les consommateurs ne boycottent pas tant que ça les produits américains à l'épicerie |date=2025-05-31 |last=Beaudoin |first=Yannick |access-date=2025-07-10 |via=www.journaldemontreal.com |archive-date=July 21, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250721155640/https://www.tvanouvelles.ca/2025/05/31/les-consommateurs-ne-boycottent-pas-tant-que-ca-les-produits-americains-a-lepicerie |url-status=live }}</ref> === Teritorialni razvoj (18. stoletje–danes) === <gallery widths="150px" heights="100px" class="center" caption="Territorial evolution of Quebec"> File:Canada (New France) Location Map.svg|Kanada v 18. stoletju File:Province of Quebec 1763, 1774, 1784.gif|Provinca Quebec od 1763 do 1783 File:Évolution territoriale du Bas-Canada.gif|Spodnja Kanada od 1791 do 1841 (domoljubna vojna leta 1837, vzhodna Kanada leta 1841) File:Évolution territoriale du Québec.gif|Quebec od 1867 do 1927 File:Disputed territory between Quebec and Labrador map-blank.svg|Quebec danes. Quebec (v modri barvi) ima mejni spor z Labradorjem (v rdeči barvi) </gallery> == Geografija == [[File:Map_of_Quebec.png|thumb|Zemljevid Quebeca]] Quebec, ki je v vzhodnem delu Kanade, zavzema ozemlje, ki je skoraj trikrat večje od Francije.<ref>{{cite web|author=Institut de la statistique du Québec |title=Comparaison entre la superficie du Québec et celle de divers pays |trans-title=Comparison between the area of Quebec and various countries|url=http://www.stat.gouv.qc.ca/jeunesse/territoire/compa_superf_pays.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808030517/http://www.stat.gouv.qc.ca/jeunesse/territoire/compa_superf_pays.htm|archive-date=August 8, 2011|access-date=July 4, 2011|publisher=Government of Quebec|language=fr}}</ref> Obsega površino 1,5 milijona kvadratnih kilometrov, njegove meje pa so dolge več kot 12.000 km. Večina Quebeca je zelo redko poseljena. Najbolj poseljena fiziografska regija je nižavje Velikih jezer in sv. Lovrenca. Kombinacija bogatih tal in relativno toplega podnebja nižavja naredi to dolino najbolj plodno kmetijsko območje Quebeca. Podeželski del pokrajine je razdeljen na ozke pravokotne parcele, ki se raztezajo od reke in segajo v čas seigneurialnega sistema. [[File:Chutes_à_Michel.jpg|left|thumb|Michelovi slapovi na reki Ashuapmushuan v Saint-Félicienu, Saguenay–Lac-Saint-Jean]] Topografija Quebeca se od regije do regije zelo razlikuje zaradi različne sestave tal, podnebja in bližine vode. Več kot 95 % ozemlja Quebeca, vključno s polotokom [[Labrador]], leži znotraj [[Kanadski ščit|Kanadskega ščita]].<ref name="naturalhistory2">{{cite web|title=Natural History of Quebec|url=http://redpath-museum.mcgill.ca/Qbp/Natural%20History/nat_hist.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110706185133/http://redpath-museum.mcgill.ca/Qbp/Natural%20History/nat_hist.html|archive-date=July 6, 2011|access-date=June 22, 2011|work=A description of the natural history of the province|publisher=McGill University}}</ref> Na splošno gre za precej raven in izpostavljen gorat teren, prepreden z višjimi točkami, kot so Laurentsko gorovje v južnem Quebecu, Otiško gorovje v osrednjem Quebecu in Torngatsko gorovje blizu zaliva Ungava. Medtem ko se nizko- in srednje visoki vrhovi raztezajo od zahodnega Quebeca do skrajnega severa, se višje gore pojavljajo v regiji Capitale-Nationale na skrajnem vzhodu. Najvišja točka Quebeca s 1652 metri je Mont d'Iberville, v angleščini znan kot Mount Caubvick.<ref>{{cite web|date=November 1, 2004|title=Mont D'Iberville, Québec/Newfoundland|url=http://www.peakbagger.com/peak.aspx?pid=5968|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110807070459/http://www.peakbagger.com/peak.aspx?pid=5968|archive-date=August 7, 2011|publisher=PeakBagger}}</ref> V delu ščita, ki je na polotoku Labrador, skrajno severna regija Nunavik vključuje polotok Ungava in je sestavljena iz ravne arktične [[tundra|tundre]], v kateri živijo večinoma [[Inuiti]]. Južneje sta ekoregija [[tajga|tajge]] Vzhodnokanadskega ščita in gozdovi Osrednjekanadskega ščita. Apalaška regija ima ozek pas starodavnih gora vzdolž jugovzhodne meje Quebeca. Quebec ima eno največjih svetovnih rezerv sladke vode,{{sfn|Ministry of Environment of Quebec|2002|p=5}} ki zavzema 12 % njene površine in predstavlja 3 % svetovne obnovljive sladke vode.<ref>{{cite news|last=Boyer |first=Marcel|date=January 12, 2008|title=11 idées pour changer le Québec|language=fr|newspaper=Le Journal de Montréal|url=http://www.iedm.org/main/show_editorials_fr.php?editorials_id=604|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120325020028/http://www.iedm.org/fr/node/2904|archive-date=March 25, 2012}}</ref> Več kot pol milijona jezer in 4500 rek se izliva v [[Atlantski ocean]] skozi zaliv sv. Lovrenca in [[Arktični ocean]], skozi zalive James, Hudson in Ungava. Največje celinsko vodno telo je rezervoar Caniapiscau; jezero Mistasini je največje naravno jezero.<ref name="CTQ-resC2">{{cite web|author=Commission de toponymie du Québec|title=Réservoir de Caniapiscau|url=http://www.toponymie.gouv.qc.ca/ct/ToposWeb/fiche.aspx?no_seq=150506|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110920115448/http://www.toponymie.gouv.qc.ca/ct/ToposWeb/fiche.aspx?no_seq=150506|archive-date=September 20, 2011|access-date=July 10, 2010|publisher=Government of Quebec|language=fr}}</ref> [[Reka svetega Lovrenca]] ima nekaj največjih notranjih atlantskih pristanišč na svetu. Od leta 1959 [[morska pot sv. Lovrenca]] zagotavlja plovno povezavo med Atlantskim oceanom in Velikimi jezeri. Javna zemljišča Quebeca pokrivajo približno 92 % njegovega ozemlja, vključno s skoraj vsemi vodnimi telesi. Zavarovana območja je mogoče razvrstiti v približno dvajset različnih pravnih oznak (npr. izjemni gozdni ekosistem, zaščiteno morsko okolje, [[narodni park]], rezervat biotske raznovrstnosti, rezervat za prostoživeče živali, cona nadzorovanega izkoriščanja (ZEC) itd.).<ref name="definition2">{{cite web|title=Protected areas in Quebec|url=http://www.mddefp.gouv.qc.ca/biodiversite/aires_protegees/aires_quebec.htm#def|access-date=December 7, 2013|publisher=Ministry of Sustainable Development, Environment, Wildlife and Parks|archive-date=December 13, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213201813/http://www.mddefp.gouv.qc.ca/biodiversite/aires_protegees/aires_quebec.htm#def|url-status=dead}}</ref> Danes je v Quebecu več kot 2500 območij zavarovanih območij. Leta 2013 zavarovana območja predstavljajo 9,14 % ozemlja Quebeca.<ref name="register2">{{cite web|title=Register of protected areas|url=http://www.mddefp.gouv.qc.ca/biodiversite/aires_protegees/registre/index.htm#historic|access-date=December 7, 2013|publisher=Ministry of Development Sustainable, Environment, Wildlife and Parks|archive-date=December 13, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213201621/http://www.mddefp.gouv.qc.ca/biodiversite/aires_protegees/registre/index.htm#historic|url-status=dead}}</ref> Ekološka klasifikacija ozemlja Quebeca, ki jo je leta 2021 določilo Ministrstvo za gozdove, prostoživeče živali in parke, je predstavljena v 9 ravneh in vključuje raznolikost kopenskih ekosistemov po celotnem Quebecu, pri čemer upošteva tako značilnosti vegetacije (fiziognomija, struktura in sestava) kot tudi fizično okolje (relief, geologija, geomorfologija, hidrografija). === Podnebje === Na splošno je podnebje Quebeca hladno in vlažno, z nihanji, ki jih določajo vplivi zemljepisne širine, morja in nadmorske višine.<ref name="climat2">{{cite web|title=Climat au Québec|url=http://www.environnement.gouv.qc.ca/climat/normales/climat-qc.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191212211615/http://www.environnement.gouv.qc.ca/climat/normales/climat-qc.htm|archive-date=December 12, 2019|access-date=December 12, 2019|publisher=Government of Quebec|language=fr}}</ref> Zaradi vpliva nevihtnih sistemov iz jedra Severne Amerike in Atlantskega oceana so padavine obilne skozi vse leto, večina območij prejme več kot 1000 mm padavin, vključno z več kot 300 cm [[sneg]]a na mnogih območjih. Poleti se občasno pojavljajo hudi vremenski vzorci (kot so [[tornado|tornadi]] in hude [[Nevihta|nevihte]]). Quebec je razdeljen na štiri podnebne cone: arktično, subarktično, vlažno celinsko in vzhodno morsko. Od juga proti severu se povprečne temperature poleti gibljejo med 25 in 5 °C, pozimi pa med -10 in -25 °C. V obdobjih močne vročine in mraza lahko temperature poleti dosežejo 35 °C, pozimi pa -40 °C. Večina osrednjega Quebeca, od 51 do 58 stopinj severne zemljepisne širine, ima subarktično podnebje . Zime so dolge, zelo hladne in snežne ter med najhladnejšimi v vzhodni Kanadi, poletja pa so topla, a zelo kratka zaradi višje zemljepisne širine in večjega vpliva arktičnih zračnih mas. Padavin je nekoliko manj kot dlje na jugu, razen na nekaterih višjih nadmorskih višinah. Severne regije Quebeca imajo arktično podnebje z zelo hladnimi zimami in kratkimi, veliko hladnejšimi poletji. Glavni vplivi v tej regiji so tokovi Arktičnega oceana (kot je Labradorski tok) in celinske zračne mase z visoke Arktike. [[File:Ecoregions_quebec_map.svg|thumb|Različna gozdna območja Quebeca: {{legend|#93ACA7|1. Middle Arctic Tundra}} {{legend|#536C67|2. Nizka arktična tundra}} {{legend|#00D4AA|3. Tundra gore Torngat}} {{legend|#004455|4. Vzhodnokanadska ščitna tajga}} {{legend|#89A02C|5. Južna tajga Hudsonovega zaliva}} {{legend|#2D5016|6. Osrednjekanadski ščitni gozdovi}} {{legend|#504416|7. Vzhodnokanadski gozdovi}} {{legend|#55FF99|8. Prehod vzhodnega gozda/borealnega območja}} {{legend|#C8AB37|9. Nižinski gozdovi vzhodnih Velikih jezer}} {{legend|#7137C8|10. Gozdovi Nove Anglije/Akadije}} {{legend|#99FF55|11. Nižinski gozdovi zaliva sv. Lovrenca}}]] Rekordno najvišja temperatura vseh časov je bila 40,0 °C, rekordno najnižja pa −51,0 °C.<ref>{{cite web|title=Normales climatiques du Québec 1981-2010|url=http://www.environnement.gouv.qc.ca/climat/normales/index.asp|archive-url=https://web.archive.org/web/20191212211601/http://www.environnement.gouv.qc.ca/climat/normales/index.asp|archive-date=December 12, 2019|access-date=December 12, 2019|publisher=Government of Quebec|language=fr}}</ref> Rekord največje količine padavin pozimi je bil postavljen pozimi 2007–2008, ko je na območju mesta Quebec zapadlo več kot pet metrov snega.<ref>{{cite web|title=Records de neige|url=http://ici.radio-canada.ca/jeunesse/explorateur/histoire/index.asp?no_contenu=7253|url-status=dead|archive-url=https://archive.today/20140418223711/http://ici.radio-canada.ca/jeunesse/explorateur/histoire/index.asp?no_contenu=7253|archive-date=April 18, 2014|access-date=January 23, 2010|publisher=CBC}}</ref> Marca 1971 pa je prišlo do »snežne nevihte stoletja«, v kateri je v 24 urah v mnogih regijah južnega Quebeca zapadlo več kot 40 cm snega v Montrealu in 80 cm v Mont Apici. Zima leta 2010 je bila najtoplejša in najbolj suha v več kot 60 letih. === Rastlinstvo in živalstvo === Glede na geologijo province in njeno različno podnebje so v Quebecu številna velika območja vegetacije. Ta območja, navedena po vrstnem redu od najsevernejšega do najjužnejšega, so: [[tundra]], [[tajga]], kanadski borealni gozd ([[iglavci|iglavcev]]), mešani gozd in listopadni gozd. Na robu zaliva Ungava in Hudsonovega preliva je tundra, katere flora je omejena na [[lišaj]]e z manj kot 50 rastnimi dnevi na leto. Južneje podnebje ugodno vpliva na rast kanadskega borealnega gozda, ki ga na severu omejuje tajga. Tajga ni tako sušna kot tundra, povezana je s subarktičnimi regijami Kanadskega ščita in jo zaznamuje večje število rastlinskih (600) in živalskih (206) vrst. Tajga pokriva približno 20 % celotne površine Quebeca. Kanadski borealni gozd je najsevernejše in najbolj obilno od treh gozdnih območij v Quebecu, ki se razprostirajo čez Kanadski ščit in zgornje nižavje province. Zaradi toplejšega podnebja je tudi raznolikost organizmov večja: obstaja približno 850 rastlinskih vrst in 280 vrst vretenčarjev. Mešani gozd je prehodno območje med kanadskim borealnim gozdom in listopadnim gozdom. To območje vsebuje raznolikost rastlinskih (1000) in vretenčarskih (350) vrst kljub relativno hladnim temperaturam. Ekocona mešanega gozda je značilna za Laurentinsko gorovje, [[Apalači|Apalače]] in vzhodne nižinske gozdove. Tretje najsevernejše gozdno območje zaznamujejo listopadni gozdovi. Zaradi podnebja ima to območje največjo raznolikost vrst, vključno z več kot 1600 žilnimi rastlinami in 440 vretenčarji. Skupna gozdna površina Quebeca je ocenjena na 750.300 km<sup>2</sup>.<ref name="domaine_forestier2">{{cite web|publisher=Ministère des Ressources naturelles et de la Faune|title=Domaine forestier|url=http://www.mrnf.gouv.qc.ca/forets/quebec/quebec-milieu.jsp|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120406114232/http://www.mrnf.gouv.qc.ca/forets/quebec/quebec-milieu.jsp|archive-date=April 6, 2012|access-date=August 19, 2007|language=fr}}</ref> Od Abitibi-Témiscamingue do severne obale gozd sestavljajo predvsem iglavci, kot so ''Abies balsamea'', bor ''Pinus banksiana'', smreki ''Picea glauca''in ''Picea mariana'' in kanadski macesen (''Larix laricina''). Listopadni gozd nižavja Velikih jezer in sv. Lovrenca večinoma sestavljajo listopadne vrste, kot so [[sladkorni javor]], rdeči javor (''Acer rubrum''), ameriški jesen (''Fraxinus americana''), ameriška bukev (''Fagus grandifolia''), sivi oreh (''Juglans cinerea''), ameriški brest (''Ulmus americana''), ameriška lipa (''Tilia americana''), ''Carya cordiformis'' in [[rdeči hrast]], pa tudi nekateri iglavci, kot sta [[galdki bor]] in [[ameriški klek]]. Območja razširjenosti breze ''Betula papyrifera'', ameriške trepetlike (''Populus tremuloides'') in jerebike pokrivajo več kot polovico ozemlja Quebeca.<ref>{{cite web|title=L'Arboretum du Québec|url=http://www.arboquebecium.com/index.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110707155005/http://www.arboquebecium.com/index.html|archive-date=July 7, 2011|access-date=June 25, 2011|website=Arboquebecium.com|language=fr}}</ref> [[Biotska raznovrstnost]] [[estuarij]]a in zaliva reke sv. Lovrenca<ref>{{cite web|publisher=Environnement Canada|title=La biodiversité du Saint-Laurent|url=http://www.qc.ec.gc.ca/faune/biodiv/fr/mammiferes/marins.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110807111032/http://www.qc.ec.gc.ca/faune/biodiv/fr/mammiferes/marins.html|archive-date=August 7, 2011|access-date=July 12, 2011|language=fr}}</ref> vključuje vodne sesalce, kot so [[sinji kit]], [[beluga]], ščukasti kit (''Balaenoptera'') in grenlandski tjulenj (''Pagophilus groenlandicus''). Med nordijskimi morskimi živalmi sta [[mrož]] in [[narval]]. V celinskih vodah živijo majhne do velike sladkovodne ribe, kot so ''Micropterus nigricans'', ''Esox americanus'', ''Sander vitreus'', ''Acipenser oxyrinchus'', ''Esox masquinongy'', [[trska]], [[jezerska zlatovčica]], [[potočna postrv]], ''Microgadus tomcod'', [[atlantski losos]] in [[šarenka]].<ref>{{cite web|publisher=Ministère des Ressources naturelles et de la Faune|title=Poissons du Québec|url=http://www.mrnf.gouv.qc.ca/faune/peche/poissons/index.jsp|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110706201909/http://www.mrnf.gouv.qc.ca/faune/peche/poissons/index.jsp|archive-date=July 6, 2011|access-date=July 12, 2011|language=fr}}</ref> Med pticami, ki jih pogosto vidimo v južnem delu Quebeca, so ameriški drozg (''Turdus migratorius''), [[domači vrabec]], rdečeperuti škorčevec (''Agelaius phoeniceus''), [[mlakarica]], krakač (''Quiscalus quiscula''), [[modra šoja]], ameriška vrana (''Corvus brachyrhynchos''), črnoglava sinica (''Poecile atricapillus''), nekatere penice in lastovke, [[škorec]] in [[skalni golob]]. Ptičja favna vključuje ptice roparice, kot so [[planinski orel]], [[sokol selec]], [[snežna sova]] in [[ameriški jezerec]] (''Haliaeetus leucocephalus''). Morske in polvodne ptice, ki jih vidimo v Quebecu, so večinoma [[kanadska gos]], kormoran ''Nannopterum auritum'', [[strmoglavec]], [[srebrni galeb]], ameriška siva čaplja (''Ardea herodias''), kanadski žerjav (''Antigone canadensis''), atlantski mormon (''Fratercula arctica'') in ledni slapnik (''Gavia immer'') Med velike kopenske živali spadajo belorepi jelen, [[los]], [[moškatno govedo]], karibu ([[severni jelen]]), [[ameriški črni medved]] in [[severni medved]]. Med srednje velike kopenske živali spadajo [[puma]], [[kojot]], vzhodnokanadski volk (''Canis lycaon''), [[ris]], [[polarna lisica]], [[navadna lisica]] itd. Med majhne živali, ki jih najpogosteje vidimo, spadajo siva veverica (''Sciurus carolinensis''), snežni zajec (''Lepus americanus''), [[svizec]], [[dihur]], [[rakun]], čipmunk in kanadski bober (''Castor canadensis''). == Demografija == [[File:Quebec Population Density 2021.svg|thumb|Zemljevid gostote prebivalstva v Quebecu]] V popisu prebivalstva leta 2021 je bilo ugotovljeno, da ima Quebec 8.501.833 prebivalcev, kar je 4,1 % več kot leta 2016, ko je imel 8.164.361 prebivalcev. S površino 1.356.625,27 km² je imela gostota prebivalstva leta 2016 6,0 prebivalcev/km². Quebec je predstavljal nekaj manj kot 23 % kanadskega prebivalstva. Največja mesta v Quebecu so [[Montréal]] (1.762.976), [[Quebec (mesto)]] (538.738), Laval (431.208) in Gatineau (281.501).<ref>{{cite web|date=2017|title=La population des municipalités du Québec au 1er juillet 2017|url=https://statistique.quebec.ca/fr/fichier/la-population-des-municipalites-du-quebec-au-1er-juillet-2017.pdf|publisher=Institut de la statistique du Québec|access-date=September 12, 2021}}</ref> Leta 2016 je bila mediana starosti Quebeca 41,2 leta. Leta 2020 je bilo 20,8 % prebivalstva mlajšega od 20 let, 59,5 % jih je bilo starih med 20 in 64 let, 19,7 % pa jih je bilo starih 65 let ali več. Leta 2019 se je v Quebecu v primerjavi z letom prej povečalo število rojstev (84.200 v primerjavi s 83.840), skupna stopnja rodnosti pa je bila približno 1,6 otroka na žensko. Povprečna pričakovana življenjska doba je bila leta 2020 82,3 leta. Quebec je leta 2019 zabeležil najvišjo stopnjo rasti prebivalstva od leta 1972, s povečanjem za 110.000 ljudi, predvsem zaradi prihoda velikega števila priseljencev. Leta 2019 je bila večina mednarodnih priseljencev iz Kitajske, Indije in Francije. Leta 2016 je imelo 30 % prebivalstva visokošolsko izobrazbo ali diplomo. Večina prebivalcev, zlasti parov, je lastnikov nepremičnin. Leta 2016 je 80 % lastnikov in najemnikov nepremičnin menilo, da so njihova stanovanja "nedostopna". V kanadskem popisu prebivalstva leta 2021 je 29,3 % prebivalcev Quebeca izjavilo, da so njihovi predniki kanadskega porekla, 21,1 % pa, da so njihovi predniki francoskega porekla.[227] Leta 2021 je 18 % prebivalcev Quebeca pripadalo vidni manjšinski skupini. Leta 2021 je avtohtono prebivalstvo Quebeca štelo 205.010 (2,5 % prebivalstva), vključno s 15.800 Inuiti, 116.550 pripadniki Prvih narodov in 61.010 Métisi.<ref>{{Cite web |last=Government of Canada |first=Statistics Canada |date=2022-10-26 |title=Census Profile, 2021 Census of Population |url=https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2021/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&GENDERlist=1,2,3&STATISTIClist=1&HEADERlist=0&DGUIDlist=2021A00051209034&SearchText=halifax |access-date=2023-07-04 |website=www12.statcan.gc.ca |archive-date=June 10, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230610051651/https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2021/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&GENDERlist=1,2,3&STATISTIClist=1&HEADERlist=0&DGUIDlist=2021A00051209034&SearchText=halifax |url-status=live }}</ref> Štetje je podpovprečno, saj nekatere indijanske skupine redno zavračajo sodelovanje v kanadskih popisih prebivalstva. Leta 2016 niso bili prešteti rezervati Mohawk Kahnawake in Doncaster 17 skupaj z indijansko naselbino Kanesatake in Lac-Rapide, rezervatom Algonkinov iz jezera Barriere. == Gospodarstvo == Quebec ima napredno, tržno usmerjeno in odprto gospodarstvo. Leta 2022 je njegov bruto domači proizvod (BDP) znašal 50.000 USD na osebo po pariteti kupne moči.<ref>{{Cite web| url=https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/cv.action?pid=3610022101|title=Add/Remove data - Gross domestic product, income-based, provincial and territorial, annual|first=Statistics Canada|last=Government of Canada|date=November 19, 2012|website=www150.statcan.gc.ca|access-date=June 7, 2024|archive-date=April 27, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240427003100/https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/cv.action?pid=3610022101|url-status=live}}</ref> Gospodarstvo Quebeca je 46. največje na svetu za Čilom in 29. po BDP na osebo. Quebec predstavlja 19 % BDP Kanade. Razmerje med dolgom province in BDP je doseglo vrhunec pri 51 % v letih 2012–2013 in se je leta 2021 zmanjšalo na 43 %.<ref>{{Cite web | title=Ministère des finances {{!}} Québec's debt {{!}} Québec's debt | url=http://www.finances.gouv.qc.ca/en/Quebecs_debt325.asp | archive-url=https://web.archive.org/web/20160808065016/http://www.finances.gouv.qc.ca/en/Quebecs_debt325.asp | access-date=2025-07-25 | archive-date=August 8, 2016 | url-status=dead }}</ref> Kot večina industrializiranih držav tudi gospodarstvo temelji predvsem na storitvenem sektorju. Gospodarstvo Quebeca tradicionalno poganjajo bogati naravni viri in dobro razvita infrastruktura, vendar je v zadnjem desetletju doživelo znatne spremembe. Quebec, trdno utemeljen v gospodarstvu znanja, ima eno najvišjih stopenj rasti BDP v Kanadi. Sektor znanja predstavlja približno 31 % BDP Quebeca. Nekatera najpomembnejša podjetja iz Quebeca so: Bombardier, Desjardins, Nacionalna banka Kanade, skupina Jean Coutu, Transcontinental média, Quebecor, trgovci z živili Métro Inc., Hydro-Québec, Société des alcools du Québec, Bank of Montreal, Saputo, Cirque du Soleil, Caisse de dépôt et placement du Québec, restavracije Normandin in Vidéotron. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Québec}} {{Wikivoyage}} * [https://www.quebec.ca/ Uradna spletna stran] * [https://www.bonjourquebec.com/en Quebec government official tourist site] {{Kanada}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Province in ozemlja Kanade]] [[Kategorija:Québec|*]] nkqan1hmond42lhe9la17fqspk8i626 Seznam avstrijskih politikov 0 49684 6683611 6526112 2026-06-01T09:56:14Z ~2026-32552-67 260877 6683611 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Avstrijci|avstrijskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Avstrijcev|Avstrija|avstrijskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} ==A== *Ludwig Adamovich senior *Ludwig Karl Adamovich Jr. *[[Friedrich Adler]] *[[Max Adler]] *[[Victor Adler]] *[[Heidi Ambrosch]] *[[Peter Ambrozy]] *[[Werner Amon]] *[[Hannes Androsch]] *[[Erwin Angerer]] *[[Rudi Anschober]] *Walter Antoniolli *[[Ute Apfelbeck]] (r. ob Sotli) *[[Christine Aschbacher]] *[[Adolf Karl Daniel von Auersperg]] *[[Karl Wilhelm Philipp von Auersperg]] *[[Leopold von Auersperg]] *[[Hans Ausserwinkler]] == B == *[[Eduard Baar-Baarenfels]] *[[Andreas Babler]] *[[Alexander Bach]] *[[Kasimir Felix Badeni]] *[[Walter Baier]] *[[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] *[[Thomas Barmüller]] *[[Martin Bartenstein]] *[[Cesare Battisti]] *[[Otto Bauer]] *[[Roswitha Bauer]] *[[Petra Bayr]] *[[Ruth Becher]] *[[Max Wladimir von Beck]] *Dagmar Belakowitsch-Jenewein *[[Alexander Van der Bellen]] *Wolfgang Benedek *[[Adolf Heinrich Bercht]] *[[Leopold von Berchtold]] *[[Anton Benya]] *[[Friedrich Ferdinand von Beust]]  *[[Aygül Berîvan Aslan]] *[[Brigitte Bierlein]] *[[Leon Bilinsky]] *[[Florian Birngruber]] *[[Pavel Bizjak]] *[[Hanns Blaschke]] *[[Ana Blatnik]] *[[Gernot Blümel]] *[[Hans Bögl]]  *[[Juliane Bogner-Strauß]] *[[Eugen Böhm von Bawerk]] *[[Peter Böhm]] *[[Peter Bonomo]] *[[Wolfgang Brandstetter]] *[[Walter Breisky]] *[[Hugo Breitner]] *[[Christian Broda]] *[[Magnus Brunner]] *[[Michael Brunner]] *[[Josef Bucher]] *[[Josef Bürckel]] *Stefan Burian (Stephan von Rajecz Burian) *[[Doris Bures]] *[[Karl Buresch]] *[[Gabi Burgstaller]] *[[Erhard Busek]] == C == *[[Bartholomäus Carneri]] *[[Richard Coudenhove-Kalergi]] *[[Edmund Christoph]] *[[Stephanie Cox]] *[[Ignaz Czapka]] == D == *[[Kay-Michael Dankl]] *[[Robert Danneberg]] *[[Norbert Darabos]] *[[Gernot Darmann]] *[[Robert Henry Louis Davy]]  *[[Julius Deutsch]] *[[Franz Dinghofer]] *[[Alois Dienstleder]]  *[[Josef Dobernig]] *[[Alois Dolinar]] (''Lojze Dolinar'', politik) *[[Engelbert Dollfuß]] *[[Johanna Dohnal]] *[[Gerhard Dörfler]] *[[Nikola Donig]] *[[Hans Peter Doskozil]] *[[Christopher Drexler]] *[[Thomas Drozda]] *Ernst Durig *[[Muna Duzdar]] == E == *[[Alfred Ebenhoch]] *[[Wilhelm Edler von Kaan]] *[[Rudolf Edlinger]] *[[Karoline Edtstadler]] *[[Stefan Egger]] *[[Adolf Eigl]] *[[August Eigruber]] *[[Caspar Einem]] *[[Otto Ender]] *[[Felix Ermacora]] *[[Georg Escherich]] *[[Otto Eybner]] *[[Mario Eustacchio]] == F == *[[Julius von Falkenhayn]] *[[Anton Falle]] *[[Heinz Fassmann]] *[[Werner Faymann]] *[[Maria Fekter]] *[[Ruth Feldgrill-Zankel]] *[[Cajetan Freiherr von Felder]] *[[Josef Feldner]] *[[Ingrid Felipe]] *[[Daniel Fellner]] *[[Benita Ferrero-Waldner]] *[[Emil Fey]] *[[Leopold Figl]] *[[Jodok Fink]] *[[Hertha Firnberg]] *[[Ernst Fischer]] *[[Heinz Fischer]] *[[Rudolf Fischer (politik)|Rudolf Fischer]] *[[Ruth Fischer]]? *[[Franz Fischler]] *[[Felix Frank]] *[[Friedrich von Franz]] *''Otto Frayd von Fraydenegg-Monzello'' *[[Hans von Friebeis]] *[[Paul Friedländer]] *Alice (Litzi) Friedmann (née Kohlmann; 1910–1991) *[[Friedhelm Frischenschlager]] ==G== *[[Leo Gabriel]] *[[Claudia Gamon]] *[[Wolfgang Germ]] *[[Paul Gautsch]] von Frankenthurn *[[Leonore Gewessler]] *[[Edmund Glaise von Horstenau]] *[[Eva Glawischnig-Piesczek]] *[[Heinrich Gleissner]] *[[Odilo Globocnik]] *[[Otto Glöckel]] *[[Leopold Goëss|Leopold von Goëss]] *Agenor Goluchowski *[[Alfons Gorbach]] *[[Hubert Gorbach]] *[[Alexander Götz]] *Christoph Grabenwarter *[[Peter Graf]] *[[Karl-Heinz Grasser]] *[[Leopold Gratz]] *[[Alois Grauss]] *[[Matevž Grilc]] *[[Florian Gröger]] *[[Karl Gruber (politik)|Karl Gruber]] *[[Martin Gruber]] *[[Raimund Grübl]] *[[Alfred Grünberger]] *[[Sonja Grusch]] *[[Johann Gudenus]] *[[Leopold Guggenberger]] *[[Albert Gunzer]] *[[Alfred Gürtler]] *[[Alfred Gusenbauer]] == H == *[[Theodor Habicht]] *[[Karl von Habsburg]] *[[Christian Hafenecker]] *[[Johannes Hahn]] *[[Jörg Haider]] *[[Manfred Haimbuchner]] *[[Michael Hainisch]] *[[Sonja Hammerschmid]] *[[Andreas Hanger]] *[[Ferdinand Hanusch]] *[[Beate Hartinger]]-Klein *[[Karl Hartleb]] *[[Wilfried Haslauer]] *[[Ursula Haubner]] *[[Michael Häupl]] *[[Herbert Haupt]] *[[Ferdinand Hauser]] *[[Johann Nepomuk Hauser]] *[[Gabriele Heinisch-Hosek]] *[[Eduard Heinl]] *[[Leopold Hennet]] *[[Mi(c)hael Hermann]] *[[Julia Herr]] *[[Friedrich Hexmann]] * [[Rudolf Hilferding]] (1877-1941) *[[Adolf Hitler]] *[[Franz Hofer]]    *[[Norbert Hofer]] *[[Albert Hochleitner]] *[[Karel Hohenwart|Karl Hohenwart]] *Rolf Holub *Gerhart Holzinger *[[Günther Hopfgartner]] *Josef Georg Hörl (župan Dunaja 1773–1804) *[[Douglas Hoyos]] *[[Ludwig Hülgerth]] *[[Rudolf Hundstorfer]] *[[Baron Max Hussarek von Heinlein]] == I == *[[Ulrich Ilg]]  *[[Theodor Innitzer]] ==J== *[[Clemens Jabloner]] *[[Roman Jäger]] *[[Peter Jankowitsch]] *[[Johannes Jarolim]] *[[Gabriel von Jessernig]] *[[Franz Jonas]] *[[Manuel Jug]] *[[Philipp Wilhelm Jung]]  *[[Sabine Jungwirth]] *[[Hugo Jury]]  == K == *[[Hilmar Kabas]] *[[Elke Kahr]] *[[Peter Kaiser]] *[[Ernst Kaltenbrunner]] *[[Reinhard Kamitz]] *[[Lorenz "Lovro" Karall]]  *[[Gerhard Karner]] *[[Hans Katschthaler]]  *[[Leo Katz]] *[[Wenzel Anton Graf Kaunitz]] *[[Karl Kautsky]] *[[Johan Kazianka]] *[[Christian Kern]] *[[Ferdinand Kernmaier]] *[[Theodor Kery]]  *[[Herbert Kessler (politik)|Herbert Kessler]] *[[Andreas Khol]] *[[Herbert Kickl]] *[[Rudolf Kirchschläger]] *[[Ernst Kirchweger]] *[[Anneliese Kitzmüller]] *[[Waltraud Klasnic]] *[[Josef Klaus]] *[[Melina Klaus]] *[[Hubert Klausner]]  *[[Melchior Klesl]] *[[Thomas Klestil]] *[[Viktor Klima]] *[[Gerald Klug]] *[[Franz Knapitsch]] *[[Karin Kneissl]] *[[Ernest von Koerber]] *[[Gerhard Köfer]] *[[Werner Kogler]] *[[Franz Anton Kolowrat-Liebsteinsky]] *[[Leopold Kolowrat]] *[[Karlheinz Kopf]] *[[Johann Koplenig]] *[[Stephan Koren]] *[[Franz Korinek]] *Karl Korinek *[[Franz Koritschoner]] *[[Theodor Körner]] *[[Julius Kornweitz]] *[[Elisabeth Köstinger]] *[[Josef Krainer senior]] *[[Josef Krainer junior]] *[[Kai Jan Krainer]] *[[Herbert Kraus]] *[[Bruno Kreisky]] *[[Stephanie Krisper]] *[[Hermann Krist]] *[[Robert Krotzer]] *[[Philip Kucher]] *[[Zalka Kuchling]] *[[Mario Kunasek]] *[[Leopold Kunschak]] *[[Andrea Kuntzl]] *[[Sebastian Kurz]] *([[Franz Kutschera]]) == L == *[[Ferdinand Lacina]] *[[Heinrich Lammasch]] *[[Erwin Lanc]] *[[Ronald Lauder]] *[[Otto Lecher]] *[[Hans Lechner]] *[[Anton Joseph Edler von Leeb]] *[[Käthe Leichter]] *[[Jörg Leichtfried]] *[[Christoph Leitl]] *[[Arthur Lemisch]]  *[[Josef Lentsch]] *[[Josef Leopold]] *[[Ludwig Leser]] *[[Barbara Lesjak]] *[[Richard Leutner]] *[[Eva Lichtenberger]] *[[Jörg Leichtfried]] *[[Michael Linhart]] *[[Josef Lobnig]] *[[Hartwig Löger]] *[[Reinhold Lopatka]] *[[Michael Ludwig]]  *[[Siegfried Ludwig]] *[[Angela Lueger]] *[[Karl Lueger]] *[[Ulrike Lunacek]] *[[Robert Luschnik]] *[[Jakob Lutschounig]] *[[Kurt Luttenberger]] == M == *[[Ernst Mach]]? *[[Reinhard Machold]] *[[Alois Maier-Kaibitsch]] *[[Ernst Mally]] *[[Ferdinand Mannlicher]] *[[Bruno Marek]] *[[Christine Marek]] *[[Hans-Peter Martin]] *[[Otto Maschl]] (ps. [[Lucian Laurat]]) *[[Heinrich Mataja]] *[[Viktor Matejka]] *[[Marie-Luise Mattiaschitz]] *[[Anton Mattle]] *[[Andreas Maurer]] *[[Johann Mayer]] *[[Michael Mayr]]  *[[Beate Meinl-Reisinger]] *Erwin Melichar *[[Mirko Messner]] *[[Siegbert Metelko]] *[[Gustav von Metnitz]] *[[Klemens Wenzel von Metternich]] *[[Oskar Meyer]] *[[Wilhelm Miklas]] *[[Johanna Mikl-Leitner]] *[[Reinhold Mitterlehner]] *[[Angelika Mlinar]] *[[Alois Mock]] *[[Wilhelm Molterer]] *[[Andreas Mölzer]] *[[Gabriela Moser]] *[[Hans Helmut Moser]] *[[Johann Moser]] *[[Josef Moser]] *[[Klara Motter]] *[[Josef Muchitsch]] *[[Vincenc Muhič]] (Vinzenz Muchitsch) *[[Wolfgang Mückstein]] == N == *[[Siegfried Nagl]] *[[Karl Nehammer]] *[[Heinrich Neisser]] *[[Hermann Neubacher]]  *[[Josef Neumayer]] *[[Julius Christoph Neuner]] *[[Julius von Newald]] * [[Friedrich Niederl]]  *[[Hans Niessl]]  == O == *[[Sabine Oberhauser]] *[[Harald Ofner]] *[[Franz Olah]] *[[Karl Öllinger]] *[[Josef Ostermayer]] *[[Josef Ostertschnig]] == P == *Alojzij/Luigi Pajer (de Monriva) *[[Alois Partl]] *[[Hans Paul]] *[[Wladimir von Pawlowski]] *[[Franz Peitler]] *[[Josef Friedrich Perkonig]] *[[Wolfgang Peschorn]] *[[Friedrich Peter]] *[[Kurt Peterle]] *[[Eva Petrik]] *[[Madeleine Petrovic]] *[[Franz Pichler-Mandorf]] *[[Hans Piesch]] *[[Theodor Piffl-Perčević]] *[[Franz von Pillersdorf]] *[[Peter Pilz]] *[[Anton Pirchegger]] *[[Jakob Pistotnig]] *[[Bruno Pittermann]] *[[Valentino Pittoni]] *[[Anton "Toni" Plankensteiner]] *[[Ursula Plassnik]] *[[Günther Platter]] *[[Rudolf Plessl]] *[[Martin Polaschek]] *[[Tobias Portschy]]  *[[Friedrich Posch]] *[[Barbara Prammer]] (r. Thaller) *[[Alois Pražák]] *[[Christa Prets]] *[[Beate Prettner]] * [[Thomas Prinzhorn]] *[[Franz Prisching]] *[[Johann Prix]] *[[Erwin Pröll]]  *[[Josef Pröll]] *[[Rudolf Prikryl]] *[[Alfred Proksch]] *[[Josef Pühringer]]  *[[Sonja Puntscher Riekmann]] *[[Martin Purtscher]] == R == *[[Julius Raab]] *[[Susanne Raab]] *([[Karl Radek]]) *[[Friedrich Rainer]] *[[Rudolf Ramek]] *[[Eckart Ratz]] *[[Josef Ratzenböck]] *[[Maria Rauch-Kallat]] *[[Josef Rauhofer]] *[[Alfred Richard Viktor Rausnitz]] *[[Joseph Redlich]] *[[Franz Rehrl]] *[[Josef Rehrl]] *[[Mathias Reichhold]] *[[Viktor Reimann]] *[[Thomas Reindl]] *[[Anton Reinthaller]] *[[Richard Reisch]] *[[Josef Reither]] *[[Pamela Rendi-Wagner]] *[[Karl Renner]] *[[Jakob Reumann]] *[[Josef Riegler]] *[[Walter Riehl]] *[[Arnold Riese]] *[[Susanne Riess-Passer|Susanne Riess]](-''Passer'') *[[Anton Rintelen]] *[[Reinhart Rohr]] *[[Barbara Rosenkranz]] *[[Horst Rosenkranz]] *[[Walter Rosenkranz]] *Bruno Rossmann == S == *[[Herbert Sausgruber]]  *[[Alexander Schallenberg]] *[[Adolf Schärf]] *[[Sabine Schatz]] *[[Friedrich Schatzmayer]] *[[Gaby Schaunig]] (''Gabriele Schaunig-Kandut'') *[[Franz Schausberger]] *[[Gustav Adolf Scheel]] *[[Josef Scheicher]] *[[Christian Scheider]] *[[Sepp Schellhorn]] *[[Hans Jörg Schelling]] *[[Adolf Schemel]] *[[Nikolaus Scherak]] *[[Harald Scheucher]] *[[Andreas Schieder]] *[[Baldur von Schirach]] *[[Josef Schlegel]] *[[Josef Scheicher]] *[[Karl Schleinzer]] *[[Anton von Schmerling]] (1805-1893) *[[Heide Schmidt]] *''Franz vitez von Schmidt-Zabierov'' *[[Richard Schmitz]] *[[Josef Schneid-Treuenfeld]] *[[Michael Schnedlitz]] *[[Karl Schnell]] *[[Hermann Schützenhöfer]] *[[Johann Schober]] *[[Georg Ritter von Schönerer]] *[[Gerald Schöpfer]] *[[Josef Schraffl]] *[[Margarete Schramböck]] *[[Anton Schreiner]] *[[Martina Schröck]] *[[Josef Schumacher]]  *[[Vinzenz Schumy]] *[[Kurt Schuschnigg]] *[[Sebastian Schuschnig]] *[[Wolfgang Schüssel]] *[[Hermann Schützenhöfer]] *[[Felix Schwarzenberg]] (1800-52) *[[Friedrich von Schwarzenberg]] *[[Karl Philipp zu Schwarzenberg]] *[[Judith Schwentner]] *[[Otto Scrinzi]] *[[Josef von Sedlnitzky]] *[[Ernst Seidler von Feuchtenegg]] *Johann Kaspar Freiherr von Seiller *[[Ignaz Seipel]] *[[Herwig Seiser]] *[[Karl Seitz]] *[[Ignaz Seipel]] *[[Martin Sellner]] *[[Albert Server]] *[[Arthur Seyss-Inquart]] *[[Walter Silbermayr]] *[[Hans Sima]] *[[Fred Sinowatz|Fred (Alfred) Sinowatz]] *[[Johann "Hans" Sipötz]] *[[Gerhard Skiba]] *[[Michael Skubl]] *[[Felix Slavik]] *[[Karel Smolle]] *[[Franc Jožef Smrtnik]] *[[Vladimir Smrtnik]] *[[Wolfgang Sobotka]] *[[Susanne Sohn]] *[[Michael Spindelegger]] *[[Manfred Srb]] *[[Herwig van Staa]] *[[Franz Stadion]] *[[Ernst Rüdiger Starhemberg]] *[[Thomas Starlinger]] *[[Norbert Steger]] *[[Johann Steinböck]]  *[[Hans Steinacher]] *[[Rudolfine Steindling]] *[[Leopold Steiner]] *[[Karl Steinhardt]] *[[Klaus Seltenheim]] *[[Thomas Stelzer]] *[[Karl Maria Stepan]] *[[Karl Stix]] *[[Christian Stocker]] *[[Alois Stöger]] *[[Heinz Christian Strache]] *[[Sepp Straffner]] *[[Benno Straucher]] *[[Jakob Strauß]] *[[Ernst Streeruwitz]] *[[Robert Stricker]] *[[Matthias Strolz]] *[[Josef Strobach]] *[[Frank Stronach]] *[[Franz Stumpf]] *[[Marjan Sturm]] *[[Arnold Sucher]] *[[Johann Franz Suppan]] *[[Hans Sylvester]] == T == *[[Eduard Taaffe]] *[[Julius Tandler]] *[[Klaudia Tanner]] *[[Josef Taus]] *[[Stephan Tauschitz]] *[[Johann Thullner]] *[[Franz Thun-Hohenstein]] (''Franz von Thun und Hohenstein'') *[[Alfred Tiefnig]] *[[Lujo Tončić-Sorinj]] *[[Harald Trettenbrein]] *[[Johanna Trodt-Limpl]] *[[Rolph Trummer]] *[[Hans Tschiggfrey]] *Volker Türk == U == * [[Eduard Uhl]] *[[Sigfried Uiberreither]]   ==V== *[[Maria Vassilakou]] *[[Carl Vaugoin]] *[[Harald Vilimsky]] *[[Ernst Franz Salvator von Violand]] *Paul Vittorelli *[[Karl von Vogelsang]] *[[Markus Vogl]] *[[Olga Voglauer]] *[[Rudi Vouk]] *[[Franz Voves]] *[[Franz Vranitzky]] == W == *[[Leopold Waber]] *[[Karl Heinrich Waggerl]] *[[Johann Wagner]] *[[Leopold Wagner]] *[[Thomas Waitz]] *[[Karl Waldbrunner]] *[[Kurt Waldheim]] *[[Alfred Adolf Josef Walheim]] *[[Markus Wallner]] *[[Stefan Wallner]]? *[[Eduard Wallnöfer]] *[[Heinrich Wastian]] (mdr. v Mb) *[[Ferdinand Wedenig]] *[[Wendelin Weingartner]] *[[Alfons Weissgatterer]] *[[Richard Weiskirchner]] *([[Manfried Welan]]) *[[Friedrich von Wetzlar-Plankenstern]] *[[Erwin Wenzl]]  *[[Franz Wickhoff]] *[[Christoph Wiederkehr]] *[[Sarah Wiener]] *[[Adolf Wiesner]] *[[Tanja Windbüchler-Souschill]] *[[Alfred III. von Windischgrätz]] *[[Alois Winkler]] *[[Andrej Winkler]] *[[Franz Winkler]] *[[Ernst Winsauer]] *[[Anton Wintersteiger]]  *[[Peter Wittmann]] *[[August Wöginger]] *[[Stephan Edler von Wohlleben]] *[[Adolf Wolf]] *[[Ernst Woller]] *[[Friedrich Wolsegger]] == Y == * [[Selma Yildirim]] *[[Nurten Yilmaz]] == Z == *[[Alma Zadić]] *[[Filip Zaleski]] *[[Wacław Michal Artur Zaleski|Wacław (Michal Artur) Zaleski]] *[[Andreas Zelinka]] *[[Christof Zernatto]] *[[Guido Zernatto]] *Gustav Zigeuner *[[Helmut Zilk]] *[[Georg Zimmermann]] *[[Wolfgang Zinggl]] {{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam kanclerjev Avstrije]] * [[seznam predsednikov Avstrije]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Avstrijcev|Politiki]] [[Kategorija:Avstrijski politiki|*]] okgoh359hckvho3hm6xa8g73h999h6v Pogovor:1. junij 1 50977 6683608 262995 2026-06-01T09:46:47Z TadejM 738 oznaka [[WP:KRON]] 6683608 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ==Turki== Povsod drugje piše, da so Turki Srbe premagali že [[31. maj]]a. Gradnja [[Ćele kula|Ćele kule]] pa je verjetno tudi trajala več kot en dan ... --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 10:56, 31 oktober 2005 (CET) hp0oqejs1axt1reo2ud0poejzzmkf75 Most Tacoma Narrows (1940) 0 52421 6683621 6056297 2026-06-01T10:38:18Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6683621 wikitext text/x-wiki [[Slika:Tacoma Narrows Bridge Falling.png|thumb|250px|Zrušitev [[most]]a Tacoma Narrows]] [[Slika:Tacoma Narrows Bridge 2009.jpg|thumb|right|250px|Nova mostova v letu 2007]] '''Most Tacoma Narrows''' (''Tacoma Narrows Bridge'') je skupno ime za več mostov, ki so stali ali stojijo na isti lokaciji. Največkrat se ime nanaša na 1.600 metrov dolg [[viseči most]] preko morske [[ožina|ožine]] [[Tacoma Narrows]] med [[Tacoma|Tacomo]] in [[Gig Harbor]]jem v [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezni državi]] [[Washington (zvezna država)|Washington]]. Most je konstruiral [[Clark Eldridge]], odprli so ga [[1. julij]]a [[1940]]. Kmalu po odprtju so odkrili, da most v [[veter|vetrovnem]] [[vreme]]nu nekoliko niha, vendar je kazalo, da most lahko prenese take obremenitve. [[7. november|7. novembra]] 1940 je most ob vetru [[hitrost]]i samo 67 [[Kilometer na uro|km/h]] začel [[nihanje|nihati]] močneje, prišel v [[resonanca|resonanco]] ter se porušil. Zrušenje so posneli na [[film]], ki ga še danes prikazujejo [[inženir]]jem in gradbenikom. Leta [[1950]] so na istem mestu zgradili nov most, leta [[2007]] pa še enega. [[Slika:Tacoma Narrows Bridge destruction.ogv|400px|Tacoma Narrows Bridge destruction]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|1=Tacoma Narrows Bridges}} V [[angleščina|angleščini]]: *[http://www.lib.washington.edu/specialcoll/exhibits/tnb/ History of the Tacoma Narrows Bridge] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111027202748/http://www.lib.washington.edu/specialcoll/exhibits/tnb/ |date=2011-10-27 }} *[http://www.enm.bris.ac.uk/research/nonlinear/tacoma/tacoma.html The Tacoma Narrows Bridge Disaster, November 1940] *[http://www.ketchum.org/bridgecollapse.html Images of failure] *[http://www.civeng.carleton.ca/Exhibits/Tacoma_Narrows/ Information and images of failure] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/19970628132902/http://www.civeng.carleton.ca/Exhibits/Tacoma_Narrows/ |date=1997-06-28 }} *[http://www.camerashoptacoma.com/narrows.asp Firsthand account and images of the failure] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060825181508/http://www.camerashoptacoma.com/narrows.asp |date=2006-08-25 }} *[http://www.wsdot.wa.gov/TNBhistory/ Official site of the Tacoma Narrows Bridge] [[Kategorija:Mostovi v Združenih državah Amerike|Tacoma Narrows]] [[Kategorija:Washington]] [[Kategorija:Viseči mostovi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1940]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, porušeni leta 1940]] [[Kategorija:Zrušitve mostov]] {{normativna kontrola}} hyclnm3j3zpb3fc8e9y03qvp6uo4r9c Velika litovska kneževina 0 68034 6683386 6561589 2026-05-31T15:26:25Z XJaM 3 m/dp/rusinščina -> rutenščina 6683386 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | conventional_long_name = Velika litovska kneževina | common_name = Liva | iso3166code = | continent = Evropa | status = državna unija | status_text = {{plainlist| *Del [[Kraljevina Litva|Kraljevine Litve]] <small>(1251–1263)</small> *Del [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] <small>(1569–1795)</small>}} | life_span = {{circa}} 1236–1795<sup>1</sup> | government_type = {{plainlist| * dedna monarhija (1230–1572) * volilna monarhija (1572–1795)}} | event_start = Začetek konsolidacije | year_start = 1180. leta | event_end = [[Delitve Poljske|tretja delitev]] | date_end = 24. oktober | year_end = 1795 | event1 = [[Kraljevina Litva]] | date_event1 = 1251–1263 | event2 = [[Krevska unija]] | date_event2 = 14. avgust 1385 | event3 = [[Lublinska unija]] | date_event3 = 1. julij 1569 | p1 = Kraljevina Litva | s1 = Kraljevina Prusija | s2 = Ruski imperij | s3 = Zahodna Galicija | image_flag = Royal banner of the Grand Duchy of Lithuania.svg | flag_border = no | flag_type = Zastava Litve | flag_caption = Supposed appearance of the royal (military) banner with design derived from a 16th century coat of arms<ref>{{navedi splet |title=History of the national coat of arms |url=https://www.lrs.lt/sip/portal.show?p_r=38110&p_k=2 |website=Seimas |access-date=8. julija 2021}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Herby Rzeczypospolitej Polskiej i Wielkiego Księstwa Litewskiego. Orły, Pogonie, województwa, książęta, kardynałowie, prymasi, hetmani, kanclerze, marszałkowie |date=1875–1900 |publisher=Jagiellonian Library |pages=6, 30, 32, 58, 84, 130, 160, 264, 282, 300 |url=https://polona.pl/item/herby-rzeczypospolitej-polskiej-i-w-x-litewskiego-t-1-orly-pogonie-wojewodztwa,OTc2MzQzMjc/6/#info:metadata |access-date=21. avgusta 2021 |language=pl}}</ref> | image_coat = Coat of arms of the Grand Duchy of Lithuania.svg | symbol = Grb Litve | symbol_type = | image_map = Grand Duchy of Lithuania 1430.png | image_map_caption = Velika litovska kneževina v njenem največjem obsegu v 15. stoletju; zahtevano ozemlje je obarvano svetlo zeleno | capital = {{plainlist| *''[[Voruta]]'' (hipotetično, 13. stoletje) *[[Kernavė]] <small>(po 1279 – pred 1321)</small> *[[Senieji Trakai|Trakai]] <small>(ok. 1321–1323)</small> *[[Vilna]] <small>(from 1323)</small>}} | common_languages = tatarski, rutenski, poljski, latinski, nemški, jidiš, tatarski, karaimski | religion = {{plainlist| *[[rimskokatoliška]] *litovsko mnogoboštvo *[[Pravoslavje|pravoslavna]] *[[judaizem]] *[[islam]]}} | currency = | leader1 = [[Mindaugas]] <small>(prvi)</small> | leader2 = [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislav Poniatowski]] <small>(zadnji)</small> | year_leader1 = 1236–1263 (od 1251 kralj) | year_leader2 = 1764–1795 | title_leader = Veliki knez | legislature = Seimas | house1 = Svet gospodov | type_house1 = Tajni svet <!-- Area and population of a given year --> | stat_year1 = 1260<ref name="Gyventojai">{{navedi splet |last1=Vaitekūnas |first1=Stasys |title=Lietuvos Didžiosios Kunigaikštystės gyventojai |url=https://www.vle.lt/straipsnis/lietuvos-didziosios-kunigaikstystes-gyventojai/ |website=Universal Lithuanian Encyclopedia |access-date=19. septembra 2021 |language=lt}}</ref> | stat_area1 = 200.000 | stat_pop1 = 400.000 | stat_year2 = 1430<ref name="Gyventojai"/> | stat_area2 = 930.000 | stat_pop2 = 2.500.000 | stat_year3 = 1572<ref name="Gyventojai"/> | stat_area3 = 320.000 | stat_pop3 = 1.700.000 | stat_year4 = 1791<ref name="Gyventojai"/> | stat_area4 = 250.000 | stat_pop4 = 2.500.000 | stat_year5 = 1793<ref name="Gyventojai"/> | stat_area5 = 132.000 | stat_pop5 = 1.800.000 | footnotes = 1. Neuspešna Ustava 3. maja 1791 je predvidevala enovito državo, v kateri bi bila Velika litovska kneževina ukinjena, vendar je dodatek k ustavi, znan kot Vzajemno jamstvo dveh narodov z datumom 20. oktober 1791 obnovil Litvo.<ref>{{navedi splet |last1=Tumelis |first1=Juozas |title=Abiejų Tautų tarpusavio įžadas |url=https://www.vle.lt/straipsnis/abieju-tautu-tarpusavio-izadas/ |website=Vle.lt |access-date=9. april 2021 |language=lt}}</ref> }} '''Velika litovska kneževina''' ([[beloruščina|starobelorusko]] ''Велїкое кнꙗзство Лїтовское'', {{jezik-pl|Wielkie Księstwo Litewskie}}) je bila od [[13. stoletje|13. stoletja]]<ref name="Baranauskas">{{navedi splet |last=Baranauskas |first=Tomas |url=http://viduramziu.istorija.net/valstybe.htm |title=Lietuvos valstybės ištakos |trans-title=The Lithuanian State |language=lt |publisher=viduramziu.istorija.net |location=Vilnius |year=2000 |access-date=20. julij 2016 |archive-date=29. september 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160929234205/http://viduramziu.istorija.net/valstybe.htm |url-status=}}</ref> do leta 1795<ref>{{navedi knjigo |last=Sužiedėlis |first=Saulius |title=Historical dictionary of Lithuania |year=2011 |publisher=Scarecrow Press |location=Lanham, Md. |isbn=978-0-8108-4914-3 |page=119 |edition=2.}}</ref> država na območju današnje [[Litva|Litve]], [[Belorusija|Belorusije]] ter deloma [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Poljska|Poljske]] ([[Podlaško vojvodstvo]]) in [[Rusija|Rusije]] ([[Smolenska oblast]]). Velika kneževina se je imenovala litovska, ker so bili njeni vladarji litovskega rodu, čeprav so veliko večino prebivalcev države sestavljali [[Slovani]], uradni jezik pa je dolgo bila [[beloruščina]] (v njej so nastali najpomembnejši in najobsežnejši dokumenti Velike kneževine), ki jo je potem v tej vlogi zamenjala [[poljščina]]. V [[14. stoletje|14. stoletju]] je Velika litovska kneževina bila zadnja poganska država v Evropi. Leta 1386 je veliki knez [[Vladislav II. Poljski]], Jagielo (drugi različici imena sta ''Jagiełło'' in ''Jahajła'') sprejel krščansko vero, krstno ime Vladislovas / Władysław in postal tudi kralj sosednje [[Poljska|Poljske]]. Že leto prej sta obe državi podpisali pogodbo o [[personalna unija|personalni uniji]]. Leta 1569 sta se Velika litovska kneževina in Kraljevina Poljska zedinili v [[Republika obeh Narodov|Republiko obeh Narodov]], v okviru katere je Velika kneževina vse do konca obstoja skupne države (1795) ohranila enakopravni položaj. Leta 1795 so [[Avstrija]], [[Rusija]] in [[Prusija]] že tretjič v dvaindvajsetih letih (prvič 1772) istočasno napadle Republiko obeh Narodov, jo dokončno premagale ter tokrat dokončno razdelile medse njeno ozemlje. Takrat je skoraj celotno Veliko Litovsko kneževino anektriala Rusija, Prusiji je pripadel samo majhen kos zahodne Litve. [[Slika:Magnus_ducatus_Lithuania,_1780.jpg|thumb|center|500px|Magnus Ducatus Lithuania, Tobias Lotter, 1780]] == Etimologija == Ime Litve (Litua) je bilo prvič omenjeno leta 1009 v ''[[Quedlinburška kronika|Quedlinburški kroniki]]''. Nekatere starejše etimološke teorije povezujejo ime z majhno reko nedaleč od mesta Kernavė, osrednjega območja zgodnje litovske države in možne prve prestolnice bodoče Velike litovske kneževine. Prvotno ime te reke je Lietava.<ref name=Zigmas2>Zigmas Zinkevičius. Kelios mintys, kurios kyla skaitant Alfredo Bumblausko Senosios Lietuvos istoriją 1009–1795m. Voruta, 2005.</ref> Reka teče v nižavju in se zlahka razlije čez bregove, zato bi lahko tradicionalno litovsko obliko ''liet-'' neposredno prevedli kot ''lietis'' (''razlivati se'').<ref>{{navedi splet|url=https://starling.rinet.ru/cgi-bin/response.cgi?single=1&basename=/data/ie/piet&text_number=++2322&root=config|title=Indo-European etymology: Query result|website=starling.rinet.ru}}</ref> Ker je reka zelo majhna, nekateri menijo, da je malo verjetno, da bi tako majhen in lokalen objekt lahko dal ime celotnemu narodu. Po drugi strani kaj takega ni brez primere v svetovni zgodovini.<ref name=Zigmas>{{cite journal |first=Zigmas |last=Zinkevičius |url=http://www.voruta.lt/archyvas/74/253 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220510083828/https://www.voruta.lt/archyvas/74/253 |url-status=dead |archive-date=10. maj 2022 |title=Lietuvos vardo kilmė |journal=Voruta |issn=1392-0677 |date=30. november 1999 |volume=3 |issue=669 |language=lt }}</ref> Najbolj verodostojna sodobna teorija etimologije imena Litva (litovsko Lietuva) je hipoteza Artūrasa Dubonisa,<ref name="Dubonis">{{navedi knjigo|last=Dubonis|first=Artūras|title=Lietuvos didžiojo kunigaikščio leičiai: iš Lietuvos ankstyvųjų valstybinių struktūrų praeities (Leičiai of Grand Duke of Lithuania: from the past of Lithuanian stative structures|publisher=Lietuvos istorijos instituto leidykla|location=Vilnius|year=1998|language=lt}}</ref> da se Lietuva navezuje na ''leičiai'' (množina ''leitisa''), družbeno skupino bojevnikov-vitezov v zgodnji Veliki litovski kneževini. Naziv Velika litovska kneževina se je za Litvo dosledno uporabljal od 14. stoletja dalje.<ref>{{navedi knjigo |last=Bojtár |first=Endre |title=Foreword to the Past: A Cultural History of the Baltic People |url=https://books.google.com/books?id=Er1_CwAAQBAJ |year=1999 |publisher=Central European University Press |isbn=978-963-9116-42-9 |page=179}}</ref> V drugih jezikih se velika kneževina omenja kot: * [[Litovščina|litovsko]]: Lietuvos Didžioji Kunigaikštystė * [[Litovščina|staro knjižno litovsko]]: Didi Kunigystė Lietuvos (didi Kunigiſte Lietuwos) * [[Beloruščina|belorusko]]: Вялікае Княства Літоўскае * [[Ruščina|rusko]]: Великое княжество Литовское * [[Ukrajinščina|ukrajinsko]]: Велике князiвство Литовське * [[Poljščina|poljsko]]: Wielkie Księstwo Litewskie * [[Latinščina|latinsko]] Magnus Ducatus Lituaniæ * [[Nemščina|nemško]]: Großfürstentum Litauen * [[rutenščina|rutensko]]: Великое кнѧзство Литовское * [[Latvijščina|latvijsko]]: Lieitija or Lietuvas Lielkņaziste * [[češko]]: Litevské velkoknížectví * [[Slovaščina|slovaško]]: Litovské veľkokniežatstvo<ref>{{Cite journal|date=2013|title=Archivum Lithuanicum|url=http://lki.lt/wp-content/uploads/2017/06/ALT_15_2013_COLOR_FINAL_4_MAZ_ILIUSTRACIJOS_2014_02_02_147MB-ilovepdf-compressed.pdf|journal=Institute of the Lithuanian Language|location=Vilnius|volume=15|pages=81}}</ref> * [[Madžarščina|madžarsko]]: Litván Nagyfejedelemség * [[Estonščina|estonsko]]: Leedu Suurvürstiriik * [[Švedščina|švedsko]]: Storfurstendömet Litauen * [[Romunščina|romunsko]]: Marele Ducat al Lituaniei Ime države in naziv vladarja ([[hospodar]])<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=FHrTxHmegRYC&dq=Hospodar+grand+duchy+of+lithuania&pg=PA664|title=The Crimean Khanate and Poland-Lithuania: International Diplomacy on the European Periphery (15th–18th Century). A Study of Peace Treaties Followed by Annotated Documents.|first=Dariusz|last=Kolodziejczyk|date=2011|publisher=Brill|isbn=978-9004191907 |via=Google Books}}</ref> sta se s širitvijo ozemlja spreminjala. Po propadu [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]] in vključitvi njenih dežel v Veliko litovsko kneževino, se je [[Gediminas]] začel naslavljati kot "kralj Litovcev in mnogih Rutenov",<ref>{{navedi knjigo |title=Gedimino laiškai [Letters of Gediminas] |publisher=Vilnius University, Institute of Lithuanian Literature and Folklore |location=Vilnius |page=2 |url=http://www.šaltiniai.info/files/literatura/LC00/Gedimino_lai%C5%A1kai.LC0600.pdf |access-date=30. maja 2021 |language=lt }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=BqVYDwAAQBAJ&dq=king+of+lithuanias+and+many+ruthenians&pg=PA405|title=Reading the Middle Ages, Volume II: From c. 900 to c. 1500|edition=3.|first=Barbara H.|last=Rosenwein|date=2018|publisher=University of Toronto Press|isbn=978-1442636804 |via=Google Books}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=xfwOEAAAQBAJ&dq=%22Letwinorum+et+multorum+Ruthenorum+rex%22&pg=PA106|title=Making a Great Ruler: Grand Duke Vytautas of Lithuania|first=Giedrė|last=Mickūnaitė|date= 2006|publisher=Central European University Press|isbn=978-6155211072 |via=Google Books}}</ref> medtem ko se je država preimenovala v Velika kneževina Litva in Rutenija.<ref>{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=L_4rAAAAMAAJ&q=%22Grand+Duchy+of+Lithuania+and+russia%22|title=An Historical Geography of Russia|first=William Henry|last=Parker|date=11. november 1969|publisher=Aldine Publishing Company|via=Google Books}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=5L1oAAAAMAAJ&q=%22Grand+Duchy+of+Lithuania+and+russia%22|title=Russia, the Giant that Came Last|first=Joshua|last=Kunitz|date=11. november 1947|publisher=Dodd, Mead|via=Google Books}}</ref> Ko je bila v državo vključena [[Semigalija]], se je vladarjev naziv spremenil v "kralj Litovcev in Rutenov, vladar in vojvoda Semigalije".<ref>Between Two Worlds: A Comparative Study of the Representations of Pagan Lithuania in the Chronicles of the Teutonic Order and Rus'</ref><ref>[https://www.lndm.lt/wp-content/uploads/2018/01/Gedimino-laiskai-Galutinis-visas.pdf Lietuvos valdovo žodis pasauliui: atveriame mūsų žemę ir valdas kiekvienam geros valios žmogui]</ref> Litovski statut iz leta 1529 [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I.]] imenuje "poljski kralj, veliki vojvoda Litve, Rutenije, Prusije, Samogitije, Mazovije in drugih [dežel]".<ref>{{navedi knjigo |last1=Loewe |first1=Karl F. von |title=Studien Zur Geschichte Osteuropas |date=1976 |publisher=Brill Archive |isbn=978-90-04-04520-0 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=ncYUAAAAIAAJ&dq=written+laws+given+to+the+state,+the+grand+principality+of+lithuania&pg=PA19 |language=en}}</ref> Država se je imenovala tudi Republika Litva (latinsko Respublica Lituana) vsaj od sredine 16. stoletja, torej že pred [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] leta 1569.<ref>{{Cite journal |last=Kuolys |first=Darius |date=2005 |title=Lietuvos Respublika : idėjos ištakos |url=https://etalpykla.lituanistikadb.lt/object/LT-LDB-0001:J.04~2005~1367151482423/ |journal=Senoji Lietuvos literatūra |pages=157–198 |issn=1822-3656 |access-date=2023-05-09 |archive-date=2023-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230405215843/https://etalpykla.lituanistikadb.lt/object/LT-LDB-0001:J.04~2005~1367151482423/ |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == === Ustanovitev države === [[Slika:Lithuania in the map of Pietro Vesconte, 1321.png|thumb|250px|Pietro Vesconte (1321): Litva na ''Mappa mundi'', označena z napisom ''Letvini pagani'' – poganski Litovci]] [[Slika:Baltic Tribes c 1200.svg|thumb|250px|[[Balti|Baltska plemena ]] v 12. stoletju]] Prvo pisno omembo Litve najdemo v ''Quedlinburški kroniki'' iz leta 1009.<ref>{{cite encyclopedia |url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761555831_4/Lithuania.html |title=Lithuania |work=Encarta |date=1997 |access-date=21. septembra 2006 |url-status=|archive-url=https://web.archive.org/web/20091029001746/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761555831_4/Lithuania.html |archive-date=29. oktobra 2009}}</ref> V 12. stoletju slovanske kronike omenjajo Litvo kot eno od območij, ki so jih napadali [[Rusi]]. Poganski Litovci so sprva plačevali davek [[Polock]]u, vendar so se kmalu okrepili in sami organizirali manjše napade na rusko ozemlje. Nekje med letoma 1180 in 1183 so se razmere začele spreminjati in Litovci so začeli stalno napadati slovanske dežele, vpadli so v kneževini Polock in [[Pskov]] ter celo ogrožali [[Veliki Novgorod|Novgorod]].<ref name=ref36>Encyclopedia Lituanica. Boston, 1970–1978, vol. 5. str. 395.</ref> Z vojaškimi napadi se je začela konsolidacija litovskih dežel v [[Aukštaitija|Aukštaitiji]].<ref name=Baranauskas/> Litovci so bili edino baltsko ljudstvo, ki mu je v predmodernem času uspelo ustvariti svojo državo.<ref name="LithuaniaHistoryBr">{{navedi splet |title=Lithuania – History |url=https://www.britannica.com/place/Lithuania/History#ref37336 |website=Encyclopedia Britannica |access-date=21. maja 2021}}</ref> Po ustanovitvi [[Cerkveni red|križarskih vojaških redov]], [[Livonski red|Livonskega reda]] v [[Riga|Rigi]] leta 1202 in [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]] v [[Prusija|Prusiji]] leta 1226, se je začela [[Severne križarske vojne|litovska križarska vojna]]. Krščanska redova sta predstavljala veliko grožnjo poganskim baltskim plemenom in dodatno spodbudila nastanek litovske države. Mirovni sporazum z [[Gališko-volinska kneževina|Galicijo-Volinijo]] iz leta 1219 je dokaz sodelovanja med [[Litovci]] in [[Samogiti]]. Ta sporazum navaja 21 litovskih knezov, vključno s petimi višjimi litovskimi knezi iz Aukštaitije ([[Živinbudas]], [[Daujotas]], [[Vilikaila]], [[Dausprungas]] in [[Mindaugas]]) in več knezov iz [[Žemaitija|Žemaitije]]. Čeprav so se Litovci in [[Žemaiti]] v preteklosti spopadali, so se zdaj soočali s skupnim sovražnikom.<ref>Lithuania Ascending, str. 50.</ref> Zdi se, da je imel največ avtoritete Živinbudas,<ref name=ref36/> in da je bilo vsaj nekaj knezov iz istih družin.<ref>A. Bumblauskas. ''Senosios Lietuvos istorija, 1009–1795'' [Zgodnja zgodovina Litve]. Vilna, 2005. str. 33.</ref> Formalno priznanje skupnih interesov in vzpostavitev hierarhije med podpisniki sporazuma sta napovedovala nastanek skupne države.<ref>{{navedi knjigo |last1=Iršėnas |first1=Marius |last2=Račiūnaitė |first2=Tojana |title=The Lithuanian Millennium: History, Art and Culture |date=2015 |publisher=Vilnius Academy of Arts Press |location=Vilnius |isbn=978-609-447-097-4 |page=45 |url=https://leidykla.vda.lt/Files/_TheLithuanianMillenium_2015_per.pdf |access-date=5. julija 2021}}</ref> === Kraljevina Litva === Mindaugas, knez{{refn|group=op|Po navedbah v sodobnih virih so Litovci svoje zgodnje vladarje imenovali ''kunigas'' (mn. ''kunigai''). Beseda je sposojena iz nemškega ''kuning'', ''konig''. Kasneje je besedo ''kunigas'' zamenjala beseda ''kunigaikštis'', s katero se opisuje srednjeveške vladarje v sodobni litovščini. Beseda ''kunigas'' zdaj pomeni ''duhovnik''. V tem članku se za vladarje uporablja naziv ''knez''.}} iz južne Litve,<ref>Z.Kiaupa, J. Kiaupienė, A. Kuncevičius. ''The History of Lithuania Before 1795''. Vilnius, 2000. str. 43-127.</ref> je bil med petimi višjimi knezi, omenjenimi v sporazumu z Galicijo-Volinijo. ''[[Livonska rimana kronika]]'' poroča, da je do sredine 1230. let Mindaugas pridobil vrhovno oblast v celotni Litvi.<ref name="LV">V. Spečiūnas. Lietuvos valdovai (XIII-XVIII a.): Enciklopedinis žinynas. Vilnius, 2004. str. 15-78.</ref> Leta 1236 so Samogiti pod vodstvom Vikintasa premagali Livonski red v bitki pri Sauleju.<ref>{{navedi splet |title=The Battle of Saule |url=http://visitlithuania.net/lithuania/history/major-battle/1661-the-battle-of-saule |website=VisitLithuania.net |access-date=5. julija 2021 |archive-date=25. junija 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210625113823/http://visitlithuania.net/lithuania/history/major-battle/1661-the-battle-of-saule |url-status=}}</ref> Red je bil prisiljen postati podružnica pruskega Tevtonskega viteškega reda, zaradi česar je Samogitija, pas ozemlja, ki je ločeval [[Livonija|Livonijo]] od [[Prusija|Prusije]], postala glavna tarča obeh redov. Bitka je pomenila premor v vojnah z vitezi, Litva pa je to izkoristila in organizirala napade na rutenske province ter priključila Novogradok in [[Grodno]].<ref name=LV/> Leta 1248 je izbruhnila državljanska vojna med Mindaugasom in njegovima nečakoma Tautvilasom in Edividom. V močno koalicijo proti Mindaugasu so bili vključeni Vikintas, Livonski red, Danijel Gališki in Vasilko Volinski. Mindaugas je izkoristil notranje konflikte in se povezal z Livonskim redom. Obljubil je, da se bo spreobrnil v krščanstvo in za nekaj dežel v zahodni Litvi dobil v zameno vojaško pomoč proti svojima nečakoma in kraljevo krono. Leta 1251 se je Mindaugas krstil. Papež [[Papež Inocenc IV.|Inocenc IV.]] je ob tem izdal papeško bulo, s katero je razglasil ustanovitev Litovskega kraljestva. Po koncu državljanske vojne je bil Mindaugas 6. julija 1253 okronan za kralja Litve, s čimer se je začelo desetletje relativnega miru. Mindaugas se je pozneje odpovedal krščanstvu in vrnil v poganstvo. Svoj vpliv je poskušal razširiti na Polock, glavno trgovsko središče v porečju [[Zahodna Dvina|Zahodne Dvine]], in [[Pinsk]].<ref name=LV/> Tevtonski vitezi so to obdobje izkoristili za krepitev svojega položaja v delih Samogitije in Livonije, vendar so izgubili bitko pri Skuodasu leta 1259 in bitko pri Durbeju leta 1260,<ref>{{navedi knjigo |last1=Batūra |first1=Romas |title=Places of Fighting for Lithuania's Freedom |publisher=General Jonas Žemaitis Military Academy of Lithuania |pages=1–2 |url=http://www.tb.lt/Leidiniai/sisteminis_katalogas/Humanitariniai%20mokslai/Istorija/2010-places%20of%20fighting.pdf |access-date=5. julija 2021 |archive-date=2021-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211029090124/http://www.tb.lt/Leidiniai/sisteminis_katalogas/Humanitariniai%20mokslai/Istorija/2010-places%20of%20fighting.pdf |url-status=dead }}</ref> kar je spodbudilo premagane Semigalce in Stare Pruse, da so se uprli vitezom.<ref>{{navedi splet |last1=Baranauskas |first1=Tomas |authorlink=|title=Medieval Lithuania – Chronology 1183–1283 |url=http://viduramziu.istorija.net/en/c1183.htm |website=viduramziu.istorija.net |access-date=5 July 2021 |archive-date=15. junija 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100615231921/http://viduramziu.istorija.net/en/c1183.htm |url-status= }}</ref> Na spodbudo Treniote je Mindaugas prekinil mir s Tevtonskim redom. Takrat se je verjetno tudi vrnil k poganskim verovanjem. Upal je da bo vsa baltska plemena združiti pod litovskim vodstvom. Ker vojaški pohodi niso bili uspešni, so se odnosi med Mindaugasom in Trenioto poslabšali. Treniota je skupaj z Daumontom Pskovskim leta 1263 umoril Mindaugasa in njegova dva sinova Ruklisa in Rupeikisa. Država je zapadla v več let trajajoče notranje boje.<ref>{{navedi splet |title=The Grand Duchy of Lithuania, 13–18th century |url=http://valstybingumas.lt/EN/saltiniu-apzvalga/LDK-laikotarpis/Pages/default.aspx |website=valstybingumas.lt |publisher=Seimas |access-date=21. maja 2021 |archive-date=2019-07-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190706211557/http://valstybingumas.lt/EN/saltiniu-apzvalga/LDK-laikotarpis/Pages/default.aspx |url-status=dead }}</ref> [[Slika:COA of Gediminaičiai dynasty Lithuania.svg|thumb|left|150px|Grb Gediminovičev]] === Vzpon Gediminovičev === {{Glavni|Gediminoviči}} [[Slika:Beautiful spring sunset in Vilnius Lithuania.jpg|thumb|250px|Stolp Gediminovičev v Vilni]] Od leta 1263 do 1269 je Litva imela tri velike kneze – [[Treniota|Trenioto]], [[Vaišvilkas]]a in [[Švarnas]]a, vendar država ni razpadla. Leta 1269 je na oblast prišel [[Traidenis]], okrepil litovsko oblast v [[Črna Rutenija|Črni Ruteniji]] in se bojeval z [[Livonski red|Livonskim redom]] ter zmagal v bitki pri Karuseju leta 1270 in v bitki pri Aizkrauklu leta 1279. Identiteta litovskih velikih knezov med njegovo smrtjo leta 1282 in prevzemom oblasti s strani [[Vitenis]]a leta 1295 je precej negotova. V tem času sta Livonski in Tevtonski red končala svoja osvajanja. Leta 1274 se je veliki pruski upor končal in Tevtonski vitezi so nadaljevali z osvajanjem drugih baltskih plemen: [[Nadruvi |Nadruvov]] in [[Skalvi|Skalvov]] v leti 1274–1277 ter [[Jatvingi|Jatvingov]] leta 1283. Livonski red je leta 1291 dokončal osvajanje [[Semigalija|Semigalije]], zadnje baltske zaveznice Litve.<ref name="kiaupa">{{navedi knjigo |last=Kiaupa |first=Zigmantas |author2=Jūratė Kiaupienė |author3=Albinas Kuncevičius |title=The History of Lithuania Before 1795 |chapter=Establishment of the State |orig-year=1995 |edition=English |year=2000 |publisher=Lithuanian Institute of History |location=Vilnius |isbn=9986-810-13-2 |pages=45–72}}</ref> Viteška redova sta zdaj lahko svojo vso pozornost usmerila na Litvo. "Tamponsko območje", sestavljeno iz baltskih plemen, je izginilo in Velika litovska kneževina je bila prepuščena sama sebi v boju proti redovoma.<ref>{{navedi splet |title=Balt {{!}} people |url=https://www.britannica.com/topic/Balt |website=[[Encyclopedia Britannica]] |access-date=5. julija 2021 |language=en}}</ref> Dinastija Gediminovičev je vladala Veliki kneževini več kot stoletje. Prvi iz dinastije je bil [[Vitenis]].<ref>''Lithuania Ascending'', str. 55.</ref> Med njegovo vladavino je bila Litva v nenehni vojni s Tevtonskim redom, [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevino Poljsko]] in Rutenijo. Vitenis je bil vpleten v nasledstvene spore na Poljskem in podpiral [[Boleslav II. Mazovski|Boleslava II. Mazovskega]], ki je bil poročen z litovsko kneginjo [[Gaudemunda Litovska|Gaudemundo]]. V Ruteniji je Vitenisu uspelo ponovno zavzeti dežele, izgubljene po atentatu na [[Mindaugas]]a, in zavzeti Pinsko in Turovsko kneževino. V boju proti tevtoncem se je Vitenis povezal z prebivalci [[Riga|Rige]]. Zavarovanje položajev v Rigi je okrepilo trgovske poti in zagotovilo osnovo za nadaljnje vojaške pohode. Okoli leta 1307 je bil [[Polock]], pomembno trgovsko središče, priključen z vojaško silo.<ref>New Cambridge str. 706.</ref> Vitenis je začel graditi obrambno mrežo gradov vzdolž [[Nemen]]a.<ref name="VytenisVle">{{navedi splet |last1=Gudavičius |first1=Edvardas |last2=Matulevičius |first2=Algirdas |last3=Varakauskas |first3=Rokas |authorlink1= |title=Vytenis |url=https://www.vle.lt/straipsnis/vytenis-2/ |website=Universal Lithuanian Encyclopedia |access-date=5. julija 2021 |language=lt}}</ref>.Omrežje se je postopoma razvilo v glavno obrambno črto proti Tevtonskemu redu.<ref name="VytenisVle"/> [[Slika:Lithuanian state in 13-15th centuries.png|thumb||Litovska država od 13. so 15. stoletja]] === Širitev ozemlja === Širitev kneževine je dosegla vrh pod velikim knezom [[Gediminas]]om, ki so ga nekateri sodobni nemški viri naslavljali z ''Rex de Owsteiten'' (''kralj Aukštaitije'').<ref>{{navedi knjigo |last1=Rowell |first1=Stephen Christopher |author-link1= |title=Lithuania Ascending: A Pagan Empire Within East-Central Europe, 1295–1345 |date=1994 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-1-107-65876-9 |page=50 |url=https://books.google.com/books?id=X1cHAwAAQBAJ&pg=PA50 |access-date=14. julija 2021 |language=en}}</ref> Gediminas je ustanovil močno centralno vlado in cesarstvo, ki je kasneje segalo od [[Baltsko morje|Baltskega]] do [[Črno morje|Črnega morja]].<ref>{{navedi splet |title=Gediminas {{!}} grand duke of Lithuania |url=https://www.britannica.com/biography/Gediminas |website=Encyclopedia Britannica |access-date=5. julija 2021 |language=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Toynbee |first1=Arnold Joseph |author-link=Arnold J. Toynbee |title=A Study Of History (Volume II) |date=1948 |publisher=Oxford University Press |location=Great Britain |page=172 |edition=Fourth impression |url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499044/page/n181/mode/2up |access-date=11. julija 2021}}</ref> Leta 1320 je bila večina kneževin zahodne Rusije priključena k Litvi ali bila njen vazal. Leta 1321 je Gediminas zavzel [[Kijev]] in poslal v izgnanstvo Stanislava Kijevskega, zadnjega [[Rurikidi|Rurikida]], ki je vladal Kijevu. Domneva se, da je leta 1323 preselil litovsko prestolnico iz [[Trakai]]a<ref>{{navedi splet |title=Trakai – The Old Capital of Lithuania |url=https://visitworldheritage.com/en/eu/trakai%E2%80%94the-old-capital-of-lithuania/6826ddf9-a346-479d-bd4b-1c739cacc189 |website=VisitWorldHeritage.com |access-date=5. julija 2021 |archive-date=2023-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230611130814/https://visitworldheritage.com/en/eu/trakai%E2%80%94the-old-capital-of-lithuania/6826ddf9-a346-479d-bd4b-1c739cacc189 |url-status=dead }}</ref> nazaj v [[Vilna|Vilno]].<ref>{{navedi splet |title=Vilnius {{!}} national capital, Lithuania |url=https://www.britannica.com/place/Vilnius |website=Encyclopedia Britannica |access-date=5. julija 2021 |language=en}}</ref> Država je še naprej širila svoje ozemlje pod vladavino velikega vojvode [[Algirdas]]a in njegovega brata [[Kęstutis]]a, ki sta državi harmonično vladala skupaj.<ref>{{navedi splet |title=Kęstutis {{!}} duke of Lithuania |url=https://www.britannica.com/biography/Kestutis |website=Encyclopedia Britannica |access-date=5. julija 2021 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Algirdas {{!}} grand duke of Lithuania |url=https://www.britannica.com/biography/Algirdas |website=[ncyclopedia Britannica |access-date=5. julija 2021 |language=en}}</ref> Med inavguracijami litovskih monarhov do leta 1569 je vilenski škof v Vilenski stolnici na monarhove glave namesto krone nadel [[Gediminasova kapa|Gediminasovo kapo]].<ref>{{navedi splet |last1=Gudavičius |first1=Edvardas |author-link=|title=Gedimino kepurė |url=https://www.vle.lt/straipsnis/gedimino-kepure/ |website=Visuotinė lietuvių enciklopedija |access-date=19. marca 2023 |language=lt}}</ref> [[Slika:Lutsk castle tower.jpg|thumb|right|200px|Lubartski grad v Ukrajini, ki ga je zgradil [[Gediminas]]ov sin [[Liubartas]] sredi 14. stoletja; v njem je bil leta 1429 Kongres v Lucku]] Litva je bila v dobrem položaju, da osvoji zahodne in južne dele nekdanje [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]]. Medtem ko so Mongoli oropali ali porazili skoraj vsako drugo državo okoli nje, so se horde na mejah sedanje [[Belorusija|Belorusije]] ustavile in osrednje ozemlje Velikega litovske kneževine je ostalo večinoma nedotaknjeno. Šibka oblast Mongolov nad osvojenimi ozemlji je omogočila, da se je širitev Litve pospešila. Ruske kneževine niso bile nikoli neposredno vključene v [[Zlata horda|Zlato hordo]] in so z njo ohranile vazalne odnose s precejšnjo stopnjo neodvisnosti. Litva je z diplomacijo priključila nekatera od teh območij kot vazale, ki so vladavino Mongolov ali velikega moskovskega kneza zamenjali z oblastjo litovskega velikega kneza. Takšen je bil na primer [[Veliki Novgorod]], ki je bil pogosto v litovskem vplivnem območju in občasno odvisen o Litovske kneževine.<ref>{{citation |last=Hinson |first=E. Glenn |title=The Church Triumphant: A History of Christianity Up to 1300 |url=https://books.google.com/books?id=cY1SymrAGeEC&pg=PA438 |year=1995 |publisher=Mercer University Press |isbn=978-0-86554-436-9 |page=438}}</ref> Litovska oblast je bila posledica notranjih trenj v mestu, ki se je poskušalo izogniti podložnosti [[Moskovska velika kneževina|Moskvi]]. Velika litovska kneževina je uspela zadržati mongolske vdore in sčasoma utrditi pridobitve. Leta 1333 in 1339 so Litovci premagali velike mongolske sile, ki so poskušale pridobiti [[Smolensk]] iz litovskega vplivnega področja. Okoli leta 1355 se je izoblikovala [[Kneževina Moldavija]] in Zlata horda ni naredila veliko za ponovno podreditev tega območja. Leta 1362 so polki vojske Velike kneževine premagali Zlato hordo v [[Bitka pri Modrih vodah|bitki pri Modrih vodah]].<ref>{{navedi splet |first=Borys |last=Cherkas |url=http://www.istpravda.com.ua/articles/2011/12/30/66894/|script-title=uk:Битва на Синіх Водах. Як Україна звільнилася від Золотої Орди|trans-title=Battle at Blue Waters. How Ukraine freed itself from the Golden Horde |language=uk |publisher=istpravda.com.ua |date=30. decembra 2011 |access-date=22. februarja 2016}}</ref> Leta 1380 se je litovska vojska povezala z ruskimi silami in premagala Zlato hordo v [[Kulikovska bitka|Kulikovski bitki]]. Oblast Mongolov se s tem ni končala, njihov vpliv pa je oslabel. Leta 1387 je Moldavija postala vazal [[Krona kraljevine Poljske|Poljske]] in v širšem smislu Litve. V tem času je Litva osvojila ozemlje Zlate horde vse do reke [[Dneper]]. V križarski vojni proti Zlati hordi leta 1398 je Litva v zavezništvu s kanom [[Modra horda|Modre horde]] [[Toktamiš]]em vdrla na severni [[Krim (polotok)|Krim]] in izbojevala odločilno zmago. V poskusu leta 1399, da bi Toktamiša postavila na prestol Zlate Horde, je Litva napadla Zlato hordo, vendar je bila v bitki pri reki Vorskli poražena in izgubila stepsko regijo.<ref>{{navedi splet |title=Battle of the Vorskla River |url=https://www.britannica.com/event/Battle-of-the-Vorskla-River |website=Encyclopedia Britannica |access-date=5. julija 2021 |language=en}}</ref> [[Slika:L'Empire Lituanien sous la domination de Vytautas-le-Grand (1392–1430).jpg|left|thumb|250px |Velika litovska kneževina pod Vitautasom Velikim]] === Personalna unija s Poljsko === [[Slika:Map of the Grand Duchy of Lithuania (pink) and the Crown of the Kingdom of Poland (red) in 1386 - 1434.png|thumb|250px|Poljska in Litva pod [[Jagelonci]] leta 1386–1434]] [[Slika:Castillo de Trakai.jpg|thumb|250px|Grad na otoku Trakai, rezidenca velikega kneza [[Vitold Veliki|Vitautasa]]]] Litva je bila pokristjanjena leta 1387. Pokristjanjevanje sta vodila [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]], ki je prevedel krščanske molitve v litovski jezik,<ref>{{citation |last=Kloczowski |first=Jerzy |title=A History of Polish Christianity |year=2000 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-36429-4 |page=55}}</ref> in njegov bratranec [[Vitold Veliki|Vitautas Veliki]], ki je ustanovil številne katoliške cerkve in dodelil zemljišča župnijam v Litvi. Država je dosegla višek pod Vitautasom Velikim, ki je vladal od leta 1392 do 1430. Vitautas je bil eden najbolj znanih vladarjev Velike litovske kneževine, ki je vladal od leta 1401 do 1430, in bil knez [[Grodno|Grodna]] (1370 –1382) in knez Lucka (1387–1389). Vitautas je bil sin [[Kęstutis]]a, strica Jogaile, ki je leta 1386 postal poljski kralj [[Vladislav II. Poljski|Vladislav II.]]<ref>{{navedi splet |title=Vytautas the Great {{!}} Lithuanian leader |url=https://www.britannica.com/biography/Vytautas-the-Great |website=Encyclopedia Britannica |access-date=5. julija 2021 |language=en}}</ref> Leta 1410 je Vitautas poveljeval vojski Velikega litovske kneževine v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunvaldu]]. Bitka se je končala z odločilno poljsko-litovsko zmago proti Tevtonskemu redu. Vojna Litve proti vojaškim redovom, ki je trajala več kot 200 let in je bila ena najdaljših vojn v zgodovini Evrope, se je končno končala. Vitautas je podprl gospodarski razvoj države in uvedel številne reforme. Pod njegovo vladavino je Velika litovska kneževina postopoma postala bolj centralizirana. Lokalne kneze z dinastičnimi vezmi s prestolom, so zamenjali Vitautasu zvesti guvernerji, večinoma bogati posestniki, ki so tvorili osnovo plemstva Velike kneževine. Med Vitautasovo vladavino sta začeli pridobivati vpliv družini Radziwiłł in Goštautas.<ref>{{navedi splet |last1=Jasas |first1=Rimantas |last2=Matulevičius |first2=Algirdas |title=Radvilos |url=https://www.vle.lt/straipsnis/radvilos/ |website=Universal Lithuanian Encyclopedia |access-date=5. julija 2021 |language=lt}}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Jurginis |first1=Juozas |title=Goštautai |url=https://www.vle.lt/straipsnis/gostautai/ |website=Universal Lithuanian Encyclopedia |access-date= 5. julija 2021 |language=lt}}</ref> [[Slika:Jan Matejko, Bitwa pod Grunwaldem.jpg|thumb|left|250px|[[Jan Matejko]]: [[Bitka pri Grunwaldu]]; v sredini [[Ulrich von Jungingen]] in [[Vitold Veliki|Vitautas]]]] Hitro širjenje vpliva [[Moskovska velika kneževina|Moskovske velike kneževine]] jo je kmalu postavilo v primerljiv položaj z Veliko litovsko kneževino. Po priključitvi Novgoroda leta 1478 je Moskovija postala ena od vodilnih držav v severovzhodni Evropi. Med letoma 1492 in 1508 je Moskovijo dodatno utrdil [[Ivan III. Vasiljevič|Ivan III.]], ki zmagal v ključni [[Bitka pri Vedroši|bitki pri Vedroši]] in ponovno pridobil [[Černigov]] in [[Brjansk]], starodavni deželi [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]].<ref>{{navedi splet |last1=Matulevičius |first1=Algirdas |title=Vedrošos mūšis |url=https://www.vle.lt/straipsnis/vedrosos-musis/ |website=Universal Lithuanian Encyclopedia |access-date=5. julija 2021 |language=lt}}</ref> 8. septembra 1514 so se zavezniške vojski Velike kitovske kneževine in Kraljevine Poljske pod poveljstvom hetmana Konstantina Ostroškega borile v [[Bitka pri Orši|bitki pri Orši]] proti vojski Moskovske velike kneževine pod vodstvom konjušnika Ivana Čeljadnina in kneza [[Mihail Mihajlovič Golicin|Mihaila Mihajloviča Golicina]]. Bitka je bila del dolgega niza [[Moskovsko-litovske vojne|moskovsko-litovskih vojn]], ki so jih vodili ruski vladarji, da bi pod svojo oblastjo zbrati vse nekdanje dežele Kijevske Rusije. Po ''[[Moskovski zapiski|Rerum Moscoviticarum Commentarii]]'' [[Žiga Herberstein|Žige Herbersteina]], primarnega vira podatkov o bitki, je veliko manjša poljsko-litovska vojska (manj kot 30.000 mož) premagala 80.000 moskovskih vojakov ter zajela njihov tabor in poveljnika. Moskovčani so izgubili okoli 30.000 mož, medtem ko so izgube poljsko-litovske vojske znašale le 500 mož. Bitka se omenja kot ena največjih litovskih zmag, vendar je Moskovija v vojni na koncu zmagala. Po mirovnem sporazumu iz leta 1522 je Velika litovska kneževina Litva izgubila veliko ozemlja.<ref>{{navedi knjigo |last1=Zikaras |first1=Karolis |title=Battle of Orsha 1514 |date=2017 |publisher=Ministry of National Defence of Lithuania |location=Vilnius |isbn=978-609-412-068-8 |pages=1–18 |url=https://kam.lt/download/59353/or%C5%A1os%20m%C5%AB%C5%A1is%20angli%C5%A1kas%202017%20lr.pdf |access-date=5. julija 2021 }}{{Slepa povezava|date=maj 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Poljsko-litovska Republika obeh narodov === [[Slika:Rzeczpospolita voivodships.png|thumb|upright=1.1|Velika litovska vojvodina v Reubliki obeh narodov okoli leta 1635]] Vojne s Tevtonskim redom, izguba ozemlja v korist Moskve in nadaljnji pritisk so ogrozili obstanek litovske države, zato je bila prisiljena tesneje povezati se s Poljsko in se leta 1569 združiti s svojo zahodno sosedo v poljsko-litovsko [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]] ([[Lublinska unija]]). V obdobju Republike je bilo veliko ozemelj, ki so pripadala Veliki litovski kneževini, prenesenih na [[Krona kraljevine Poljske|Krono kraljevine Poljske]]. Postopen proces polonizacije se je počasi umiril, sama Litva pa je pod poljsko nadvlado nazadovala.<ref name="EBMakuch">{{cite encyclopedia |first=Andrij |last=Makuch |encyclopedia=Encyclopædia Britannica Online |title=Ukraine: History: Lithuanian and Polish rule |url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/History |access-date=20. julija 2016 |quote=}}</ref><ref name="EBLublin">{{cite encyclopedia |encyclopedia=Encyclopædia Britannica Online |title=Union of Lublin: Poland-Lithuania [1569] |url=https://www.britannica.com/event/Union-of-Lublin |access-date=20. julija 2016 |quote=}}</ref><ref name="EBStranga">{{cite encyclopedia |first=Aivars |last=Stranga |encyclopedia=Encyclopædia Britannica Online |title=Lithuania: History: Union with Poland |url=https://www.britannica.com/place/Lithuania/History |access-date=12. avgusta 2016 |quote=}}</ref> Leta 1655 se je Litva enostransko odcepila od Poljske in prešla pod zaščito švedskega cesarstva. Leta 1657 je ponovno postala del Republike obeh narodov, vendar kot ločena država. V federaciji je bdržal številne pravice, vključno z lastnim ozemljem, imenom, grbom, ministrstvi, upravnim sistemom, zakoni, vojsko, sodišči, zakladnico in pečatom. Takšna je ostala do sprejetja ustave in vzajemnega jamstva obeh narodov 3. maja 1791.<ref name="HistoryOfLithuania2013">{{navedi knjigo |last1=Eidintas |first1=Alfonsas |last2=Bumblauskas |first2=Alfredas |last3=Kulakauskas |first3=Antanas |last4=Tamošaitis |first4=Mindaugas |last5=Kondratas |first5=Skirma |last6=Kondratas |first6=Ramūnas |title=The history of Lithuania |date=2013 |publisher=Eugrimas |location=[[Vilnius]] |isbn=978-609-437-163-9 |page=101 |edition=2. |url=http://urm.lt/uploads/default/documents/Travel_Residence/history_of_lithuania_new.pdf |access-date=20. maja 2021 |archive-date=2019-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190807095810/http://urm.lt/uploads/default/documents/Travel_Residence/history_of_lithuania_new.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Jasas |first1=Rimantas |title=Liublino unija |url=https://www.vle.lt/straipsnis/liublino-unija/ |website=Vle.lt |access-date=1. maja 2023 |quote=LDK liko atskira valstybė, turinti pavadinimą, herbą, teritoriją, valdymo aparatą, iždą, įstatymus, teismus, kariuomenę, antspaudą. |language=lt}}</ref> === Delitev in napoleonsko obdobje === Po delitvi poljsko-litovske skupne države je večino dežel nekdanjega Velike litovske kneževine priključilo Rusko carstvo, ostalo pa [[Prusija]]. Leta 1812, tik pred francosko invazijo na Rusijo, se je nekdanja Velika kneževina uprla Rusom. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je kmalu po prihodu v Vilno razglasil ustanovitev komisarske začasne vlade Velike litovske kneževine, ki je posledično obnovila poljsko-litovsko zvezo.<ref name="Sobczyński">{{cite journal |author=Marek Sobczyński |title=Procesy integracyjne i dezintegracyjne na ziemiach litewskich w toku dziejów |trans-title= |language=pl |publisher=Zakład Geografii Politycznej Uniwersytetu Łódzkiego |url=http://geopol.geo.uni.lodz.pl/wp-content/uploads/2010/12/ziemie_litewskie.pdf |access-date=22 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304025557/http://geopol.geo.uni.lodz.pl/wp-content/uploads/2010/12/ziemie_litewskie.pdf |archive-date=4 March 2016 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref>Zveza pa ni bila nikoli formalizirana, saj je bila le pol leta kasneje Napoleonova Grande armée izrinjena iz Rusije in prisiljena umakniti se naprej proti zahodu. Decembra 1812 so ruske sile ponovno zavzele Vilno, s čimer so se končali vsi načrti za ponovno vzpostavitev Velike kneževine.<ref name="Sobczyński"/> Večino ozemelj nekdanje Velike kneževine je ponovno priključila Rusija. Avgustovsko vojvodstvo (pozneje Avgustovska gubernija), vključno z okrajema Marijampolė in Kalvarija, je bilo priključeno Kraljevini Poljski, okrnjeni državi v personalni uniji z Rusijo. == Upravna razdelitev == [[Slika:Lithuania in the 17th century.png|thumb|upright=250px|Upravna razdelitev Litve v 17. stoletju]] Velika litovska kneževina je bila od leta 1413 do 1564 razdeljena na naslednje upravne enote:<ref>{{navedi splet |title=Lietuvos Didžiosios Kunigaikštystės administracinis teritorinis suskirstymas |url=https://www.vle.lt/Straipsnis/Lietuvos-Didziosios-Kunigaikstystes-administracinis-teritorinis-suskirstymas-117510 |website=vle.lt |access-date=9. junija 2020 |language=LT}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- !scope="col"| Vojvodstvo (palatinat) !scope="col"| Ustanovitev |- !scope="row"|Vilna | 1413 |- !scope="row"|Trakai | 1413 |- !scope="row"| Samogitija | 1413 |- !scope="row"| Kijev | 1471 |- !scope="row"| Polock | 1504 |- !scope="row"|Naugardukas | 1507 |- !scope="row"| Smolensk | 1508 |- !scope="row"|Vitebsk | 1511 |- !scope="row"| Podlesje | 1514 |- !scope="row"| Brest Litovsk | 1566 |- !scope="row"| Minsk | 1566 |- !scope="row"|Mstislavl | 1569 |- !scope="row"| Volin | 1564–1566 |- !scope="row"| Bratslav | 1564 |- !scope="row"| Kneževina Livonija | 1561 |} == Vera in kultura == === Krščanstvo in poganstvo === [[Slika:Lithuania and Vytis (Pogonia) in 1544.jpg|thumb|left|Faksimile strani iz atlasa ''[[Cosmographia universalis]]'' (prva izdaja 1544) Sebastijana Münsterja, na kateri je opis Velike litovske kneževine]] [[Slika:Vilnius University Great Courtyard 1, Vilnius, Lithuania - Diliff.jpg|thumb|right|Cerkev sv. Janeza v Vilni je primer vilenskega baročnega sloga<ref>{{navedi splet|title=Vilniaus barokas|url=https://vilniausbarokas.weebly.com/vilniaus-barokas.html|website=vilniausbarokas.weebly.com|access-date=30. julija 2018|language=lt-LT}}</ref>]] [[Slika:Vilnius St Anns church.jpg|thumb|250px|Cerkvi sv. Ane in sv. Frančiška ter samostan sv. Bermarda v Vilni so primeri gotske arhitekture]] Po krstu leta 1252 in kronanju kralja [[Mindaugas]]a leta 1253 je bila Litva priznana kot krščanska država do leta 1260, ko je Mindaugas podprl upor v [[Kurlandija|Kurlandiji]] in se (po nemškem ukazu) odpovedal krščanstvu. Do leta 1387 so litovski plemiči izpovedovali svojo domačo mnogoboško vero.<ref>{{navedi splet |last1=Vardys |first1=Vytas Stanley |title=Christianity in Lithuania |url=http://www.lituanus.org/1988/88_3_02.htm |website=Lituanus.org |publisher=Lituanus |access-date=14. maja 2021 |archive-date=2020-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200729134520/http://www.lituanus.org/1988/88_3_02.htm |url-status=dead }}</ref> Etnični Litovci so bili zelo predani svoji veri. Poganska verovanja so morala biti zelo globoko zasidrana, da so preživela močan pritisk misijonarjev in tujih sil. Relikvije stare vere so obstajale do 17. stoletja. O njih so poročali protireformacijski [[Družba Jezusova|jezuitski]] duhovniki. Omenjali so na primer hranjenje žaltijev z mlekom in prinašanje hrane na grobove prednikov. Ozemlji sedanje [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]] ter njihovi lokalni knezi (vojvode) so bili trdni pravoslavni kristjani, po Brestovski uniji grškokatoliški. Čeprav so bila poganska prepričanja v Litvi dovolj močna, da so stoletja preživela pritisk vojaških redov in misijonarjev, so sčasoma podlegla. Ločeno vzhodnopravoslavno metropolitansko eparhijo je nekje med letoma 1315 in 1317 ustanovil carigrajski patriarh Janez XIII. Po gališko-volinskih vojnah, ki so Gališko-volinsko kraljestvo razdelile med Veliko litovsko kneževino in Kraljevino Poljsko, je bila leta 1355 Hališka metropolija ukinjena, njene eparhije pa prenesene na metropolije Litve in Volinije.<ref>[http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CH%5CA%5CHalychmetropoly.htm ''Halych metropoly'']. Encyclopedia of Ukraine.</ref> Leta 1387 se je Litva spreobrnila v katoliško vero, medtem ko je večina rutenskih dežel ostala pravoslavna. Veliki knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] je 22. februarja 1387 katoličanom prepovedal poroke s pravoslavnimi in od tistih pravoslavnih, ki so se prej poročili s katoliki, zahteval, da prestopijo v katolištvo.<ref name="Jogaila">{{navedi splet |last1=Gudavičius |first1=Edvardas |last2=Jučas |first2=Mečislovas |last3=Matulevičius |first3=Algirdas |title=Jogaila |url=https://www.vle.lt/straipsnis/jogaila/ |website=Visuotinė lietuvių enciklopedija |access-date=19. maja 2021 |language=lt}}</ref> Papež [[Papež Aleksander VI.|Aleksander VI.]] je velikega kneza domnevno ozmerjal, ker je imel za svetovalce nekatolike.<ref>{{navedi knjigo |url=https://archive.org/stream/historyofthepope06pastuoft#page/146/mode/2up |last=von Pastor |first=Ludwig |author-link=Ludwig von Pastor |title=The History of the Popes, from the Close of the Middle Ages |year=1899 |volume=6 |page=146 |access-date=18. julija 2016 |quote=}}</ref> Pravice pravoslavnih in katoličanov v Litvi je šele leta 1563 izenačil veliki knez [[Sigismund II. Avgust]] z Vilenskim privilegijem.<ref>{{navedi splet |title=1563 06 07 "Vilniaus privilegija" sulygino Lietuvos DK stačiatikių ir katalikų teises |url=https://www.delfi.lt/archive/1563-06-07-vilniaus-privilegija-sulygino-lietuvos-dk-staciatikiu-ir-kataliku-teises.d?id=22432182 |website=DELFI |publisher=Lithuanian Institute of History |access-date=14. maja 2021 |language=lt}}</ref> Po Brestovski uniji leta 1596 so nekateri pravoslavni kristjani priznali papeško avtoriteto in katoliški [[katekizem]], vendar so ohranili svojo liturgijo. Država je postala eno glavnih središč [[Reformacija|reformacije]].<ref>{{navedi splet |last1=Wisner |first1=Henryk |title=The Reformation and National Culture: Lithuania |url=http://rcin.org.pl/Content/52220/WA303_69726_OiR-2013-SI_Wisner.pdf |website=rcin.org.pl |publisher=Digital Repository of the Scientific Institutes (Poland) |access-date=14. maja 2021 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326031606/http://rcin.org.pl/Content/52220/WA303_69726_OiR-2013-SI_Wisner.pdf |url-status=dead }}</ref> V drugi polovici 16. stoletja se je v Litvi razširil [[kalvinizem]], ki so ga podpirale družine Radziwiłł, Chodkiewicz, Sapieha, Dorohostajski in drugi. Do leta 1580 je bila večina senatorjev iz Litve kalvinističnih ali socinijanskih unitaristov (Jan Kiszka).<ref>{{navedi splet |last1=Slavenas |first1=Maria Gražina |title=The Reformation in the Grand Duchy of Lithuania |url=https://www.lituanus.org/1997/97_1_05.htm |website=Lituanus.org |publisher=State University of New York |access-date=14. maja 2021 |archive-date=2023-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230405215843/https://www.lituanus.org/1997/97_1_05.htm |url-status=dead }}</ref> Leta 1579 je [[Štefan Báthory]], poljski kralj in veliki knez Litve, ustanovil Univerzo v Vilni, eno najstarejših univerz v Severni Evropi. Zaradi delovanja jezuitov v času [[Protireformacija|protireformacije]] se je univerza kmalu razvila v eno najpomembnejših znanstvenih in kulturnih središč v regiji in najvidnejše znanstveno središče Velike litovske kneževine.<ref>Vilniaus Universitetas. [http://www.vu.lt/site_files/InfS/Leidiniai/Vilnius_University_1579_2004.pdf History of Vilnius University]. Pridobljeno 16. aprila 2007.</ref> Delo jezuitov in spreobrnitve litovskih senatorskih družin so obrnile tok dogajanj in do leta 1670 je kalvinizem izgubil svoj prejšnji pomen, čeprav je še vedno ohranil nekaj vpliva med etnično litovskimi kmeti in delom srednjega plemstva. === Islam === [[Slika:Coin of the time of Vladimiras Algirdas (1362-1394). Imitating a Gulistan mint dang of Jani Beg (Jambek). Uncertain Kiev region mint. Pseudo-Arabic legend.jpg|thumb|250px|Kovanec Kijevske kneževine približno iz časa Vladimirja Olgerdoviča (1362–1394), ki posnema [[Džanibeg]]ov dang iz Gulistanske kovnice v [[Zlata horda|Zlati hordi]]; kovanec s psevdoarabskim napisom je iz neznane kijevske kovnice<ref>For reference: Gulistan coinage of Jani Beg: [[File:Coin of Jani Beg, Gulistan mint. Dated AH 753 (1352-3 CE).jpg|30px]]</ref><ref>{{cite journal |last1=Khromov |first1=Kostiantyn |last2=Khromova |first2=Iryna |title=COINAGE GENESIS IN THE CONTEXT OF THE POLITICAL AUTONOMY ON THE LITHUANIAN-HORDE BORDER LANDS the second half of the 14th – the first half of the 15th century |journal=Ukraina Lithuanica: студії з історії Великого князівства Литовського |date=2019 |pages=13–14 |url=http://62.244.28.214/images/5/UL_5.pdf |access-date=2023-05-12 |archive-date=2025-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250115093918/http://62.244.28.214/images/5/UL_5.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Suchodolski |first1=Stanisław |last2=Bogucki |first2=Mateusz |title=Money Circulation in Antiquity, the Middle Ages and Modern Times: Time, Range, Intensity: International Symposium of the 50th Anniversary of Wiadomości Numizmatyczne: Warsaw, 13–14 October 2006 |date=2007 |publisher=Avalon |isbn=978-83-89499-43-1 |page=199 |url=https://books.google.com/books?id=twgXAQAAIAAJ |language=en|quote=}}</ref>]] [[Islam]] v Litvi ima za razliko od mnogih drugih severno- in zahodnoevropskih držav dolgo zgodovino, ki se začne v 14. stoletju.<ref>{{navedi knjigo|title=Muslims in Poland and Eastern Europe : widening the European discourse on Islam|last=Górak-Sosnowska, Katarzyna.|date=2011|publisher=University of Warsaw. Faculty of Oriental Studies|isbn=978-8390322957|pages=207–208|oclc=804006764}}</ref> Takrat so se v Litvo, predvsem med vladavino velikega kneza Vitautasa (začetek 15. stoletja), na etnično litvanska ozemlja preselile majhne skupine muslimanskih [[Tatari|Tatarov]] iz Lipke. V Litvi je za razliko od mnogih drugih evropskih družb v tistem času obstajala verska svoboda. Litovskim Tatarom je bilo dovoljeno, da se naselijo tudi v [[Trakai]]u in [[Kaunas]]u.<ref name="Akiner2009-2">{{navedi knjigo|author=Shirin Akiner|title=Religious Language of a Belarusian Tatar Kitab: A Cultural Monument of Islam in Europe : with a Latin-script Transliteration of the British Library Tatar Belarusian Kitab (OR 13020) on CD-ROM|url=https://books.google.com/books?id=FEJ7F2cmCt0C&pg=PA51|year=2009|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|isbn=978-3-447-03027-4|pages=51–}}</ref> Prve Tatare je kot vojne ujetnike v Veliko litovsko kneževino pripeljal Vitautas po uspešnem vojaškem pohodu na Krimski polotok leta 1397 in jih naselil v več krajih. Eno od najstarejših tatarskih naselij v Veliki litovski kneževini je [[Keturiasdešimt Totorių]]. Prva mošeja v tej vasi je bila prvič omenjena leta 1558. Leta 1630 je bilo v vasi 42 tatarskih družin.<ref name=":0">{{navedi novice|last=Hussain|first=Tharik|date=2016-01-01|title=The amazing survival of the Baltic Muslims|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/magazine-35170834|access-date=26. oktobra 2021}}</ref> === Judovstvo === {{Expand section|date=12. maj 2023}} == Jeziki == [[Slika:Constitution of May 3 in Lithuanian language.jpg|thumb|200px|left|[[Ustava tretjega maja]], eden prvih uradnih državnih dokumentov, izdanih v poljščini in litovščini; na sliki je litovska različica]] V 13. stoletju je prebivalstvo osrednje Velike litovske kneževine govorilo večinoma [[Litovščina|litovsko]].<ref name="Stone2">Daniel. Z Stone. ''A History of East Central Europe''. str. 46.</ref> Litovščina je postala pisni jezik šele v 16. stoletju.<ref name="O'Connor2006">{{citation |last=O'Connor |first=Kevin |title=Culture and Customs of the Baltic States |url=https://books.google.com/books?id=IpR0-OrrwssC&pg=PA115 |access-date=12. avgusta 2016 |year=2006 |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0-313-33125-1 |page=115}}</ref> V drugih delih kneževine je večina prebivalstva, vključno z rutenskimi plemiči in preprostimi ljudmi, uporabljala govorno in pisno [[rutenščina|rutenščino]].<ref name="Stone2"/> Plemiči, ki so se selili iz enega kraja v drugega, so se prilagodili novemu kraju in prevzeli lokalno vero in kulturo, tiste litovske plemiške družine, ki so se preselile na slovanska območja, pa so v naslednjih generacijah pogosto hitro prevzele lokalno kulturo.<ref name="BurantZubek1993">Burant, S.R., Zubek, V. (1993). "Eastern Europe's Old Memories and New Realities: Resurrecting the Polish-lithuanian Union". East European Politics & Societies. '''7''' (2): 370–393. doi:10.1177/0888325493007002007. ISSN 0888-3254. S2CID 146783347.</ref> [[Ruteni]] so bili staroselci v vzhodnem osrednjem in jugovzhodnem delu Velike litovske kneževine. Rutenščina, v pisni obliki imenovana tudi kanclerska slovanščina, se je poleg poljščine, latinščine in nemščine uporabljala za pisanje zakonov, vendar se je njena raba med regijami razlikovala. Iz Vitavtasovega časa se je ohranilo manj dokumentov, napisanih v rutenščini, kot v latinščini in nemščini, kasneje pa je rutenščina postala glavni dokumentacijski in pisni jezik, zlasti v vzhodnih in južnih delih kneževine. V 16. stoletju v času poljsko-litovske skupne države so se litovske dežele sčasoma delno polonizirale in začele za pisanje uporabljati poljščino veliko pogosteje kot litovščino in rutenščino. Leta 1697 je poljščina končno postala uradni kanclerski jezik [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]].<ref name="BurantZubek1993"/><ref name="Zinkevičius">{{navedi splet |first=Zigmas |last=Zinkevičius |url=http://viduramziu.istorija.net/socium/zinkevicius1995.htm |title=Lietuvos Didžiosios kunigaikštystės kanceliarinės slavų kalbos termino nusakymo problema |language=lt |publisher=viduramziu.istorija.net |location=Vilnius |date=1995 |access-date=19. julija 2016 |archive-date=10. julija 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090710180554/http://viduramziu.istorija.net/socium/zinkevicius1995.htm |url-status=dead }}</ref><ref>Daniel. Z Stone. ''A History of East Central Europe''. str. 46.</ref><ref name="BraunmüllerFerraresi2003">{{navedi knjigo |last=Wiemer |first=Björn |editor1=Kurt Braunmüller |editor2=Gisella Ferraresi |title=Aspects of Multilingualism in European Language History |chapter-url=https://books.google.com/books?id=7KraXiQo_uIC&pg=PA109 |access-date=19. julija 2016 |year=2003 |publisher=John Benjamins Publishing |isbn=90-272-1922-2 |pages=109–114 |chapter=Dialect and language contacts on the territory of the Grand Duchy from the 15th century until 1939}}</ref> Vojvodstva s pretežno litovskim prebivalstvom (Vilna, Trakai) in samogitska vojvodstva so ostala skoraj v celoti litovsko govoreča. Litovsko je govorilo tudi vladajoče plemstvo.<ref name="DubonisKalba">{{navedi splet |last1=Dubonis |first1=Artūras |author-link= |title=Lietuvių kalba: poreikis ir vartojimo mastai (XV a. antra pusė – XVI a. pirma pusė) |url=http://viduramziu.istorija.net/socium/dubonis2002.htm |website=viduramziu.istorija.net |access-date=5. maja 2021 |archive-date=3. marca 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303171411/http://viduramziu.istorija.net/socium/dubonis2002.htm |url-status= }}</ref> Rutenske skupnosti so bile prisotne tudi v skrajnih južnih delih Trakajskega vojvodstva in jugovzhodnih delih Vilenskega vojvodstva. Razen Litovcev in Rutenov so bili v Veliki litovski kneževini pomembni tudi [[Judje]] in [[Tatari]].<ref name="BurantZubek1993"/> === Jeziki za državno in akademsko rabo === [[Slika:Title of the Statute of Grand Duchy of Lithuania, 1588.svg|thumb|left|Naslov ''Statuta Velike kneževine'' iz leta 1588, napisan v rutenščini]] [[Slika:Old Lithuanian texts. Order of Ladislaus IV Vasa forbiding hunting in neighouring Prussia, 1639.jpg|thumb|left|Univerzal kralja [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV. Poljskega]] z dne 22. marca 1639, ki svojim podložnikom prepoveduje lov na ozemlju [[Kraljeva Prusija|Vojvodske Prusije]]; univerzal je bil v pruski državni pisarni preveden v staro litovščino]] [[Slika:1501. Roman Catholic churches within the Grand Duchy of Lithuania, where the priests must know the Lithuanian language.svg|thumb|Veliki vojvoda Litve Aleksander Jagelo (Aleksandras Jogailaitis) je odločil, da morajo rimskokatoliški duhovniki v 28 cerkvah v Litvi obvladovati litovski jezik<ref>{{Cite journal |last1=Fijał |first1=Jan |last2=Semkowicz |first2=Władysław |date=1948-01-01 |title=Kodeks dyplomatyczny katedry i diecezji Wilenskiej. Tomu 1. Zeszyt 3 (1501–1507, uzupełn. 1394–1500) (W Krakowie 1948) |url=https://www.academia.edu/45078413 |journal=Codex Diplomaticus Ecclesiae Cathedralis Necnon Dioceseos Vilnensis. Voluminis I. Fasciculus 3 (1501–1507, Addenda 1394–1500). |pages=616–617 |access-date=2023-05-12 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326031810/https://www.academia.edu/45078413 |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite journal |last=Baranauskas |first=Tomas |date=1. januarja 2009|title=Lietuvos Didžioji Kunigaikštystė ir lietuvių tauta |trans-title=The Grand Duchy of Lithuania and the Lithuanian nation |url=https://www.academia.edu/3715377 |journal=Lietuvių tauta |language=lt |volume=11: Tirpstančios lietuvių žemės |page=82}}</ref>]] [[Slika:Lithuanian primer for kids, published in Vilnius, Grand Duchy of Lithuania, 1783 edition.jpg|thumb|''Učenost branja in pisanja v litovščini'', prva čitanka za otroke, izdana v Vilni leta 1783]] Za pisanje državnih dokumentov je bilo v rabi več jezikov, odvisno od zgodovinskega obdobja in namena. Mednje so spadali litovščina, rutenščina,<ref name="BraunmüllerFerraresi2003"/><ref>Stone, Daniel. ''The Polish-Lithuanian State, 1386–1795.'' Seattle: University of Washington, 2001. str. 4.</ref> poljščina in v manjši meri, večinoma v zgodnjih diplomatskih komunikacijah, latinščina in nemščina.<ref name="O'Connor2006"/><ref name="BurantZubek1993"/><ref name="Stone">Stone, Daniel (2001). ''The Polish-Lithuanian State, 1386-1795''. University of Washington Press. str. 52. ISBN 978-0-295-98093-5.</ref> Dvor je za dopisovanje z vzhodnimi državami uporabljal rutenđčino, medtem ko sta se v zunanjih zadevah z zahodnimi državami uporabljala latinščina in nemščina.<ref name="BraunmüllerFerraresi2003"/><ref>Kamuntavičius, Rustis. ''Development of Lithuanian State and Society.'' Kaunas: Vytautas Magnus University, 2002. str. 21.</ref> V zadnjem delu zgodovine Velike kneževine se je v državnih dokumentih, zlasti po [[Lublinska unija|Lublinski uniji]], čedalje bolj uporabljala poljščina.<ref name="Stone"/> Do leta 1697 je rutenščino kot uradni jezik dvora večinoma nadomestila poljščina,<ref name="O'Connor2006"/><ref name="BraunmüllerFerraresi2003"/><ref>{{navedi knjigo |last=Eberhardt |first=Piotr |author-link= |title=Ethnic Groups and Population Changes in Twentieth-Century Central-Eastern Europe |url=https://books.google.com/books?id=jLfX1q3kJzgC&pg=RA1-A177 |access-date=19. julija 2016 |year=2003 |publisher=M.E. Sharpe |isbn=978-0-7656-1833-7 |page=177}}</ref> čeprav se je rutenščina še naprej uporabljala v nekaterih uradnih dokumentih do druge polovice 18. stoletja.<ref name="Zinkevičius"/> Znano je, da je [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]], po narodnosti Litovec, s svojim bratrancem [[Vitold Veliki|Vitautasom Velikim]] iz dinastije [[Gediminoviči|Gediminovičev]], govoril litovsko.<ref>{{navedi splet |title=Ar perrašinėjamos istorijos pasakų įkvėpta Baltarusija gali kėsintis į Rytų Lietuvą? |url=https://www.15min.lt/naujiena/aktualu/istorija/ar-perrasinejamos-istorijos-pasaku-ikvepta-baltarusija-gali-kesintis-i-rytu-lietuva-582-456877 |last1=Pancerovas |first1=Dovydas |website=15min.lt |access-date=17. julija 2021 |language=lt}}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Statkuvienė |first1=Regina |title=Jogailaičiai. Kodėl ne Gediminaičiai? |url=https://www.15min.lt/naujiena/aktualu/istorija/jogailaiciai-kodel-ne-gediminaiciai-582-1056552 |website=15min.lt |access-date=17. julija 2021 |language=lt}}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Plikūnė |first1=Dalia |title=Kodėl Jogaila buvo geras, o Vytautas Didysis – genialus |url=https://www.delfi.lt/news/daily/lithuania/kodel-jogaila-buvo-geras-o-vytautas-didysis-genialus.d?id=76794153 |website=DELFI |access-date=17. julija 2021 |language=lt}}</ref> Med pokristjanjevanjem Samogitije se duhovščina, ki je prišla v Samogitijo z Jogailo, ni mogla sporazumevato z domačini, zato je Jogaila sam poučeval Samogite o katolištvu, ker se je z njimi lahko sporazumeval v samogitskem narečju litovskega jezika.<ref>{{navedi knjigo |last1=Baronas |first1=Darius |title=Žemaičių krikštas: tyrimai ir refleksija |date=2013 |publisher=Lithuanian Catholic Academy of Science |location=[[Vilnius]] |isbn=978-9986-592-71-6 |pages=33–34 |url=https://www.lkma.lt/site/files/file/leidiniai/Zemaiciu_krikstas.pdf |access-date=17. julija 2021 |language=lt}}</ref> Po smrti Vitautasa in Jogaile se je na dvoru še vedno uporabljala litovščina.<ref name="Stone3">Stone, Daniel. ''The Polish-Lithuanian State, 1386–1795''. Seattle: University of Washington, 2001. str. 4.</ref> Ker je bil novi veliki knez [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] mladoleten, je vrhovno oblast v Veliki litovski kneževini prevzel Zbor litovskih knezov pod predsedstvom Jonasa Goštautasa. Za Kazimirjevo izobraževanje so skrbeli pooblaščeni dvorni uradniki.<ref>[http://ualgiman.dtiltas.lt/vid..html#Hermanas_Vartbergietis_ Lietuvių kalba ir literatūros istorija<!-- Bot generated title -->] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071026081117/http://ualgiman.dtiltas.lt/vid..html#Hermanas_Vartbergietis_ |date=26. oktober 2007 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Stryjkowski |first1=Maciej |author-link1= |title=Kronika Polska, Litewska, Zmódzka i wszystkiéj Rusi. |date=1582 |publisher=Warszawa Nak. G.L. Glüsksverga |page=207 |url=https://archive.org/details/kronikapolskalit02stryuoft/page/206/mode/2up?view=theater |access-date=17. julija 2021}}</ref> Kazimir, sin Kazimirja IV. Jagela, ki je bil pozneje razglašen za svetnika in zavetnika Litve, je bil [[poliglot]] in je med drugimi jeziki govoril tudi litovsko.<ref name="KazimierasVK">{{navedi splet |title=Šventojo Kazimiero gyvenimo istorija |url=https://www.katedra.lt/sv-kazimieras/istorija/ |website=Vilnius Cathedral |access-date=3. marca 2023 |language=lt |quote= }}</ref> Veliki knez Aleksander Jagelo je prav tako razumel in govoril litovsko,<ref name="Stone3"/> medtem ko je med vladanjem velikega kneza [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] tako poljsko kot litovsko govoril velik del njegovega dvora.<ref name="Stone3"/> Od začetka 16. stoletja, zlasti po uporu, ki ga je leta 1508 vodil Mihael Glinski, je dvor poskušal rabo rutenščine nadomestiti z latinščino.<ref name="Dubonis2">{{navedi splet |last=Dubonis |first=Artūras |url=http://viduramziu.istorija.net/socium/dubonis2002.htm |title=Lietuvių kalba: poreikis ir vartojimo mastai (XV a. antra pusė – XVI a. antra pusė) |trans-title=Lithuanian language: the need for and extent of use (second half XV c. – second half XVI c.) |language=lt |publisher=viduramziu.istorija.net |date=2002 |access-date=19 July 2016 |archive-date=3. marca 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303171411/http://viduramziu.istorija.net/socium/dubonis2002.htm |url-status=dead }}</ref> Raba rutenščine med akademiki na območjih, ki so bila prej del Rusije in celo v ožji Litvi, je bila zelo razširjena. Dvorni kancler Velike litovske kneževine Lev Sapieha je v predgovoru ''Tretjega statuta Litve'' (1588) opozoril, da morajo biti vsi državni dokumenti napisani izključno v rutenščini. Enako je bilo navedeno v 4. delu ''Statuta'': : ''А псираъ земъский маеть по-руску литерами и горос рускими вси листы, выписы и позвы писать, а не иншимъ езыкомъ и горос...'' : ''In uradnik mora na vseh straneh, pismih in prošnjah uporabljati rutenske črke in rutenske besede in ne katerega drugega jezika ali besede...'' :: - ''Statut GDL 1588''. 4. del, 1. člen<ref>A. Dubonis. [http://viduramziu.istorija.net/socium/dubonis2002.htm Lietuvių kalba] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303171411/http://viduramziu.istorija.net/socium/dubonis2002.htm |date=2016-03-03 }}.</ref> Izdaje v poljskem jeziku so kljub temu za isto zahtevale rabo poljskega jezika.<ref>{{navedi knjigo |title=Statut wielkiego ksiestwa litewskiego. (Statut des Großfürstenthums Lithauen.) |date=1786 |url=https://books.google.com/books?id=svJlAAAAcAAJ&pg=PA96 |access-date=22. aprila 2020 |language=pl }}</ref> Statuti Velike kneževine so bili prevedeni v latinščino in poljščino. Eden glavnih razlogov za prevode v latinščino je bil ta, da rutenščina ni imela dobro definiranih in kodificiranih pravnih pojmov in definicij, kar je povzročalo številne spore na sodiščih. Drugi razlog za rabo latinščine je bila priljubljena ideja, da so Litovci potomci Rimljanov – mitske hiše Palemonidov. Augustinus Rotundus je ''Drugi statut'' prevedel v latinščino.<ref>{{navedi splet |last1=Narbutas |first1=Sigitas |title=Augustinas Rotundas |url=https://www.vle.lt/straipsnis/augustinas-rotundas/ |website=Vle.lt |access-date=28. marca 2021}}</ref> Po mnenju znanstvenice Rite Regine Trimonienė litovski priimki niso slovanizirani in so zapisani tako, kot so jih izgovarjali župljani v krstnih knjigah cerkve Šiauliai iz 17. stoletja.<ref>{{navedi splet |last1=Trimonienė |first1=Rita Regina |title=Petro Tarvainio "Linksmas pasveikinimas" ir Šiaulių Šv. Petro ir Pauliaus bažnyčia |url=https://www.lituanistika.lt/content/24302 |website=Lituanistika.lt |access-date=2. maja 2021 |language=lt, en}}</ref> Leta 1552 je veliki vojvoda Sigismund II. Avgust ukazal, da se ukazi magistrata v Vilni objavijo v litovščini, poljščini in rutenščini.<ref>{{navedi splet |last1=Menelis |first1=E. |last2=Samavičius |first2=R. |title=Vilniaus miesto istorijos chronologija |url=http://www.vilnijosvartai.lt/wp-content/uploads/2016/07/Vilniaus-miesto-istorijos-chronologija.pdf |website=Vilnijosvartai.lt |access-date=28. marca 2021 |language=lt}}</ref> Ista zahteva je veljala tudi za magistrat Kaunas.<ref>{{navedi splet |title=Kauno rotušė |url=http://www.autc.lt/lt/architekturos-objektai/971 |website=Autc.lt |access-date=28. marca 2021 |language=lt}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Butėnas |first1=Domas |title=Lietuvos Didžiosios Kunigaikštystės valstybinių ir visuomeninių institucijų istorijos bruožai XIII–XVIII a. |date=1997 |publisher=Lietuvos istorijos instituto leidykla |location=Vilnius |pages=145–146}}</ref> Mikalojus Daukša, ki je uvod v svojo ''Postilo'' iz leta 1599, napisano v litovščini, napisal v poljščini. Zavzemal se je rabo litovščine v Veliki litovski kneževini in v uvodu opozoril, da veliko ljudi, zlasti ''[[šlahta]]'', raje govori poljsko kot litovsko. Poudaril je, da šlahta slabo govori poljsko, in podal kratko definicijo litovskega naroda in države.<ref>{{cite journal |author =Eugenija Ulčinajtė |date =februar 2004 |title =Latinitas jako część litewskiej historii kultury i literatury |journal =Terminus |issue =2 |url =http://humanitas.filg.uj.edu.pl/files/terminus/artykuly/9bcdab3baa29b3ac9726f8d6eab347d4.pdf |access-date =9. februarja 2023 |publisher =Ośrodek Badań nad Renesansem, Jagiellonian University |location =Kraków |language =pl |archive-date =2011-09-29 |archive-url =https://web.archive.org/web/20110929155104/http://humanitas.filg.uj.edu.pl/files/terminus/artykuly/9bcdab3baa29b3ac9726f8d6eab347d4.pdf |url-status =dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://antologija.lt/texts/4/main.html |title=The Preface Unto Benevolent Reader |access-date=9. februarja 2023|publisher=Lithuanian Classic Literature Anthology}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Mikalojaus Daukšos knygų rinkinys – praėjusių amžių paslaptys |url=https://knyga.kvb.lt/en/fondai-paveldas/zymiu-zmoniu-knygu-rinkiniai/mikalojaus-dauksos |website=Knyga.kvb.lt |access-date=9. februarja 2023 |language=lt}}</ref> Jezikovni trendi v Veliki kneževini so bili takšni, da so s političnimi reformami v letih 1564–1566 parlamenti, lokalna deželna sodišča, prizivna sodišča in druge državne funkcije začeli delovati v poljščini.<ref name="Dubonis2"/> Poljščina je postala vedno bolj govorjena v vseh družbenih razredih. === Položaj litovskega jezika === {{quote box | quote =''"Mi ne vemo, po čigavi zaslugi ali krivdi je bila sprejeta taka odločitev, ali s čim smo vaše gospodstvo tako užalili, da se je vaše gospodstvo usmerilo proti nam in nam povsod povzročalo stisko. Najprej ste sprejeli in objavili odločitev o deželi Samogitiji, ki je naša dediščina in naša domovina iz pravnega nasledstva prednikov in starešin. Še vedno jo imamo v lasti, je in je vedno bila ista litovska zemlja, ker je en jezik in isti prebivalci. Toda ker se dežela Samogitija nahaja nižje od dežele Litve, se imenuje Samogitia. V litovščini se imenuje Žemaitija, kar pomeni Spodnja dežela. In Samogiti imenujejo Litvo Aukštaitija, ker je s samogitskega vidika Zgornja dežela. Žemaiti se že od nekdaj imenujejo Litovci in nikoli Samogiti, in zaradi take istovetnosti (sic) v našem pismu ne pišemo o Samogitiji, ker je vse eno: ena država in prav tako prebivalci."'' | source = — [[Vitold Veliki|Vitautas Veliki]], odlomek iz njegovega v latinščini pisanega pisma, poslanega 11. marca 1420 [[Sigismund Luksemburški|Sigismundu Luksemburškemu]], cesarju [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. V njem je opisano jedro Velike litovske kneževine, sestavljeno iz Samogitije|Žemaitije (nižavja) in Aukštaitije (višavja).<ref>{{navedi knjigo |author1=Vytautas the Great |author2=Valkūnas, Leonas (prevod iz latinščine) |title=Vytauto laiškai [Letters of Vytautas the Great] |publisher=Vilnius University, Institute of Lithuanian Literature and Folklore |page=6 |url=http://www.xn--altiniai-4wb.info/files/literatura/LC00/Vytauto_lai%C5%A1kai.LC2100.pdf |access-date=9. maja 2021 |language=lt |archive-date=2021-11-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211123020923/http://www.xn--altiniai-4wb.info/files/literatura/LC00/Vytauto_lai%C5%A1kai.LC2100.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Lietuvos etnografiniai regionai – ar pažįstate juos visus? |url=https://www.delfi.lt/keliones/naujienos/lietuvos-etnografiniai-regionai-ar-pazistate-juos-visus.d?id=68064162 |website=DELFI |access-date=9. maja 2021 |language=lt}}</ref> Ime Aukštaitija je bilo znano od 13. stoletja.<ref>{{navedi splet |title=Aukštaitija |url=https://www.ekgt.lt/lietuvos-etnografiniai-regionai/aukstaitija/ |website=Ekgt.lt |publisher=Etninės kultūros globos taryba (Council for the Protection of Ethnic Culture) |access-date=9. maja 2021 |language=lt |archive-date=2021-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211016211553/https://www.ekgt.lt/lietuvos-etnografiniai-regionai/aukstaitija/ |url-status=dead }}</ref> | align = center | width = 50em }} [[Slika:Lithuanian language in the 16th century.png|thumb|Področja, kjer se je v 16. stoletju govorilo litovsko]] [[Rutenščina]] in [[poljščina]] sta bili v rabi kot državna jezika Velike litovske kneževine. V diplomatski korespondenci sta bili v rabi predvsem [[nemščina]] in [[latinščina]]. V delih Velike litovske kneževine, kot je [[Samogitija]], je tudi med plemstvom prevladovala [[litovščina]]. Stanje je bilo takšno, da je Stanislovas Radvila (poljsko Stanisław Radziwiłł), po preklu Litovec, v pismu svojemu bratu Mikalojusu Kristupasu Radvili Našlaitėlisu takoj potem, ko je postal starešina Samogitije, pripomnil: ''"Med učenjem različnih jezikov, pozabil sem litovščino in zdaj vidim, da moram spet v šolo, ker bo ta jezik, kakor vidim in če bo Bog dal, potreben."''{{Sfn|Drungila|2019|p=131}} Vilna, Trakai in Samogitija so bila osrednja vojvodstva države, kar dokazuje privilegiran položaj njihovih guvernerjev v državnih organih, kot je bil Svet velikašev. Kmetje na etničnih litovskih ozemljih so govorili izključno litovsko, razen v obmejnih regijah. ''[[Litovski statuti]]'' ter drugi zakoni in dokumenti so bili kljub temu napisani v rutenščini, latinščini in poljščini. Po vzoru na kraljevi dvor je na etnično litvanskih območjih obstajala težnja po zamenjavi litovščine s poljščino, medtem ko je bila na etnično beloruskem in ukrajinskem ozemlju močnejša rutenščina. ''[[Moskovski zapiski]]'' [[Žiga Herberstein|Žige Herbersteina]] navajajo, da sta bili v oceanu rutenskega jezika v tem delu Evrope dve nerutenski regiji: Litva in Samogitija.<ref name="Dubonis2"/> [[Slika:Lithuanian panegyric to Sigismund III Vasa, first hexameter in Lithuanian, 1589.jpg|thumb|left|upright|Panegirik [[Sigismund III. Poljski|Sigismundu III. Vasi]]; obisk Vilne leta 1589, prvi heksameter je v litovščini]] [[Slika:1712. Samogitie et Lithuanie Propre, Grand Duché de Lithuanie.png|right|thumb|Ožja Litva (zeleno) in Samogitija (rdeče) na zemljevidu Velike litovske kneževine iz leta 1712]] Višji sloji litovske družbe iz etnične Litve so od ustanovitve Velike litovske kneževine Litve govorili litovsko, od poznega 16. stoletja pa so postopoma začeli uporabljati poljščino, tisti iz Rutenije pa rutenščino. Samogitija je bila edinstvena zaradi svojega gospodarskega položaja. Ležala je v bližini morskih pristanišč in imela manj tlačanov in več meščanov. Razslojenost družbe zato ni bila tako izrazita kot drugod. Lokalna [[šlahta]] je bila bolj podobna preprostemu prebivalstvu in v večji meri govorila litovsko kot na območjih v bližini glavnega mesta Vilne, ki je bila od 18. stoletja izhodišče intenzivne jezikovne polonizacije okoliških krajev. Na Univerzi v Vilni so ohranjena besedila, napisana v litovskem jeziku območja Vilne, se pravi v vzhodnem aukštaitskem narečju, ki so ga govorili na ozemlju jugovzhodno od Vilne. Besedila so del zapisov diplomantov litovskih jezikovnih šol Stanislovasa Rapolionisa, diplomanta Martynasa Mažvydasa in Rapalionisovega sorodnika Abraomasa Kulvietisa.<ref>{{navedi splet |last1=Pociūtė-Abukevičienė |first1=Dainora |title=Martynas Mažvydas |url=https://www.vle.lt/straipsnis/martynas-mazvydas/ |website=Vle.lt |access-date=17. julija 2021 |language=lt}}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Tumelis |first1=Juozas |title=Abraomas Kulvietis |url=https://www.vle.lt/straipsnis/abraomas-kulvietis/ |website=Vle.lt |access-date=17. julija 2021 |language=lt}}</ref> Enega glavnih virov litovščine, napisanega v vzhodnem aukštaitskem narečju (vilensko narečje), je ohranil Konstantinas Sirvydas v trijezičnem poljsko-latinsko-litovskem slovarju iz 17. stoletja. Njegov ''[[Dictionarium trium linguarum in usum studiosae juventutis]]'' je bil glavni litovski slovar, ki je bil v rabi do poznega 19. stoletja.<ref>{{navedi splet |title=Konstantinas Sirvydas |url=https://www.vle.lt/straipsnis/konstantinas-sirvydas/ |website=Vle.lt |access-date=26. marca 2021 |language=lt}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Sirvydas |first1=Konstantinas |title=Dictionarium trium lingvarum in usum studiosae iuventutis |date=1713 |publisher=Academicis Societatis Jesu |location=Vilnius |url=http://elibrary.mab.lt/handle/1/24202?locale-attribute=en |access-date=26. marca 2021}}</ref> ''[[Universitas lingvarum Litvaniæ]]'', izdana v Vilni leta 1737, je najstarejša ohranjena slovnica litovskega jezika, izdana na ozemlju Velike litovske kneževine. Pred njo je bila leta 1653 izdana ''[[Grammatica Litvanica]]'' (''Litovska slovnica'').<ref>{{navedi splet |last1=Sabaliauskas |first1=Algirdas |title=Universitas lingvarum Litvaniae |url=https://www.vle.lt/straipsnis/universitas-lingvarum-litvaniae/ |website=Universal Lithuanian Encyclopedia |access-date=17. avgusta 2021 |language=lt}}</ref> V ''[[Compendium Grammaticae Lithvanicae]]'', objavljenem leta 1673, se omenjajo tri narečja litovskega jezika: samogitsko narečje (latinsko ''Samogitiae'') Samogitije, narečje kraljeve Litve (latinsko ''Litvaniae Regalis'') in narečje Litovskega vojvodska (latinsko ''Litvaniae Ducalis'').<ref name="Zinkevicius2009">{{cite journal |last1=Zinkevičius |first1=Zigmas |title=Senųjų lietuvių kalbos gramatikų duomenys ir ano meto tarmės |journal=Lituanistica |date=2009 |volume=55 |pages=52–54 |publisher=Publishing House of the Lithuanian Academy of Sciences |url=http://etalpykla.lituanistikadb.lt/fedora/objects/LT-LDB-0001:J.04~2009~1367168050037/datastreams/DS.002.0.01.ARTIC/content |access-date=15. januarja 2023 |language=lt}}</ref> Jezik Litovskega vojvodsva je opisan kot čist (latinsko ''pura''), polsamogitski (latinsko ''semisamogitizans'') z elementi kuronskega jezika (latinsko ''curonizans'').<ref name="Zinkevicius2009"/> Avtorji ''Compendium Grammaticae Lithvanicae'' so izpostavili, da Litovci v Vilni (latinsko ''in tractu Vilnensi'') govorijo ostro, skoraj tako kot [[Avstrijci]], [[Bavarska|Bavarci]] in drugi v [[Nemčija|Nemčiji]].<ref name="Zinkevicius2009"/> == Demografija == {{quote box|width=60em|align=center|quote= ''"To je mir, ki sta ga sklenila mojster [[Livonski red|Livonskega reda]] in kralj Litve in je izražen z naslednjimi besedami:'' ''(...) nemški trgovec lahko varno potuje, kar zadeva njegovo življenje in premoženje, skozi Rusijo [Rutenijo] in Litvo, do koder sega oblast kralja Litve.'' ''(...) Dalje, če je kaj ukradeno nemškemu trgovcu v Litvi ali Rusiji, mora biti sojeno tam, kjer se tatvina zgodila; tam, kjer se je tatvina zgodila, se mora soditi tudi Nemcu, če ukrade Rusu [Rutenu] ali Litovcu.'' ''(...) Poleg tega, če hoče Litovec ali Rus [Ruten] tožiti Nemca zaradi stare stvari, se mora obrniti na osebo, ki ji je oseba podrejena; isto mora narediti Nemec v Litvi ali Rusiji.'' ''(...) Ta mir je bil sklenjen tisoč tristo osemintridesetega leta Božjega rojstva, na Dan vseh svetnikov, s privolitvijo magistra, deželnega maršala in mnogih drugih plemičev, kot tudi mestni svet [[Riga|Rige]]; pri tem so poljubljali križ; s soglasjem litovskega kralja [Gediminas], njegovih sinov in vseh njegovih plemičev; v tej zadevi so opravljali tudi svoje svete [poganske] obrede; in s soglasjem škofa iz [[Polock]]a [Gregor], vojvode iz Polocka [Narimantas] in mesta, vojvode iz [[Vitebsk]]a [[[Algirdas]]] in mesta Vitebsk; vsi so v privolitev omenjene mirovne pogodbe poljubili križ".'' : — Iz mirovnega in trgovinskega sporazuma iz leta 1338, sklenjenega v Vilni med velikim knezom Litve [[Gediminas]]om in njegovimi sinovi ter mojstrom Livonskega reda Everhardom von Monheimom, ki je vzpostavil mirovno območje; sporazum jasno razlikuje Litovce in Ruse [Ruteni] ter Litvo iz Rus' [Rutenija].<ref>{{navedi knjigo |last1=Rowell |first1=Stephen Christopher |author-link= |title=Chartularium Lithuaniae res gestas magni ducis Gedeminne illustrans |date=2003 |publisher=Vaga |location=Vilnius |isbn=5-415-01700-3 |pages=380–385 |url=https://www.epaveldas.lt/recordText/LNB/C1B0002960629/Gedimino_+laiskai.pdf?exId=315462&seqNr=2 |access-date=5. aprila 2021 |language=de, lt}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Chartularium Lithuaniae res gestas magni ducis Gedeminne illustrans / tekstus, vertimus bei komentarus parengė S.C. Rowell. – 2003 |url=https://www.epaveldas.lt/object/recordDescription/LNB/C1B0002960629 |website=epaveldas.lt |access-date=5. aprila 2021 |language=lt}}</ref> }} [[Slika:Statut Vialikaha Kniastva Litoŭskaha. Статут Вялікага Княства Літоўскага.jpg|thumb|upright|[[Litovski statuti|''Statut Velike kneževine Litve (1588)'']], pisan v rutenščini in tiskan v Vilni]] Leta 1260 je imela ožja Litovska kneževina 400.000 prebivalcev, večinoma Litovcev (67,5 %)<ref name="Letukiene">Letukienė, N. ''Istorija, Politologija: Kurso santrauka istorijos egzaminui'', 2003, str. 182.</ref> S širitvijo na rutensko ozemlje se je leta 1340 delež Litiovcev zmanjšal na 30 %.<ref name="Letukiene"/> V obdobju največje ekspanzije na rutensko ozemlje konec 13. in v 14. stoletju je ozemlje Velike kneževine Litve obsegalo 800.000 do 930.000 km<sup>2</sup> in imelo le 10 do 14 % etničnih Litovcev.<ref name="Letukiene"/><ref name="wiemer">{{navedi knjigo |first=Björn |last=Wiemer |editor1=Kurt Braunmüller |editor2=Gisella Ferraresi |title=Aspects of Multilingualism in European Language History |chapter-url=https://books.google.com/books?id=7KraXiQo_uIC&pg=PA109 |access-date=12. avgusta 2016 |year=2003 |publisher=John Benjamins Publishing |isbn=90-272-1922-2 |pages=109, 125 |chapter=Dialect and language contacts on the territory of the Grand Duchy from the 15th century until 1939}}</ref> 6. maja 1434 je veliki knez [[Sigismund Kęstutaitis]] izdal privilegij, ki je izenačil pravice pravoslavnih in katoliških plemičev, da bi na svojo stran pritegnil slovanske plemiče vzhodnih regij Velike litovske kneževine, ki so podpirali nekdanjega velikega kneza [[Švitrigaila]].<ref>{{navedi splet |title=Žygimanto Kęstutaičio privilegija |url=https://www.vle.lt/straipsnis/zygimanto-kestutaicio-privilegija/ |website=Vle.lt|access-date=16. aprila 2021 |language=lt}}</ref> Ocena števila prebivalcev na ozemlju Poljske in Velike kneževine Litve leta 1493 kaže na 7,5 milijona, od tega 3,75 milijona Rutenov (Ruteni, Ukrajinci, Belorusi), 3,25 milijona Poljakov in 0,5 milijona Litovcev.<ref name="Pogonowski1989">{{citation |last=Pogonowski |first=Iwo |author-link=|title=Poland: A Historical Atlas |url=https://books.google.com/books?id=Iw8oAQAAMAAJ |year=1989 |publisher=Dorset |isbn=978-0-88029-394-5 |page=92 |postscript=}}</ref> Z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] leta 1569 je Velika litovska kneževina izgubila velik del ozemlja v korist Poljske krone. Analize davčnih registrov leta 1572 kažejo, da je imela ožja Litva 850.000 prebivalcev, od tega 680.000 Litovcev.<ref>{{navedi splet|title=Lietuvos Didžiosios Kunigaikštystės gyventojai|url=https://www.vle.lt/straipsnis/lietuvos-didziosios-kunigaikstystes-gyventojai/|website=Visuotinė lietuvių enciklopedija|language=lt}}</ref> V sredini in poznem 17. stoletju je zaradi ruskih in švedskih vpadov prišlo do velikega opustošenja in izgube prebivalstva po vsej Veliki litovski kneževini,<ref name="Kotilaine2005">{{citation |last=Kotilaine |first=J. T. |title=Russia's Foreign Trade and Economic Expansion in the Seventeenth Century: Windows on the World |url=https://books.google.com/books?id=57LnE5DO2rQC&pg=PA45 |access-date=12. avgusta 2016 |year=2005 |publisher=Brill |isbn=90-04-13896-X |page=45}}</ref> vključno z etničnim litovskim prebivalstvom v okolici Vilne. Poleg opustošenja se je rutensko prebivalstvo sorazmerno zmanjšalo tudi zaradi ozemeljskih izgub v korist [[Ruski imperij|Ruskega imperija]]. Do leta 1770 je bilo na ozemlju 320.000 km<sup>2</sup> približno 4,84 milijona prebivalcev, večinoma Rutenov, od tega približno 1,39 milijona ali 29% etničnih Litovcev.<ref name="Letukiene"/> V naslednjih desetletjih se je število prebivalcev zaradi delitev Republike obeh narodov še zmanjšalo.<ref name="Letukiene"/> == Zapuščina == [[Slika:CATECHISMVSA PRAsty Szadei (in Lithuanian language) by Martynas Mažvydas, published in Königsberg, 1547 (cropped).jpg|thumb|upright|Prva v litovskem jezku tiskana knjiga je bila ''[[Katekizem Martinasa Mažvidasa]]'']] Poskusi poljske ekspanzije na ozemlje pruskih plemen baltskega porekla so bili večinoma neuspešni, zato je vojvoda [[Konrad I. Mazovski]] povabil [[Tevtonski viteški red|tevtonske viteze]], da se naselijo na mejo pruskega poselitvenega ozemlja. Boji med Prusi in tevtonskimi vitezi so bolj oddaljenim litovskim plemenom dali dovolj časa, da se združijo. Zaradi močnih sovražnikov na jugu in severu je novonastala litovska država večino svojih vojaških in diplomatskih naporov osredotočila na širitev proti vzhodu. Osvojila je nekdanje rutenske dežele, nekatere druge dežele v Ukrajini pa je kasneje naredila za svoje vazale. Podjarmljenje [[Slovani|Vzhodnih Slovanov]] s strani dveh sil je povzročila bistvene razlike med njimi, ki trajajo še danes. Medtem ko so v [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]] zagotovo obstajale precejšnje regionalne razlike, je litovska priključitev večjega dela južne in zahodne Rutenije privedla do trajne delitve med Ukrajinci, Belorusi in Rusi. Na spomeniku [[Tisočletje Rusije]] so kar štirje veliki knezi Litve. V 19. stoletju so bili romantični spomini na čase Velike litovske kneževine navdih in pomemben del tako litovskega in beloruskega narodnega preporodnega gibanja kot romantike na Poljskem. Ne glede na zgoraj navedeno je bila Litva pod [[Mindaugas]]om kraljestvo. Mindaugasa je leta 1253 okronal papež [[Papež Inocenc IV.|Inocenc IV.]] Naslov kralja so privzeli tudi [[Vitenis]], [[Gediminas]] in [[Vitold Veliki|Vitautas Veliki]], čeprav jih papež ni okronal. Leta 1918 je bil neuspešen poskus oživitve kraljevine pod vodstvom nemškega princa Wilhelma Karla, vojvode Uracha, ki bi vladal kot Mindaugas II. V prvi polovici 20. stoletja je spomin na večetnično zgodovino Velike kneževine obudilo krajovsko gibanje,<ref>{{navedi splet |last=Gil |first=Andrzej |url=http://www.iesw.lublin.pl/projekty/pliki/IESW-121-02-07.pdf |title=Rusini w Rzeczypospolitej Wielu Narodów i ich obecność w tradycji Wielkiego Księstwa Litewskiego – problem historyczny czy czynnik tworzący współczesność? |trans-title=Ruthenians/Rus/Rusyns in the Polish–Lithuanian Commonwealth and their presence in the tradition of the Grand Duchy of Lithuania – an historical problem or contemporary creation? |language=pl |publisher=Instytut Europy Środkowo-Wschodniej (Central and Eastern European Institute) |access-date=12. avgusta 2016 |archive-date=2020-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201001115011/http://www.iesw.lublin.pl/projekty/pliki/IESW-121-02-07.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Pawełko-Czajka |first=Barbara |url=http://icbs.palityka.org/wp-content/uploads/2014/09/09-13_Pawelko.pdf |title=The Memory of Multicultural Tradition of the Grand Duchy of Lithuania in the Thought of Vilnius Krajowcy |publisher=International Congress of Belarusian Studies |volume=3 |date=2014 |access-date=12. avgusta 2016}}</ref> v katerem so bili Ludwik Abramowicz (Liudvikas Abramovičius), Konstancja Skirmuntt, Mykolas Römeris (Michał Pius Römer), Józef Albin Herbaczewski (Juozapas Albinas Herbačiauskas), Józef Mackiewicz in Stanisław Mackiewicz.<ref>{{cite journal |last=Gałędek |first=Michał |url=https://www.academia.edu/3303424 |title=Wielkie Księstwo Litewskie w myśli politycznej Stanisława Cata-Mackiewicza |journal=Ostatni Obywatele Wielkiego Księstwa Litewskiego &#91;Last Citizens of Grand Duchy of Lithuania&#93;, Eds. T. Bujnicki, K. Stępnik, Lublin: University of Mariae Curie Skłodowska Press |date=januar 2003 |trans-title=The Grand Duchy of Lithuania in the Political Thought of Stanisław Cat-Mackiewicz |language=pl |publisher=academia.edu |access-date=12. avgusta 2016 |archive-date=2023-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230406235417/https://www.academia.edu/3303424 |url-status=dead }}</ref><ref name="VMU2011">{{navedi splet |first=Kauno |last=Diena |author2=Vaida Milkova |url=http://www.vdu.lt/en/milosz-s-anniversary-in-the-context-of-dumb-politics/ |title=Miłosz's Anniversary in the Context of Dumb Politics |publisher=Vytautas Magnus University, Lithuania |date=5. maj 2011 |access-date=12. avgusta 2016 |archive-date=2023-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230406220651/https://www.vdu.lt/en/milosz-s-anniversary-in-the-context-of-dumb-politics/ |url-status=dead }}</ref> Takratno vzdušje je v poeziji izrazil Czesław Miłosz.<ref name="VMU2011"/> Psevdoznanstvena teorija litvinizma se je razvijala od 90. let dvajsetega stoletja.<ref>{{navedi splet |last1=Bakaitė |first1=Jurga |title=LRT FAKTAI. Ar lietuviams reikia bijoti baltarusių nacionalinio atgimimo? |url=https://www.lrt.lt/naujienos/lietuvoje/2/1128520/lrt-faktai-ar-lietuviams-reikia-bijoti-baltarusiu-nacionalinio-atgimimo |website=Lrt.lt |access-date=4. julija 2021 |language=lt |date=27. decembra 2019}}</ref> V skladu z 10. členom zakona o državni zastavi in drugih zastavah Republike Litve (litovsko Lietuvos Respublikos valstybės vėliavos ir kitų vėliavų įstatymas), ki ga je sprejel Seimas (parlament), mora biti zgodovinska litovska državna zastava z vitezom na konju na rdečem polju, katere začetki segajo v obdobje vladavine velikega vojvode Vitautasa Velikega,<ref>{{navedi splet |title=The Historical Lithuanian State Flag |url=https://grybauskaite.lrp.lt/en/institution/coat-of-arms-and-flags-of-lithuania/the-historical-lithuanian-state-flag/20806 |website=President of Lithuania (Dalia Grybauskaitė) |date=5. januar 2015 |access-date=13. maja 2021 |archive-date=7. aprila 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220407060523/https://grybauskaite.lrp.lt/en/institution/coat-of-arms-and-flags-of-lithuania/the-historical-lithuanian-state-flag/20806 |url-status=dead }}</ref> stalno izobešena na najpomembnejših vladnih zgradbah (palača parlamenta, vlade in njenih ministrstev, sodišč in občinskih svetov) in pomembnih zgodovinskih stavbah (npr. Palača velikih knezov Litve, grad na otoku Trakai), Kernavėju in na mestu gradu Senieji Trakai.<ref>{{navedi splet |title=I-1497 Lietuvos Respublikos valstybės vėliavos ir kitų vėliavų įstatymas |url=https://e-seimas.lrs.lt/portal/legalAct/lt/TAD/TAIS.1488/asr |website=e-seimas.lrs.lt |publisher=Seimas |access-date=13. maja 2021 |language=lt}}</ref> == Opomba == {{sklici|group=op}} == Sklici == {{sklici|20em}} == Viri == {{refbegin|2}} * [https://orda.of.by/.lib/vkl/t1/1 Grand Duchy of Lithuania: Encyclopedia in Three Volumes, Volume I], 2nd edition, 2007. 688 pages, illustrated, {{ISBN|985-11-0314-4}} * [https://orda.of.by/.lib/vkl/t2/0 Grand Duchy of Lithuania: Encyclopedia in Three Volumes, Volume II], 2nd edition, 2007. 792 pages, illustrated, {{ISBN|985-11-0378-0}} * [https://orda.of.by/.lib/vkl/t3 Grand Duchy of Lithuania: Encyclopedia in Three Volumes, Volume III], 2010. 696 pages, illustrated, {{ISBN|978-985-11-0487-7}} * Norman Davies. ''God's Playground''. Columbia University Press; 2nd edition (2002), {{ISBN|0-231-12817-7}}. * {{navedi knjigo |last=Drungila |first=Jonas |title=Erelis lokio guolyje |year=2019 |language=lt}} * Robert Frost. ''The Oxford History of Poland-Lithuania: Volume I: The Making of the Polish-Lithuanian Union, 1385–1569''. Oxford University Press, 2015, {{ISBN|978-0198208693}} * Alan V. Murray. ''Crusade and Conversion on the Baltic Frontier 1150–1500'' (Cambridge Studies in Medieval Life and Thought: Fourth Series). Routledge, 2001. {{ISBN|978-0754603252}}. * Alan V. Murray. ''The Clash of Cultures on the Medieval Baltic Frontier'' Routledge, 2016. {{ISBN|978-0754664833}}. * Zenonas Norkus. ''An Unproclaimed Empire: The Grand Duchy of Lithuania: From the Viewpoint of Comparative Historical Sociology of Empires'', Routledge, 2017, 426 str. {{ISBN|978-1138281547}} * S. C. Rowell. ''Chartularium Lithuaniae res gestas magni ducis Gedeminne illustrans. Gedimino laiškai''. Vilnius, 2003, {{ISBN|5-415-01700-3}}. [http://www.epaveldas.lt/object/recordDescription/LNB/C1B0002960629 e-copy] * S. C. Rowell. ''Lithuania Ascending: A Pagan Empire within East-Central Europe, 1295–1345'' (Cambridge Studies in Medieval Life and Thought: Fourth Series). Cambridge University Press, 2014. {{ISBN|978-1107658769}}. * S. C. Rowell, D. Baronas. ''The conversion of Lithuania. From pagan barbarians to late medieval Christians''. Vilnius, 2015, {{ISBN|978-6094251528}}. * Daniel Z. Stone. ''The Polish-Lithuanian State, 1386–1795''. University of Washington Press. 2014. str. xii, 374. {{ISBN|978-0295803623}} * A. Dubonis, D. Antanavičius, R. Ragauskiene, R. Šmigelskytė-Štukienė. ''The Lithuanian Metrica : History and Research''. Academic Studies Press. Brighton, United States, 2020. {{ISBN|978-1644693100}} * Jūratė Kiaupienė. ''Between Rome and Byzantium: The Golden Age of the Grand Duchy of Lithuania's Political Culture. Second half of the fifteenth century to first half of the seventeenth century''. Academic Studies Press. Brighton, United States, 2020. {{ISBN|978-1644691465}} {{refend}} {{commonscat|Grand Duchy of Lithuania}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Litve]] [[Kategorija:Zgodovina Belorusije]] r26yb05cj13bv8cix4hgknsk3akf4by MediaWiki:Anonnotice 8 69691 6683526 6655465 2026-06-01T03:36:06Z Upwinxp 126544 konec CEE Pomladi 6683526 wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 Dirka po Italiji 0 74437 6683549 6666795 2026-06-01T05:41:36Z Sporti 5955 2026 6683549 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesarska dirka | name = Dirka po Italiji | current_event = Dirka po Italiji 2026 | image = Giro d'Italia - Logo 2018.svg | date = maj, junij | region = Italija in sosednje države | localnames = Giro d'Italia {{in lang|it}} | nickname = La Corsa Rosa | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI World Tour]] | type = [[etapna dirka]] ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]) | organiser = [[RCS Sport]] | director = Mauro Vegni | motto = ''Fight For Pink'' | first = 1909 | number = 109 | firstwinner = {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] | mostwins = {{Unbulleted list | {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] | {{ikonazastave||BEL}} [[Eddy Merckx]]}} :''po 5 zmag'' | mostrecent = {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] }} '''Dirka po Italiji''' ({{jezik-it|'''Giro d'Italia'''}}, krajše '''Giro'''; tudi '''Italijanska pentlja'''), je [[cestno kolesarstvo|cestna]] [[kolesarstvo|kolesarska]] dirka, ki vsakoletno poteka v treh tednih v maju. Giro se po prestižu uvršča ob bok [[Tour de France]] in [[Vuelta|španski Vuelti]] in vse tri dirke predstavljajo [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]. Skupaj s Tour de France in [[kolesarsko svetovno prvenstvo|kolesarskim svetovnim prvenstvom]] Giro tvori tudi [[trojna krona kolesarstva|trojno krono kolesarstva]]. [[Primož Roglič]] je leta 2023 kot prvi slovenski kolesar dosegel skupno zmago, leta 2024 je zmagal [[Tadej Pogačar]]. ==Zgodovina== Giro je dobil zgled v [[Francija|Franciji]], kjer je takratni francoski časopis [[L'Auto]] (danes [[L'Equipe|L'Équipe]]) organiziral Tour de France, da bi povečal prodajo časopisa, tako je tudi Emilio Camillo Costamagna, urednika časopisa [[La Gazzetta dello Sport]], v želji po višji nakladi organiziral Giro d'Italia. Giro je bil tako prvič izveden 13. maja 1909 v Milano z osmimi [[etapa|etapami]] in skupno dolžino 2448 kilometrov. Prvi zmagovalec je bil [[Luigi Ganna]]. ==Majice== Če nosi vodilni na Tour de France znamenito [[rumena majica|rumeno majico]], pa je vodilni na Giro d'Italia od leta 1931 oblečen v [[Maglia rosa|roza majico]] (''Maglia rosa''), saj je to barva časopisa La Gazzetta dello Sport. ''Kralj gora'' nosi [[zelena majica|modro majico]], medtem ko vodilni po točkovanju nosi rdečo majico. Giro d'Italia vsebuje tudi dnevna tekmovanja ''Intergiro'', katerih vodilni ima na sebi svetlo modro majico. Italijan [[Felice Gimondi]] je rekorder po številu uvrstitev na stopničke na Giru, saj jih ima devet (tri zmage, dve drugi mesti in štiri tretja mesta). [[Slika:Maglia rosa.jpg|thumb|right|250px|[[Rožnata majica]], majica vodilnega v skupnem seštevku dirke]] [[Slika:Giro d'Italia 2021, Stage 15.jpg|sličica|250px|15. etapa Dirke po Italiji 2021 je potekala tudi čez goriška [[Goriška brda|Brda]] v Sloveniji, v ozadju vas [[Ceglo]]. Slovenija je gostila Giro leta 1922, 1971, 1994, 2001 in 2004.]] ==Seznam skupnih zmagovalcev== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" |- !scope=col|Leta !scope=col|Država !scope=col|Kolesar !scope=col|Klub !scope=col|Razdalja !scope=col|Čas/točke !scope=col|Razlika !scope=col|Etapne zmage |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1909|1909]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Luigi|Ganna}} |{{ct|Atala|1909}} |2445 km |align=center|{{sort|–|25}} |align=center|{{sort|200|2}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1910|1910]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Carlo|Galetti}} |{{ct|Atala|1910}} |2984 km |align=center|{{sort|–|28}} |align=center|{{sort|204|18}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1911|1911]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Carlo|Galetti}} |{{ct|Bianchi|1911}} |3526 km |align=center|{{sort|–|50}} |align=center|{{sort|202|8}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1912|1912]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row align=center|{{sort dash}} |{{ct|Atala|1912}} |2443 km |align=center|{{sort|–|33}} |align=center|{{sort|203|10}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1913|1913]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Carlo|Oriani}} |{{ct|Maino|1913}} |2932 km |align=center|{{sort|–|37}} |align=center|{{sort|201|6}} |align=center|{{sort|00|0}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1914|1914]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Alfonso|Calzolari}} |{{ct|Stucchi|1914}} |3162 km |align=right|{{sort|135|135h 17' 56"}} |align=right|{{sort|15726|+ 1h 57' 26"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|1915 |align=center|{{sort dash}} !scope=row rowspan="4"|<span style="display:none;">~</span>ni potekala zaradi<br>[[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |- |align=center|1916 |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |- |align=center|1917 |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |- |align=center|1918 |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1919|1919]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Costante|Girardengo}} |{{ct|Stucchi|1919}} |2984 km |align=right|{{sort|112|112h 51' 29"}} |align=right|{{sort|05156|+ 51' 56"}} |align=center|{{sort|07|7}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1920|1920]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Gaetano|Belloni}} |{{ct|Bianchi|1920}} |2632 km |align=right|{{sort|102|102h 44' 33"}} |align=right|{{sort|03224|+ 32' 24"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1921|1921]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Giovanni|Brunero}} |{{ct|Legnano|1921}} |3107 km |align=right|{{sort|120|120h 24' 39"}} |align=right|{{sort|00041|+ 41"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1922|1922]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Giovanni|Brunero}} |{{ct|Legnano|1922}} |3095 km |align=right|{{sort|119|119h 43' 00"}} |align=right|{{sort|01229|+ 12' 29"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1923|1923]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Costante|Girardengo}} |{{ct|Maino|1923}} |3202 km |align=right|{{sort|122|122h 28' 17"}} |align=right|{{sort|00037|+ 37"}} |align=center|{{sort|08|8}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1924|1924]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Giuseppe|Enrici}} |align=center|{{sort dash}} |3613 km |align=right|{{sort|143|143h 43' 37"}} |align=right|{{sort|05821|+ 58' 21"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1925|1925]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Alfredo|Binda}} |{{ct|Legnano|1925}} |3520 km |align=right|{{sort|137|137h 31' 13"}} |align=right|{{sort|00458|+ 4' 58"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1926|1926]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Giovanni|Brunero}} |{{ct|Legnano|1926}} |3430 km |align=right|{{sort|137|137h 55' 59"}} |align=right|{{sort|01528|+ 15' 28"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1927|1927]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Alfredo|Binda}} |{{ct|Legnano|1927}} |3758 km |align=right|{{sort|144|144h 15' 35"}} |align=right|{{sort|02724|+ 27' 24"}} |align=center|{{sort|12|12}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1928|1928]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Alfredo|Binda}} |{{ct|Wolsit|1928}} |3044 km |align=right|{{sort|114|114h 15' 19"}} |align=right|{{sort|01813|+ 18' 13"}} |align=center|{{sort|06|6}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1929|1929]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Alfredo|Binda}} |{{ct|Legnano|1929}} |2920 km |align=right|{{sort|107|107h 18' 24"}} |align=right|{{sort|00344|+ 3' 44"}} |align=center|{{sort|08|8}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1930|1930]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Luigi|Marchisio}} |{{ct|Legnano|1930}} |3095 km |align=right|{{sort|115|115h 11' 55"}} |align=right|{{sort|00052|+ 52"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1931|1931]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Francesco|Camusso}} |{{ct|Gloria|1931}} |3012 km |align=right|{{sort|102|102h 40' 46"}} |align=right|{{sort|00247|+ 2' 47"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1932|1932]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Antonio|Pesenti|dab=kolesar}} |{{ct|Wolsit|1932}} |3235 km |align=right|{{sort|105|105h 42' 41"}} |align=right|{{sort|01109|+ 11' 09"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1933|1933]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Alfredo|Binda}} |{{ct|Legnano|1933}} |3343 km |align=right|{{sort|111|111h 01' 52"}} |align=right|{{sort|01234|+ 12' 34"}} |align=center|{{sort|06|6}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1934|1934]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Learco|Guerra}} |{{ct|Maino|1934}} |3706 km |align=right|{{sort|121|121h 17' 17"}} |align=right|{{sort|00051|+ 51"}} |align=center|{{sort|10|10}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1935|1935]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Vasco|Bergamaschi}} |{{ct|Maino|1935}} |3577 km |align=right|{{sort|113|113h 22' 46"}} |align=right|{{sort|00307|+ 3' 07"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1936|1936]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Gino|Bartali}} |{{ct|Legnano|1936}} |3766 km |align=right|{{sort|120|120h 12' 30"}} |align=right|{{sort|00236|+ 2' 36"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1937|1937]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Gino|Bartali}} |{{ct|Legnano|1937}} |3840 km |align=right|{{sort|122|122h 25' 40"}} |align=right|{{sort|00818|+ 8' 18"}} |align=center|{{sort|04|4}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1938|1938]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Giovanni|Valetti}} |{{ct|Frejus|1938}} |3645 km |align=right|{{sort|112|112h 49' 28"}} |align=right|{{sort|00852|+ 8' 52"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1939|1939]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Giovanni|Valetti}} |{{ct|Frejus|1939}} |3011 km |align=right|{{sort|088|88h 02' 00"}} |align=right|{{sort|00259|+ 2' 59"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1940|1940]] |{{flagcountry|ITA|1861}} !scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |{{ct|Legnano|1940}} |3574 km |align=right|{{sort|107|107h 31' 10"}} |align=right|{{sort|00240|+ 2' 40"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|1941 |align=center|{{sort dash}} !scope=row rowspan="5"|<span style="display:none;">~</span>ni potekala zaradi<br>[[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |- |align=center|1942 |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |- |align=center|1943 |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |- |align=center|1944 |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |- |align=center|1945 |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1946|1946]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gino|Bartali}} |{{ct|Legnano|1946}} |3039 km |align=right|{{sort|095|95h 32' 20"}} |align=right|{{sort|00047|+ 47"}} |align=center|{{sort|00|0}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1947|1947]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |{{ct|Bianchi|1947}} |3843 km |align=right|{{sort|115|115h 55' 07"}} |align=right|{{sort|00143|+ 1' 43"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1948|1948]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Fiorenzo|Magni}} |{{ct|Willier|1948}} |4164 km |align=right|{{sort|125|125h 51' 52"}} |align=right|{{sort|00011|+ 11"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1949|1949]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |{{ct|Bianchi|1949}} |4088 km |align=right|{{sort|125|125h 25' 50"}} |align=right|{{sort|02347|+ 23' 47"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1950|1950]] |{{SUI}} !scope=row|{{sortname|Hugo|Koblet}} |{{ct|Guerra|1950}} |3981 km |align=right|{{sort|117|117h 28' 03"}} |align=right|{{sort|00512|+ 5' 12"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1951|1951]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Fiorenzo|Magni}} |{{ct|Ganna|1951}} |4153 km |align=right|{{sort|121|121h 11' 37"}} |align=right|{{sort|00146|+ 1' 46"}} |align=center|{{sort|00|0}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1952|1952]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |{{ct|Bianchi|1952}} |3964 km |align=right|{{sort|114|114h 36' 43"}} |align=right|{{sort|00918|+ 9' 18"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1953|1953]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |{{ct|Bianchi|1953}} |4035 km |align=right|{{sort|118|118h 37' 26"}} |align=right|{{sort|00129|+ 1' 29"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1954|1954]] |{{SUI}} !scope=row|{{sortname|Carlo|Clerici}} |{{ct|Guerra|1954}} |4337 km |align=right|{{sort|129|129h 13' 07"}} |align=right|{{sort|02416|+ 24' 16"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1955|1955]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Fiorenzo|Magni}} |{{ct|Nivea|1955b}} |3861 km |align=right|{{sort|108|108h 56' 13"}} |align=right|{{sort|00013|+ 13"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1956|1956]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Charly|Gaul}} |{{ct|Faema|1956}} |3523 km |align=right|{{sort|101|101h 39' 49"}} |align=right|{{sort|00327|+ 3' 27"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1957|1957]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gastone|Nencini}} |{{ct|Chlorodont|1957}} |3926 km |align=right|{{sort|104|104h 45' 06"}} |align=right|{{sort|00019|+ 19"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1958|1958]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Ercole|Baldini}} |{{ct|Legnano|1958}} |3341 km |align=right|{{sort|092|92h 09' 30"}} |align=right|{{sort|00417|+ 4' 17"}} |align=center|{{sort|04|4}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1959|1959]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Charly|Gaul}} |{{ct|EMI|1959}} |3657 km |align=right|{{sort|101|101h 50' 54"}} |align=right|{{sort|00612|+ 6' 12"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1960|1960]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |{{ct|Helyett|1960b}} |3481 km |align=right|{{sort|094|94h 03' 54"}} |align=right|{{sort|00028|+ 28"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1961|1961]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Arnaldo|Pambianco}} |{{ct|Fides|1961}} |4004 km |align=right|{{sort|111|111h 25' 28"}} |align=right|{{sort|00345|+ 3' 45"}} |align=center|{{sort|00|0}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1962|1962]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Franco|Balmamion}} |{{ct|Carpano|1962}} |4180 km |align=right|{{sort|123|123h 07' 03"}} |align=right|{{sort|00357|+ 3' 57"}} |align=center|{{sort|00|0}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1963|1963]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Franco|Balmamion}} |{{ct|Carpano|1963}} |4063 km |align=right|{{sort|116|116h 50' 16"}} |align=right|{{sort|00357|+ 2' 24"}} |align=center|{{sort|00|0}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1964|1964]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |{{ct|Saint-Raphaël|1964}} |4069 km |align=right|{{sort|115|115h 10' 27"}} |align=right|{{sort|00122|+ 1' 22"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1965|1965]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Vittorio|Adorni}} |{{ct|Salvarani|1965}} |4051 km |align=right|{{sort|121|121h 08' 18"}} |align=right|{{sort|01126|+ 11' 26"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1966|1966]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gianni|Motta}} |{{ct|Molteni|1966}} |3976 km |align=right|{{sort|111|111h 10' 48"}} |align=right|{{sort|00357|+ 3' 57"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1967|1967]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Felice|Gimondi}} |{{ct|Salvarani|1967}} |3572 km |align=right|{{sort|101|101h 05' 34"}} |align=right|{{sort|00336|+ 3' 36"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1968|1968]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Faemino|1968}} |3917 km |align=right|{{sort|108|108h 42' 27"}} |align=right|{{sort|00501|+ 5' 01"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1969|1969]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Felice|Gimondi}} |{{ct|Salvarani|1969}} |3851 km |align=right|{{sort|128|128h 04' 27"}} |align=right|{{sort|00335|+ 3' 35"}} |align=center|{{sort|00|0}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1970|1970]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Faemino|1970}} |3292 km |align=right|{{sort|090|90h 08' 47"}} |align=right|{{sort|00314|+ 3' 14"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1971|1971]] |{{SWE}} !scope=row|{{sortname|Gösta|Pettersson}} |{{ct|Ferretti|1971}} |3621 km |align=right|{{sort|097|97h 24' 04"}} |align=right|{{sort|00232|+ 2' 32"}} |align=center|{{sort|00|0}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1972|1972]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1972}} |3725 km |align=right|{{sort|103|103h 04' 04"}} |align=right|{{sort|00530|+ 5' 30"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1973|1973]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1973}} |3801 km |align=right|{{sort|106|106h 54' 41"}} |align=right|{{sort|00742|+ 7' 42"}} |align=center|{{sort|06|6}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1974|1974]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1974}} |4001 km |align=right|{{sort|113|113h 08' 13"}} |align=right|{{sort|00012|+ 12"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1975|1975]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Fausto|Bertoglio}} |{{ct|Jollj|1975}} |3933 km |align=right|{{sort|111|111h 31' 24"}} |align=right|{{sort|00041|+ 41"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1976|1976]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Felice|Gimondi}} |{{ct|Bianchi|1976}} |4161 km |align=right|{{sort|119|119h 58' 16"}} |align=right|{{sort|00019|+ 19"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1977|1977]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Michel|Pollentier}} |{{ct|Flandria|1977}} |3884 km |align=right|{{sort|107|107h 27' 16"}} |align=right|{{sort|00232|+ 2' 32"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1978|1978]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Johan|De Muynck}} |{{ct|Bianchi|1978}} |3610 km |align=right|{{sort|101|101h 31' 22"}} |align=right|{{sort|00059|+ 59"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1979|1979]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Giuseppe|Saronni}} |{{ct|Scic|1979}} |3301 km |align=right|{{sort|089|89h 29' 18"}} |align=right|{{sort|00209|+ 2' 09"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1980|1980]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1980}} |4025 km |align=right|{{sort|112|112h 08' 20"}} |align=right|{{sort|00543|+ 5' 43"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1981|1981]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Giovanni|Battaglin}} |{{ct|CAR|1981}} |3895 km |align=right|{{sort|104|104h 50' 36"}} |align=right|{{sort|00038|+ 38"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1982|1982]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1982}} |4010 km |align=right|{{sort|110|110h 07' 55"}} |align=right|{{sort|00235|+ 2' 35"}} |align=center|{{sort|04|4}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1983|1983]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Giuseppe|Saronni}} |{{ct|DEL|1983}} |3916 km |align=right|{{sort|100|100h 45' 30"}} |align=right|{{sort|00107|+ 1' 07"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1984|1984]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Francesco|Moser}} |{{ct|GIS|1984}} |3808 km |align=right|{{sort|098|98h 32' 20"}} |align=right|{{sort|00103|+ 1' 03"}} |align=center|{{sort|04|4}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1985|1985]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |[[La Vie Claire|La Vie Claire–Look]] |3998 km |align=right|{{sort|105|105h 46' 51"}} |align=right|{{sort|00108|+ 1' 08"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1986|1986]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Roberto|Visentini}} |{{ct|CAR|1986b}} |3858 km |align=right|{{sort|102|102h 33' 55"}} |align=right|{{sort|00102|+ 1' 02"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1987|1987]] |{{IRL}} !scope=row|{{sortname|Stephen|Roche}} |{{ct|CAR|1987}} |3915 km |align=right|{{sort|105|105h 39' 42"}} |align=right|{{sort|00340|+ 3' 40"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1988|1988]] |{{USA}} !scope=row|{{sortname|Andrew|Hampsten}} |{{ct|MOT|1988}} |3759 km |align=right|{{sort|097|97h 18' 56"}} |align=right|{{sort|00143|+ 1' 43"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1989|1989]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Laurent|Fignon}} |{{ct|SUG|1989}} |3623 km |align=right|{{sort|093|93h 30' 16"}} |align=right|{{sort|00115|+ 1' 15"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1990|1990]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gianni|Bugno}} |{{ct|Chateau d'Ax|1990}} |3450 km |align=right|{{sort|091|91h 51' 04"}} |align=right|{{sort|00633|+ 6' 33"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1991|1991]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Franco|Chioccioli}} |{{ct|DEL|1991}} |3715 km |align=right|{{sort|099|99h 35' 43"}} |align=right|{{sort|00348|+ 3' 48"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1992|1992]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|MOV|1992}} |3835 km |align=right|{{sort|103|103h 36' 08"}} |align=right|{{sort|00512|+ 5' 12"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1993|1993]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|MOV|1993}} |3703 km |align=right|{{sort|099|99h 09' 44"}} |align=right|{{sort|00058|+ 58"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1994|1994]] |{{RUS}} !scope=row|{{sortname|Jevgenij|Berzin}} |{{ct|GEW|1994}} |3738 km |align=right|{{sort|100|100h 41' 21"}} |align=right|{{sort|00251|+ 2' 51"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1995|1995]] |{{SUI}} !scope=row|{{sortname|Tony|Rominger}} |{{ct|MAP|1995}} |3736 km |align=right|{{sort|097|97h 37' 50"}} |align=right|{{sort|00413|+ 4' 13"}} |align=center|{{sort|04|4}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1996|1996]] |{{RUS}} !scope=row|{{sortname|Pavel|Tonkov}} |{{ct|LAM|1996}} |3990 km |align=right|{{sort|105|105h 20' 23"}} |align=right|{{sort|00243|+ 2' 43"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1997|1997]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Ivan|Gotti}} |{{ct|SAE|1997}} |3912 km |align=right|{{sort|102|102h 53' 58"}} |align=right|{{sort|00127|+ 1' 27"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1998|1998]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Marco|Pantani}} |{{ct|UNO|1998}} |3868 km |align=right|{{sort|098|98h 48' 32"}} |align=right|{{sort|00143|+ 1' 43"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 1999|1999]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Ivan|Gotti}} |{{ct|POL|1999}} |3757 km |align=right|{{sort|099|99h 55' 56"}} |align=right|{{sort|00335|+ 3' 35"}} |align=center|{{sort|00|0}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2000|2000]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Stefano|Garzelli}} |{{ct|UNO|2000}} |3707 km |align=right|{{sort|098|98h 30' 14"}} |align=right|{{sort|00127|+ 1' 27"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2001|2001]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gilberto|Simoni}} |{{ct|LAM|2001}} |3572 km |align=right|{{sort|089|89h 02' 58"}} |align=right|{{sort|00731|+ 7' 31"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2002|2002]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Paolo|Savoldelli}} |{{ct|INA|2002}} |3334 km |align=right|{{sort|089|89h 22' 42"}} |align=right|{{sort|00141|+ 1' 41"}} |align=center|{{sort|00|0}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2003|2003]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gilberto|Simoni}} |{{ct|SAE|2003}} |3544 km |align=right|{{sort|089|89h 32' 09"}} |align=right|{{sort|00706|+ 7' 06"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2004|2004]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Damiano|Cunego}} |{{ct|SAE|2004}} |3435 km |align=right|{{sort|088|88h 40' 43"}} |align=right|{{sort|00202|+ 2' 02"}} |align=center|{{sort|04|4}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2005|2005]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Paolo|Savoldelli}} |{{ct|DSC|2005}} |3440 km |align=right|{{sort|091|91h 25' 51"}} |align=right|{{sort|00028|+ 28"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2006|2006]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Ivan|Basso}} |{{ct|SAX|2006}} |3526 km |align=right|{{sort|091|91h 33' 36"}} |align=right|{{sort|00918|+ 9' 18"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2007|2007]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Danilo|Di Luca}} |{{ct|LIQ|2007}} |3463 km |align=right|{{sort|092|92h 59' 39"}} |align=right|{{sort|00155|+ 1' 55"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2008|2008]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Alberto|Contador}} |{{ct|AST|2008}} |3420 km |align=right|{{sort|089|89h 56' 49"}} |align=right|{{sort|00157|+ 1' 57"}} |align=center|{{sort|00|0}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2009|2009]] |{{RUS}} !scope=row|{{sortname|Denis|Menčov}} |{{ct|RAB|2009}} |3456 km |align=right|{{sort|086|86h 03' 11"}} |align=right|{{sort|00041|+ 41"}} |align=center|{{sort|03|3}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2010|2010]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Ivan|Basso}} |{{ct|LIQ|2010}} |3485 km |align=right|{{sort|087|87h 44' 01"}} |align=right|{{sort|00151|+ 1' 51"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2011|2011]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Michele|Scarponi}} |{{ct|LAM|2011}} |3524 km |align=right|{{sort|084|84h 11' 24"}} |align=right|{{sort|00046|+ 46"}} |align=center|{{sort|00|0}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2012|2012]] |{{CAN}} !scope=row|{{sortname|Ryder|Hesjedal}} |{{ct|GRS|2012a}} |3503 km |align=right|{{sort|091|91h 39' 02"}} |align=right|{{sort|00016|+ 16"}} |align=center|{{sort|00|0}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2013|2013]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Vincenzo|Nibali}} |{{ct|AST|2013}} |3405 km |align=right|{{sort|084|84h 53' 28"}} |align=right|{{sort|00443|+ 4' 43"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2014|2014]] |{{COL}} !scope=row|{{sortname|Nairo|Quintana}} |{{ct|MOV|2014}} |3445,5 km |align=right|{{sort|088|88h 14' 32"}} |align=right|{{sort|00258|+ 2' 58"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2015|2015]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Alberto|Contador}} |{{ct|SAX|2015}} |3481,8 km |align=right|{{sort|088|88h 22' 25"}} |align=right|{{sort|00153|+ 1' 53"}} |align=center|{{sort|00|0}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2016|2016]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Vincenzo|Nibali}} |{{ct|AST|2016}} |3463,15 km |align=right|{{sort|082|82h 44' 31"}} |align=right|{{sort|00052|+52"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2017|2017]] |{{NED}} !scope=row|{{sortname|Tom|Dumoulin}} |{{ct|SUN|2017}} |3609,1 km |align=right|{{sort|090|90h 44' 54"}} |align=right|{{sort|00031|+31"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2018|2018]] |{{GBR2}} !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2018}} |3572,4 km |align=right|{{sort|089|89h 02' 39"}} |align=right|{{sort|00046|+46"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2019|2019]] |{{ECU}} !scope=row|{{sortname|Richard|Carapaz}} |{{ct|MOV|2019}} |3546,8 km |align=right|{{sort|090|90h 01' 47"}} |align=right|{{sort|00105|+1' 05"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2020|2020]] |{{GBR2}} !scope=row|{{sortname|Tao|Geoghegan Hart}} |{{ct|INS|2020b}} |3361,4 km |align=right|{{sort|085|85h 40' 21"}} |align=right|{{sort|00039|+39"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2021|2021]] |{{COL}} !scope=row|{{sortname|Egan|Bernal}} |{{ct|IGD|2021}} |3410,9 km |align=right|{{sort|086|86h 17' 28"}} |align=right|{{sort|00129|+1' 29"}} |align=center|{{sort|02|2}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2022|2022]] |{{AUS}} !scope=row|{{sortname|Jai|Hindley}} |{{ct|BOH|2022}} |3445,6 km |align=right|{{sort|086|86h 31' 14"}} |align=right|{{sort|00117|+1' 17"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2023|2023]] |{{SVN}} !scope=row|{{sortname|Primož|Roglič}} |{{ct|TLJ|2023}} |3448 km |align=right|{{sort|085|85h 29' 02"}} |align=right|{{sort|00014|+14"}} |align=center|{{sort|01|1}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2024|2024]] |{{SVN}} !scope=row|{{sortname|Tadej|Pogačar}} |{{ct|UAE|2024}} |3318 km |align=right|{{sort|079|79h 14' 03"}} |align=right|{{sort|00956|+9' 56"}} |align=center|{{sort|06|6}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2025|2025]] |{{GBR2}} !scope=row|{{sortname|Simon|Yates|dab=kolesar}} |{{ct|TVL|2025}} |3443 km |align=right|{{sort|082|82h 31' 01"}} |align=right|{{sort|00356|+3' 56"}} |align=center|{{sort|00|0}} |- |align=center|[[Dirka po Italiji 2026|2026]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Jonas|Vingegaard}} |{{ct|TVL|2026}} |3459 km |align=right|{{sort|083|83h 22' 51}} |align=right|{{sort|00522|+5' 22"}} |align=center|{{sort|05|5}} |} === Etape preko ozemlja Slovenije === {| class="wikitable sortable" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! style="width:18px;"| Giro ! style="width:18px;"| Etapa ! style="width:70px;"| Datum ! style="width:172px;"| Relacija ! style="width:50px;"| Razdalja ! style="width:160px;"| Zmagovalec |- | rowspan=2 bgcolor=#DCDCDC align=center style="border-bottom-width:3px"|10. | align=center bgcolor=#FADADD| 2. | align=right|26. maj 1922 &nbsp; | [[Padova]] – [[Portorož]] | align=center|268 km | {{flagicon|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] |- | style="border-bottom-width:3px" align=center bgcolor=#FADADD|3. | style="border-bottom-width:3px" align=right|28. maj 1922 &nbsp; | style="border-bottom-width:3px"|[[Portorož]] – [[Bologna]] | style="border-bottom-width:3px" align=center|375 km | style="border-bottom-width:3px"|{{flagicon|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] |- | rowspan=2 bgcolor=#DCDCDC align=center style="border-bottom-width:3px"|54. | align=center bgcolor=#FADADD|15. | align=right|5. junij 1971 &nbsp; | [[Bibione]] – [[Ljubljana]] | align=center| 201 km | {{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] |- | style="border-bottom-width:3px" align=center bgcolor=#FADADD|16. | style="border-bottom-width:3px" align=right|6. junij 1971 &nbsp; | style="border-bottom-width:3px"|[[Ljubljana]] – [[Trbiž]] | style="border-bottom-width:3px" align=center| 100 km | style="border-bottom-width:3px"|{{flagicon|ITA}} [[Dino Zandegù]] |- | rowspan=2 bgcolor=#DCDCDC align=center style="border-bottom-width:3px"|77. | align=center bgcolor=#FADADD|12. | align=right|2. junij 1994 &nbsp; | [[Bibione]] – [[Kranj]] | align=center|204 km | {{flagicon|ITA}} [[Andrea Ferrigato]] |- | style="border-bottom-width:3px" align=center bgcolor=#FADADD|13. | style="border-bottom-width:3px" align=right|3. junij 1994 &nbsp; | style="border-bottom-width:3px"|[[Kranj]] – [[Lienz]] | style="border-bottom-width:3px" align=center|231 km | style="border-bottom-width:3px"|{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] |- | rowspan=2 bgcolor=#DCDCDC align=center style="border-bottom-width:3px"|84. | align=center bgcolor=#FADADD|10. | align=right|29. maj 2001 &nbsp; | [[Jesolo|Lido di Jesolo]] – [[Ljubljana]] | align=center|212 km | {{flagicon|ITA}} [[Denis Zanette]] |- | style="border-bottom-width:3px" align=center bgcolor=#FADADD|11. | style="border-bottom-width:3px" align=right|30. maj 2001 &nbsp; | style="border-bottom-width:3px"|[[Bled]] – [[Gorica]] | style="border-bottom-width:3px" align=center|187 km | style="border-bottom-width:3px"|{{flagicon|ESP}} [[Pablo Lastras]] |- | bgcolor=#DCDCDC align=center style="border-bottom-width:3px"|87. | style="border-bottom-width:3px" align=center bgcolor=#FADADD|14. | style="border-bottom-width:3px" align=right|23. maj 2004 &nbsp; | style="border-bottom-width:3px"|[[Trst]] – [[Pulj]] | style="border-bottom-width:3px" align=center|175 km | style="border-bottom-width:3px"|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] |- | bgcolor=#DCDCDC align=center style="border-bottom-width:3px"|104. | style="border-bottom-width:3px" align=center bgcolor=#FADADD|15. | style="border-bottom-width:3px" align=right|23. maj 2021 &nbsp; | style="border-bottom-width:3px"|[[Gradež (Italija)|Gradež]] – [[Gorica]] | style="border-bottom-width:3px" align=center|147 km | style="border-bottom-width:3px"|{{flagicon|BEL}} [[Victor Campenaerts]] |- | bgcolor=#DCDCDC align=center style="border-bottom-width:3px"|105. | style="border-bottom-width:3px" align=center bgcolor=#FADADD|19. | style="border-bottom-width:3px" align=right|27. maj 2022 &nbsp; | style="border-bottom-width:3px"|[[Marano Lagunare]] – [[Prapotno]] | style="border-bottom-width:3px" align=center|177 km | style="border-bottom-width:3px"|{{flagicon|NED}} [[Koen Bouwman]] |- | bgcolor=#DCDCDC align=center style="border-bottom-width:3px"|108. | style="border-bottom-width:3px" align=center bgcolor=#FADADD|14. | style="border-bottom-width:3px" align=right|24. maj 2025 &nbsp; | style="border-bottom-width:3px"|[[Treviso]] — [[Nova Gorica]] | style="border-bottom-width:3px" align=center|186 km | style="border-bottom-width:3px"|{{flagicon|DEN}} [[Kasper Asgreen]] |} ==Zunanje povezave== {{kategorija v zbirki|Giro d'Italia}} {{SocialLinks}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/ Dirka po Italiji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Dirka po Italiji}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|*]] [[Kategorija:Kolesarske dirke v Italiji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1909]] bgza398rufkwuqwu4sl390rumbqtntd Seznam slovenskih risarjev 0 78921 6683632 6681896 2026-06-01T11:06:49Z ~2026-28279-21 259659 /* K */ 6683632 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[risar]]jev in [[karikaturist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jože Aberšek]] - Aba (karikaturist) *[[Žiga Aljaž]] *[[Marijan Amalietti]] (arhitekturni, karikaturist) *[[Franjo Ančik]] *[[Ivo Antič]] (karikaturist) *[[Kamil Arčon]] (nihalopis) *Ferdinand (Ferdo) Avsec == B == *[[Branko Babič (karikaturist)]] *[[Ivana Bajec]] *[[Srečko Bajda]]? *[[Andrej Bajt]] (karikaturist) *[[Milko Bambič]] (mdr. karikaturist) *[[Stojan Batič]] *[[Milan Batista]] *[[Nikolaj Beer]] *[[Mirsad Begić]] *[[Ana Belčič]]? *[[Leon Belušič]] (arhitekturni) *[[Jože Beranek]] (mdr. karikaturist) *[[Janez Bernik]] *[[Josip Bezlaj]] *[[Anton Bitenc]] (arhitekturni) *[[Milan Bizovičar]] *[[Gvidon Birolla]] *[[Bogdan Borčić]] *[[Remigij Bratož]] (karikaturist) *[[Suzana Brborović]] *[[Marjan Bregar]] (karikaturist) *[[Vladimir Brezar]] (arhitekturni) *[[Stanislav Brodnik]]? *[[Klemen Brun]] *[[Bojan Budja]] (arhitekturni) *[[Vesna Bukovec]] *[[Karla Bulovec-Mrak]] *[[Marko Butina]] *[[Milan Butina]] == C == *[[Ivan Cankar]] *[[Danilo Cedilnik]] (alpinistični) *[[Ciril Cej]] *[[Jože Ciuha]] *[[Jure Cihlař]] *[[Ina Conradi Chavez]] *[[Jože Cvelbar]] == Č == * [[Ivan Čargo]] (mdr. karikaturist) *[[Vilko Čekuta]] *[[Zvonko Čoh]] == D == *[[Rado Dagarin]] *[[Roman Dekleva]]? *[[Marko Derganc]] *[[Avgust Deržek]] *[[Silva Devetak]] *[[Smiljana Didek]] *[[Zoran Didek]]? *[[Slavoj Dimnik]] *[[Matija Doberšek]] *[[Frančišek Dobnikar]] *[[Saša Dobrila]]? *[[Lojze Dolinar]] *[[Milogoj Dominko]] *[[Lojze Drašler]] (arhitekturni) *[[Anton Drofenik]] (1936–2017) (karikaturist) *[[Herbert Drofenik]] (1909–1993) (arhitekt) == E == * [[Milan Erič]] == F == * [[Maks Fabiani]] * [[Milanka Fabjančič]] * [[David Faganel]] *Miklavž Feigel (paleontol.?) *[[Jože Firc]] (1942-2024) (karikaturist) *[[Dominik Forte]] *[[Domen Fras]] *[[Črtomir Frelih]] *[[Slavko Furlan]] (1952-2007) == G == * [[Maksim Gaspari]] * [[Boštjan Gašperšič]] (1938-1983) *[[Kostja Gatnik]] *[[Draga Gelt]] *[[Frančiška Giacomelli Gantar]] *[[Ludvik Glazer Naudé]] *[[Igor Godnjov]] (ilustrator/karikaturist) *[[France Gorše]] *[[Boris Grad]]? *[[Oton Grebenc]] (1875-1945) *[[Herman Gvardjančič]]? == H == *[[Andrej Habič]] (1939-1986) (karikaturist) *[[Srečko Habič]] *[[Miha Hančič]] *[[Andrej Herman]] (strip) *[[Robert Hlavaty]] *[[Ciril Horjak]] - Dr. Horowitz *[[Uroš Hrovat]] *[[Zdenko Huzjan]] == I == * [[Bard Iucundus]] == J == *[[Stane Jagodič]] (mdr. karikaturist) *Ivan/Janez/John Jager *[[Božidar Jakac]] *[[Tomaž Jeglič|Tomaž (Marijan) Jeglič]] (1941-2018) (arhitekturni) *[[Andrej Jemec]] *[[Jernej Jemec]] *[[Samo Jenčič]] *[[Radovan Jenko]] *[[Peter Jovanovič]] *Boris Jukić (*1950) *[[Bojan Jurc]] *[[Jernej Juren]]? *[[Franco Juri]] (karikaturist) *[[Elko Justin]] *[[Ferdo Juvanec star.]] (1872–1941) (kaligraf) == K == *[[Franc Dominik Kalin]] *[[Mihael Kambič]] *[[Anton Karinger]] *[[Dušan Kastelic]] *[[Franc Kavčič]] *[[Vasja Kavčič]] *[[Gregor Kebe]] (1799-1885) *[[Peter Kerševan]] (arhitekturni) *[[Samira Kentrić]] *[[Saša Kerkoš]] *[[Ferenc Király]] *[[Alenka Kham Pičman]] *[[Andreja Kladnik]] *[[Dore Klemenčič-Maj]] * [[Jakob Klemenčič]] * [[Pavel Klodič]] *[[Radovan Klopčič]] * [[Alojz Knafelc]] *[[Boris Kobe]] (arhitekturni) *[[Jurij Kobe]] (arhitekturni) *[[Ivana Kobilca]] *[[Janez Koch]] *[[Matej Kocjan - Koco]] *[[Marko Kočevar]] (karikaturist) *[[Jiři Kočica]] (karikaturist) *[[Miran Kohek]] (karikaturist...) *[[Bernard Köllé]] *[[Miklavž Komelj]] *[[Milček Komelj]] *[[Ladislav Kondor|Ladislav (László) Kondor]] (karikaturist) *[[Alojz Konec]] *[[Tina Konec]] *[[Mitja Konič]] *[[Vlasto Kopač]] (arhitekturni) *[[Petra Korent]] *[[Božo Kos]] (karikaturist) *[[Boža Košak]] (karikaturistka?) *[[Milena Košak Babuder]] (PEF) *[[Janez Kovačič]] *[[Katja Kovše]] *[[Damijan Kracina]] *[[Jernej Kraigher]] (arhitekturni) *[[Gašper Krajnc]] *[[Ervin Kralj]] *[[Bine Kramberger]]?(arheolog) *[[Jaka Kramberger]] (animator) *[[David Krančan]] *[[Anka Krašna]] *[[Metka Krašovec]] *[[Tomaž Kržišnik]] *[[Stane Kumar]] *[[France Kunaver]] (1909-2005) *[[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein]] == L == * [[Miloš Lapajne]] * [[Tomaž Lavrič]] (mdr. karikaturist) *[[Leopold Layer]] *[[Vasja Lebarič]] *[[Vladimir Leben]] *[[Erik Lovko]] *[[Izar Lunaček]] == M == *[[Miha Maleš]] *[[Marijan Manček]] (karikaturist) *[[Mitja Manček]] *[[Janez Marinčič]] - "Risar Joe" *[[Ervin Markošek]]? *[[Živko Marušič]] *[[Grega Mastnak]] *[[Aco Mavec]] *[[Milan Maver]] (karikaturist, strip...) *[[Erik Mavrič]] *[[Matija Medved]] - Medo (*1990) *[[Kiar Meško]] *[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]] *[[France Mihelič]] *[[Jurij Mikuletič]] (*1955) *[[Boris Miočinović]] - Boba *[[Celestin Mis]] (1863-1918) *[[Marjan Motoh]] (karikaturist)? *[[Narcis Mršić]] (naravoslovni) *[[Ivo Mršnik]] *[[Deja Muck]] (fraktalno) *[[Marijan Mušič]] (arhitekturni) *[[Marko Mušič]] (arhitekturni) *[[Vladimir Braco Mušič]] (arhitekturni) *[[Zoran Mušič]] *[[Miki Muster]] (mdr. karikaturist) == N == *[[Alojzij Novak (učitelj)]] *[[Andrej Novak (karikaturist)|Andrej Novak]] (karikaturist) *[[Vinko Novak]] *[[Franc Novinc]] == O == * [[Boris Oblak]] (karikaturist) * [[Floris Oblak]] *[[Irena Ocepek]] *[[Marjan Ocvirk]] (arhitekturni) *[[Radko Okretič]] *[[Miro Oman]] *[[Miroslav Oražem]] *[[Donald Orehek]] (karikaturist v ZDA) *[[Janez Ošaben]] *[[Jože Ovnik]] (karikaturist, ilustrator) == P == *[[Jurij Pajk]] *[[Klavdij Palčič]]? *[[Andreja Panič Omahna]] *[[Zdravko Papič]]? *[[Sergej Pavlin]] (1929-2017) (arhitekturni) *[[Borut Pečar]] (karikaturist) *[[Marijan Pečar]] *[[Leopoldina Pelhan]] (1880-1947) *[[Albin Penko]] *[[Mario Peruzzi]] *[[Jelko Peternelj]] (karikaturist) *[[Janez Petkovšek]] *[[Veno Pilon]] *[[Janez Pirnat]] *[[Miha Pirnat]] *[[Nikolaj Pirnat]] *[[Jože Plečnik]] (arhitekturni) *[[Janez Plestenjak (slikar)|Janez Plestenjak]] *[[Vinko Podobnik]] *[[France Podrekar]] (karikaturist) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Blaž Porenta]] (3 D) *[[Gašper Porenta]] *[[Janez (Ivan) Povirek]] *[[Marij Pregelj]] *[[Dušan Premrl]] *[[Aljana Primožič]] Fridauer (karikaturistka) *[[Josip Primožič|Jože Primožič]] - Tošo *[[Janez Pristavec]] *[[Gregor Purgaj]] == R == *[[Sandi Radovan]] *[[Tone Rački]] (lik. pedagog) *([[Milan Radin]]) *[[Vlado Ravnik]] (botanični) *[[Edvard Ravnikar]] (arhitekturni) *[[France Ravnikar]] *[[Vojteh Ravnikar]] (arhitekturni) *[[Roman Ražman]] *[[Oto Reisinger]] (1927–2016; karikaturist na Hrvaškem) *[[Marija Reven]] *[[Janja Rihter]] (pedag.) *[[Bine Rogelj]] (1929–2023) (karikaturist) *[[Jasmina Rojc]] *[[Fran Rojec]] (1867–1939) (ilustrator)? *[[Martin Rojko]] (1924–) *[[Ivan Romih]] (karikaturist) *[[Jernej Rovšek]] (karikaturist) *[[Ciril Rus]] (1913-86) *[[Sandra Ržen]]? == S == *[[Rudolf Saksida]] *[[Simon Sanda]] *[[Jakob Savinšek]] *[[Valentin Scagnetti]] (1909-2012) (kaligraf) *[[Martin Johann Schmidt]] *[[Matjaž Schmidt]] *[[Aleš Sedmak]] (znanstveni/botanični risar/ilustrator) *[[Drago Senica]] - [[Pi]] (karikaturist) *[[Albert Franc Sič]] (1865-1949) *[[Albert Sirk]] (tudi karikaturist) *[[Iztok Sitar]] *[[Marjan Skumavc]] (mdr. karikaturist) *[[Nejč Slapar]] *[[Frančišek Smerdu]] *[[Zoran Smiljanić]] * [[Hinko Smrekar]] (mdr. karikaturist) * [[Branko Sosič]] (mdr. karikaturist) *[[Jože Spacal]]? *[[Lojze Spazzapan]] *[[France Stare]] * [[Koni Steinbacher]] *[[Franjo Sterle]] *[[Matej Sternen]] * [[Sašo Stevović]] *[[Rudi Stopar]]? *[[Lucija Stramec]] *[[Božidar Strman]] - Mišo *[[Mladen Stropnik]]? *[[Gabrijel Stupica]] *[[Janez Suhadolc]] (arhitekturni) *[[Franc Suher]] (1861-1944) == Š == * [[Avgusta Šantel]] * [[Darko Šarac]] (1936 - 2016) (karikaturist) * [[Natalija Šeruga|Natalija Šeruga Golob]] * [[Luka Širok]] * (Iztok Šmajs - Muni) ? *[[Janez Šubic]] * [[Jurij Šubic]] * [[Gizela Šuklje]] *[[Vital Šuligoj]] (karikaturist) == T == *[[Helena Tahir]] *[[Borko Tepina]] *[[Janko Testen]] (karikaturist) *[[Antonija Thaler|Antonija Thaler - Toni]] *Marjan Tomšič (karikaturist) *[[Jože Trobec]] (karikaturist) *[[Fran Tratnik]] *[[Andrej Trost]] == U == * [[France Uršič]] (mdr. karikaturist) == V == *[[Janez Valentinčič]] (1904-94) (arhitekturni) *[[Petra Varl]] *[[Josip Vesel]] *[[Matjaž Vidic]] *[[Urša Vidic]] *[[Nande Vidmar]] *[[Roman Vodeb]] (portretist, karikaturist) *[[Nikolaj Vogel]] *[[Marjan Vojska]]? *[[Vojko Volavšek]] - Volvo *[[Karl Vouk]] *[[Melita Vovk]] *[[Žarko Vrezec]] (naravoslovni) *[[Sergej Vrišer]] *[[Čedomir Vučič]] *[[Jaka Vukotič]] *[[Ivan Vurnik]] == W == * [[Huiqin Wang]] (kaligrafka) * [[Franc Wrenk]] == Z == *[[Miljutin Zarnik]] (karikaturist) *[[Zlatko Zei]] *[[Branko Zinauer]] (karikaturist) *[[Mojca Zlokarnik]] * [[Franc Zorec]] (karikaturist) *[[Leon Zuodar]] *[[Dalibor Zupančič - Bori]] == Ž == * [[Ivan Žnidarčič]] *[[Tone Žnidaršič (1923)]] ? *[[Oton Župančič]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] in [[seznam slovenskih striparjev]] {{Seznami narodov po poklicu|risarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Risarji]] [[Kategorija:Slovenski risarji|*]] ltap0igf7q0jrko6x52kpdf3ixi922u Župnija Ljubljana - Šiška 0 79015 6683615 6623497 2026-06-01T10:01:46Z JanezPavelZebovec 208797 Popravek imena in povezave podružnice sv.. Jerneja 6683615 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image=CerkevSvFrančiškaOdStrani.jpg |caption=Župnijska cerkev sv. Frančiška |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=1961 |prej=Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik=p. Ambrož Mušič OFM |sedez=Černetova 20, [[Ljubljana]] |drzava=[[Slovenija]] |splet=http://www.zupnija-siska.si/ |name=Župnija Ljubljana – Šiška|duhovni pomočnik=p. Silvin Krajnc OFM, p. Mari Jože Osredkar OFM, br. Miran Špelič OFM|deanery=Dekanija Ljubljana - Šentvid|archdeaconry=I.}} '''Župnija Ljubljana – Šiška''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] s sedežem v [[Šiška|Šiški]]. Spada v [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanijo Ljubljana – Šentvid]] in je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične [[4. oktober|4. oktobra]] [[1927]], ko je bila [[posvečenje|posvečena]] [[cerkev sv. Frančiška, Zgornja Šiška|cerkev sv. Frančiška]]. Ob isti priložnosti je takratni [[škofija Ljubljana|ljubljanski škof]] [[Doktorat|dr.]] [[Anton Bonaventura Jeglič]] razglasil [[Šiška|Šiško]] za duhovnijo, ki je še vedno del [[Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje|župnije Marijinega oznanjenja]] z vsemi pravicami župnije. Leta [[1961]] je postala samostojna župnija. V sklopu župnije deluje tudi [[Verski center gluhih in naglušnih]]. == Objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | |[[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana|župnijska cerkev sv. Frančiška]]<br> | [[Šiška]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-00331 }} |- | 2. | {{Slika d|Q12786827}} | [[Cerkev sv. Jerneja, Ljubljana|Cerkev sv. Jerneja]] <br> | [[Šiška]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-02000 }} |} == Frančiškani == * [[Frančiškanski samostan Šiška]] * [[Frančiškov študentski dom Šiška]] == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.zupnija-siska.si/ Uradna stran] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Šiška]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1961]] [[Kategorija:Župnija Ljubljana - Šiška|*]] j8bf0248tnyq9bogytu04wpgakam3qu Cerkno 0 88063 6683640 6548837 2026-06-01T11:51:23Z ~2026-32574-12 260907 6683640 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10096260_b4 | latd = 46 |latm = 7 |lats = 41.81 |latNS = N | longd = 13 |longm = 59 |longs = 29.5 |longEW = E |najdisi=Cerkno |slika=Cerkno hdr2.jpg |povrsina=7,5 |prebivalstvo=1359 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=331,9 |postna=5282 |posta=Cerkno |obcina=Cerkno |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkno - Naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=23131 <!--slika--> | lokacija = | občina = Cerkno <!--ostali podatki--> | površina = osrednji del naselja Cerkno in pokrajina s kozolci severno od naselja | zgrajeno = }} }} '''Cerkno''' je [[naselje]] z okoli 1.500 prebivalci in središče [[Občina Cerkno|občine Cerkno]]. Cerkno leži v cerkljansko - idrijskem [[Predalpski svet|predalpskem hribovju]], ob [[potok]]u [[Cerknica (reka)|Cerknica]], kjer se [[dolina]] na stiku s stranskimi dolinami razširi. Je [[gospodarstvo|gospodarsko]] in [[kultura|kulturno]] središče Cerkljanskega. Ki je tist vani ka gre not u tista rič. ==Izvor krajevnega imena== Krajevno ime kaže na nekdanjo cerkveno posest. Nastalo je iz ''Cerьkъvьno'' (''selò/pòl'e'') z občnoimenskim pomenom ''cerkveno (selo/polje)''. Sodeč po starih zapisih se je kraj v [[srednji vek|srednjem veku]] imenoval ''Cerknica''. V starih listinah se kraj omenja leta 1257 kot ''Curchinitz'', 1337 ''Circhinç'', 1369 ''Chyrchayn'' in 1486 ''Circhiniz''; iz tega je izpeljano vodno ime (hidronim) [[Cerknica (reka)|Cerknica]] in pokrajinsko ime (horonim) [[Cerkljansko hribovje|Cerkljansko]].<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> Italijani so kraj imenovali Circhina, Nemci (do 1918 leta) pa Kirchheim. ==Zgodovina== Mimo Cerknega je v [[prazgodovina|davnini]] vodila pomembna pot iz [[dolina Soče|Soške]] v [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]]; na to opozarja [[starorimska civilizacija|rimska]] [[utrdba]] na bližnjem ''Gradišču''. V [[Avstro-Ogrska|avstrijski dobi]] je bilo Cerkno [[trg (naselje)|trško naselje]] s sedežem [[sodišče|okrajnega sodišča]]. Leta 1900 so odprli [[Čipkarska šola Idrija|čipkarsko šolo]]. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[Italija|Italije]] leta [[1943]] je postalo Cerkljansko [[politika|politično]] in kulturno središče osvobojenega ozemlja [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] NOV. Tu so delovale partizanske delavnice, bolnice, sanitetne šola, odvijale so se številne kulturne prireditve, politična in vojaška posvetovanja. ===Partizanske smučine=== [[Slika:Partizansko smučarsko tekmovanje v Cerknem.jpg|150px|thumb|levo|Partizanske smučine 1945]] Malo pred koncem [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] so 20. in 21. januarja 1945 v Cerknem in okolici organizirali [[partizan|partizansko]] [[Alpsko smučanje|smučarsko tekmovanje]], ki je potekalo v kar treh disciplinah: [[Biatlon|patruljnem teku na smučeh]], [[Veleslalom|veleslalomu]] ter [[Smučarski skoki|smučarskih skokih]]. To športno tekmovanje še danes predstavlja svojevrsten fenomen in edini primer uporniškega športnega udejstvovanja v tedanji v veliki meri še okupirani Evropi. {{glavni|Partizanske smučine Cerkno 1945}} Pot partizanskih smučin<ref>{{Navedi splet|title=Krožna pot: Pot partizanskih smučin|url=https://www.visitcerkno.si/krozna-pot-pot-partizanskih-smucin/|website=LTO Laufar Cerkno {{!}} Visit Cerkno|accessdate=2025-12-03|language=sl-SI}}</ref> je označena, krožna pohodniška pot, ki je primerna za vse, od zgodovinskih navdušencev do družin. ==Turizem in pohodništvo== Cerkno, s svojim osrednjim hotelom Cerkno resort, je znano kot center športa in rekreacije. Naselje je namreč izhodišče za pohode na [[Porezen]] <ref>{{Navedi splet|title=Porezen|url=https://www.hribi.net/gora/porezen/21/209|website=www.hribi.net|accessdate=2025-12-03}}</ref>(1630 n.v) in [[Blegoš]] <ref>{{Navedi splet|title=Blegoš|url=https://www.hribi.net/gora/blegos/21/176|website=www.hribi.net|accessdate=2025-12-03}}</ref>(1562 n.v), neposredno nad Cerknem pa se na Črnem vrhu nad Novaki<ref>{{Navedi splet|title=Črni vrh nad Novaki|url=https://www.hribi.net/gora/crni_vrh_nad_novaki/21/900|website=www.hribi.net|accessdate=2025-12-03}}</ref> (1291 n.v) nahaja priljubljeni [[Cerkno (smučarski center)|Smučarski center Cerkno]]. Poleg zimskih in pohodniških aktivnosti se v zadnjem času razvijata tudi gorsko kolesarjenje in [[kmečki turizem]]. === Maraton Franja === Skozi Cerkno poteka [[Kolesarski maraton Franja|maraton Franja,]] ki je najbolj množična in mednarodno priznana kolesarska prireditev v Sloveniji in ima tradicijo že od leta 1982. ==Izobraževanje in mediji== V Cerknem danes delujejo Osnovna šola Cerkno, Radio Odmev ter Lokalna televizija Cerkno. ===Kultura in muzej=== Poleg Bevkove knjižnice Cerkno in Glasbene šole Idrija, oddelka Cerkno, v naselju deluje tudi t.i. [[Cerkljanski muzej]] (uradno Mestni muzej Idrija - oddelek Cerkno), ki je bil ustanovljen leta 1978, z leti pa je prerasel v muzej krajevne zgodovine. V njem sta na ogled stalni razstavi ''Cerkljanska skozi stoletja'' in razstava o cerkljanskih [[Laufarija|laufarjih]] »Pust je kriv!«. ===Znamenitosti=== ==== Cerkljanska laufarija<ref>{{Navedi splet|title=Nesnovna dediščina {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/nesnovna-dediscina/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2025-12-03|language=sl}}</ref> ==== Cerkljanski [[Laufarija|laufarji]] sodijo med znane šemske like na Slovenskem. Njihova posebnost so lesene larfe, izrezljane iz lipovega lesa, ki jih v tako človeku podobni obliki ne poznajo nikjer drugje na Slovenskem. Ime izvira iz nemške besede laufen (tekati). Poleg najstarejših arhaičnih mask, ki imajo precej skrivnostno zgodovino povezano s posoškim staroverstvom, najdemo med laufarji predstavnike različnih poklicnih skupin in like, ki poosebljajo človeške značilnosti in posebnosti ter bolezni. [[Slika:Cerkljanski laufarji 1956 - skupina laufarjev.jpg|sličica|535x535_pik|Laufarija]] ====== Pustni obred ====== Štiri nedelje pred pustom pridejo prvi laufarji - ta terjasti - na plano in s tem napovedo veseli predpustni čas. Vsako naslednjo nedeljo je sprevod daljši. Na pustno ali debelo nedeljo so prvič vsi laufarji skupaj na ulicah. Osrednji lik cerkljanske laufarije je Pust (Spada v skupino arhaičnih mask. Njegova obleka je narejena iz svežega mahu, ki ga morajo nanjo našiti vsako leto znova. Tehta od 60 do 80 kg), ki simbolizira zimo in je kriv za vse, kar se je v preteklem letu v Cerknem in okolici slabega zgodilo. Na pustno nedeljo sodnik cesarsko-kraljeve sodnije pustu pred zbranim občinstvom prebere obtožnico - kalamuon -, sestavljeno v starem cerkljanskem narečju. Po končani razpravi ga priprejo do pustnega torka, ko mu izrečejo kazen. Za vse napake in tudi zato, da bi v deželo lahko prišla pomlad je obsojen na smrt z bótam (drvarsko orodje, podobno velikemu lesenemu kladivu, ki so ga nekdaj uporabljali pri cepljenju drv). Laufarji zaplešejo še zadnji ples, ta kapcinarsko, kjer se vesela polka izmenjuje z žalostinko. S plesom je obred zaključen.[[Slika:Pust-laufarija.jpg|225x225px|thumb|Pust|levo]] == Osebnosti == [[Slika:France Bevk 1953.jpg|sličica|194x194_pik|France Bevk]] * [[Mihael Peternel|Mihael Peternel (1808-1884)]] * [[Franc Močnik (matematik)|Dr. Franc Močnik (1814-1892)]] * [[Vilko Peternelj|Viljem Peternelj (1885-1941)]] * [[Frančišek Borgia Sedej|Dr. Frančišek Borgia Sedej (1854-1931)]] * [[Peter Jereb|Peter Jereb (1867-1951)]] * [[France Bevk|France Bevk (1890-1970)]] * [[Tomo Brejc|Tomo Brejc (1904-1964)]] ==Bližnja okolica== V bližnji okolici se nahaja [[Partizanska bolnica Franja]] in [[Smučarski center Cerkno]]. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=715}} * Mestni muzej Idrija (2006). Svet na meji: Katalog stalne razstave Cerkljanska skozi stoletja. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} *[[seznam naselij v Sloveniji]] *[[Kulturno umetniško društvo Cerkno]] == Zunanje povezave == *[http://www.cerkno.si/ Cerkno], uradna spletna stran *[http://www.cerkno.si/turizem/ LTO Laufar], Lokalna turistična organizacija *[http://www.laufarija-cerkno.si Laufarija], Društvo [[Laufarija]] Cerkno *[http://www.kudcerkno.si KUD Cerkno] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810012326/http://www.kudcerkno.si/ |date=2020-08-10 }}, [[Kulturno umetniško društvo Cerkno]] *[http://www.kam.si/predstavitve/razgledna_sprehajalna_pot_kopa.html Razgledna sprehajalna pot Kopa] {{Cerkno}} {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Cerkno]] [[Kategorija:Cerkno|*]] bjquugl9x4yxq90w6oqxa7fueamrncu 6683642 6683640 2026-06-01T11:57:33Z ~2026-32558-23 260908 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6683640|6683640]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-32574-12|~2026-32574-12]] ([[User talk:~2026-32574-12|pogovor]]) 6683642 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10096260_b4 | latd = 46 |latm = 7 |lats = 41.81 |latNS = N | longd = 13 |longm = 59 |longs = 29.5 |longEW = E |najdisi=Cerkno |slika=Cerkno hdr2.jpg |povrsina=7,5 |prebivalstvo=1359 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=331,9 |postna=5282 |posta=Cerkno |obcina=Cerkno |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkno - Naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=23131 <!--slika--> | lokacija = | občina = Cerkno <!--ostali podatki--> | površina = osrednji del naselja Cerkno in pokrajina s kozolci severno od naselja | zgrajeno = }} }} '''Cerkno''' je [[naselje]] z okoli 1.500 prebivalci in središče [[Občina Cerkno|občine Cerkno]]. Cerkno leži v cerkljansko - idrijskem [[Predalpski svet|predalpskem hribovju]], ob [[potok]]u [[Cerknica (reka)|Cerknica]], kjer se [[dolina]] na stiku s stranskimi dolinami razširi. Je [[gospodarstvo|gospodarsko]] in [[kultura|kulturno]] središče Cerkljanskega. ==Izvor krajevnega imena== Krajevno ime kaže na nekdanjo cerkveno posest. Nastalo je iz ''Cerьkъvьno'' (''selò/pòl'e'') z občnoimenskim pomenom ''cerkveno (selo/polje)''. Sodeč po starih zapisih se je kraj v [[srednji vek|srednjem veku]] imenoval ''Cerknica''. V starih listinah se kraj omenja leta 1257 kot ''Curchinitz'', 1337 ''Circhinç'', 1369 ''Chyrchayn'' in 1486 ''Circhiniz''; iz tega je izpeljano vodno ime (hidronim) [[Cerknica (reka)|Cerknica]] in pokrajinsko ime (horonim) [[Cerkljansko hribovje|Cerkljansko]].<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> Italijani so kraj imenovali Circhina, Nemci (do 1918 leta) pa Kirchheim. ==Zgodovina== Mimo Cerknega je v [[prazgodovina|davnini]] vodila pomembna pot iz [[dolina Soče|Soške]] v [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]]; na to opozarja [[starorimska civilizacija|rimska]] [[utrdba]] na bližnjem ''Gradišču''. V [[Avstro-Ogrska|avstrijski dobi]] je bilo Cerkno [[trg (naselje)|trško naselje]] s sedežem [[sodišče|okrajnega sodišča]]. Leta 1900 so odprli [[Čipkarska šola Idrija|čipkarsko šolo]]. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[Italija|Italije]] leta [[1943]] je postalo Cerkljansko [[politika|politično]] in kulturno središče osvobojenega ozemlja [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] NOV. Tu so delovale partizanske delavnice, bolnice, sanitetne šola, odvijale so se številne kulturne prireditve, politična in vojaška posvetovanja. ===Partizanske smučine=== [[Slika:Partizansko smučarsko tekmovanje v Cerknem.jpg|150px|thumb|levo|Partizanske smučine 1945]] Malo pred koncem [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] so 20. in 21. januarja 1945 v Cerknem in okolici organizirali [[partizan|partizansko]] [[Alpsko smučanje|smučarsko tekmovanje]], ki je potekalo v kar treh disciplinah: [[Biatlon|patruljnem teku na smučeh]], [[Veleslalom|veleslalomu]] ter [[Smučarski skoki|smučarskih skokih]]. To športno tekmovanje še danes predstavlja svojevrsten fenomen in edini primer uporniškega športnega udejstvovanja v tedanji v veliki meri še okupirani Evropi. {{glavni|Partizanske smučine Cerkno 1945}} Pot partizanskih smučin<ref>{{Navedi splet|title=Krožna pot: Pot partizanskih smučin|url=https://www.visitcerkno.si/krozna-pot-pot-partizanskih-smucin/|website=LTO Laufar Cerkno {{!}} Visit Cerkno|accessdate=2025-12-03|language=sl-SI}}</ref> je označena, krožna pohodniška pot, ki je primerna za vse, od zgodovinskih navdušencev do družin. ==Turizem in pohodništvo== Cerkno, s svojim osrednjim hotelom Cerkno resort, je znano kot center športa in rekreacije. Naselje je namreč izhodišče za pohode na [[Porezen]] <ref>{{Navedi splet|title=Porezen|url=https://www.hribi.net/gora/porezen/21/209|website=www.hribi.net|accessdate=2025-12-03}}</ref>(1630 n.v) in [[Blegoš]] <ref>{{Navedi splet|title=Blegoš|url=https://www.hribi.net/gora/blegos/21/176|website=www.hribi.net|accessdate=2025-12-03}}</ref>(1562 n.v), neposredno nad Cerknem pa se na Črnem vrhu nad Novaki<ref>{{Navedi splet|title=Črni vrh nad Novaki|url=https://www.hribi.net/gora/crni_vrh_nad_novaki/21/900|website=www.hribi.net|accessdate=2025-12-03}}</ref> (1291 n.v) nahaja priljubljeni [[Cerkno (smučarski center)|Smučarski center Cerkno]]. Poleg zimskih in pohodniških aktivnosti se v zadnjem času razvijata tudi gorsko kolesarjenje in [[kmečki turizem]]. === Maraton Franja === Skozi Cerkno poteka [[Kolesarski maraton Franja|maraton Franja,]] ki je najbolj množična in mednarodno priznana kolesarska prireditev v Sloveniji in ima tradicijo že od leta 1982. ==Izobraževanje in mediji== V Cerknem danes delujejo Osnovna šola Cerkno, Radio Odmev ter Lokalna televizija Cerkno. ===Kultura in muzej=== Poleg Bevkove knjižnice Cerkno in Glasbene šole Idrija, oddelka Cerkno, v naselju deluje tudi t.i. [[Cerkljanski muzej]] (uradno Mestni muzej Idrija - oddelek Cerkno), ki je bil ustanovljen leta 1978, z leti pa je prerasel v muzej krajevne zgodovine. V njem sta na ogled stalni razstavi ''Cerkljanska skozi stoletja'' in razstava o cerkljanskih [[Laufarija|laufarjih]] »Pust je kriv!«. ===Znamenitosti=== ==== Cerkljanska laufarija<ref>{{Navedi splet|title=Nesnovna dediščina {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/nesnovna-dediscina/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2025-12-03|language=sl}}</ref> ==== Cerkljanski [[Laufarija|laufarji]] sodijo med znane šemske like na Slovenskem. Njihova posebnost so lesene larfe, izrezljane iz lipovega lesa, ki jih v tako človeku podobni obliki ne poznajo nikjer drugje na Slovenskem. Ime izvira iz nemške besede laufen (tekati). Poleg najstarejših arhaičnih mask, ki imajo precej skrivnostno zgodovino povezano s posoškim staroverstvom, najdemo med laufarji predstavnike različnih poklicnih skupin in like, ki poosebljajo človeške značilnosti in posebnosti ter bolezni. [[Slika:Cerkljanski laufarji 1956 - skupina laufarjev.jpg|sličica|535x535_pik|Laufarija]] ====== Pustni obred ====== Štiri nedelje pred pustom pridejo prvi laufarji - ta terjasti - na plano in s tem napovedo veseli predpustni čas. Vsako naslednjo nedeljo je sprevod daljši. Na pustno ali debelo nedeljo so prvič vsi laufarji skupaj na ulicah. Osrednji lik cerkljanske laufarije je Pust (Spada v skupino arhaičnih mask. Njegova obleka je narejena iz svežega mahu, ki ga morajo nanjo našiti vsako leto znova. Tehta od 60 do 80 kg), ki simbolizira zimo in je kriv za vse, kar se je v preteklem letu v Cerknem in okolici slabega zgodilo. Na pustno nedeljo sodnik cesarsko-kraljeve sodnije pustu pred zbranim občinstvom prebere obtožnico - kalamuon -, sestavljeno v starem cerkljanskem narečju. Po končani razpravi ga priprejo do pustnega torka, ko mu izrečejo kazen. Za vse napake in tudi zato, da bi v deželo lahko prišla pomlad je obsojen na smrt z bótam (drvarsko orodje, podobno velikemu lesenemu kladivu, ki so ga nekdaj uporabljali pri cepljenju drv). Laufarji zaplešejo še zadnji ples, ta kapcinarsko, kjer se vesela polka izmenjuje z žalostinko. S plesom je obred zaključen.[[Slika:Pust-laufarija.jpg|225x225px|thumb|Pust|levo]] == Osebnosti == [[Slika:France Bevk 1953.jpg|sličica|194x194_pik|France Bevk]] * [[Mihael Peternel|Mihael Peternel (1808-1884)]] * [[Franc Močnik (matematik)|Dr. Franc Močnik (1814-1892)]] * [[Vilko Peternelj|Viljem Peternelj (1885-1941)]] * [[Frančišek Borgia Sedej|Dr. Frančišek Borgia Sedej (1854-1931)]] * [[Peter Jereb|Peter Jereb (1867-1951)]] * [[France Bevk|France Bevk (1890-1970)]] * [[Tomo Brejc|Tomo Brejc (1904-1964)]] ==Bližnja okolica== V bližnji okolici se nahaja [[Partizanska bolnica Franja]] in [[Smučarski center Cerkno]]. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=715}} * Mestni muzej Idrija (2006). Svet na meji: Katalog stalne razstave Cerkljanska skozi stoletja. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} *[[seznam naselij v Sloveniji]] *[[Kulturno umetniško društvo Cerkno]] == Zunanje povezave == *[http://www.cerkno.si/ Cerkno], uradna spletna stran *[http://www.cerkno.si/turizem/ LTO Laufar], Lokalna turistična organizacija *[http://www.laufarija-cerkno.si Laufarija], Društvo [[Laufarija]] Cerkno *[http://www.kudcerkno.si KUD Cerkno] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810012326/http://www.kudcerkno.si/ |date=2020-08-10 }}, [[Kulturno umetniško društvo Cerkno]] *[http://www.kam.si/predstavitve/razgledna_sprehajalna_pot_kopa.html Razgledna sprehajalna pot Kopa] {{Cerkno}} {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Cerkno]] [[Kategorija:Cerkno|*]] jv7eq863cbnbu9oscl1u60reosyiikx Velenje 0 88177 6683381 6659445 2026-05-31T15:23:07Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683381 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mesto |name = Velenje | other_name = Titovo Velenje <small>(1981–1990)</small> | settlement_type = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |nickname = Rudarsko mesto |motto = |image={{Photomontage|position=center | photo1a = Panorama Velenja 2010.jpg | photo2a = Velenje cerkev Sv Andreja EŠD 3428 (8).jpg | photo2b = Velenje Fischerjeva grobnica EŠD 4367 (1).jpg | photo3a = Velenje Vila Bianca EŠD 4324 (3).jpg | photo3b = Velenje Vila Herberstein EŠD 4323 (3).jpg | photo4a = Velenjski grad poleti.jpg | size = 280 | spacing = 2 | color = | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|Od zgoraj navzdol:}}<br> Panorama Velenja <br> [[Cerkev sv. Andreja, Velenje| Cerkev sv. Andreja]], Fischerjeva grobnica <br> Vila Bianca, Vila Herberstein <br> [[Grad Velenje|Velenjski grad]] }} |image_flag = |image_seal = |image_shield = |image_map = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografska lega Velenja v Sloveniji | coordinates_display = inline,title |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name2 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type3 = [[seznam občin v Sloveniji|Mestna občina]] |subdivision_name3 = [[Mestna občina Velenje|Velenje]] |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |established_title = Ustanovitev |established_date = 20. september 1959 |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = | area_total_km2 = 12,6 | area_footnotes = <ref name="Demography">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/eng/KrajevnaImena/default.asp?txtIme=VELENJE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=4911 |title=Data on the selected settlement: Velenje (Municipality of Velenje) |publisher=Statistical Office of the Republic of Slovenia |accessdate=22. maj 2012 |archive-date=2014-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714121350/http://www.stat.si/eng/KrajevnaImena/default.asp?txtIme=VELENJE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=4911 |url-status=dead }}</ref> | elevation_footnotes = | elevation_m = 396 | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 25642 | population_as_of = 2025 | population_density_km2 = auto | population_demonym = | population_note = |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = | latd = 46|latm = 21|lats = 45|latNS = N | longd = 15|longm = 06|longs = 52|longEW = E |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 3320 |area_code = 03 |website = www.velenje.si/ | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Velenje - Mestno jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 440 | občina = Velenje }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Velenje - Trško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 13267 | občina = Velenje }} }} '''Velenje''' ({{IPA-sl|ʋɛˈlɛːnjɛ|pron|Sl-Velenje.oga}}; {{lang-de|Wöllan}}<ref name="Leksikon">''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 4: ''Štajersko''. 1904. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 272.</ref>) je [[mesto]] na [[Štajerska|slovenskem Štajerskem]]. S 25.642 prebivalci (2025) je šesto največje slovensko mesto ter je sedež [[Mestna občina Velenje|istoimenske mestne občine]] s 33.930 prebivalci. Med 10. oktobrom 1981 in 17. julijem 1990 se je mesto uradno imenovalo '''Titovo Velenje'''.<ref>http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=VELENJE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=4911{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.titovo.velenje.org/index.php?page=period&id=4|title=arhivska kopija|accessdate=2008-09-23|archive-date=2008-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20080627183513/http://www.titovo.velenje.org/index.php?page=period&id=4|url-status=dead}}</ref> Mesto Velenje je bilo uradno odprto 20. septembra 1959 po enotnem gradbenem načrtu. Velenje je zaznamovalo [[rudarstvo]] s [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] odprtem 1875, v njemu so izkopali že preko 266 milijonov ton [[Premog|premoga]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/stajerska/150-let-premogovnika-velenje-proizvedli-so-ze-vec-kot-266-milijonov-ton-premoga/742808|title=150 let Premogovnika Velenje|date=11.4.2025|accessdate=13.11.2025|website=RTVSlo}}</ref>, pri [[Jašek Škale|Starem jašku]] premogovnika je [[Muzej premogovništva Velenje|Muzej premogovništva Slovenije]]. Velenje je bilo več stoletij v lasti [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar se kaže v izjemno bogati zapuščini gradov in dvorcev. Največji zaposlovalec v mestu je največji slovenski izvoznik [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]] in tradicionalno [[Premogovnik Velenje]]. V Velenju ima sedež Šolski center Velenje, Visoka šola za okolje in enota [[Fakulteta za energetiko v Krškem|Fakultete za energetiko]]. Na izgradnjo mesta Velenje je imel daleč največji vpliv Premogovnik Velenje pod takratnim vodstvom direktorja Nestla Žganka. Besede iz takratnega časa, ki so vredne zapisa še danes: {{quote|Velenjski rudarji, ki svoj delovni dan preživijo pod zemljo potrebujejo velika, svetla sodobna stanovanja, okoli stanovanjskih naselj pa veliko zelenic in parkov!}} == Dediščine == === Arhitekturna dediščina === Zaradi velikega števila gradov so [[Šaleška dolina|Šaleško dolino]] tudi pogosto imenovali dolina gradov, saj je v srednjem veku bilo preko deset gradov na njenih bregovih, kar je največja zgostitev gradov na Spodnjem Štajerskem. '''Gradovi in dvorci''': * [[grad Velenje]] (nem. Wöllan) 13.stol, * razvaline [[grad Šalek|gradu Šalek]] (nem. Schallegg) 12.stol, * [[Grad Turn pri Velenju|grad Turn]] (nem. Thurn im Schalckthall) 13.stol, * razvaline [[Grad Ekenštajn|gradu Ekeštajn]], (nem. Eggenstein) 13.stol, * ostanki gradu Limberk (nem. Lilienberg) 12.stol, * [[grad Švarcenštajn]] (nem. Schwarzenstein) 14.stol, * Vila Bianca (Bianca Adamovich de Csepina) 19.stol, * Vila Herberstein (Marie Anne von Herberstein) 19.stol, * Graščina Gorica (nem. Goritzen) 16.stol, * Graščina Bevče, * Graščina Limberk (nem. Lilienberg), * Graščina Žitenberk, * Graščina Streliše, * Graščina Dobrava (nem. Gutenhard) Okoliški gradovi in dvorci: [[Grad Pakenštajn|Pakenštajn]] (nem. Pakenstein) 14.stol, Paškenštajn Baronija, Frauenburg, [[Grad Forhtenek|Forhtenek]] (nem. Forchtenegg) 13.stol, Grad Ravne - [[Dvorec Gutenbuchel|Gutenbihl]] (nem. Gutenbüchel) 16.stol, Žamberk (nem. Schaunberg), Šoštanj Amtshaus, Šoštanj Turn, Grad Šoštanj, Vila Široko, Vila Mayer, Grad Kacenštajn, Graščina Skorno. '''Javni objekti''' * Titov trg 1959 * Dom kulture Velenje 1959 === Industrijska dediščina === Zlasti po letu 1875, ko je Dunajčan Franz Mages z vrtanjem pri globini 101,6 m naletel na glavni lignitni sloj v Škalah in ko je posest leta 1885<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rlv.si/wp-content/uploads/2025/03/MEJNIKI-do-2024.pdf|title=Mejniki do leta 2024|publisher=Premogovnik Velenje}}</ref> kupil nemški poslovnež in vlagatelj [[Daniel von Lapp]] se je pričelo obdobje izrazite industrializacije, ko je z finančnimi vložki Lapp pripeljal železnico v Velenje in pospešeno pričel razvijati premogovnik ter postavil tudi prvo termoelektrarno in prvo tovarno premogovih briketov na štajerskem. * [[Termoelektrarna Velenje]] 1929, * [[Jašek Škale]] 1888. == Šport == === Športna infrastruktura === Delo v premogovniku je bilo vedno izrazito naporno vendar so vizionarji rudarjem omogočili smele načrte, da imajo v prostem času na voljo tudi kvalitetno športno infrastrukturo za regeneracijo in s tem zadovoljivo kvaliteto zdravja neglede na delo v vedno ne humanih okoliščinah. Premogovnik je vedno bil steber razvoja športa in je v svoji viziji izgradnje mesta naredil več športnih in večnamenskih objektov, ki ljudem uspešno služijo še danes. * sprehajalne poti na [[Šaleška jezera|Šaleških jezerih]] 1953 * [[Mestni stadion Ob jezeru|večnamenski mestni stadion ob jezeru]] 1955 * Smučarski center [[Golte]] 1970 * Tenis center Jezero Velenje * [[Rdeča dvorana]] 1975 * Bela dvorana 1992 == Ime in grb mesta == Ime mesta Velenje izhaja iz slovenizirane oblike nemškega imena Wöllan (oz. ponekod tudi Wöllach) za to mesto. Znani grb družine lastnikov Velenjskega gradu Wagen von Wagensberg se je uporabljal pred koncem prve svetovne vojne, ki je imel za simbol Hasburškega leva in napis v slovenščini občina Velenje in nemščini Gemeinde Wöllan.{{navedi vir}} Pred hitro urbanizacijo v petdesetih in šestdesetih 20. stoletja Velenje, kot manjše trško središče, ni imelo lastnega mestnega grba, starih grbov lastnikov gradov niso želeli uporabljati. Med leti 1976 in 1992 se je uporabljal grb, ki je bil oblikovan v izrazito socialističnem slogu, kar je bilo značilno za čas SFRJ. V sredini je bil velik bel klin oziroma črka V, ki simbolizira Velenje. Na rdečem ozadju sta dve stilizirani roki, obrnjeni navzgor, ki simbolizirajo delo rudarje in industrijo, ki sta zaznamovala Velenje, ta grb je bil v uporabi do nastanka novega grba v 1990-ih.<ref name="grb"/> Leta 1992 se je za grb izbral motiv, ki se uporablja še danes. Na grbu je za obzidjem velenjskega gradu upodobljena modernistična stolpnica na rumenem ozadju.<ref name="grb">{{Navedi splet|url=https://www.velenje.si/obcina/celostna-graficna-podoba-in-himna-mov/|title=Velenjski grb|website=Mestna občina Velenje}}</ref> == Znamenitosti == ==== Titov kip ==== [[Titov kip, Velenje|Titov kip]] v Velenju je javni spomenik s celopostavno figuro v nadnaravni velikosti. Posvečen je partizanskemu poveljniku, [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskemu]] predsedniku [[Maršal Jugoslavije|maršalu]] [[Josip Broz - Tito|Josipu Brozu - Titu. J]]<nowiki/>e največji bronast Titov spomenik na svetu. Stoji na zahodni strani [[Titov trg|Titovega trga]] - glavnega trga v mestu. Kip je delo znamenitega hrvaškega kiparja [[Antun Augustinčić|Antun Augustinčića]] in njegovih pomočnikov. Odkrili so ga 25. junija 1977 ob Titovi petinosemdesetletnici, po naročilu skupščine Občine Velenje. Kip je odlila zagrebška livarna Likum. Finančno so prispevale delovne in družbenopolitične organizacije in občani s samoprispevkom. Ne glede na razprave o spomeniku je mnenje občanov, da se spomenik ohranja, kot del zgodovine mesta in kot turistično znamenitost. Figura je obrnjena proti kipu rudarja (Alojz Kogovšek) in spominski fontani Onemele puške ([[Stojan Batič]]). Titov javni spomenik je zaščitena kulturna dediščina. == Kultura == [[Slika:1874ca_5kr_Wöllan_Velenje_Slovenia.jpg|sličica|[[Avstro-Ogrska]] [[poštna znamka]] z [[Pečat|žigom]] Wöllan (Slo. ''Velenje'') leta 1874|235x235_pik]] === Glasbeni ustvarjalci === * Pihalni orkester Premogovnika Velenje (1919-danes), * [[Šank Rock]] (1982-danes), * [[Chateau (glasbena skupina)|Chateau]] (1986-2011), * [[Irena Vrčkovnik]] (1991-danes), * [[Natalija Verboten]] (1996-danes), * [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] (1998-danes), * [[6pack Čukur]] (2001-danes), * Mrigo, * Ghet, * Thug connect === Velenjska Himna === Velenje je eno redkih mest, ki ima tudi svojo himno. Pesem je nastala je v času najintenzivnejše gradnje mesta v zgodnjih 60. letih, tekst in glasbo je napisal 23.7.1959 Ivan Marin starejši. Naslov himne je “Graditeljem Velenja”, kot himno pa so jo potrdili svetniki na izredni seji ob prazniku Mestne občine Velenje v septembru 2011.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.velenje.si/app/uploads/2022/07/vestnik-17-2011.pdf|title=Uradni vestnik mestne občine Velenje|date=19.9.2011|website=Velenje.si}}</ref>[[Slika:Rudnik_Velenje_1958_(3).jpg|alt=File:Rudnik Velenje 1958 (3).jpg|sličica|Velenjski rudarji leta 1958|201x201_pik]]'''VELENJSKA HIMNA''' '''- ''Koračnica Graditeljem Velenja'''''<nowiki/>''; Avtor: I.Marin st. 1959''[[Slika:Daniel_Lapp.jpg|sličica|276x276_pik|[[Poslovnež]] [[Daniel von Lapp]] lastnik Premogovnika Velenje od leta 1885-1910]] <blockquote>''1. Tam, kjer včeraj'' ''še kmetič je z voli oral,'' ''kjer manjkalo mlakuž ni in poplav.'' ''Zgodil se je čudež čez noč,'' ''zdaj staro vse je proč'' ''in Paka ukročena žubori spev bodočnosti.'' ''2. Vsem nam zdaj v ponos,'' ''mesto že v soncu žari,'' ''v njem naš doprinos'' ''vsej naši skupnosti.'' ''Velenje krasno ti si zdaj,'' ''zares kot pravi gaj,'' ''rodovom poznim bodi lik,'' ''to naj bo naš vzklik!''</blockquote> == Lega == Mestna občina Velenje leži v vzhodni polovici Šaleške doline ob dolinskem delu reke Pake. Mesto pokriva večji del nižje-ležeče vzhodne polovice Šaleške doline in se je v svojem razvoju zadnjih 60 let razširilo na nekdanja naselja in zaselke: Škale, Stara vas, Šalek, Pesje, Konovo, Gorica, Debrce, Preloge in Šmartno pri Velenju ter dele naselij Bevče, Paka pri Velenju, Škale in Podkraj pri Velenju. Vzhodna meja občine poteka po Dobrnskem podolju, preko potoka Pirešica, proti jugu na Ponikovsko planoto in Ložniško gričevje. Zahodna meja občine razpolovi Šaleško dolino v smeri sever-jug na območju nekdanje vasi Preloge, kjer danes pod dolinskim dnom poteka v Premogovniku Velenje najintenzivnejši odkop lignita in kjer meji na [[Občina Šoštanj|Občino Šoštanj]]. Meja se nadaljuje po spodnjem toku potoka [[Velunja]] do podnožja Graške Gore. Nekdanje Velenje (imenovano [[Staro Velenje]]) je danes le obrobno mestno naselje pod Velenjskim gradom. Premogovnik Velenje oskrbuje s premogom Termoelektrarno Šoštanj, ki je bila v nedavni preteklosti vir onesnaževanja ne le v Velenju, ampak po celi [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] in še šire. Z izgradnjo odžveplevalnih naprav, zaprtjem tokokroga izcednih voda iz deponije pepela, uresničevanjem ekološko sanacijskega programa in izgradnjo denox čistilne naprave na bloku 6 so se razmere v zadnjem času vztrajno izboljšale in predstavljajo zgledno urejene industrijske obrate v ekološkem smislu. <ref>{{navedi splet|url=https://www.hse.si/app/uploads/2018/12/Emisije-in-imisije-v-Saleski-dolini-pdf.pdf|title=Zmanjšanje onesnaženosti okolja v Šaleški dolini|publisher=hse |date=26. junij 2012 |accessdate=2. april 2022}}</ref> == Mestne četrti in krajevne skupnosti == === Mestne četrti (3) === * Velenje desni breg * Velenje levi breg-vzhod * Velenje levi breg-zahod === Krajevne skupnosti (16) === * Bevče, * Cirkovce, * Gorica, * Konovo, * Paka pri Velenju, * Pésje, * Plešivec, * Kavče, * Podkraj, * Stara vas, * Staro Velenje, * Šalek, * Šentilj, * Škale - Hrastovec, * Šmartno, * Vinska Gora. <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Znameniti obiski"> Slika:Julija 1961 je Velenje obiskal predsednik Malija Mobdu Keita.jpg|Predsednik [[Mali|Malija]] Modibo Keïta na obisku v Velenju leta 1961 Slika:Predsednik Brežnjev v spremstvu Aleksandra Rankoviča in Miha Marinka odzdravlja zbranim Velenjčanom 1962 (2).jpg|Voditelj Sovjetske zveze [[Leonid Brežnjev]] je v spremstvu [[Aleksandar Ranković|Rankoviča]] in [[Miha Marinko|Marinka]] obiskal Velenje Slika:Avgusta 1963 je spremstvu Josipa Broza - Tita Velenje obiskal voditelj Svojetske zveze Nikita Hruščov.jpg|Voditelj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] [[Nikita Hruščov]] je leta 1963 v spremstvu [[Josip Broz - Tito|Josip Broza - Tita]] obiskal Velenje </gallery> == Znameniti Velenjčani (po abecedi) == * [[Anton Aškerc]] - v [[Škale|Škalah pri Velenju]] je služboval kot [[kaplan]] 1894-98, leta 1896 izdal [[Lirske in epske poezije]], močno je sočustvoval s [[knap|knapi]] in bil pretresen nad bedo in trpljenjem njihovih življenj ter svoje občutenje opisal v [[Delavčeva pesem o premogu|Delavčevi pesmi o premogu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPV5RP8F/721f5cc2-d87f-4ec1-98dd-820e4faaf3cb/PDF|title=Delavčeva pesem o premogu|date=1897|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Ljubljanski zvon|last=Aškerc|first=Anton}}</ref>. * [[František Foit]] - češki umetnik, raziskovalec in etnološki zbiralec * [[Oskar Hudales]] - pisatelj, prevajalec, učitelj. * [[Marija Brenčič-Jelen]] - pesnica in pisateljica; delovala in umrla v Šentilju pri Velenju. * [[Anton Jelen]] - pisatelj, sadjar, vrtnar in drevesničar, njen mož; rojen in umrl v [[Arnače|Arnačah]], v [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Šentilju]]. * [[Daniel von Lapp]] - prvi lastnik premogovnika. * [[Fran Korun-Koželjski]] - skladatelj, glasbenik, zborovodja * [[Jožef Krajnc]] - pravnik. * [[Nikolaj Šaleški]] - vitez. * [[Jože Lampret]] - duhovnik. * [[Frančišek Mlinšek]] - pedagog in čebelar * [[Franz Mages]] - podjetnik. * [[Karel Oštir]] - lingvist. * [[Adam Wagen von Wagensperg]] - lastnik Velenjskega gradu 16.stol. * [[Guido Henckel von Donnersmarck]] - lastnik Velenjskega gradu konec 19.stol. * [[Karel Adamovich de Csepin]] - lastnik Velenjskega gradu 20.stol. * [[Franz Ritter von Ploetz]] - rudarski strokovnjak. * [[Davorin Ravljen]] - pisatelj in novinar. * [[Ahacij Sebriaški]] - teolog * [[Gustav Šilih]] - rojen v Velenju; učitelj in pisatelj * [[Karel Verstovšek]] - politik in filolog * [[Karel Štrbenk]] - lovski pilot * [[Ivan Vošnjak]] - teolog in filozof * [[Vendelin Vošnjak]] - rodil se je v naselju [[Šenbric|Šenbricu]]; Božji služabnik, [[frančiškani|frančiškan]] * [[Lavrencij Vošnjak]] - duhovnik * [[Nestl Žgank]] - direktor [[Premogovnik Velenje|Premogovnika Velenje]] in župan Velenja, znan kot graditelj sodobnega mesta [[Velenje]] in njegov prvi častni občan * Ivo Jamnikar - Pobudnik ustanovitve šolskega centra Velenje in njegov direktor do 1984, tesni sodelavec Žganka in veliki podpornik razvoja športa == Galerija == <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija Velenje"> Slika:Velenje Vila Bianca EŠD 4324 (3).jpg|Vila Bianca Slika:Velenjski grad.jpg|Velenjski grad Slika:Velenje Vila Herberstein EŠD 4323 (2).jpg|Vila Herberstein Slika:Velenje cerkev Sv Andreja EŠD 3428 (8).jpg|Cerkev Sv. Andreja Šalek Slika:Velenje Šaleški grad EŠD 4329 (4).jpg|Razvaline Šaleškega gradu Slika:Velenje (Konovo), St. Martin's parish church.jpg|Cerkev Sv. Martina Velenje Šmartno Slika:Pogled na Velenje 1897.jpg|Šalek pri Velenju 1897 Slika:Turn Castle Velenje.jpg|Grad Turn Slika:Velenje Fischerjeva grobnica EŠD 4367 (2).jpg|Fischerjeva grobnica Slika:Velika povorka svečano oblečenih rudarjev v Velenju ob praznovanju 40-letnice ustanovitve ZKJ in SKOJ 1959 (2).jpg|Otvoritev mestnega središča 1959 Slika:Tito-Kip Velenje.jpg|Titov kip v Velenju Slika:Velenje z zraka 2010.jpg|Hiške Kinta Kunte ob [[Velenjsko jezero|Velenjskem jezeru]] Slika:Velenje-54880.jpg|Mesto Velenje Slika:Paka 1 tunnel, southern portal.jpg|Kolesarska pot proti Slovenj Gradcu Slika:Velenje-158152.jpg|[[Škalsko jezero]] </gallery> == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} == Glej tudi == * [[Mestni promet Velenje]] * [[Premogovnik Velenje]] * [[Mestna občina Velenje]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [https://velenje.net Portal Velenje.net - Diskusije in novice] * [http://www.velenje.com Portal Velenje.com] * [http://www.sl.wikipedia.org/wiki/Gustav_%C5%A0ilih Gustav Šilih] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110825115912/http://sl.wikipedia.org/wiki/Gustav_%C5%A0ilih |date=2011-08-25 }} * [http://www.os-gustavasilihave.com Osnovna šola Gustav Šilih v Velenju] {{Mesta-Slovenija}} {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Velenje]] [[Kategorija:Velenje|*]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] b8sz4bau5dggl0k4tth5q2hkjw4p9yh Predloga:Oglasna deska 10 91767 6683537 6678906 2026-06-01T04:52:53Z Yerpo 8417 --1 6683537 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Oglasna deska | title = Oglasna deska | state = open<!-- open ali collapsed --> | image = <!-- [[Slika:Crystal Clear app kedit.png|45px]] --> | basestyle = background:#a7d7f9; color:black; | bodyclass = pod-lipo | belowclass = hlist pod-lipo | bodystyle = {{{bodystyle|}}} | liststyle = text-align:left; | abovestyle = background:#eaecf0; | above = Tukaj lahko objavite svoje wikipedijske novice o wikiprojektih, novih portalih, prošnjah za sodelovanje, glasovanjih, srečanjih in drugo. | list1 = {{{!}} style="text-align:center; float:right; font-size:120%; padding:10px; border:5px solid lightgrey; border-style:outset; width:240px;" {{!}} rowspan=2 {{!}} <big>⦁</big> {{!}} Še <span style="color:red;">{{#expr: 200000 - {{formatnum:{{NUMBEROFARTICLES}}|R}}}}</span> člankov {{!}} rowspan=2 {{!}} <big>⦁</big> {{!}}- {{!}} do 200.000! {{!}}} <!-- Novejša obvestila se navedejo na vrhu. Odstranijo se po 20 dneh ali po presoji. --> * Poteka glasovanje o [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije|(ne)sprejemljivosti avtobiografij]]. * Poteka razprava o [[Pogovor o Wikipediji:Slogovni priročnik#Zapisovanje izgovorov|zapisovanju izgovorjav]] v člankih. * Vabimo k sodelovanju v wikiprojektih [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem|Krščanstvo na Slovenskem]], [[Wikipedija:WikiProjekt Sakralni objekti na Slovenskem|Sakralni objekti na Slovenskem]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije|Slovenske župnije]]. Med članki v tej temi je mnogo škrbin, netočnosti (predvsem pri župnikih) in različnih podatkov. Hkrati pa si bi želeli poenotenje. Vabljeni k sodelovanju ali razpravi! | below = * [[Wikipedija:Wikipedija v občilih|Wikipedija v občilih]] * [[Wikipedija:Portal skupnosti|Portal skupnosti]] * [[Wikipedija:Obvestila|Obvestila]] * [[:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Signpost]] }}<noinclude> [[Kategorija:Novice Wikipedije|Oglasna deska občestva]] </noinclude> sbsg4hvqviq9tmeacm1ydnyilvabwj7 Župnija Breznica 0 92535 6683519 6677090 2026-05-31T22:04:04Z JanezPavelZebovec 208797 Povezava na župnijsko cerkev 6683519 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Breznica | latin = | image = | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] 9<br>4274 [[Žirovnica]] | parish_church = [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica]] | dedication = [[Žalostna Mati Božja]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = | first_mentioned = | previous_name = Župnija [[Rodine, Žirovnica|Rodine]] | separated_from_parish = | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | archdeaconry = [[II. arhidiakonat|II.]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Gašper Mauko<br>(od 1. avgusta 2022) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = [[Janez Zlatoust Pogačar]],<br>[[Anton Vovk]],<br>[[Janez Jalen]],<br>[[Fran Saleški Finžgar]] | neigboring_parishes = }} '''Župnija Breznica''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Radovljica|Dekanije Radovljica]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Zgodovina == Sedež župnije je bil najprej na [[Rodine, Žirovnica|Rodinah]], kot župnijska cerkev pa je služila tamkajšnja [[Cerkev sv. Klemna, Rodine|cerkev sv. Klemna]]. Leta 1787 sta se od rodinske župnije odcepili vási [[Hraše, Radovljica|Hraše]] in [[Hlebce]] (sedaj [[Župnija Lesce]]) in takrat je župnijska cerkev ostala na vzhodu župnije, daleč stran od večine župljanov. Tedanji župnik Franc Salezij Christian je razmišljal o povečanju obstoječe župnijske cerkve ali graditvi nove. Odločil se je za slednje in ko je bila cerkev Žalostne Matere Božje na Breznici zgrajena, se je leta 1821 tja preselil tudi sedež župnije. Cerkev je 28. avgusta 1821 posvetil ljubljanski škof [[Avguštin Gruber]].<ref>{{navedi splet |url=https://zupnija-breznica.rkc.si/index.php/content/display/180/zgodovina-zupnije/20 |title=Zgodovina župnije |accessdate=2026-05-17 |date= |format= |work=Zupnija-breznica.rkc.si }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60357181|100px}} | [[Cerkev Žalostne matere Božje, Breznica|Cerkev Žalostne Matere Božje]]<br>([[župnijska cerkev]]) | [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105641699|100px}} | [[Cerkev sv. Florijana, Studenčice|Cerkev sv. Florijana]] | [[Studenčice, Radovljica|Studenčice]] |- | 3. | {{Slika d|Q60357193|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Selo pri Žirovnici|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Selo pri Žirovnici]] |- | 4. | {{Slika d|Q60357326|100px}} | [[Cerkev sv. Klemna, Rodine|Cerkev sv. Klemna]] | [[Rodine, Žirovnica|Rodine]] |- | 5. | {{Slika d|Q105675100|100px}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Zabreznica|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Zabreznica]] |- | 6. | {{Slika d|Q7589916|100px}} | [[Cerkev sv. Marka, Vrba|Cerkev sv. Marka]] | [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] |- | 7. | {{Slika d|Q60357143|100px}} | [[Cerkev sv. Martina, Moste|Cerkev sv. Martina]] | [[Moste, Žirovnica|Moste]] |- | 8. | {{Slika d|Q60357179|100px}} | [[Cerkev sv. Radegunde, Breg|Cerkev sv. Radegunde]] | [[Breg, Žirovnica|Breg]] |} == Znane osebnosti == Iz vasi [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] izhajata dva ljubljanska škofa, [[Janez Zlatoust Pogačar]] (škof 1875–1884) in [[Anton Vovk]] (nadškof 1959–1963). Poleg njiju se Župnija Breznica ponaša še z množico pomembnih Slovencev, ki izvirajo iz krajev župnije, kot so [[France Prešeren]], največji slovenski pesnik, [[Matija Čop]], jezikoslovec, književni kritik in literarni zgodovinar, [[Janez Jalen]], pisatelj in duhovnik, [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj in duhovnik, [[Tomo Zupan]], literarni zgodovinar, prešernoslovec, pesnik, pisatelj in duhovnik, [[Anton Janša]], slikar in čebelar, Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, [[Andrej Osterman]], generalmajor in nekdanji načelnik Generalštaba slovenske vojske ter drugi. == Župniki == V zadnjih petdesetih letih so Župnijo Breznica vodili in opravljali pastoralo: * p. Konštantin Urankar (1970-1971), * dr. Janez Ambrožič (1971-1974), * Jože Klun (1974-2003), * Ciril Berglez (2003-2011), * Marjan Lampret (2011-2021), * Marko Senica (2021-2022) * Gašper Mauko (2022-sedaj). == Viri == * {{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Breznica]] [[Kategorija:Dekanija Radovljica]] [[Kategorija:Breznica, Žirovnica]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] kuyph62y87xyrj74v7okedrlbm9oves Marindol 0 93036 6683403 6461682 2026-05-31T15:50:17Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683403 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |najdisi=Marindol |slika= |omemba=1536 |povrsina=6,23 |prebivalstvo=93 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=238,3 |postna=8341 |posta=Adlešiči |obcina=Črnomelj |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija |footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Marindolski steljniki | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = kulturna krajina | refšt=9339 | lokacija = | občina = Črnomelj<!--predvsem za namene kategorizacije--> }}}} '''Márindol''' (tudi ''Marijin dol'', ''Šobatovci'' in ''Šobatovo selo'') je [[naselje]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. == Zgodovina == Leta [[1548]] so se v [[vas]] naselili še [[Bosna|bosanski]] in [[Lika|liški]] [[Uskoki]] pod vodstvom [[stotnik]]a [[Ivan Lenković|Ivana Lenkovića]]. Zaradi te [[kolonizacija|kolonizacije]] je vas skupaj z bližnjim [[Kranjska|kranjskim]] [[Žumberak|Žumberkom]] postala del [[Vojna krajina|Vojne krajine]], čeprav je bila geografsko ločena od njenega preostanka. Med letoma 1579 in 1881 sta bila Žumberak in Marindol del Vojne krajine, nato pa sta bila ob njeni ukinitvi začasno dodeljena [[Hrvaška|hrvaški]] upravi. Toda spor med Kranjsko in Hrvaško ter [[Ogrska|Ogrsko]] o tem spornem ozemlju formalno ni bil razrešen vse do propada [[Avstro-Ogrska|dvojne monarhije]] leta [[1918]]. Leta [[1941]] so fašisti priključili to področje Italijanski kraljevini. Do leta [[1945]] je vas spadala pod hrvaški [[Karlovec]], nato pa je od leta 1945 do [[1948]] spadala pod [[Črnomelj]], nakar je bila leta 1948 spet vrnjena Karlovcu. Od leta [[1952]] pa je bila ponovno priključena Črnomlju in s tem [[Slovenija|Sloveniji]]. Do danes v vasi prevladuje prebivalstvo uskoškega porekla, ki govori [[štokavščina|štokavščino]] in je [[pravoslavje|pravoslavno]]. == Geografija == [[Povprečna nadmorska višina|Povprečna]] [[nadmorska višina]] [[naselje|naselja]] je 255 [[meter|m]]. Pomembnejša bližnja naselja so: [[Vrhovci]] (0,5 [[kilometer|km]]), [[Adlešiči]] (2,5&nbsp;km) in [[Črnomelj]] (15&nbsp;km). == Marindolski steljniki == Marindolski steljniki so večje steljniške površine (kjer so kmetje želi praprot za steljo živini) z velikim deležem redno košenih steljnikov nekdaj najbolj značilnega krajinskega vzorca za Belo krajino. Zaradi opuščanja kmetijske rabe steljnikov skoraj ni več. Steljniki so bili v gričevnatem jugovzhodnem koncu Bele krajine, ob lokalni cesti med Marindolom in Preloko.<ref>{{navedi splet |url= https://www.kp-kolpa.si/krajinski-park-kolpa/narava-v-krajinskem-parku-kolpa/naravni-spomeniki/marindolski-steljniki/ |title=Marindolski steljniki |accessdate=26.3.2021 |date= |format= |work=Krajinski park Kolpa }}</ref> <Gallery>Marindolski steljniki EŠD 9339.jpg|Marindolski steljniki v zaraščanju (leto 2020)</gallery> == Sklici in viri == {{sklici}} * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * [[Marko Zajc|Zajc, Marko]]. »Žumberak kot pozabljena regija : Ali kako lahko mejno področje zmede slovenske politike«, ''[[Zgodovinski časopis]]'' 57 (2003). S. 261-266. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Črnomelj}} [[Kategorija:Naselja Občine Črnomelj]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Adlešiči]] {{normativna kontrola}} d1mtuvit4ps11g1f0tkts9hgm029gai Park 0 95756 6683628 6683234 2026-06-01T10:48:42Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-32368-34|~2026-32368-34]] ([[User talk:~2026-32368-34|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Shabicht|Shabicht]] 6415536 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} [[Slika:File Stanjel Ferrari park 26092009 668 2.jpg|280px|thumb|desno|Vrtni park Ferrari v Štanjelu]] '''Párk''' je manjše ali večje območje, krajinsko urejeno za določen namen ali zavarovano zaradi izjemnih [[narava|naravnih]] oz. [[kultura|kulturnih]] vrednot. Iz časov pred našim štetjem so kot vladarske ustanove znani na [[Kitajska|Kitajskem]] in v [[Perzija|Perziji]], kot javne pa tudi v antični [[Evropa|Evropi]]. Začetki sodobnih mestnih parkov segajo v 18. stoletje, razvili najprej v Angliji in nato tudi drugod po Evropi. == Vrste parkov == Poznamo več vrst parkov. * med [[Naravni park|naravne parke]], ki so z različnimi stopnjami varstva zaščitena naravna (s pripadajočima [[Rastlinstvo|floro]] in [[Favna|favno]]) in delno kulturna krajina, uvrščamo: ** [[narodni park|narodne (nacionalne) parke]], ** [[regijski park|regijske]] in ** [[krajinski park|krajinske parke]] * po načinu ureditve [[Umetni park|umetnih parkov]] ločimo [[francoski park|francoske]] in [[angleški park|angleške parke]], ki so načrtno nastajali zlasti ob [[Graščina|graščinah]] ali [[Dvorci v Sloveniji|dvorcih]] ([[grajski park]]) * po namenu javne uporabe jih delimo na podzvrsti: [[mestni park]], [[tematski park]], [[Vrtni park v Štanjelu|vrtni park]], [[spominski park]], [[rekreacijski park]], [[športni park]], [[zabaviščni park]] ([[adrenalinski park]], [[lunapark]], [[Disneyland (razločitev)|Disneyland]] ipd.); specialni parki so lahko tudi [[otroško igrišče]], [[botanični vrt|botanični]] ali [[živalski vrt]]. == Glej tudi == *[[Tivoli, Ljubljana]] * [[Mozirski gaj]] * [[Arboretum Volčji Potok|Arboretum Volčji potok]] *[[seznam parkov v Ljubljani]] *[[Mariborski park|Mariborski mestni park]] *[[Mestni park, Celje]] *[[Mestni park Murska Sobota]] *[[Park Rastelli]] *[[Viltuški park]] *[[Vrtni park v Štanjelu]] {{škrbina}} [[Kategorija:Urbanizem]] [[Kategorija:Arhitektura]] {{normativna kontrola}} ax5fxad74kdfxvtt6chliokv74y3y20 Živalski vrt Ljubljana 0 107312 6683373 6680062 2026-05-31T15:13:40Z Pinky sl 2932 -- podvojene koord 6683373 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = | native_name = | native_name_lang = |logo = |logo_caption = |logo_width = | image = Ljubljana zoo - exit.jpg | coordinates = <!-- {{koord|LAT|LON|display=inline,title}} --> | former_name = <!-- or |former_names= --> | established = <!-- {{start date|YYYY|MM|DD|df=y}} --> | dissolved = <!-- {{end date|YYYY|MM|DD|df=y}} --> | location = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | website = [http://www.zoo-ljubljana.si/ www.zoo-ljubljana.si] | embedded = <!-- or |nrhp= --> }} '''Živalski vrt Ljubljana''' je bil odprt 10. marca leta 1949 in je še danes edini javni živalski vrt v Sloveniji. Prva bivališča za živali so bila nameščena v središču [[Ljubljana|Ljubljane]] na Kolodvorski ulici blizu današnje [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], leta 1951 pa se je preselil na današnje območje - jugozahodni del [[Rožnik]]a, kjer zavzema 19,6 [[hektar|ha]] površine. Območje živalskega vrta se nahaja v okolju naravnega gozda in travnikov in je del zaščitenega [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib|krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib]]. Pred vhodom v Živalski vrt je postavljen kovinski [[kip]] [[Domače govedo|bika]], delo kiparja [[Janez Boljka|Janeza Boljke]]. Predhodnik živalskega vrta je bila grajska manažerija oz. fazanarija - Auerspergov vrt s kunci, fazani, redko perutnino in zverinjakom.<ref>[[http://www.rtvslo.si/radioprvi-arhiv/prispevek/17330 Na današnji dan, Radio Slovenija, 13.11.2015]]</ref> Današnjo stavbo za šimpanze so zgradili leta 1963, prvotno je bila namenjena zverem. Proti koncu sedemdesetih let se je živalski vrt ponovno razširil – dodali so bazen za morske leve, zgradbo za slona ter nekaj drugih objektov. Leta 1978 so uredili današnje asfaltno parkirišče, postavili bivališča za velike mačke in zgradili okrepčevalnico s sanitarijami. 1987 so dogradili upravno stavbo, ki vključuje učilnico, veterinarsko ambulanto, garderobe za zaposlene ter sanitarije za obiskovalce. Takrat je živalski vrt dobil tudi vhod, kakršnega poznamo danes. Do leta 1993 se je območje živalskega vrta razširilo proti vrhu Rožnika – z novimi ogradi za rise in kozoroge ter z dodatno protihrupno ograjo. Leta 2002 pa se je živalskemu vrtu pridružilo še zavetišče za živali Gmajnice, ki je nastalo iz kompleksa nekdanje goveje farme - molzišča Ljubljanskih mlekarn. 2008 so prenovili bazena za morske leve in objekt za sajmirije, leve, tigre, bobre in druge. == Živali == [[Slika:Kalifornijski morski lev.JPG|thumb|right|250px|Kalifornijski [[morski lev]]]] V Ljubljanskem živalskem vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, poudarek pa je predvsem na vrstah, značilnih za območje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. Neupoštevajoč [[žuželke]] je v vrtu skupno okrog 500 osebkov, ki pripadajo 119 vrstam in 14 [[pasma]]m.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zoo.si/index.php/zivali|title=Živali|publisher=Živalski vrt Ljubljana|accessdate=11.01.2024}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Leto 2013== Porušili so 44 let star zverinjak in ga nadomestili z novim bivališčem za sibirska tigra Vito in Vita.<ref>[http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/84114/detail.html Nova prebivalca Živalskega vrta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140222235204/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/84114/detail.html |date=2014-02-22 }} Ljubljana.si, 1. september, 2013</ref> V živalski vrt so prispeli mačji panda, gepard in tiger .{{cn}} Leto je zaznamoval pogin treh šimpanzov, štirih rdečevratih kengurujev, kamele, indijskega ježevca in levinje. Postavljene so bile tudi nove informativne table. == Leto 2014== Zaradi obsežne škode, ki jo je povzročilo padajoče drevje zaradi [[žled]]a, so v Živalskem vrtu razglasili izredne razmere in ga 2. februarja 2014 zaprli za obiskovalce. Večina živali je bila v tem času na varnem, dva risa pa sta zapustila ogrado skozi podrto ograjo. Uplenila sta gamsa v sosednji ogradi, ljudje pa so javili številna opažanja risov izven Živalskega vrta. Samca so hitro izsledili in ga odpeljali v živalski vrt, samico pa so našli po enem mesecu. Zgornji del vrta, ki ga je močno prizadel žled, še sanirajo. Letos ne pričakujejo večjih investicij. == Leto 2015 == Po žledolomu so ponovno odprli pot mimo volkov, kvakačev in risov. Prispeli so tudi bobri. == Leto 2016 == Po žledolomu so ponovno odprli kozoroge in gamse. == Leto 2017 == Pripravljali so nove ograde za lose in severne jelene. == Leto 2018 == Marca so prenovili večino spodnjega dela živalskega vrta: na novo so pokrili barjerje, uredili novo pot mimo kengurujev, dobili pa so tudi nove vrste v vivariju. Po 4 letnem zaporu zgornje poti so jo ponovno odprli, kjer so na novo namestili lose, severne jelene in velike letalnice za sove. == Leto 2019 == Marca so po odprli ogrado za azijska leva Maksimusa in Čajo, zgradili so pa tudi novo ogrado za bobre. == Leto 2021 == Marca 2021 sta zaradi rakavih obolenj poginila [[sibirski tiger]] Vito in [[kapibara]] Stinky.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zoo-ljubljana-rak-usoden-za-sibirskega-tigra-in-kapibaro-548207|title=ZOO Ljubljana: Rak usoden za sibirskega tigra in kapibaro #video|date=18.3.2021|accessdate=18.3.2021|website=SiolNET}}</ref> == Dostop ''(LPP)'' == [[Slika:LPP 139b.jpg|thumb|200px|Bivša mestna linija št. '''23'''.]] Od leta 2006 je med [[1. maj]]em in 31. oktobrom živalski vrt petkrat dnevno s središčem mesta (Kolodvor) povezala [[Ljubljanski potniški promet|mestna avtobusna linija]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']]. 26. junija so, preko Večne poti, podaljšali linijo '''18'''. S podaljšanjem so zagotovili celoletno povezavo, avtobusi pa so začeli voziti pogosteje. Linija '''23''' je bila istega dne ukinjena. Danes mimo vozita liniji [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|18]] in [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|18L]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Ljubljana ZOO}} *[http://www.zoo.si/ ZOO Ljubljana] * [http://wikimapia.org/#y=46054434&x=14471891&z=17&l=0&m=a&v=2 lokacija] na WikiMapia {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} {{Ljubljana-stub}} [[Kategorija:Javni zavodi in podjetja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1949]] [[Kategorija:Živalski vrtovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1951]] krr398pexj6jaz7klqs8m8kien8gogj Operacija Bernhard 0 115786 6683522 5934090 2026-05-31T22:17:36Z Radek 89714 popravek 6683522 wikitext text/x-wiki '''Operacija Bernhard''' je največja znana [[ponarejanje denarja|ponaredba]] [[denar]]ja v zgodovini, s katero so [[nacionalsocializem|nacisti]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] poskušali omajati [[Gospodarstvo Združenega kraljestva|britansko gospodarstvo]] s tajno emisijo 150 milijonov [[Funt šterling|funtov]] ponarejenih angleških bankovcev. Ponaredke so natisnili v koncentracijskem taborišču [[Sachsenhausen]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Vojaške operacije druge svetovne vojne|B]] [[Kategorija:Ponarejanje denarja]] 4zh77xpa81mxtu4n5423vffx5nkq0ah Kozjak 0 118377 6683402 6359091 2026-05-31T15:47:53Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683402 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kozjak}} {{Infobox mountain range | name = Kozjak| other_name = Poßruck | map = Slovenia | map_caption = | photo = TovarnaDusikaRuse1.jpg | photo_caption = Tovarna dušika v [[Ruše|Rušah]], v ozadju Kozjak | country=[[Slovenija]]| country1 = [[Avstrija]] | parent = [[Labotniške Alpe]] | location = | geology = | period = | area_km2 = | orogeny = | highest = [[Kapunar]] | elevation_m = 1052 | coordinates = | length_km = 36 }} '''Kozjak''' (tudi [[Kobansko]]; nemško '''''Poßruck''''') je [[Sredogorje|sredogorsko]] [[gozd|gozdnato]] [[hribovje]] severno od [[Drava|Drave]] na meji z avstrijsko [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajersko]] in je jugovzhodni del [[Labotniške Alpe|Labotniških Alp]]. Razteza se med [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in [[potok|potokom]] [[Čakava|Čakavo]] v [[Avstrija|Avstriji]], ter med [[Gaj nad Mariborom|Gajem]] in [[Pesnica (reka)|Pesnico]] na vzhodu in [[Mučka Bistrica|Mučko Bistrico]] na zahodu. == Topografija == Kozjak je razmeroma ozko, dolgo in zelo razčlenjeno [[sredogorje]], ki se razteza od [[Gaj nad Mariborom|Gaja]] nad [[Maribor]]om in rečice [[Pesnica (reka)|Pesnice]] na vzhodu in sega do rečice [[Mučka Bistrica|Mučke Bistrice]] na zahodu. Na jugu sega do Dravske doline, na severu pa do potoka [[Čakava]] (nemško: ''Saggaubach'') v Avstriji. Relief je zaradi globokih dolin v smeri sever-jug precej razgiban. Najbolj ob meji se boči planotasti antiklinalni hrbet. V njegovem osrednjem delu je vrsta nižin in uravnav na prisojnih legah. Obmejno dravsko hribovje vzdolž državne meje med Avstrijo in Slovenijo je razdeljeno na več posameznih skupin z nadmorskimi višinami do okoli 1000 m. Najvišji vrh je [[Kapunar]] (1050 ali 1052 m), glavni vrhovi so še [[Žavcarjev vrh]] (915 m), Pongrac (986 m), [[Kolarjev vrh]] (985 m), Sveti Urban/[[Radelca]] (920 m), Sveti Pankracij/Radelca (900 m) [[Ostri vrh]] (903 m), [[Možičev vrh]] (926 m) in [[Sršenov vrh]] (963 m), pa tudi nekoliko nižji Janžev vrh (821 m), [[Lampov hrib]] (753 m), [[Tojzlov vrh]] (703 m) pri planinskem domu Kozjak ter na stičišču Kozjaka in Slovenskih goric [[Sveti Urban (hrib)|Sveti Urban]] nad Mariborom (597 m) na skrajnem vzhodu hribovja. Številni dravski pritoki so v hribovje izdolbli globoke prečne doline, jarke, jame, grabe in ga razrezali na veliko stranskih hrbtov. Proti Dravski dolini usmerjeni potoki otežujejo [[promet]] v smeri vzhod - zahod. Največji potok je [[Črmenica]], večji potoki so še [[Bresterniški potok]], [[Bistrica]], [[Šturmov potok]], [[Ožbaltski potok]], [[Brezniški potok (Drava)|Brezniški potok]], [[Štimpaški potok]], [[Radeljski potok]], [[Mučka Bistrica]], [[Velka (potok)|Velka]] in [[Ojstriški potok]]. Zaradi razmeroma velikih padcev delajo lepe brzice in slapiče. Kozjak je najširši v osrednjem delu, kjer se razprostira široka in za naselitev ugodnejša [[Remšniško-Kapelska planota]]; najožje je na Radeljskem, kjer je en sam greben. Tu je preval [[Radeljski prelaz]], najnižji in najlagodnejši naravni prehod med dolino Drave in dolinama murskih pritokov v Avstriji. [[Slika:Kozjak zemljevid pravi.png|sličica|758x758_pik|Geografska lega pogorja Kozjak]] == Poimenovanje == Ime je mlajšega datuma. Z njim se označuje več hribovij, ki imajo skupno prevladujočo zahodno-vzhodno slemenitev in obmejno lego. Za to hribovje se uporablja ime Kozjak, redkeje pa ime [[Kobansko]]. V literaturi je najti še imena Dravsko obmejno hribovje, Kozjaško in Dravski Kozjak. [[Krajevni leksikon Slovenije]] navaja Kozjak kot ime za osrednji in vzhodni del Dravskega obmejnega hribovja, Kobansko pa poznajo domačini le v njegovem vzhodnem delu v mariborski občini. Kobansko, povzeto po prebivalcih Kobancih, so ponekod uporabljali kot sinonim za Kozjak. Po drugi strani pa je leksikon Cankarjeve založbe navajal, da je Kozjak del Kobanskega. Beseda Kobansko morebiti izhaja iz besede kobanica, kakor domačini imenujejo ogrinjalo, narejeno iz lipovega lubja, ki so ga nekoč nosili za zaščito pred dežjem. == Gospodarstvo == Območje je prometno in gospodarsko močno navezano Dravsko dolino, na avstrijski strani pa na [[Ivnik]] in [[Arnež, Avstrija|Arnež]]. Hribovje je močno gozdnato, zlasti na avstrijski strani. Velik del pokrivajo mešani gozdovi bukve, jelke in smreke, v najvišjih legah so poleg smreke posamezni macesni. Ob potokih je precej jesena, na suhih prisojnih območjih pa rdeči bor in hrast. Zaradi primanjkljaja apnenca prst sicer ni posebno rodovitna. V sedemdesetih letih se je tudi na slovenskem delu Kozjaka zažel razvijati kmečki turizem. Glavni lokalni vir dohodka prebivalstva so gozd, živinoreja in poljedelstvo. Na območju ni industrije ali večjih poslovnih dejavnosti. Veliko ljudi se vozi na delo v dolino. Pred desetletji so potoki poganjali kmečke mline in žage. V zadnjem obdobju so bile zgrajene male hidroelektrarne, sončne elektrarne in elektrarne na bioenergijo , v zasnovi pa je tudi projekt črpalne elektrarne. == Poseljenost == Prvi redki sledovi prisotnosti človeka iz predzgodovinske dobe so v glavnem v zaledju potoka Črmenice na območju [[Spodnja Kapla|Spodnje Kaple]]. V Dravski dolini je zaznavna prva poselitev šele v rimski dobi, ko je bila tod speljana tudi dravska cesta ''via regia''. Zgodnjesrednjeveška slovenska poselitev je bila omejena le na prisojna pobočja Kozjaka. V 12. stoletju, ko je na območje segla posest [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana svetega Pavla]] na Koroškem, se prvič omenjajo današnji kraji, kot so [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje]], ki so postali izhodišče intenzivne kolonizacije na [[Remšniška planota|Remšniški planoti]]. Na Kozjaku prevladujejo samotne kmetije, strnjenih naselij je le nekaj. Večja zgostitev prebivalstva je v župnijskih središčih ([[Gaj nad Mariborom]], [[Sv. Duh na Ostrem vrhu]], [[Kapla na Kozjaku]], [[Remšnik]], [[Gradišče na Kozjaku]]). Na območju Kozjaka se govori posebno podnarečje južnopohorskega narečja, poimenovano [[Kozjaški govor]], ki je najbolj severno od vseh narečij štajerske narečne skupine. Od začetka 20.stoletja se je obseg prebivalstva zmanjšal povprečno za eno tretjino, najbolj pa v najvišjih predelih. == Geologija == Osnovno kamninsko zgradbo hribovja sestavljajo večinoma stare metamorfne kamnine, [[gnajs]], [[blestnik]], [[amfibolit]], [[filit]] in razni [[skrilavec|skrilavci]]. Nekaj je tudi [[dolomit]]a, ob vznožju hribovja pa so v Dravski dolini rečne terase iz [[kvartar]]nih [[sedimentne kamnine|usedlin]]. == Turizem == Planinstvo in pohodništvo se je na območje začelo razmeroma pozno. Naravno mikavne, z gozdovi bogate krajine, voje sončne in panoramski razgledi so osnova za privlačne izletezlete že zgodaj spomladi, ko je višji gorski svet še zas, čez vse leto, še posebej pa v barviti jeseninežen. Na slovenski strani Kozjaka je speljanih več učnih in tematskih pohodnih poti za spoznavanje okolja, narave in kulturne dediščine. Po Slovenskem delu Kozjaka poteka 100 km dolga vezna obhodnica [[Pot čez Kozjak]], ki poteka med Mariborom in Dravogradom in je bila odprta maja leta [[1969]]. Vzdolž avstrijskega dela Kozjaka poteka 513 km dolga Južnoalpska pot (nemško: Südalpenweg, 03), ki sicer poteka med [[Sillian|Sillianom]] na Tirolskem in [[Radgona|Radgono]]. Obe poti potekata na Kozjaku tudi blizu meje ali pa se na slovensko-avstrijski meji stikata. ==Zunanje povezave== *[http://www.geopedia.si/#b4_x531647_y164871_s12 Lokacija na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#b4_x531647_y164871_s12 |date=2017-07-29 }} == Viri == * Leksikon Cankarjeve založbe. [[Cankarjeva založba]], Ljubljana, 1973. * dr. Matjaž Kmecl, Zakladi Slovenije. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. * dr. Mavricij Zgonik, Občina Maribor, Občina Radlje, v Krajevni leksikon Slovenije, IV. knjiga (Podravje in Pomurje). [[DZS|Državna založba Slovenije]], Ljubljana, 1980. * dr. Mavricij Zgonik, Kozjak, v Enciklopedija Slovenije, 5 (Kari-Krei). [[Mladinska knjiga]], Ljubljana, 1991, str. 351. * Pot čez Kozjak: Maribor - Dravograd. 3. razširjena izdaja. [[Planinsko društvo Maribor Matica]], Maribor, 1999. * Jurij Pivka, Maribor : 50 nepozabnih doživetij v mestu in okolici. Kapital, Maribor, 2007. * Turistični vodnik Pohorje (Kozjak-Mislinjska dolina-Paški Kozjak-Konjiška gora). [[Kartografija]], Ljubljana, 2014. {{Regionalizacija Slovenije}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Hribovja v Sloveniji]] [[Kategorija:Štajerska]] [[Kategorija:Kozjak|*]] {{normativna kontrola}} 959khex2g8ak4ghziag0tr4hcxlgkbh Kresnik (nagrada) 0 120126 6683641 6680457 2026-06-01T11:55:23Z Anzet 118843 6683641 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Kresnik}} {{Infopolje nagrada | image = Kresnik 2013.jpg | alt = Podelitev leta 2013 | description = najboljši slovenski roman leta | presenter = časopisna hiša Delo | country = [[Slovenija]] | year = [[1991]] | website = }} '''Kresnikovo nagrado''', tudi '''nagrado kresnik''', od 1991 dalje podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' za najboljši slovenski [[roman]] preteklega leta. Podelitev se je zadnja leta dogajala na [[Rožnik]]u nad [[Ljubljana|Ljubljano]], leta 2026 pa se je preselila v Švicarijo. Komisija je bila na začetku šest ali sedemčlanska, pozneje pet, zdaj pa je štiričlanska. Pravila nagrajevanja ne vsebujejo seznama kriterijev, po katerih bi komisija presojala in utemeljevala izbor, računa se na strokovno kompetenco in avtoriteto žirantov.<ref>Urška Perenič, Miran Hladnik: Literarno nagrajevanje med kulturnim ritualom in strokovno objektivizacijo. http://lit.ijs.si/nagrajevanje.pdf</ref> __NOTOC__ == Nagrajenci == {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Avtor ! Roman ! Založba romana |- | 1991 | [[Lojze Kovačič]] | ''[[Kristalni čas]]'' |[[DZS]] |- | 1992 | [[Feri Lainšček]] | ''[[Namesto koga roža cveti]]'' | Prešernova družba |- | 1993 | [[Miloš Mikeln]] | ''[[Veliki voz (roman)|Veliki voz]]'' | Mihelač |- | 1994 | [[Andrej Hieng]] | ''[[Čudežni Feliks]]'' |[[Mladinska knjiga]] |- | 1995 | [[Tone Perčič]] | ''[[Izganjalec hudiča (roman, 1994)|Izganjalec hudiča]]'' | Cankarjeva založba |- | 1996 | [[Berta Bojetu]] | ''[[Ptičja hiša]]'' | Wieser |- | 1997 | [[Vlado Žabot]] | ''[[Volčje noči]]'' | Pomurska založba |- | 1998 | [[Zoran Hočevar]] | ''[[Šolen z brega]]'' | Založba /*cf |- | 1999 | [[Drago Jančar]] | ''[[Zvenenje v glavi (roman)|Zvenenje v glavi]]''<ref>Po romanu je bil posnet film ''[[Zvenenje v glavi (film)|Zvenenje v glavi]]''.</ref> | Mladinska knjiga |- | 2000 | [[Andrej Skubic]] | ''[[Grenki med]]'' | DZS |- | 2001 | [[Drago Jančar]] | ''[[Katarina, pav in jezuit]]'' | Slovenska matica |- | 2002 | [[Katarina Marinčič]] | ''[[Prikrita harmonija]]'' | Mladinska knjiga |- | 2003 | [[Rudi Šeligo]] | ''[[Izgubljeni sveženj]]'' |[[Nova revija]] |- | 2004 | [[Lojze Kovačič]] * | ''[[Otroške stvari]]'' |[[Beletrina]] |- | 2005 | [[Alojz Rebula]] | ''[[Nokturno za Primorsko]]'' | Mohorjeva Celje/Trst |- | 2006 | [[Milan Dekleva]] | ''[[Zmagoslavje podgan]]'' | Cankarjeva založba |- | 2007 | [[Feri Lainšček]] | ''[[Muriša]]'' | Beletrina |- | 2008 | [[Štefan Kardoš]] | ''[[Rizling polka]]'' | Litera |- | 2009 | [[Goran Vojnović]] | ''[[Čefurji raus!]]'' | Beletrina |- | 2010 | [[Tadej Golob]] | ''[[Svinjske nogice]]'' | Litera |- | 2011 | [[Drago Jančar]] | ''[[To noč sem jo videl]]'' | Modrijan |- | 2012 | [[Andrej Skubic]] | ''[[Koliko si moja]]'' | Beletrina |- | 2013 | [[Goran Vojnović]] | ''[[Jugoslavija, moja dežela]]'' | Beletrina |- | 2014 | [[Davorin Lenko]] | ''[[Telesa v temi]]'' | Center za slovensko književnost |- | 2015 | [[Andrej E. Skubic]] | ''[[Samo pridi domov]]'' | Modrijan |- | 2016 | [[Miha Mazzini]] | ''[[Otroštvo (roman)|Otroštvo]]'' | Goga |- | 2017 | [[Goran Vojnović]] | ''[[Figa (roman)|Figa]]'' | Beletrina |- | 2018 | [[Drago Jančar]] | ''[[In ljubezen tudi]]'' | Beletrina |- | 2019 |[[Bronja Žakelj]] | ''[[Belo se pere na devetdeset]]'' | Beletrina |- | 2020 | [[Veronika Simoniti]] | ''[[Ivana pred morjem]]'' | Cankarjeva založba |- | 2021 | [[Borut Kraševec]] | ''[[Agni (roman)|Agni]]'' | LUD Šerpa |- | 2022 | [[Roman Rozina]] | ''[[Sto let slepote]]'' | Mladinska knjiga |- | 2023 | [[Lado Kralj]]* | ''[[Ne bom se več drsal na bajerju]]'' | Beletrina |- | 2024 | [[Anja Mugerli]] | ''[[Pričakovanja]]'' | Cankarjeva založba |- | 2025 | [[Ana Schnabl]] | ''[[September (roman)|September]]'' | Beletrina |} <nowiki>*</nowiki> kresnik podeljen po smrti nagrajenca – posthumno ;Večkratni nagrajenci {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! <small>Št. zmag</small> !! Avtor !! Romani |- | style="text-align:center"|4 || Drago Jančar || ''Zvenenje v glavi'' (1999), ''Katarina, pav in jezuit'' (2001), ''To noč sem jo videl'' (2011), ''In ljubezen tudi'' (2018) |- | rowspan="2" style="text-align:center" |3 || Goran Vojnović || ''Čefurji raus!'' (2009), ''Jugoslavija, moja dežela'' (2013), ''Figa'' (2017) |- | Andrej Skubic || ''Grenki med'' (2000), ''Koliko si moja'' (2012), ''Samo pridi domov'' (2015) |- | rowspan="2" style="text-align:center" |2 || Lojze Kovačič || ''Kristalni čas'' (1991), ''Otroške stvari'' (2004, posthumno) |- | Feri Lainšček || ''Namesto koga roža cveti'' (1992), ''Muriša'' (2007) |} ;Posebni kresniki * kresnik vseh kresnikov, podeljen ob 25-letnici nagrade (2016): ''Kristalni čas'' Lojzeta Kovačiča * najboljši s kresnikom nagrajeni roman med letoma 2010 in 2019 – kresnik desetletja (2020): ''To noč sem jo videl'' Draga Jančarja ==1991== Nominacij še ni bilo. Žirija: [[Andrej Hieng]] (predsednik), [[Franc Zadravec]], [[Janko Kos]], [[Aleš Berger]], [[Peter Božič]], [[Tomo Virk]], [[Silvija Borovnik]] ==Nominiranci 1992== *[[Andrej Capuder]], [[Iskanje drugega]] *[[Florjan Lipuš]], [[Srčne pege]] *[[Metod Pevec]], [[Carmen (roman)|Carmen]] *[[Marjan Tomšič]], [[Oštrigeca]] Žirija: [[Franc Zadravec]], [[Aleš Berger]], [[Matej Bogataj]], [[Peter Kolšek]], [[Tomo Virk]], [[Vlado Žabot]] ==Nominiranci 1993== *[[Nedeljka Pirjevec]], [[Zaznamovana]] *[[Peter Malik]]/[[Željko Kozinc]], [[Lovci na Rembrandta]] *[[Igor Škamperle]], [[Sneg na zlati veji]] *[[Ivo Zorman]], [[Kajnov rod]] Žirija: [[Franc Zadravec]], [[Peter Božič]], [[Igor Bratož]], [[Peter Kolšek]], [[Matevž Kos]], [[Tomo Virk]], [[Vlado Žabot]] ==Nominiranci 1994== *[[Mate Dolenc]], [[Pes z Atlantide]] *[[Drago Jančar]], [[Posmehljivo poželenje]] *[[Lojze Kovačič]], [[Vzemljohod]] *[[Marjan Tomšič]], [[Zrno od frmentona]] Žirija: [[Marjan Dolgan]], [[Igor Bratož]], Aleš Debeljak, Jože Horvat, Ženja Leiler, Aleksander Zorn, [[Vlado Žabot]] ==Nominiranci 1995== *[[Igor Karlovšek]], [[Klan]] *[[Kajetan Kovič]], [[Pot v Trento]] *[[Alojz Rebula]], [[Kačja roža]] *[[Vlado Žabot]], [[Pastorala (roman)|Pastorala]] Žirija: [[Marjan Dolgan]], [[Andrej Hieng]], Jože Horvat, Milček Komelj, Ženja Leiler, [[Tomo Virk]], Tea Štoka ==Nominiranci 1996== *[[Florjan Lipuš]], [[Stesnitev]] *[[Maja Novak]], [[Cimre]] *[[Marko Sterle]], [[Stara hiša]] *[[Jani Virk]], [[1895, potres]] Žirija: [[Silvija Borovnik]], Goran Gluvič, Milček Komelj, Marjeta Novak Kajzer, Alenka Zor Simoniti ==Nominiranci 1997== *[[Jože Hudeček]], [[Ulice mojega predmestja]] *[[Uroš Kalčič]], [[Numeri]] *[[Dušan Merc]], [[Galilejev lestenec]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Tek za rdečo hudičevko]] Žirija: [[Silvija Borovnik]], Mate Dolenc, Goran Gluvič, Marjeta Novak Kajzer, Alenka Zor Simoniti ==Nominiranci 1998== *[[Milan Dekleva]], [[Oko v zraku]] *[[Dušan Merc]], [[Sarkofag (roman)|Sarkofag]] *[[Marko Sosič]], [[Balerina, balerina|Balerina, Balerina]] *[[Igor Škamperle]], [[Kraljeva hči]] Žirija: Veno Taufer (Nova revija), Andrej Arko (Sodobnost), Samo Kutoš (Literatura), Jože Horvat (Delo), Nela Malečkar (Delo) ==Nominiranci 1999== *[[Evald Flisar]], [[Potovanje predaleč]] *[[Nina Kokelj]], [[Milovanje]] *[[Alojz Rebula]], [[Cesta s cipreso in zvezdo]] *[[Brina Švigelj Merat]], [[Con brio (roman)|Con brio]] Žirija: Veno Taufer (Nova revija, predsednik), Andrej Arko (Sodobnost), Samo Kutoš (Literatura), Jože Horvat (Delo), Nela Malečkar (Delo) ==Nominiranci 2000== *[[Aleš Čar]], [[Pasji tango]] *[[Boris Jukić]], [[Pardon, madame]] *[[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk (roman)|Petelinji zajtrk]] *[[Dušan Merc]], [[Slepi potnik]] Žirija: [[Andrej Inkret]] (Delo, predsednik), Drago Bajt (Nova revija), Ignacija J. Fridl (Literatura), Miloš Mikeln (Sodobnost), Ženja Leiler (Delo) ==Nominiranci 2001== *[[Mate Dolenc]], [[Morje v času mrka]] *[[Zdenko Kodrič]], [[Barva dežja ali Pritlikavec iz Marane Pilvax]] *[[Jože Snoj]], [[Gospod Pepi ali Zgodnje iskanje imena]] *[[Matjaž Zupančič]], [[Sence v očesu]] Žirija: [[Andrej Inkret]] (Delo, predsednik), Drago Bajt (Nova revija), Ignacija J. Fridl (Literatura), Miloš Mikeln (Sodobnost), Ženja Leiler (Delo) ==Nominiranci 2002== *[[Polona Glavan]], [[Noč v Evropi]] *[[Jože Hudeček]], [[Gluhota]] *[[Lenart Zajc]], [[Zguba]] *[[Andrej E. Skubic]], [[Fužinski bluz]] Žirija: [[Andrej Inkret]] (Delo, predsednik), [[Sandra Baumgartner]] (Sodobnost), Ignacija J. Fridl (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), Ženja Leiler (Delo) ==Nominiranci 2003== ===Prva peterica=== *[[Rudi Šeligo]], [[Izgubljeni sveženj]] (Nova revija) *[[Miloš Mikeln]], [[Poročnik z Vipote]] (Slovenska matica) *[[Ted Kramolc]], [[Tango v svilenih coklah]] (Nova revija) *[[Vladimir P. Štefanec]], [[Viktor Jelen, sanjač]] (Mladinska knjiga) *[[Štefan Kardoš]], [[Norma Bale]] in [[Robert Titan Felix]], [[Sekstant (roman)|Sekstant]] (Franc-Franc in Litera) ===Druga peterica=== *[[Dušan Čater]], [[Ata je spet pijan]] *[[Marjan Tomšič]], [[Grenko morje]] *[[Dušan Merc]], [[Čista ženska]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Predmestje (roman)|Predmestje]] *[[Evald Flisar]], [[Ljubezni tri in ena smrt]] Žirija: [[Andrej Inkret]], Ženja Leiler Kos (Delo), Ignacija J. Fridl (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), [[Sandra Baumgartner]] (Sodobnost) ==Nominiranci 2004== ===Prva peterica=== *[[Lojze Kovačič]], [[Otroške stvari]] *[[Nedeljka Pirjevec]], [[Saga o kovčku]] *[[Florjan Lipuš]], [[Boštjanov let]] *[[Feri Lainšček]], [[Ločil bom peno od valov]] *[[Dušan Merc]], [[Jakobova molitev]] ===Druga peterica=== *[[Franjo Frančič]], [[Princesa in smrt]] *[[Zdenko Kodrič]], [[Odvzemanje samote]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Omejen rok trajanja]] *[[Sergej Verč]], [[Pogrebna maškarada]] *[[Vlado Žabot]], [[Sukub]] Žirija: Matevž Kos, [[Vanesa Matajc]] (Literatura), [[Sandra Baumgartner]] (Sodobnost), Jaroslav Skrušny (Nova revija), [[Matej Bogataj]] (Delo) ==Nominiranci 2005== ===Prva peterica=== *[[Alojz Rebula]], [[Nokturno za Primorsko]] (Mohorjeva družba) *[[Evald Flisar]], [[Čaj s kraljico]] (Mladinska knjiga) *[[Željko Kozinc]], [[Visoki tujec]] (Mladinska knjiga) *[[Sebastijan Pregelj]], [[Leta milosti]] (Goga) *[[Jani Virk]], [[Aritmija]] (Mladinska knjiga) ===Druga peterica=== *[[Zoran Hočevar]], [[Rožencvet]] (/*cf.) *[[Janez Kajzer]], [[Sanjska hiša]] (Nova revija) *[[Igor Karlovšek]], [[Gimnazijec]] (Mladinska knjiga) *[[Dušan Merc]], [[Potopljeni zvon]] (samozaložba) *[[Irena Svetek]], [[Od blizu]] (Beletrina) Žirija: Matevž Kos, [[Vanesa Matajc]] (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), [[Matej Bogataj]] (Delo), Lucija Stepančič (Sodobnost) ==Nominiranci 2006== ===Prva peterica=== *[[Milan Dekleva]], [[Zmagoslavje podgan]] (Cankarjeva založba) *[[Marko Hudnik]], [[Jelovškove ženske]] (Cankarjeva založba) *[[Vladimir Kavčič]], [[Prihodnost, ki je ni bilo]] (Študentska založba) *[[Vinko Möderndorfer]], [[Ljubezni Sinjebradca]] (DZS) *[[Marko Sosič]], [[Tito, amor mijo]] (Litera) ===Druga peterica=== *[[Janko Lorenci]], [[Potovanje k Leonardi]] (Modrijan) *[[Iztok Osojnik]], [[Temna snov ali zapiski o neki nespečnosti]] (Litera) *[[Alojz Rebula]], [[Zvonovi Nilandije]] (Mohorjeva družba) *[[Robert Titan Felix]], [[Sanja in samostan]] (Litera) *[[Dim Zupan]], [[Hudo brezno]] (Litera) Žirija: Matevž Kos, [[Vanesa Matajc]] (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), [[Matej Bogataj]] (Delo), Lucija Stepančič (Sodobnost) ==Nominiranci 2007== ===Prva peterica=== *[[Feri Lainšček]], [[Muriša]] (Študentska založba) *[[Nejc Gazvoda]], [[Camera obscura (roman)|Camera obscura]] (Goga) *[[Vinko Möderndorfer]], [[Nespečnost]] (Cankarjeva založba) *[[Andrej E. Skubic]], [[Popkorn]] (Cankarjeva založba) *[[Vladimir P. Štefanec]], [[Republika jutranje rose]] (Mladinska knjiga) ===Druga peterica=== *[[Drago Jančar]], [[Graditelj]] (Mladinska knjiga) *[[Dušan Merc]], [[Šesta knjiga sanj]] (Študentska založba) *[[Andrej Morovič]], [[Seks, ljubezen in to]] (Študentska založba) *[[Brina Švigelj-Mérat]], [[Odveč srce]] (Cankarjeva založba) *[[Vinko Vasle]], [[Darovalec]] (Mladinska knjiga) Žirija: Matevž Kos, [[Vanesa Matajc]] (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), [[Matej Bogataj]] (Delo), Vesna Jurca Tadel (Sodobnost) ==Nominiranci 2008== ===Prva peterica=== *[[Štefan Kardoš]], [[Rizling polka]] (Litera) *[[Nataša Kramberger]], [[Nebesa v robidah]] (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti) *[[Suzana Tratnik]], [[Tretji svet]] (Cankarjeva založba) *[[Feri Lainšček]], [[Nedotakljivi]] (Mladinska knjiga) *[[Dušan Šarotar]], [[Biljard v Dobrayu]] (Beletrina) ===Druga peterica=== *[[Avgust Demšar]], [[Olje na balkonu]] (Sanje) *[[Evald Flisar]], [[Mogoče nikoli]] (Litera) *[[Nejc Gazvoda]], [[Sanjajo tisti, ki preveč spijo]] (Beletrina) *[[Alojz Rebula]], [[Ob babilonski reki]] (Celjska Mohorjeva družba) *[[Jože Snoj]], [[Gospa in policaj]] (Beletrina) Žirija: [[Vanesa Matajc]], [[Matej Bogataj]], Vesna Jurca Tadel, [[Peter Kolšek]], Urban Vovk == Nominiranci 2009 == ===Prva peterica=== *[[Goran Vojnović]], [[Čefurji raus!]] (Študentska založba) * [[Andrej Blatnik]],[[Spremeni me]] (Litera) * [[Drago Jančar]], [[Drevo brez imena]] (Modrijan) * [[Boris Kolar]], [[Iqball hotel]] (založba Obzorja) * [[Sebastijan Pregelj]], [[Na terasi babilonskega stolpa]] (Študentska založba) ===Druga peterica=== *[[Avgust Demšar]], [[Retrospektiva]] (Sanje) *[[Dušan Dim]], [[Rdeča mesečina]] (Cankarjeva založba) *[[Vinko Möderndorfer]], [[Opoldne nekega dne]] (Cankarjeva založba) *[[Brina Svit]], [[Coco Dias ali Zlata vrata]] (Cankarjeva založba) *[[Robert Titan Felix]], [[Pontifikat (roman)|Pontifikat]] (Litera) Žirija: [[Vanesa Matajc]], [[Matej Bogataj]], Vesna Jurca Tadel, [[Peter Kolšek]], Urban Vovk Žirija je pregledala 110 romanov. V odsotnosti zmagovalca Gorana Vojnovića je nagrado 5000 evrov prejel in kres prižgal Aleksandar Rajaković, ki upodablja glavnega junaka v gledališki uprizoritvi romana.<ref>(23. 6. 2009). [http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/kresnik-goranu-vojnovicu/205950 Kresnik Goranu Vojnoviću]. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 24. 6. 2009; Igor Bratož, [http://www.delo.si/clanek/83174 Kresnik Goranu Vojnoviću za roman Čefurji raus!] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090626114231/http://delo.si/clanek/83174 |date=2009-06-26 }} ''Delo'' 24. 6. 2009.</ref> == Nominiranci 2010 == ===Prva peterica === *[[Tadej Golob]], [[Svinjske nogice]] *[[Evald Flisar]], [[Opazovalec]] (Cankarjeva založba) *[[Lojze Kovačič]], [[Zrele reči]] (Beletrina) *[[Andrej E. Skubic]], [[Lahko]] (Beletrina) *[[Jani Virk]], [[Ljubezen v zraku]] (Beletrina) ===Druga peterica=== *[[Gabriela Babnik]], [[V visoki travi]] (Beletrina) *[[Nejc Gazvoda]], [[V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta]] (Beletrina) *[[Borut Golob]], [[Smreka, bukev, lipa, križ]] (Modrijan) *[[Milan Kleč]], [[Snežne krogle]] (Beletrina) *[[Matej Krajnc]], [[Requiem za gospo Goršičevo]] (Litera) Žirija: [[Miran Hladnik]], [[Miriam Drev]], [[Vesna Jurca Tadel]], [[Peter Kolšek]], [[Urban Vovk]] == Nominiranci 2011 == ===Prva peterica=== *[[Drago Jančar]], [[To noč sem jo videl]] *[[Sebastijan Pregelj]], [[Mož, ki je jahal tigra]] (Študentska založba) *[[Evald Flisar]], [[Na zlati obali]] (Mladinska knjiga) *[[Vladimir P. Štefanec]], [[Odličen dan za atentat]] (Mladinska knjiga) *[[Štefan Kardoš]], [[Pobočje sončnega griča]] (Litera) ===Druga peterica=== *[[Miha Mazzini]], [[Nemška loterija]] (Študentska založba) *[[Avgust Demšar]], [[Evropa (roman)|Evropa]] (Sanje) *[[Zoran Hočevar]], [[Ernijeva kuhna]] (/*cf) *[[Roman Rozina]], [[Galerija na izviru Sončne ulice]] (Modrijan) *[[Vlado Žabot]], [[Ljudstvo lunja]] (Cankarjeva založba)<ref>Med avtorji je bilo žensk 37 %, knjig, ki so jih napisale ženske, pa med okroglo 110 romani 42 %. Deseto mesto je za las zgrešila [[Vesna Lemaić]] z [[Odlagališče|Odlagališčem]]. *Gl. tudi: Miran Hladnik: [http://www.siol.net/kultura/novice/2011/06/miran_hladnik_predsednik_zirije_za_nagrado_kresnik_2011.aspx?vote=1 "Kmalu bo več ljudi pisalo kot bralo"], Planet Siol.net 1. 6. 2011; [http://www.delo.si/kultura/kresnik/miran-hladnik-moj-favorit-je-ze-izpadel-iz-ozjega-izbora.html Moj favorit je že izpadel iz ožjega izbora], ''Delo'' 22. junija 2011. 15.</ref> Žirija: [[Miran Hladnik]], [[Miriam Drev]], [[Vesna Jurca Tadel]], [[Peter Kolšek]], [[Urban Vovk]] == Nominiranci 2012 == ===Prva peterica=== *[[Cvetka Bevc]], [[Potovci]] (Franc&Franc) *[[Aleš Čar]], [[O znosnosti]] (Beletrina) *[[Zdenko Kodrič]], [[Opoldne zaplešejo škornji ]] (Beletrina) *[[Andrej Skubic]], [[Koliko si moja]] (Beletrina) *[[Lucija Stepančič]], [[V četrtek ob šestih]] (Beletrina) === Druga peterica=== *[[Milan Dekleva]], [[Svoboda belega gumba]] (CZ) *[[Avgust Demšar]], [[Hotel Abbazia]] (Sanje) *[[Evald Flisar]], [[To nisem jaz]] (Vodnikova) *[[Dušan Merc]], [[Pedagoški triptih]] (Beletrina) *[[Irena Velikonja]], [[Naj počiva v miru]] (MK) Evidentirano je bilo okrog 100 romanov.<ref>Lanska slovenska romaneskna bera je bila nekaj manjša kot leto prej in je mogoče znak, da se je ekonomska kriza dotaknila tudi te produkcije. Žirija, ki je z izjemo starega predsednika v sveži sestavi, je po utečenem postopku najprej izločila mladinsko berilo, ponatise, prevode in knjige z neustrezno letnico ter dodala naslove, ki jih je bibliografija pomotoma izpustila. Potem je iz stotnije kandidatov izbrala deseterico nominirancev tako, da je upoštevala tiste romane, za katere je glasovalo vsaj troje od petih žirantov. Da se nismo odločali po inerciji, dokazuje to, da v izbor nista prišla dva od štirih starih nagrajencev in štirje od sedmih nekdanjih nominirancev. V drugem krogu smo iz deseterice izbrali pet finalistov, med njimi dve avtorici, ki sta bili nominirani prvič in blažita dosedanji moški monopol. Odločitev za zadnjega v peterici ni bila enostavna, soglasnost članov žirije pa je bila nekaj čez 70 %, kar ob raznolikosti blaga, ki smo ga ocenjevali, ni slabo. Kriterije imamo sicer iste (slog, sporočilnost, kompozicija, berljivost), naše ocene se razhajajo zaradi različne teže, ki jo pripisujemo posameznim lastnostim. Splošni vtis o slovenskem romanopisju? Opraviti imamo z žanri detektivke, ljubezenskega, vojnega, humorističnega, družbenokritičnega, (avto)biografskega, rodbinskega romana in romana s ključem. Nobeden od finalistov ni v absolutni prednosti, kar pomeni, da se splača vzeti v roke vse. -- Miran Hladnik, izjava za ''Delo'' 24. maja, str. 22, ob izboru peterice finalistov za kresnika; gl. tudi: [http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kresnik2012.html Kresnik 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131020055302/http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kresnik2012.html |date=2013-10-20 }}, ''Delo'' 23. junija 2013, za polemiko z Vladom Žabotom pa [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004140.html Kdo zatira najboljše romane?] Slovlit 12. junija in [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004160.html 30. junija] 2013.</ref> Žirija: [[Miran Hladnik]], [[Igor Bratož]], [[Alojzija Zupan Sosič]], [[Tina Vrščaj]], [[Valentina Plahuta Simčič]] == Nominiranci 2013 == ===Prva peterica=== *[[Borut Golob]], [[Raclette]] (Modrijan) *[[Maruša Krese]], [[Da me je strah]]? (Goga) *[[Peter Rezman]], [[Zahod jame]] (Goga) *[[Marko Sosič]], [[Ki od daleč prihajaš v mojo bližino]] (Beletrina) *[[Goran Vojnović]], [[Jugoslavija, moja dežela]] (Beletrina) ===Druga peterica=== *[[Gabriela Babnik]], [[Sušna doba (roman)|Sušna doba]] (Beletrina) *[[Emil Filipčič]], [[Mojstrovka (roman)|Mojstrovka]] (Beletrina) *[[Stanka Hrastelj]], [[Igranje]] (Mladinska knjiga) *[[Milan Kleč]], [[Trojke]] (Beletrina) *[[Tomo Podstenšek]], [[Sodba v imenu ljudstva]]: Roman (Droplja) Evidentirano je bilo okrog 130 romanov.<ref>"Roman nam je letos spet dobro obrodil in proč so strahovi, da bo ekonomska kriza zatrla pripovedno strast med Slovenci, prej narobe; nevarno je posegla le v delo žirije, ki ji je odvzela enega člana in jo primorala, da v okrnjeni postavi in za manj denarja prebere in oceni več del. Za devetdeset odstotkov od pregledanih 130 romanov smo bili žiranti soglasni v prepričanju, da niso za ožji izbor, obetavni preostanek pa smo morali oklestiti na deset nominirancev in tu so se naše literarne preference začele rahlo razhajati. Aritmetika je nazadnje [...] iz individualnih lestvic določila dokončni izbor tako, da je izločila posamezne osamljene oz. nizko rangirane kandidate. Tvegano je v izbrani pestri romaneskni množici iskati tiste prepoznavne skupne poteze, ki naj bi jih določil aktualni čas in bi znabiti celo nakazovale, v katero smer je krenila domača »pripovedna karavana« [...], ena od njih pa je prav gotovo razmerje med očeti in sinovi, oziroma, če posplošimo, odnos potomcev do predhodne generacije. Kot da je postalo očitno, kako vzorci obnašanja iz preteklosti ne veljajo več in se je treba življenja lotiti po svoje. Že če bodo romani ozaveščali samo to spoznanje, bodo med bralci opravili nemajhno delo, da o užitku v njihovem slogovnem in kompozicijskem artizmu ter pripovedni zasvojljivosti ne izgubljamo besed." (Iz izjave predsednika žirije za ''Delo''.) — Deseto mesto je za las zgrešil [[Evald Flisar]] z romanom [[Dekle, ki bi raje bilo drugje]]. Gl. tudi [http://www.delo.si/zgodbe/multimedija/minute-za-kulturo-o-polfinalistih-kresnika.html Minute za kulturo s predsednikom kresnikove žirije dr. Miranom Hladnikom], Delo: Multimedija [video] 26. aprila 2013; tudi na [http://www.youtube.com/watch?v=ZOQnke4V3lQ Youtubu]. </ref> Žirija: [[Miran Hladnik]], [[Igor Bratož]], [[Alojzija Zupan Sosič]], [[Urška Perenič]] == Nominiranci 2014 == ===Prva peterica=== *[[Evald Flisar]], [[Začarani Odisej]] (Litera) *[[Jasmin B. Frelih]], [[Na/pol]] (Cankarjeva založba) *[[Jurij Hudolin]], [[Ingrid Rosenfeld]] (Beletrina) *[[Davorin Lenko]], [[Telesa v temi]] (Aleph) *[[Tone Peršak]], [[Usedline (Peršak)|Usedline]] (Cankarjeva založba) ===Druga peterica=== *[[Tadej Golob]], [[Ali boma ye]]! (Goga) *[[Miha Mazzini]], [[Paloma negra]] (Beletrina) *[[Vinko Möderndorfer]], [[Balzacov popek]] (Mladinska knjiga) *[[Robert Simonišek]], [[Soba pod gradom]] (Litera) *[[Nataša Sukič]], [[Kino (Sukič)|Kino]] (Litera) Žirija: [[Alojzija Zupan Sosič]], [[Igor Bratož]], [[Urška Perenič]], [[Aljoša Harlamov]] ==Nominiranci 2015== ===Prva peterica=== *[[Katarina Marinčič]]: [[Po njihovih besedah]] *[[Veronika Simoniti]]: [[Kameno seme]] *[[Andrej E. Skubic]]: [[Samo pridi domov]] *[[Marko Sosič]]: [[Kratki roman o snegu in ljubezni]] *[[Dušan Šarotar]]: [[Panorama (Šarotar)|Panorama]]: Pripoved o poteku dogodkov ===Druga peterica=== *[[Evald Flisar]]: [[Tam me boš našel]] *[[Polona Glavan]]: [[Kakorkoli]] *[[Miha Mazzini]]: [[Izbrisana_(Mazzini)| Izbrisana ]] *[[Sebastijan Pregelj]]: [[Kronika pozabljanja]] *[[Aleš Šteger]]: [[Odpusti]] Žirija: [[Gabriela Babnik]], [[Igor Bratož]], [[Aljoša Harlamov]], [[Tina Kozin]] ==Nominiranci 2016== ;Finalisti * [[Gabriela Babnik]]: ''Intimno'' (Beletrina) * [[Štefan Kardoš]]: ''Veter in odmev'' (Franc-Franc) * [[Mirt Komel]]: ''Pianistov dotik'' (Goga) * [[Miha Mazzini]]: ''[[Otroštvo (roman)|Otroštvo]]'' (Goga) * [[Nataša Sukič]]: ''Piknik'' (Škuc) ;Preostali nominiranci * [[Milan Kleč]]: ''Koralde'' (Litera) * [[Dino Bauk]]: ''Konec. Znova'' (Beletrina) * [[Milan Dekleva]]: ''Telo iz črk'' ([[Cankarjeva založba]]) * [[Emil Filipčič]]: ''Serafa s Šarhove 2'' (Beletrina) * [[Peter Rezman]]: ''Tekoči trak'' (Litera) Žirija: [[Tone Smolej]], [[Tina Vrščaj]], [[Tina Kozin]], [[Aljoša Harlamov]] ===Kresnik vseh kresnikov=== Leta 2016 je potekal tudi izbor najboljšega s kresnikom nagrajenega romana zadnjih 25 let. V ožji izbor so se uvrstili romani ''Katarina, pav in jezuit'' ter ''To noč sem jo videl'' Draga Jančarja, ''Kristalni čas'' in ''Otroške stvari'' Lojzeta Kovačiča ter ''Čefurji raus!'' Gorana Vojnovića, za najboljši slovenski roman, kresnika vseh dotedanjih kresnikov, pa je bil izbran Kovačičev ''Kristalni čas''.<ref>{{navedi splet |url= https://old.delo.si/kultura/knjiga/iz-drugega-sveta-in-drugega-jezika.html|title=Kresnik vseh kresnikov Lojzetu Kovačiču |accessdate=26. 5. 2021 |date=10. 6. 2016 |format= |work= }}</ref> ==Nominiranci 2017== ;Finalisti * [[Tadej Golob]]: ''Jezero'' (Goga) * Gašper Kralj: ''Rok trajanja'' (Založba /*cf.) * [[Mojca Kumerdej]]: ''Kronosova žetev'' (Beletrina) * [[Tomo Podstenšek]]: ''Papir, kamen, škarje'' (Litera) * [[Goran Vojnović]]: ''[[Figa (roman)|Figa]]'' (Beletrina) ;Preostali nominiranci * Tina Batista Napotnik: ''Tunel'' (Mladinska knjiga) * Ivana Djilas: ''Hiša'' (Cankarjeva založba) * [[Jurij Hudolin]]: ''Osnove ljubezni in zla'' (Beletrina) * [[Miha Mazzini]]: ''[[Zemljevidi tujih življenj]]'' (Goga) * Roman Rozina: ''Zločin in ljubezen'' (Modrijan) Žirija v sestavi Tina Vrščaj, [[Tina Kozin]], Alen Albin Širca in [[Tone Smolej]] je izbirala med približno 110 romani z letnico 2016. ==Nominiranci 2018== ;Finalisti *[[Drago Jančar]]: [[In ljubezen tudi]] (Beletrina) *[[Štefan Kardoš]]: [[Vse moje Amerike]] (Litera) *[[Sarival Sosič]]: [[Starec in jaz]] (Litera) *[[Florjan Lipuš]]: [[Gramozna jama (Florjan Lipuš)|Gramoz (Litera)]] *[[Vlado Žabot]]: [[Sveti boj]] (Beletrina) ;Drugi nominiranci *[[Nataša Sukič]]: [[Bazen]] (Litera) *[[Anja Mugerli]]: [[Spovin]] (Litera) *[[Maja Gal Štromar]]: [[Ženska drugje]] (Goga) *[[Evald Flisar]]: [[Greh (Evald Flisar)|Greh (Sodobnost)]] *[[Vinko Möderndorfer]]: [[Druga preteklost]] (Goga) Žirija v sestavi Tone Smolej, Tina Vrščaj, Tina Kozin in Alen Albin Širca je izbirala med 172 romani. ==Nominiranci 2019== ;Finalisti *[[Vladimir P. Štefanec]]: ''Najlepša neznanka svetloba'' (Mladinska knjiga) *[[Mirt Komel]]: ''Medsočje'' (Goga) *'''[[Bronja Žakelj]]: ''[[Belo se pere na devetdeset]]'' (Beletrina)''' *[[Mojca Širok]]: ''Pogodba'' (Mladinska knjiga) *[[Jani Virk]]: ''Brez imena'' (Mladinska knjiga) ;Preostali nominiranci *[[Borut Golob]]: ''Pes je mrtev'' (Litera) *[[Tadej Golob]]: ''Leninov park'' (Goga) *[[Jela Krečič]]: ''Knjiga drugih'' (Beletrina) * Katja Perat: ''Mazohistka'' (Beletrina) *[[Samo Rugelj]]: ''Resnica ima tvoje oči'' (Litera) Žirija v sestavi Mimi Podkrižnik (predsednica), Tina Vrščaj, Mateja Komel Snoj, Tone Smolej in Alen Albin Širca je izbirala med 175 romani. ==Nominiranci 2020== ;Finalisti *[[Branko Cestnik]]: ''Sonce Petovione'' (Celjska Mohorjeva družba) *[[Jiři Kočica]]: ''Izvirnik'' (Mladinska knjiga) *[[Sebastijan Pregelj]]: ''V Elvisovi sobi'' (Goga) * '''Veronika Simoniti: ''Ivana pred morjem'' (Cankarjeva založba)''' *[[Suzana Tratnik]]: ''Norhavs na vrhu hriba'' (Cankarjeva založba) ;Preostali nominiranci *[[Gabriela Babnik]]: ''Tri smrti'' (Beletrina) *[[Zdenko Kodrič]]: ''Pet ljubezni'' (Litera) *[[Tone Partljič]]: ''Pesnica'' (Beletrina) * Andraž Rožman: ''Trije spomini'' (Goga) *[[Lenart Zajc]]: ''Delci svetlobe'' (Litera) Kresnikova žirija v sestavi Mimi Podkrižnik (predsednica), Mateja Komel Snoj, Anja Mrak, [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] in Alen Albin Širca je izbirala med približno 130 romani. ==Nominiranci 2021== ;Finalisti * [[Mirana Likar Bajželj|Mirana Likar]]: ''Pripovedovalec'' (Goga) * '''Borut Kraševec: ''Agni'' (LUD Šerpa)''' * Gašper Kralj: ''Škrbine'' (*cf.) * Vincenc Gotthardt: ''Na drugem koncu sveta'' (Mohorjeva Celovec) * [[Feri Lainšček]]: ''Kurji pastir'' (Beletrina) ;Preostali nominiranci * [[Evald Flisar]]: ''Moje kraljestvo umira'' (KUD Sodobnost International) * [[Borut Golob]]: ''Šala'' (Litera) * [[Dušan Merc]]: ''Črna maska'' (Slovenska matica) * [[Tomo Podstenšek]]: ''Kar se začne z nasmehom'' (Litera) * [[Ivo Svetina]]: ''Malabar'' (Miš) Kresnikova žirija v sestavi Mimi Podkrižnik (predsednica), Anja Mrak, Mateja Komel Snoj, Igor Divjak in Igor Žunković je izbirala med približno 150 romani. ==Nominiranci 2022== ;Finalisti * [[Davorin Lenko]]: ''Triger'' (LUD Literatura) * '''Roman Rozina: ''Sto let slepote'' (Mladinska knjiga)''' * [[Andrej E. Skubic]]: ''Krasni dnevi'' (Beletrina) * [[Dušan Šarotar]]: ''Zvezdna karta'' (Goga) * Marjan Žiberna: ''Dedič'' (Litera) ;Preostali nominiranci * [[Miriam Drev]]: ''Od dneva so in od noči'' (založba Pivec) * Boris Kolar: ''Potopimo Islandijo!'' (Goga) * [[Jedrt L. Maležič]]: ''Napol morilke'' (Goga) * [[Tomo Podstenšek]]: ''Površinska napetost'' (Litera) * [[Goran Vojnović]]: ''Đorđić se vrača'' (Beletrina) Kresnikova žirija v sestavi Mimi Podkrižnik (predsednica), Mateja Komel Snoj, Anja Mrak, Igor Divjak in Igor Žunković je izbirala med 200 romani. ==Nominiranci 2023== ;Finalisti<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/kresnik/izbiranje-odtenkov-v-razkosju-raznolikosti/|title=Pet finalistov: Vrhunec na Rožniku bo žensko obarvan |accessdate=23. 5. 2023 |date=23. 5. 2023 |format= |work= }}</ref> * '''[[Lado Kralj]]: ''Ne bom se več drsal na bajerju'' (Beletrina)''' * [[Katja Gorečan]]: ''Materinska knjižica'' (LUD Literatura) * [[Katarina Marinčič]]: ''Ženska s srebrnim očesom'' (Beletrina) * [[Dijana Matković]]: ''Zakaj ne pišem'' (Cankarjeva založba) * [[Tina Vrščaj]]: ''Na Klancu'' (Cankarjeva založba) ;Preostali nominiranci<ref name=delo23>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kresnik/kresnikova-deseterica-tokrat-v-znamenju-avtoric/|title=Kresnikova deseterica tokrat v znamenju avtoric|date=22. 4. 2023|accessdate=22. 4. 2023|website=www.delo.si|last=Gostiša|first=Nina}}</ref> * [[Anja Radaljac]]: ''Punčica'' (Litera) * [[Andraž Rožman]]: ''Titov sin'' (Goga) * [[Primož Mlačnik]]: ''Otok psov'' (LUD Literatura) * [[Ana Schnabl]]: ''Plima'' (Beletrina) * [[Gabriela Babnik]]: ''Tišina, polna vetra'' (Beletrina) Kresnikova žirija v sestavi [[Igor Bratož]] (predsednik), Anja Mrak, Igor Žunkovič, Igor Divjak, Tanja Petrič in Robert Kuret je izbirala med 173 romani.<ref name=delo23/> ==Nominiranci 2024== ;Finalisti * Boris Kolar: ''O vinu, kozah in drugih prevarah'' (Goga) * '''[[Anja Mugerli]]: ''Pričakovanja'' (Cankarjeva založba)''' * Pia Prezelj: ''Težka voda'' (Goga) * Janja Rakuš: ''Tri barve za eno smrt'' (Litera) * [[Vlado Žabot]]: ''Gral'' (Beletrina) ;Preostali nominiranci * Laura Buzeti: ''Posuj se s pepelom vaših očetov'' (Litera) * Samanta Hadžić Žavski: ''Smrt, v temo zavita'' (LUD Literatura) * [[Blaž Kutin]]: ''Kenozoik'' (Goga) * Eva Mahkovic: ''Toxic'' (Beletrina) * [[Tereza Vuk]]: ''Zakaj ima moj hudič krila'' (Beletrina) Kresnikova žirija v sestavi Igor Bratož (predsednik), Igor Divjak, Robert Kuret, Tanja Petrič in Igor Žunkovič je izbirala med 185 romani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/kresnik/knjige-ki-bodo-bralce-navdihnile-in-potesile/ |title=V igri za roman leta le še deseterica, v njej kar nekaj prvencev |accessdate=23. 4. 2024 |date=23. 4. 2024 |format= |work= }}</ref> ==Nominiranci 2025== ;Finalisti * Kazimir Kolar: ''Onečejevalec'' (Goga) * [[Feri Lainšček]]: ''Kurja fizika'' (Beletrina) * [[Tina Perić]]: ''Ćrtice'' (Goga) * Anja Radaljac: ''Prst v prekatu'' (Litera) * '''[[Ana Schnabl]]: ''September'' (Beletrina)''' ;Preostali finalisti * [[Kaja Bucik Vavpetič]]: ''Srebrne vezi'' (Cankarjeva založba) * [[Miriam Drev]]: ''Po poti se je zvečerilo'' (Pivec) * Katarina Gomboc Čeh: ''Nihče nikogar ne spozna'' (Cankarjeva založba) * [[Tanja Mastnak]]: ''Sibirija'' (Mladinska knjiga) * [[Vinko Möderndorfer]]: ''Zvezda, žlica in ura'' (Miš) Žirija: Igor Bratož (predsednik), Kristina Kočan, Tanja Petrič, Igor Žunkovič, Seta Knop. ==Nominiranci 2026== ;Finalisti * [[Ajda Bračič]]: ''Kresničevje'' (LUD Literatura) * [[Vesna Lemaić]]: ''Obraz'' (Cankarjeva založba) * [[Roman Rozina]]: ''Trafikant'' (Mladinska knjiga) * [[Irena Svetek]]: ''Tam, kjer plešejo tulipani'' (Beletrina) * [[Agata Tomažič]]: ''Ušabti'' (Goga) ;Preostali nominiranci * Sergej Curanović: ''Dete iz gozda'' (Goga) * [[Tone Partljič]]: ''Voranc'' (Beletrina) * [[Aleš Šteger]]: ''Ogenj'' (Beletrina) * [[Kaja Teržan]]: ''Obračun'' (Beletrina) * Ivan Vogrič: ''Iz strasti'' (Zavod Litera) Žirija: Igor Bratož (predsednik), Seta Knop, Kristina Kočan, Tanja Petrič, Peter Svetina. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == *[[Miran Hladnik]], [http://lit.ijs.si/kresnik2010.html Nagrada kresnik 2010]. ''Sodobna slovenska književnost (1980–2010)''. Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba FF (Obdobja, 29). 93–99. *[[Miran Hladnik]], [https://sl.wikiversity.org/wiki/O_literarnih_nagradah_pri_Modrijanu O literarnih nagradah pri Modrijanu 10. okt. 2013]. *Urška Perenič in Miran Hladnik, [http://www.academia.edu/4815097/Processing_literary_prizes_Between_cultural_ritual_and_scholarly_objectivization Literarno nagrajevanje med kulturnim ritualom in strokovno objektivizacijo], 2013. == Glej tudi == {{:Portal:Literatura/povezava}} * [[seznam slovenskih nagrad za književnost]] ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Kresnik (award)|kresnik}} * [http://www.delo.si/kultura/kresnik Kresnik] v Delovih arhivih *[http://med.over.net/forum5/read.php?33,5419505 Kresnik 2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131209043840/http://med.over.net/forum5/read.php?33,5419505 |date=2013-12-09 }}/[http://med.over.net/forum5/read.php?33,6119748 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131209043835/http://med.over.net/forum5/read.php?33,6119748 |date=2013-12-09 }}/[http://med.over.net/forum5/read.php?33,6460645 2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131209043250/http://med.over.net/forum5/read.php?33,6460645 |date=2013-12-09 }}/[http://med.over.net/forum5/read.php?33,7000735 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130626120016/http://med.over.net/forum5/read.php?33,7000735 |date=2013-06-26 }}/[http://med.over.net/forum5/read.php?33,7901018 2013]. Knjižni molji. ''Med.Over.net''. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130509000848/http://med.over.net/forum5/read.php?33,7901018 |date=2013-05-09 }} *[https://web.archive.org/web/20040720072546/http://www.delo.si/kresnik_2004.pdf Kresnik 2004]. ''Delova'' pdf knjižica (web archive org. 20. jul. 2004) {{KresnikoviNagrajenci}} [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Delo (časopis)]] j8nqeylz09lojp9f1klbr1o3wmxpfff Zali Log 0 120864 6683384 6510886 2026-05-31T15:25:13Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683384 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10138175_b4 | latd = 46 |latm = 12 |lats = 23.66 |latNS = N | longd = 14 |longm = 6 |longs = 4.17 |longEW = E |najdisi=Zali+Log |slika=ZaliLog1.jpg |povrsina=8,2 |prebivalstvo=206 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=526,8 |postna=4228 |posta=Železniki |obcina=Železniki |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Zali Log - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt =12110 | občina = Železniki }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Zali Log - Kulturna krajina | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt =12621 | občina = Železniki }}}} [[File:Zali log.jpg|right|320px|Zali log]] '''Zali Log''' je [[gručasta vas]] v [[Občina Železniki|Občini Železniki]]. Ime vasi izhaja iz besede '''''zel''''' (slab, grd), saj je [[dolina]], v kateri se nahaja vas tesna s strmimi [[breg]]ovi in malo obdelovalne zemlje. [[Hiša|Hiše]] v gručasti vasi in veliki dvojni [[kozolec|kozolci]] z zidanimi stebri imajo po večini še značilne [[skril]]aste [[streha|strehe]]. Skrilavec so pridobivali v bližnjem [[kamnolom]]u nad vasjo. V vasi stoji [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Marije Vnebovzete'' iz 19. stoletja. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Zali Log}} {{Železniki}} [[Kategorija:Naselja Občine Železniki]] {{škrbina-naselje-sl}} h8nnl52bskz608d8naaop1jmtkeogmv Lože, Vipava 0 122286 6683385 6466112 2026-05-31T15:25:58Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683385 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Lože}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Lože |geopedia=#L410_T13_F10084202_b4 | latd = 45 |latm = 49 |lats = 39.76 |latNS = N | longd = 13 |longm = 56 |longs = 14.52 |longEW = E |najdisi=Lože+Vipava |nadmorska=139,4 |povrsina=1,64 |prebivalstvo=217 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=5271 |posta=Vipava |obcina=Vipava |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Lože - Srednja vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 16111 | občina = Vipava }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Lože - Zadnja vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 19190 | občina = Vipava }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Lože - Zaselek Jamški | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 16112 | občina = Vipava }}}} '''Lože''' so [[naselje]] v [[občina Vipava|Občini Vipava]] == Prebivalstvo == Etnična sestava 1991: * [[Slovenci]]: 189 (96,9%) * [[Jugoslovani]] 5 (2,6%) * [[Hrvati]]: 1 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Lože, Vipava}} <br /> {{Vipava}} [[Kategorija:Naselja Občine Vipava]] {{škrbina-naselje-sl}} e7e1cmewiyvrbiwwkoj3p41cnsn441s Klečet 0 122960 6683341 6467011 2026-05-31T14:22:02Z ~2026-32432-19 260857 6683341 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10119979_b4 | latd = 45 |latm = 51 |lats = 1.07 |latNS = N | longd = 14 |longm = 52 |longs = 32.65 |longEW = E |najdisi=Klečet |nadmorska=280,7 |povrsina=1,84 |prebivalstvo=139 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=8360 |posta=Žužemberk |obcina=Žužemberk |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Klečet''' je [[naselje]] v [[občina Žužemberk|Občini Žužemberk]]. Klečet leži med Draščo vasjo in Šmihelom.Je največja vas v Banovem.Je eno izmed najbolj razdvojenih in skreganih vasi na dolenjskem {{škrbina-naselje-sl}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{Žužemberk}} [[Kategorija:Naselja Občine Žužemberk]] clpm9l8ig73y6x3xcmqncquq1smsovf 6683343 6683341 2026-05-31T14:25:05Z ~2026-32410-02 260858 6683343 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10119979_b4 | latd = 45 |latm = 51 |lats = 1.07 |latNS = N | longd = 14 |longm = 52 |longs = 32.65 |longEW = E |najdisi=Klečet |nadmorska=280,7 |povrsina=1,84 |prebivalstvo=139 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=8360 |posta=Žužemberk |obcina=Žužemberk |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Klečet''' je [[naselje]] v [[občina Žužemberk|Občini Žužemberk]]. Klečet leži med Draščo vasjo in Šmihelom.Je največja vas v Banovem.Je eno izmed najbolj razdvojenih in skreganih vasi na dolenjskem. {{škrbina-naselje-sl}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{Žužemberk}} [[Kategorija:Naselja Občine Žužemberk]] ecw4w14ks17dne5ulky2x3wem8fxlom 6683623 6683343 2026-06-01T10:41:55Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-32410-02|~2026-32410-02]] ([[User talk:~2026-32410-02|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-32432-19|~2026-32432-19]] 6683341 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10119979_b4 | latd = 45 |latm = 51 |lats = 1.07 |latNS = N | longd = 14 |longm = 52 |longs = 32.65 |longEW = E |najdisi=Klečet |nadmorska=280,7 |povrsina=1,84 |prebivalstvo=139 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=8360 |posta=Žužemberk |obcina=Žužemberk |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Klečet''' je [[naselje]] v [[občina Žužemberk|Občini Žužemberk]]. Klečet leži med Draščo vasjo in Šmihelom.Je največja vas v Banovem.Je eno izmed najbolj razdvojenih in skreganih vasi na dolenjskem {{škrbina-naselje-sl}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{Žužemberk}} [[Kategorija:Naselja Občine Žužemberk]] clpm9l8ig73y6x3xcmqncquq1smsovf Uporabniški pogovor:Yerpo 3 126800 6683392 6683280 2026-05-31T15:35:43Z Yerpo 8417 /* Izbris fotografije Petra Kartina */ odg 6683392 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:35, 31. maj 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. lzgl023ecm8hgeou4frboz6573bfr0j 6683446 6683392 2026-05-31T17:32:28Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Izbris fotografije Petra Kartina */ odgovor 6683446 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. knzvx9d499dhqsp92lgkdcyls9980xk 6683457 6683446 2026-05-31T17:54:22Z Yerpo 8417 /* Izbris fotografije Petra Kartina */ odg 6683457 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) ::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno "neznan avtor" - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:54, 31. maj 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. 37htwhc4lfr4xbo01u64c43i360e066 6683458 6683457 2026-05-31T17:54:33Z Yerpo 8417 /* Izbris fotografije Petra Kartina */ tn 6683458 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) :::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno "neznan avtor" - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:54, 31. maj 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. 9t1y30zkx01xw0j62cqoh38egz0ilor 6683463 6683458 2026-05-31T18:08:10Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Izbris fotografije Petra Kartina */ odgovor 6683463 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) :::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno "neznan avtor" - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:54, 31. maj 2026 (CEST) ::::::@Yerpo sem tako opredelil, da delo ni moje, a sem ga naložil z dovoljenjem avtorja oziroma lastnika fotografije. Če moram poslati dovoljenje, me zanima na kateri poštni naslov in piše tudi, da naj navedem URL fotografije. Če fotografije ni na spletu, kateri URL naj navedem? Naj ustvarim novo različico fotografije in uporabim to, ali naj uporabim že naloženo, staro različico? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:08, 31. maj 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. sbcaxgnmzeaec4tdstvadhcp1cy53bb 6683479 6683463 2026-05-31T18:50:49Z Yerpo 8417 /* Izbris fotografije Petra Kartina */ odg 6683479 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) :::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno "neznan avtor" - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:54, 31. maj 2026 (CEST) ::::::@Yerpo sem tako opredelil, da delo ni moje, a sem ga naložil z dovoljenjem avtorja oziroma lastnika fotografije. Če moram poslati dovoljenje, me zanima na kateri poštni naslov in piše tudi, da naj navedem URL fotografije. Če fotografije ni na spletu, kateri URL naj navedem? Naj ustvarim novo različico fotografije in uporabim to, ali naj uporabim že naloženo, staro različico? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:08, 31. maj 2026 (CEST) :::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} ne ti, lastnik avtorskih pravic mora poslati dovoljenje (to je običajno avtor), e-poštni naslov pa je naveden malo višje na strani z besedilom dovoljenja. Fotografija je še naložena na https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg, samo v članku je ni več, kar na to se je treba sklicevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 31. maj 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. gaku2w3i30wtgl5bn1ubs80g41s0luc 6683489 6683479 2026-05-31T19:01:51Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Izbris fotografije Petra Kartina */ odgovor 6683489 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) :::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno "neznan avtor" - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:54, 31. maj 2026 (CEST) ::::::@Yerpo sem tako opredelil, da delo ni moje, a sem ga naložil z dovoljenjem avtorja oziroma lastnika fotografije. Če moram poslati dovoljenje, me zanima na kateri poštni naslov in piše tudi, da naj navedem URL fotografije. Če fotografije ni na spletu, kateri URL naj navedem? Naj ustvarim novo različico fotografije in uporabim to, ali naj uporabim že naloženo, staro različico? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:08, 31. maj 2026 (CEST) :::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} ne ti, lastnik avtorskih pravic mora poslati dovoljenje (to je običajno avtor), e-poštni naslov pa je naveden malo višje na strani z besedilom dovoljenja. Fotografija je še naložena na https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg, samo v članku je ni več, kar na to se je treba sklicevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::@Yerpo razumem, razumem, da ne jaz, seveda. Le navodil na spletni strani nisem razumel najbolje. Hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:01, 31. maj 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. hijk7f30oq7y3xj2hhihhjzirac5uw9 6683503 6683489 2026-05-31T19:13:22Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Izbris fotografije Petra Kartina */ odgovor 6683503 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) :::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno "neznan avtor" - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:54, 31. maj 2026 (CEST) ::::::@Yerpo sem tako opredelil, da delo ni moje, a sem ga naložil z dovoljenjem avtorja oziroma lastnika fotografije. Če moram poslati dovoljenje, me zanima na kateri poštni naslov in piše tudi, da naj navedem URL fotografije. Če fotografije ni na spletu, kateri URL naj navedem? Naj ustvarim novo različico fotografije in uporabim to, ali naj uporabim že naloženo, staro različico? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:08, 31. maj 2026 (CEST) :::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} ne ti, lastnik avtorskih pravic mora poslati dovoljenje (to je običajno avtor), e-poštni naslov pa je naveden malo višje na strani z besedilom dovoljenja. Fotografija je še naložena na https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg, samo v članku je ni več, kar na to se je treba sklicevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::@Yerpo razumem, razumem, da ne jaz, seveda. Le navodil na spletni strani nisem razumel najbolje. Hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:01, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Imam pa samo še eno vprašanje kar se pisma tiče - v razdelku, kjer piše: '''STANDARDNA IZBIRA; ZA VEČ PODATKOV O VRSTI LICENCE GLEJTE SPODAJ: ['''pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.''']''', naj tukaj navedem uradni naslov (se pravi naslov fotografije v Wikimediji - Peter Kartin_Fotografija 3), ali moram dodati še kaj? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:13, 31. maj 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. 3qb8byo4md5z1snkhlptqer52ixsntu 6683505 6683503 2026-05-31T19:19:09Z Yerpo 8417 /* Izbris fotografije Petra Kartina */ odg 6683505 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) :::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno "neznan avtor" - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:54, 31. maj 2026 (CEST) ::::::@Yerpo sem tako opredelil, da delo ni moje, a sem ga naložil z dovoljenjem avtorja oziroma lastnika fotografije. Če moram poslati dovoljenje, me zanima na kateri poštni naslov in piše tudi, da naj navedem URL fotografije. Če fotografije ni na spletu, kateri URL naj navedem? Naj ustvarim novo različico fotografije in uporabim to, ali naj uporabim že naloženo, staro različico? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:08, 31. maj 2026 (CEST) :::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} ne ti, lastnik avtorskih pravic mora poslati dovoljenje (to je običajno avtor), e-poštni naslov pa je naveden malo višje na strani z besedilom dovoljenja. Fotografija je še naložena na https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg, samo v članku je ni več, kar na to se je treba sklicevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::@Yerpo razumem, razumem, da ne jaz, seveda. Le navodil na spletni strani nisem razumel najbolje. Hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:01, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Imam pa samo še eno vprašanje kar se pisma tiče - v razdelku, kjer piše: '''STANDARDNA IZBIRA; ZA VEČ PODATKOV O VRSTI LICENCE GLEJTE SPODAJ: ['''pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.''']''', naj tukaj navedem uradni naslov (se pravi naslov fotografije v Wikimediji - Peter Kartin_Fotografija 3), ali moram dodati še kaj? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:13, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} pisalo naj bi nekaj takega: :::::::::::Na tem mestu izjavljam, da sem jaz, (ime), avtor in izključni imetnik avtorskih pravic na fotografiji https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg. Strinjam se z objavo dela pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna. ::::::::::Sicer si ne predstavljam, kdo naj bi to poslal, če je avtor neznan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:19, 31. maj 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. akztn2csvwhijxdpeuiidcpux3yxmsj 6683514 6683505 2026-05-31T20:35:47Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Izbris fotografije Petra Kartina */ odgovor 6683514 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) :::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno "neznan avtor" - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:54, 31. maj 2026 (CEST) ::::::@Yerpo sem tako opredelil, da delo ni moje, a sem ga naložil z dovoljenjem avtorja oziroma lastnika fotografije. Če moram poslati dovoljenje, me zanima na kateri poštni naslov in piše tudi, da naj navedem URL fotografije. Če fotografije ni na spletu, kateri URL naj navedem? Naj ustvarim novo različico fotografije in uporabim to, ali naj uporabim že naloženo, staro različico? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:08, 31. maj 2026 (CEST) :::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} ne ti, lastnik avtorskih pravic mora poslati dovoljenje (to je običajno avtor), e-poštni naslov pa je naveden malo višje na strani z besedilom dovoljenja. Fotografija je še naložena na https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg, samo v članku je ni več, kar na to se je treba sklicevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::@Yerpo razumem, razumem, da ne jaz, seveda. Le navodil na spletni strani nisem razumel najbolje. Hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:01, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Imam pa samo še eno vprašanje kar se pisma tiče - v razdelku, kjer piše: '''STANDARDNA IZBIRA; ZA VEČ PODATKOV O VRSTI LICENCE GLEJTE SPODAJ: ['''pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.''']''', naj tukaj navedem uradni naslov (se pravi naslov fotografije v Wikimediji - Peter Kartin_Fotografija 3), ali moram dodati še kaj? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:13, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} pisalo naj bi nekaj takega: :::::::::::Na tem mestu izjavljam, da sem jaz, (ime), avtor in izključni imetnik avtorskih pravic na fotografiji https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg. Strinjam se z objavo dela pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna. ::::::::::Sicer si ne predstavljam, kdo naj bi to poslal, če je avtor neznan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:19, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Aha, hvala. Torej, pismo naj bi poslal sorodnik iz ožjega družinskega kroga Petra Kartina, ki je lastnik teh fotografij. Z objavo je seveda seznanjen. Sicer sem opredelil kot neznani avtor, a vemo, da je posnel fotografijo nekdo iz najožjega družinskega kroga Petra Kartina in ne fotograf oziroma druga oseba, kjer bi se potem zapletlo. Ker 100% navedbe, kdo od teh družinskih članov to je, sem raje napisal neznani avtor. Družinski član, ki naj bi napisal pismo, je pač lastnik osebnega arhiva Petra Kartina in z njim tudi te fotografije. Mislil sem, da bi on to pismo napisal, a če potrebujemo čisto natančen podatek, kdo od teh družinskih članov je posnel to fotografijo, in če soglasje tega lastnika ni dovolj, mislim, da se na žalost znajdemo v slepi ulici. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:35, 31. maj 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. hvu821qgnxfdvtx7s76klm8xug08ji8 6683529 6683514 2026-06-01T04:26:58Z Yerpo 8417 /* Izbris fotografije Petra Kartina */ odg 6683529 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) :::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno "neznan avtor" - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:54, 31. maj 2026 (CEST) ::::::@Yerpo sem tako opredelil, da delo ni moje, a sem ga naložil z dovoljenjem avtorja oziroma lastnika fotografije. Če moram poslati dovoljenje, me zanima na kateri poštni naslov in piše tudi, da naj navedem URL fotografije. Če fotografije ni na spletu, kateri URL naj navedem? Naj ustvarim novo različico fotografije in uporabim to, ali naj uporabim že naloženo, staro različico? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:08, 31. maj 2026 (CEST) :::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} ne ti, lastnik avtorskih pravic mora poslati dovoljenje (to je običajno avtor), e-poštni naslov pa je naveden malo višje na strani z besedilom dovoljenja. Fotografija je še naložena na https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg, samo v članku je ni več, kar na to se je treba sklicevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::@Yerpo razumem, razumem, da ne jaz, seveda. Le navodil na spletni strani nisem razumel najbolje. Hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:01, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Imam pa samo še eno vprašanje kar se pisma tiče - v razdelku, kjer piše: '''STANDARDNA IZBIRA; ZA VEČ PODATKOV O VRSTI LICENCE GLEJTE SPODAJ: ['''pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.''']''', naj tukaj navedem uradni naslov (se pravi naslov fotografije v Wikimediji - Peter Kartin_Fotografija 3), ali moram dodati še kaj? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:13, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} pisalo naj bi nekaj takega: :::::::::::Na tem mestu izjavljam, da sem jaz, (ime), avtor in izključni imetnik avtorskih pravic na fotografiji https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg. Strinjam se z objavo dela pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna. ::::::::::Sicer si ne predstavljam, kdo naj bi to poslal, če je avtor neznan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:19, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Aha, hvala. Torej, pismo naj bi poslal sorodnik iz ožjega družinskega kroga Petra Kartina, ki je lastnik teh fotografij. Z objavo je seveda seznanjen. Sicer sem opredelil kot neznani avtor, a vemo, da je posnel fotografijo nekdo iz najožjega družinskega kroga Petra Kartina in ne fotograf oziroma druga oseba, kjer bi se potem zapletlo. Ker 100% navedbe, kdo od teh družinskih članov to je, sem raje napisal neznani avtor. Družinski član, ki naj bi napisal pismo, je pač lastnik osebnega arhiva Petra Kartina in z njim tudi te fotografije. Mislil sem, da bi on to pismo napisal, a če potrebujemo čisto natančen podatek, kdo od teh družinskih članov je posnel to fotografijo, in če soglasje tega lastnika ni dovolj, mislim, da se na žalost znajdemo v slepi ulici. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:35, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} če je družina recimo 90% prepričana, da je fotografijo posnel ta in ta član (domnevam, da že pokojni), je ok da pošiljatelj napiše to in doda, da piše v imenu njegovih/njenih zakonitih dedičev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:26, 1. junij 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. t0y8nsi03i76gq2o35w7s0db4ddrp2e 6683530 6683529 2026-06-01T04:27:10Z Yerpo 8417 /* Izbris fotografije Petra Kartina */ pp 6683530 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) :::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno "neznan avtor" - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:54, 31. maj 2026 (CEST) ::::::@Yerpo sem tako opredelil, da delo ni moje, a sem ga naložil z dovoljenjem avtorja oziroma lastnika fotografije. Če moram poslati dovoljenje, me zanima na kateri poštni naslov in piše tudi, da naj navedem URL fotografije. Če fotografije ni na spletu, kateri URL naj navedem? Naj ustvarim novo različico fotografije in uporabim to, ali naj uporabim že naloženo, staro različico? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:08, 31. maj 2026 (CEST) :::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} ne ti, lastnik avtorskih pravic mora poslati dovoljenje (to je običajno avtor), e-poštni naslov pa je naveden malo višje na strani z besedilom dovoljenja. Fotografija je še naložena na https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg, samo v članku je ni več, kar na to se je treba sklicevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::@Yerpo razumem, razumem, da ne jaz, seveda. Le navodil na spletni strani nisem razumel najbolje. Hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:01, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Imam pa samo še eno vprašanje kar se pisma tiče - v razdelku, kjer piše: '''STANDARDNA IZBIRA; ZA VEČ PODATKOV O VRSTI LICENCE GLEJTE SPODAJ: ['''pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.''']''', naj tukaj navedem uradni naslov (se pravi naslov fotografije v Wikimediji - Peter Kartin_Fotografija 3), ali moram dodati še kaj? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:13, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} pisalo naj bi nekaj takega: :::::::::::Na tem mestu izjavljam, da sem jaz, (ime), avtor in izključni imetnik avtorskih pravic na fotografiji https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg. Strinjam se z objavo dela pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna. ::::::::::Sicer si ne predstavljam, kdo naj bi to poslal, če je avtor neznan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:19, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Aha, hvala. Torej, pismo naj bi poslal sorodnik iz ožjega družinskega kroga Petra Kartina, ki je lastnik teh fotografij. Z objavo je seveda seznanjen. Sicer sem opredelil kot neznani avtor, a vemo, da je posnel fotografijo nekdo iz najožjega družinskega kroga Petra Kartina in ne fotograf oziroma druga oseba, kjer bi se potem zapletlo. Ker 100% navedbe, kdo od teh družinskih članov to je, sem raje napisal neznani avtor. Družinski član, ki naj bi napisal pismo, je pač lastnik osebnega arhiva Petra Kartina in z njim tudi te fotografije. Mislil sem, da bi on to pismo napisal, a če potrebujemo čisto natančen podatek, kdo od teh družinskih članov je posnel to fotografijo, in če soglasje tega lastnika ni dovolj, mislim, da se na žalost znajdemo v slepi ulici. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} če je družina recimo 90% prepričana, da je fotografijo posnel ta in ta član (domnevam, da že pokojni), je ok da pošiljatelj napiše to in doda, da piše v imenu njegovih/njenih zakonitih dedičev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:26, 1. junij 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. ad4e1ejb956reoaq7ddw5eefrx5jydp Jožica Čeh 0 127310 6683558 6646956 2026-06-01T06:53:16Z ~2026-32477-44 260889 Profesorica je pridobila naziv redne profesorice za slovensko književnosti, že pred leti – ni več izredna profesorica 6683558 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jožica Čeh Steger''', [[Slovenci|slovenska]] [[literarni zgodovinar|literarna zgodovinarka]], [[izredna profesorica|redna profesorica]] za [[slovenska književnost|slovensko književnost]] na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]], * [[22. februar]] [[1965]], [[Ptuj]]. == Življenjepis == Po končani osnovni šoli se je vpisala na [[Srednja družboslovna šola|Srednjo družboslovno šolo]]. Leta 1984 je vpisala študij [[slovenščina|slovenščine]] in [[nemščina|nemščine]] na [[Pedagoška akademija v Mariboru|Pedagoški akademiji v Mariboru]]. Po opravljeni višješolski diplomi je v študijskem letu 1987/88 nadaljevala študij slovenščine in nemščine na visokošolskem programu [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoške fakultete v Mariboru]], kjer je leta 1990 diplomirala z nalogo iz [[slovenska književnost|slovenske književnosti]]. Med študijem je bila na enomesečnem izpopolnjevanju iz nemškega jezika v [[Marburg ob Lahni|Marburgu ob Lahni]]. Leta 1990 je za svoje študijske uspehe in obštudijske dejavnosti prejela [[zlati znak Univerze v Mariboru]]. Leta [[1994]] je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] magistrirala z delom Metaforika v Župančičevi poeziji od Čaše opojnosti do zbirke V zarje Vidove, tu je leta [[2000]] tudi doktorirala z [[disertacija|disertacijo]] Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi. Leta 2001 je za posebno uspešen doktorski študij na področju [[literarna znanost|literarnih znanosti]] prejela [[nagrada Slavističnega društva Slovenije|nagrado Slavističnega društva Slovenije]]. Nekaj časa je opravljala delo [[lektor|lektorice]] pri časopisu ''[[Večer (časopis)|Večer]]''. V šolskem letu 1990/91 je v [[Srednješolski center na Ptuju|Srednješolskem centru na Ptuju]] začela poučevati slovenski jezik s književnostjo. Od 1991 do 1995 je bila na [[Oddelek za slovanske jezike in književnosti|Oddelku za slovanske jezike in književnosti]] [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoške fakultete v Mariboru]] zaposlena kot [[mlada raziskovalka]], od 1996 do 2000 je bila asistentka za [[novejša književnost|novejšo književnost]] in literarno teorijo in novembra 2000 izvoljena v naziv docentke za slovensko književnost in literarno teorijo. Od 1996 do 1998 je bila [[lektorica za slovenski jezik]] na [[Inštitut za slavistiko|Inštitutu za slavistiko]] ter na [[Inštitut za prevajalstvo|Inštitutu za prevajalstvo]] v [[Gradec|Gradcu]]. Od leta [[2005]] je [[izredna profesorica]] za slovensko književnost na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti v Mariboru]]. ==Strokovna področja== Raziskuje [[slovenska poezija|slovensko poezijo]] in [[pripovedništvo]] 19. in prve polovice 20. stoletja in njene slogovne značilnosti, [[teorija metafore|teorijo metafore]] in obdelavo metafore pri slovenskih avtorjih. Del svoje raziskovalne pozornosti posveča preučevanju stikov in literarnih povezav [[slovenska moderna|slovenske moderne]] z [[avstrijska moderna|avstrijsko]] in [[hrvaška moderna|hrvaško moderno]], literaturi 19. in 20. stoletja na [[Štajerska|Štajerskem]] in v [[prekmurska književnost|Prekmurju]], intertekstualnim povezavam med [[lirika slovenske moderne|liriko slovenske moderne]] in [[folklorno izročilo|folklornim izročilom]] in vlogi jezika v [[literatura|literaturi]]. Ukvarja se tudi s pisanjem [[bibliografija|bibliografij]], s [[kritika|kritiko]] in [[ocena|ocenami]] strokovne literature, [[recenzija|recenzijami]] učbenikov, uredniškim delom pri [[založba Zora|založbi Zora]]. Sodeluje na domačih in [[mednarodna konferenca|mednarodnih konferencah]]. [[Znanstvena razprava|Znanstvene razprave]] objavlja v domačih in tujih [[slavistika|slavističnih]] oz. [[slovenistika|slovenističnih revijah]]: ''[[Slavistična revija|Slavistični reviji]]'', ''[[Jezik in slovstvo|Jeziku in slovstvu]]'' [http://www.jezikinslovstvo.com], ''[[Znanstvena revija|Znanstveni reviji]]'', ''[[Otrok in knjiga|Otroku in knjigi]]'', v reviji ''[[Studia Slavica Savariensia]]'' in v reviji ''[[Riječ]]''. Je aktivna članica [[Slavistično društvo Maribor|Slavističnega društva Maribor]], od 1991 sodeluje pri osnovno- in srednješolskem tekmovanju v znanju [[materinščina|materinščine]] za [[Cankarjevo priznanje]]. Od leta 2006 je članica komisije za znanstvenoraziskovalne zadeve. Vključena je v raziskovalni projekt Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor. == Bibliografija == * ''Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi'', 2001. {{COBISS|ID=46422273}} * Cankarjevi stiki s hrvaško moderno. ''Studia Slavica Savariensia'' (2002). 89–96. {{COBISS|ID=12557576}} * Folklorni svet v liriki slovenske moderne. ''Slavistična revija'' 51 (2003). 211–223. {{COBISS|ID=12710152}} * [http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim21/ceh.pdf Metaforika v Cankarjevih romanih. ''Obdobja'' 21 (2003). 51–61.] {{COBISS|ID=12821000}} * [http://www.jezikinslovstvo.com/pdf/2004-02-JozicaCeh.pdf Dunajska predmestna deklica pri Ivanu Cankarju in Arthurju Schnitzlerju. ''Jezik in slovstvo'' 49/2 (2004). 63–72.] {{COBISS|ID=25839970}} * Metafora v Kosovelovi poeziji. ''Razprave Sazu'' (2005). 181–197. {{COBISS|ID=31058274}} * [http://www.jezikinslovstvo.com/pdf/2005-03-04-Razprave-Jozica-Ceh.pdf Pogledi na metaforo. ''Jezik in slovstvo'' 50/3–4 (2005). 75–86.] {{COBISS|ID=14249480}} * Ženska v meščanski prozi Iva Šorlija. ''Slavistična revija'' 54/2 (2006). 221–231. {{COBISS|ID=14748936}} * Majcnova kratka pripovedna proza v kontekstu moderne in njene slogovne značilnosti. ''Slavistična revija'' 54/3 (2006). 379–390. {{COBISS|ID=14975496}} * Ekokritika in literarne upodobitve narave. Maribor: Založba Litera, 2015. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam cankarjeslovcev]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čeh, Jožica}} [[Kategorija:Rojeni leta 1965]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski lektorji]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Cankaroslovci]] i4njtly9s3pk1xiaht18f80ipmzzxvf 6683560 6683558 2026-06-01T06:56:37Z ~2026-32477-44 260889 Posodobil sem naziv visokošolske profesorice, ki je od leta 2010 redna profesorica. 6683560 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jožica Čeh Steger''', [[Slovenci|slovenska]] [[literarni zgodovinar|literarna zgodovinarka]], [[izredna profesorica|redna profesorica]] za [[slovenska književnost|slovensko književnost]] na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]], * [[22. februar]] [[1965]], [[Ptuj]]. == Življenjepis == Po končani osnovni šoli se je vpisala na [[Srednja družboslovna šola|Srednjo družboslovno šolo]]. Leta 1984 je vpisala študij [[slovenščina|slovenščine]] in [[nemščina|nemščine]] na [[Pedagoška akademija v Mariboru|Pedagoški akademiji v Mariboru]]. Po opravljeni višješolski diplomi je v študijskem letu 1987/88 nadaljevala študij slovenščine in nemščine na visokošolskem programu [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoške fakultete v Mariboru]], kjer je leta 1990 diplomirala z nalogo iz [[slovenska književnost|slovenske književnosti]]. Med študijem je bila na enomesečnem izpopolnjevanju iz nemškega jezika v [[Marburg ob Lahni|Marburgu ob Lahni]]. Leta 1990 je za svoje študijske uspehe in obštudijske dejavnosti prejela [[zlati znak Univerze v Mariboru]]. Leta [[1994]] je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] magistrirala z delom Metaforika v Župančičevi poeziji od Čaše opojnosti do zbirke V zarje Vidove, tu je leta [[2000]] tudi doktorirala z [[disertacija|disertacijo]] Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi. Leta 2001 je za posebno uspešen doktorski študij na področju [[literarna znanost|literarnih znanosti]] prejela [[nagrada Slavističnega društva Slovenije|nagrado Slavističnega društva Slovenije]]. Nekaj časa je opravljala delo [[lektor|lektorice]] pri časopisu ''[[Večer (časopis)|Večer]]''. V šolskem letu 1990/91 je v [[Srednješolski center na Ptuju|Srednješolskem centru na Ptuju]] začela poučevati slovenski jezik s književnostjo. Od 1991 do 1995 je bila na [[Oddelek za slovanske jezike in književnosti|Oddelku za slovanske jezike in književnosti]] [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoške fakultete v Mariboru]] zaposlena kot [[mlada raziskovalka]], od 1996 do 2000 je bila asistentka za [[novejša književnost|novejšo književnost]] in literarno teorijo in novembra 2000 izvoljena v naziv docentke za slovensko književnost in literarno teorijo. Od 1996 do 1998 je bila [[lektorica za slovenski jezik]] na [[Inštitut za slavistiko|Inštitutu za slavistiko]] ter na [[Inštitut za prevajalstvo|Inštitutu za prevajalstvo]] v [[Gradec|Gradcu]]. Od leta [[2005]] je [[izredna profesorica]], od 2010 pa redna profesorica za slovensko književnost na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti v Mariboru]] ==Strokovna področja== Raziskuje [[slovenska poezija|slovensko poezijo]] in [[pripovedništvo]] 19. in prve polovice 20. stoletja in njene slogovne značilnosti, [[teorija metafore|teorijo metafore]] in obdelavo metafore pri slovenskih avtorjih. Del svoje raziskovalne pozornosti posveča preučevanju stikov in literarnih povezav [[slovenska moderna|slovenske moderne]] z [[avstrijska moderna|avstrijsko]] in [[hrvaška moderna|hrvaško moderno]], literaturi 19. in 20. stoletja na [[Štajerska|Štajerskem]] in v [[prekmurska književnost|Prekmurju]], intertekstualnim povezavam med [[lirika slovenske moderne|liriko slovenske moderne]] in [[folklorno izročilo|folklornim izročilom]] in vlogi jezika v [[literatura|literaturi]]. Ukvarja se tudi s pisanjem [[bibliografija|bibliografij]], s [[kritika|kritiko]] in [[ocena|ocenami]] strokovne literature, [[recenzija|recenzijami]] učbenikov, uredniškim delom pri [[založba Zora|založbi Zora]]. Sodeluje na domačih in [[mednarodna konferenca|mednarodnih konferencah]]. [[Znanstvena razprava|Znanstvene razprave]] objavlja v domačih in tujih [[slavistika|slavističnih]] oz. [[slovenistika|slovenističnih revijah]]: ''[[Slavistična revija|Slavistični reviji]]'', ''[[Jezik in slovstvo|Jeziku in slovstvu]]'' [http://www.jezikinslovstvo.com], ''[[Znanstvena revija|Znanstveni reviji]]'', ''[[Otrok in knjiga|Otroku in knjigi]]'', v reviji ''[[Studia Slavica Savariensia]]'' in v reviji ''[[Riječ]]''. Je aktivna članica [[Slavistično društvo Maribor|Slavističnega društva Maribor]], od 1991 sodeluje pri osnovno- in srednješolskem tekmovanju v znanju [[materinščina|materinščine]] za [[Cankarjevo priznanje]]. Od leta 2006 je članica komisije za znanstvenoraziskovalne zadeve. Vključena je v raziskovalni projekt Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor. == Bibliografija == * ''Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi'', 2001. {{COBISS|ID=46422273}} * Cankarjevi stiki s hrvaško moderno. ''Studia Slavica Savariensia'' (2002). 89–96. {{COBISS|ID=12557576}} * Folklorni svet v liriki slovenske moderne. ''Slavistična revija'' 51 (2003). 211–223. {{COBISS|ID=12710152}} * [http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim21/ceh.pdf Metaforika v Cankarjevih romanih. ''Obdobja'' 21 (2003). 51–61.] {{COBISS|ID=12821000}} * [http://www.jezikinslovstvo.com/pdf/2004-02-JozicaCeh.pdf Dunajska predmestna deklica pri Ivanu Cankarju in Arthurju Schnitzlerju. ''Jezik in slovstvo'' 49/2 (2004). 63–72.] {{COBISS|ID=25839970}} * Metafora v Kosovelovi poeziji. ''Razprave Sazu'' (2005). 181–197. {{COBISS|ID=31058274}} * [http://www.jezikinslovstvo.com/pdf/2005-03-04-Razprave-Jozica-Ceh.pdf Pogledi na metaforo. ''Jezik in slovstvo'' 50/3–4 (2005). 75–86.] {{COBISS|ID=14249480}} * Ženska v meščanski prozi Iva Šorlija. ''Slavistična revija'' 54/2 (2006). 221–231. {{COBISS|ID=14748936}} * Majcnova kratka pripovedna proza v kontekstu moderne in njene slogovne značilnosti. ''Slavistična revija'' 54/3 (2006). 379–390. {{COBISS|ID=14975496}} * Ekokritika in literarne upodobitve narave. Maribor: Založba Litera, 2015. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam cankarjeslovcev]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čeh, Jožica}} [[Kategorija:Rojeni leta 1965]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski lektorji]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Cankaroslovci]] 89xt9kp6v2olle7olsih9xxgvrmdl45 Zabukovica 0 128687 6683417 6466970 2026-05-31T16:18:45Z Sporti 5955 /* vrh */ slika z WD 6683417 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10147174_b4 | latd = 46 |latm = 12 |lats = 49.5 |latNS = N | longd = 15 |longm = 9 |longs = 44.64 |longEW = E |najdisi=Zabukovica |slika=<!-- WD --> |povrsina=3,46 |prebivalstvo=925 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=362,4 |postna=3302 |posta=Griže |obcina=Žalec |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija }} '''Zabukovica''' je razloženo nekdaj [[Rudarstvo|rudarsko]] [[naselje]] v [[Občina Žalec|Občini Žalec]]. Leži v podolju v skrajnem severnem delu [[Posavsko hribovje|Posavskega hribovja]], južno od [[Žalec|Žalca]]. Naselje sestavljajo zaselki ''Zabukovica'' ali ''Vas'', ''Kurja vas'', ''Močle'', ''Odele'', ''Podvine'', ''Porence'' in ''Slovenski Dol'' ali ''Tajčental''. Vodo s tega območja odmaka potok [[Artišnica]] s pritokom ''Burjanovim grabnom''. V okolici se vzpenjajo ''Bukovica'' (584 m) na severu, ''Kotečnik'' (772 m) na jugovzhodu, ''Gozdnik'' (1090 m) na jugu in ''Kamnik'' (856 m) na zahodu. Posledica rudarjenja so ugreznine in zemeljski usadi ter manjše ojezeritve. [[Rudnik Zabukovica|Rudnik rjavega premoga]] je obratoval od leta 1799 do 1966, med letoma 1917 in 1964 pa je bil z ozkotirno železnico povezan z [[Železniška postaja Žalec|železniško postajo Žalec]]. V kraju je podjetje [[Sigma]], obrat za proizvodnjo gradbenih elementov. V zgornjem delu naselja, na meji s [[Pongrac]]em, stojijo upravni in proizvodni objekti [[Minerva (podjetje)|Minerve]], podjetja za predelavo plastike in kovin. V Zabukovici je zasebni muzej parnih cestnih [[valjar]]jev, pod vrhom hriba Bukovice stoji dom žalskih planincev. == NOB == V Zabukovici se je po nemški okupaciji oblikovala močna uporniška skupina. Več njenih članov se je julija 1941 vključilo v [[Savinjska partizanska četa|Savinjsko partizansko četo]]. Jeseni 1941 so v kraju ustanovili odbor [[Osvobodilna fronta|OF]]. Z napadom na posadko obratne zaščite pri premogovniku v Zabukovici 25. avgusta 1941 so partizani Savinjske in [[Revirska četa|Revirske čete]] opravili prvo večjo akcijo v tem kraju. Čeprav ni uspela, je močno odmevala med prebivalstvom. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Žalec}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Žalec]] {{normativna kontrola}} 3wlq9debtir797237hk37qyycree2xe Borja Bolčina 0 137031 6683617 6317572 2026-06-01T10:12:27Z Borjabo 237136 6683617 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=Borja Bolčina.jpg|occupation=pesnik, glasbenik}} '''Borja Bolčina''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]], [[pesnik]] * [[1976]], [[Nova Gorica]]. Borja Bolčina je svojo umetniško pot je začel kot pisec glasbe pri slovenskem rock bandu [[Zaklonišče prepeva]], s katerim je izdal številne studijske albume ter koncertiral po Sloveniji in ex-Yu. V skupini je igral do leta 2011, ko se je preselil v Bologno (ITA) in začel sodelovanje z italijansko indie rock skupino Rosso Dalmata. Poezijo je Borja začel pisati pozneje, pretežno kot besedila h glasbi za lastne kantavtorske projekte. Leta 2016 izda v samozaložbi svojo prvo pesniško zbirko z naslovom ''Bologna'', kjer je avtor živel in delal med letoma 2010-2013, decembra 2019 pa izide njegova druga zbirka ''O zlatih ribicah''. Nekatere pesmi mu objavijo v slovenskih revijah in časopisih kot so ''Spirala, Mentor, Primorske novice, Kralji ulice'', v prevodu ''Olge Lalić-Krowicka'' pa tudi v poljskih, makedonskih in srbskih revijah. Leta 2020 prejme zlato priznanje na natečaju JSKD za odrasle literate, leta 2021 zmaga na ''Šinkovčevih dnevih poezije'' s pesmijo »''Plašč''«. Junija 2022 izide zbirka z naslovom ''Valter'', za katero so značilne nadrealistične, prozno oblikovane pesmi, s katerimi zmaga na natečaju JSKD za ''najboljšo samozaložniško zbirko poezije 2022''. Leta 2024 pa je nominirana za ''Jenkovo nagrado''! Jenkova nagrada je ena najuglednejših slovenskih literarnih nagrad, stanovska nagrada, ki jo ''Društvo slovenskih pisateljev'' podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Zbirka je delno tudi uglasbena in kot tako jo Borja predstavlja v spremljavi kitare s svojo originalno mešanico recitala in kantantorstva. Leta 2024 izide, prav tako v samozaložbi, ''Vietnamski notesnik'', zbirka notes-pesmi s popotovanja po Vietnamu. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih kitaristov]] *[[seznam slovenskih pesnikov]] {{normativna kontrola}} {{Škrbina o glasbeniku}} {{DEFAULTSORT:Bolčina, Borja}} [[Kategorija:Rojeni leta 1976]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski glasbeniki]] [[Kategorija:Zaklonišče prepeva]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Bolčina, Borja]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Bolčina, Borja]] 9d4pu23gl5f8zbhfqus81tvrtsjcyth Predloga:Koord 10 141322 6683336 5489887 2026-05-31T14:10:33Z Pinky sl 2932 posodobitev 6683336 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:Coordinates|coord}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} <!-- Add categories to the /doc subpage, interwikis to Wikidata, not here --> </noinclude> 0o7lasvhdxe29mlczlsmvzkvka0kscy Ohrid 0 141602 6683368 6663224 2026-05-31T15:06:40Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683368 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mesto |name = Ohrid |native_name = Охрид |settlement_type = [[Seznam mest v Severni Makedoniji|Mesto]] |nickname = |motto = |image_skyline = |imagesize = |image_caption = Ohrid |image_flag = |image_seal = |image_shield = |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Macedonia |pushpin_map_caption = Lega v Severni Makedoniji |coordinates_region = MK |coordinates_display = inline,title |subdivision_type = [[Država]] |subdivision_name = {{zastava|Severna Makedonija}} |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = |leader_title = Župan |leader_name = Konstantin Georgeski |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |leader_title3 = |leader_name3 = |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |area_total_km2 = 383,93 |population_as_of = 2016 |population_total = 51.560 |population_density_km2 = 142,97 |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=41 |latm=07 |lats=01 |latNS=N |longd=20 |longm=48 |longs=06 |longEW=E |elevation_m = 695 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 6000 |area_code = 389 46 |website = {{URL|www.ohrid.com.mk}} | embedded = {{Infobox World Heritage Site|child =yes}} }} <div style="float:right;">[[Slika:Ohridview.JPG|thumb|250px|Ohrid]]</div> '''Ohrid''' (makedonsko: Охрид) je mesto v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]], na severovzhodni obali [[Ohridsko jezero|Ohridskega jezera]] in je središče [[Ohridska regija|Ohridske regije]], ter sedež [[Občina Ohrid|istoimenske občine]]. Občino Ohrid sestavlja mesto Ohrid in 28 manjših naselij, skupno število prebivalcev občine je okoli 55.000, mesto Ohrid pa ima okrog 42.033 prebivalcev. Ohrid je največje mesto ob Ohridskem jezeru in [[Seznam mest v Severni Makedoniji|osmo največje v državi]]. Ohrid je nekoč imel 365 cerkva, po eno za vsak dan v letu, ter si tako prislužil imenovanje »Balkanski Jeruzalem«.<ref name="Macedonian Spirit 2004, page 72">"The Mirror of the Macedonian Spirit, Zlate Petrovski, Sašo Talevski, Napredok, 2004, {{ISBN|978-9989-730-38-2}}, page 72: "... and Macedonia in the Cathedral Church St. Sofia in the Macedonian Jerusalem&nbsp;— Ohrid..."</ref><ref>{{navedi knjigo|author1=Biljana Vankovska|author2=Hakan Wiberg|author3=Wiberg Hakan|title=Between Past and Future: Civil-military Relations in the Post-communist Balkans|url=https://books.google.com/books?id=ygb-6afEakIC&pg=PA71|year=2003|publisher=Bloomsbury Academic|isbn=978-1-86064-624-9|page=71}}</ref> Mesto je bogato s slikovitimi hišami in spomeniki, prevladujoča dejavnost v mestu je turizem. Nahaja se jugozahodno od Skopja in zahodno od [[Resen]]a ter [[Bitola|Bitole]]. Mesto leži na dnu Ohridskega polja, na osamljenem [[apnenec|apnenčastem]] hribu (792 m), ki je rtasto zarezan in se visoko dviga nad Ohridskim jezerom (695 m). Po takšnem položaju na hribu (»rid« je makedonski izraz za hrib), je mesto dobilo [[Slovani|slovansko]] ime (»vo rid«, »o hrid«).<ref>Höfler, Janez, Voje, Ignacij, Puc, Matjaž: Svetovna dediščina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: Škocjanske jame, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopočani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid, stran 154</ref> Od leta [[1980]] sta Ohrid in Ohridsko jezero na seznamu [[unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne kulturne dediščine]].<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/99 Natural and Cultural Heritage of the Ohrid region]</ref> == Ime == V antiki je bilo mesto znano pod [[Grščina|grškim]] imenom ''νυχνίς'' (''Lychnis''), ''νυχνιδός'' (''Lychnidos'') in [[Latinščina|latinsko]] ''Lychnidus''<ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0062%3Aalphabetic+letter%3DL%3Aentry+group%3D11%3Aentry%3Dlychnidus-harpers Lychnĭdus], Harry Thurston Peck, ''Harpers Dictionary of Classical Antiquities (1898)'', on Perseus</ref>, kar verjetno pomeni »mesto svetlobe«, dobesedno »dragoceni kamen, ki oddaja svetlobo«<ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dluxni%2Fs λυχνίς], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek-English Lexicon'', on Perseus</ref>, iz ''λύχνος'' (''lychnos''), »svetilka, prenosna luč«.<ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dlu%2Fxnos λύχνος], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek-English Lexicon'', on Perseus</ref> [[Polibij]]evi pisni viri iz 2. stoletja pr. n. št., se nanašajo na mesto kot ''Λυχνίδιον'' - ''Lichnidion''.<ref>Polybius 34.12</ref> Mesto je ostalo je prestolnica [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega Bolgarskega Cesarstva]] v zgodnjem srednjem veku, bizantinski pisci pa so ga pogosto imenovali ''Achrida'' (ρχριδα, Ὄχριδα, Ἄχρις).<ref>Anna Komnene, ''Alexiad'', 13; Cedrenus, ''Synopsis historion'', vol. ii. p. 468, ed. Bonn; John VI Kantakouzenos, ''History'', 2.21.</ref><ref>Evans, Thammy, ''Macedonia'', Bradt Travel Guides, 2012, p.173</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ohrid.com.mk/history/history.asp?ID=380|title=Ohrid Vacation, Travel, Tourism, Visit Ohrid - Official Web Site of the Municipality of Ohrid|website=www.ohrid.com.mk|access-date=23 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20100626071127/http://www.ohrid.com.mk/history/history.asp?ID=380|archive-date=26 June 2010|url-status=dead}}</ref> Od leta 879 se mesto ne navaja več kot ''Lychnidos'', temveč kot Ohrid. V [[Makedonščina|makedonščini]] in drugih [[Južnoslovanski jeziki|južnoslovanskih jezikih]] je ime mesta ''Ohrid'' (Охрид). V [[Albanščina|albanščini]] je mesto znano kot ''Ohër'' ali ''Ohri'' in v sodobnih grščini ''Ochrida'' (χρίδα, χρίδα) in ''Achrida'' (Αχρίδα). == Zgodovina == <div style="float:right;">[[File:Ausgrabungsstätte Plaošnik - Altstadt von Ohrid.jpg|right|thumb|Ruševine antičnega Lychnidosa]]</div> {{Quote box |width=23em |align=style="float:right |bgcolor=#B0D4DE |title=Zgodovinska dejstva |fontsize=85% |quote=<poem> [[Iliri]] (Enchele, Dassaretii) –3. st. pr. n. št. [[Rimska republika]] 3. stoletje pr. n. št.–27 pr. n. št [[Rimsko cesarstvo]] 27 pr. n. št. – 395 [[Bizantinsko cesarstvo]] 395–842 [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] 842–1018 [[Bizantinsko cesarstvo]] 1018–1083 [[Bohemond I. Antiohijski]] 1083–1085 [[Bizantinsko cesarstvo]] 1085–1203 [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] 1203–1208 [[Strez]] 1208–1214 [[Epirski despotat|Epir]] in [[Solunsko cesarstvo|Solun]] 1214–1230 [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] 1230–1263 [[Bizantinsko cesarstvo]] ~1250–1334 [[Srbsko cesarstvo]] 1334 - ~1336 [[Družina Gropa]] ~1336 – ??? [[Gospodstvo Prilep]] ??? – ~1373 [[Družina Gropa]] ~1373–1395 [[Osmansko cesarstvo]] 1395–1912 [[Kraljevina Srbija]] 1912–1915 [[Kraljevina Bolgarija]] 1915–1918 [[Kraljevina Jugoslavija]] 1918–1941 [[Kraljevina Bolgarija]] 1941–1944 [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] 1944–1991 [[Republika Makedonija|Makedonija]]/[[Severna Makedonija]] 1991–danes </poem> }} === Antika === Najstarejši prebivalci najširšega območja Ohridskega jezera so bili [[Ilirija (država)|ilirsko]] pleme [[Enhelejci]]<ref>[https://books.google.com/books?id=6GO3qtZGcRcC&pg=PA537&dq=Lychnidos+Enchelei&hl=bg#v=onepage&q=Lychnidos%20Enchelei&f=false Aufstieg und Niedergang der römischen Welt: Geschichte und Kultur Roms im Spiegel der neueren Forschung, Hildegard Temporini, Wolfgang Haase, Walter de Gruyter, 1983], {{ISBN|3-11-009525-4}}, p. 537</ref> in [[Dasareti]], [[Antična Grčija|staro grško]] pleme, ki je temeljilo na vzhodu regije Lynkestis. Po nedavnih izkopavanjih je bilo mesto naseljeno že v času kralja [[Filip II. Makedonski|Filipa II. Makedonskega]]<ref name="recent">{{navedi splet |url = http://www.culture.in.mk/story.asp?id=12676 |title = Culture&nbsp;— Republic of Macedonia |publisher = culture.in.mk |access-date = 13 October 2008 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202033839/http://www.culture.in.mk/story.asp?id=12676 |archive-date = 2 December 2008 |df = dmy-all}}</ref>, medtem, ko je [[Samuelova trdnjava, Ohrid|Samuelova trdnjava]] stala že prej in sicer v 4. stoletju pr. n. št. V času rimskih osvajanj, proti koncu 3. in začetku 2. stoletja pr. n. št., so bili omenjeni Dasareti in regija Dasaretija ter starodavno grško mesto Lychnidos ([[Grščina|grško]]: υχνιδός). Obstoj starodavnega grškega mesta ''Lychnidos'' je povezan z [[Grška mitologija|grškim mitom]] o [[Fenicija|feničanskem]] princu [[Kadmos]]u, ki je bil izgnan iz [[Tebe, Grčija|Teb]], v [[Beocija|Beociji]] ter pobegnil v [[Enhelejci|Enhelejo]] in ustanovil mesto Lychnidos na obali današnjega Ohridskega jezera. Ohridsko jezero, starogrško ''Lacus Lychnitis'' (grško ''Λυχνίτις''), katerega modra in izjemno čista voda je jezeru v antiki dala grško ime, se je v srednjem veku občasno še vedno tako imenovalo. Ohrid je bil ob [[Via Egnatia]], ki je z jadranskim pristaniščem ''Dyrrachionom'' (današnji [[Drač]]) povezovala [[Konstantinopel]]. Arheološka izkopavanja (npr. Polikonška bazilika iz 5. stoletja) dokazujejo zgodnje sprejetje krščanstva na tem območju. Škofi iz Lychnidosa so sodelovali v več [[Ekumensko gibanje|ekumenskih]] svetih. === Srednji vek === [[File:Plaoshnikmosaic.JPG|thumb|left|Talni mozaik v polikonhalni baziliki.]] <div style="float:right;">[[File:Ohrid annunciation icon.jpg|thumb|''Oznanjenje'' iz Ohrida, ena najbolj občudovanih ikon paleološkega manierizma iz cerkve sv. Klimenta.]]</div> [[File:Battle of Ohrid.png|thumb|right|220px|Bitka pri Ohridu leta 1464, kjer je albanski vladar Skenderbeg premagal Osmane]] Južni Slovani so na to območje začeli prihajati v 6. stoletju našega štetja. Do začetka 7. stoletja ga je koloniziralo slovansko pleme, znano kot [[Berziti]]. Bolgarija je mesto osvojila okrog leta 840.<ref>Dimitar Bechev, ''Historical Dictionary of the Republic of Macedonia'',Historical Dictionaries of Europe, Scarecrow Press, 2009, {{ISBN|0810862956}}, p. xx.</ref> Ime Ohrid se je prvič pojavilo leta 879. Ohridska literarna šola, ki jo je leta 886 ustanovil [[Kliment Ohridski]], je postala eno od dveh glavnih kulturnih središč [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]]. Med letoma 990 in 1015 je bil Ohrid prestolnica in trdnjava Bolgarskega cesarstva. Od leta 990 do 1018 je bil Ohrid tudi sedež bolgarskega patriarhata.<ref>Paul Robert Magocsi, ''Historical Atlas of Central Europe'', (University of Washington Press, 2002), 10.</ref> Po bizantinski ponovni osvojitvi mesta leta 1018 s strani [[Bazilij II.|Bazilija II.]] je bil bolgarski patriarhat znižan na ohridsko nadškofijo in pod oblastjo ekumenskega patriarha iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Višja duhovščina je bila po letu 1018 skoraj vedno grška, tudi v obdobju osmanske prevlade, vse do ukinitve nadškofije leta 1767. V začetku 16. stoletja je nadškofija dosegla svoj vrhunec, ko je podredila [[Sofija|sofijsko]], [[Vidin|vidinsko]], [[Vlaška|vlaško]] in [[Moldavija|moldavsko]] eparhijo, del nekdanje srednjeveške srbske Pećke patriarhije (vključno s samim [[Pećka patriarhija|Pećkim patriarhalnim samostanom]]) in celo pravoslavna okrožja Italije ([[Apulija]], [[Kalabrija]] in [[Sicilija]]), Benečije in Dalmacije. Ohrid je bil kot škofovsko mesto kulturno središče velikega pomena za Balkan. Skoraj vse ohranjene cerkve so zgradili Bizantinci in Bolgari, ostale pa segajo v kratek čas srbske oblasti v poznem srednjem veku.<ref>UNESCO World heritage site for World heritage travellers, [http://www.worldheritagesite.org/sites/ohrid.html Ohrid region.]</ref> [[Bohemond I. Antiohijski]], ki je vodil normansko vojsko iz južne Italije, je mesto zavzel leta 1083. Bizantinci so ga ponovno osvojili leta 1085. V 13. in 14. stoletju je mesto zamenjalo lastnika Epirskega despotata, Bolgarskega, Bizantinskega in Srbskega cesarstva ter kot albanski vladarji. Sredi 13. stoletja je bil Ohrid eno od mest, ki mu je vladal Pal Gropa, član albanske plemiške družine Gropa.<ref>{{navedi splet|url=http://www.etd.ceu.hu/2009/mphlae01.pdf|title=Regnum Albaniae and the Papal Curia|last=Lala|first=Etleva|author2=Gerhard Jaritz|year=2008|publisher=Central European University|page=59|access-date=3 February 2011|archive-date=2022-10-09|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.etd.ceu.hu/2009/mphlae01.pdf|url-status=dead}}</ref> V besedilu cesarja [[Ivan VI. Kantakuzen|Ivana VI. Kantakuzena]] so omenjeni nomadski Albanci, prisotni v okolici Ohrida okoli leta 1328.<ref>http://albanianhistory.net/1328_Cantacuzene/index.html, “''While the emperor was spending about eight days in Achrida (Ohrid), the Albanian nomads living in the region of Deabolis (Devoll) appeared before him, as well as those from Koloneia (Kolonja) and those from the vicinity of Ohrid.''” This meeting was estimated to have taken place at around February 1328</ref> Leta 1334 je mesto zavzel [[Štefan Dušan]] in ga vključil v [[Srbsko cesarstvo]].<ref name="Dobson2000">{{navedi knjigo|last=Dobson|first=Richard Barrie|title=Encyclopedia of the Middle Ages|url=https://books.google.com/books?id=om4olQhrE84C&pg=PA1044|access-date=19 April 2011|year=2000|publisher=Editions du Cerf|isbn=978-1-57958-282-1|page=1044}}</ref> Po Dušanovi smrti je mesto prešlo pod nadzor Andreja Grope, po njegovi smrti pa ga je [[kraljevič Marko|princ Marko]] vključil v Prilepsko kraljestvo.<ref name="Soulis1984">{{navedi knjigo|last=Soulis|first=George Christos|title=The Serbs and Byzantium during the reign of Tsar Stephen Dušan (1331-1355) and his successors|url=https://books.google.com/books?id=NXFpAAAAMAAJ&q=%22andrew+gropa%22|access-date=16 April 2011|year=1984|publisher=Dumbarton Oaks Library and Collection|isbn=978-0-88402-137-7|page=142}}</ref> V zgodnjih 1370-ih je Marko izgubil Ohrid v korist Pala II. Grope, drugega člana družine Gropa, in ga leta 1375 neuspešno poskušal ponovno zavzeti z osmansko pomočjo. Leta 1395 so Osmani pod [[Bajazid I.|Bajazidom I.]] zavzeli mesto, ki je postalo sedež novoustanovljenega Ohridskega sandžaka. Nekaj časa po tem, ko je [[Skenderbeg]] osvobodil Krujo, da bi začel svoj upor, so njegove čete - v sodelovanju z Gjergjem Arianitijem in Zaharijem Gropo (iz lokalne albanske plemiške družine Gropa) - osvobodile Ohrid in grad Svetigrad.<ref>{{navedi knjigo |last1=Dervishi |first1=Nebi |title=Etnokultura e Fushëgropës së Ohrit |date=2005 |publisher=Çabej |location=Tetovo |page=86 |access-date=24 October 2021|url=https://www.botimpex.com/index.php?p=liber&l=4042}}</ref> Med 14. in 15. septembrom 1464 je 12.000 albanskih vojakov lige Lezhë in 1.000 vojakov [[Beneška republika|Beneške republike]] v bitki pri Ohridu premagalo 14.000 osmanskih vojakov blizu mesta, ki se je končalo z zmago Albancev nad Osmani. Ko se je [[Mehmed II. Osvajalec]] po svojih akcijah proti Gjergju Kastriotiju Skenderbegu leta 1466 vrnil iz Albanije, je odstavil ohridskega nadškofa Doroteja in ga skupaj z njegovimi pisarji, bojarji in precejšnjim številom meščanov Ohrida izgnal v Carigrad, verjetno zaradi njihove protiosmanske dejavnosti med Skenderbegovim uporom, ko so številni državljani Ohrida, vključno z Dorotejem in njegovo duhovščino, podprli Skenderbega in njegov boj.<ref>{{Citation |last=Shukarova |first=Aneta |author2= Mitko B. Panov|author3=Dragi Georgiev|author4=Krste Bitovski|author5=Academician Ivan Katardžiev|author-link5=|author6=Vanche Stojchev|author7= Novica Veljanovski|author8=Todor Chepreganov |editor=Todor Chepreganov |title= History of the Macedonian People |url=https://www.scribd.com/doc/66035878/History-of-The-Macedonian-People-ed-Todor-Chepreganov-Institute-of-National-History-Skopje-2008 |access-date= 26 December 2011|year= 2008 |publisher= Institute of National History |location= Skopje |isbn=978-9989-159-24-4 |oclc=276645834 |page=133 |quote= deportacija ohridskega nadškofa Doroteja v Istanbul leta 1466, skupaj z drugimi uradniki in boljarji, ki so bili verjetno izseljeni zaradi svojih protiotomanskih dejanj med Skender-begovim uporom.}}</ref> === Osmansko obdobje === V 16. stoletju se je Ohrid nahajal v ohridskem sandžaku. Ohridski sandžak je v letih 1529-1536 štel 33.271 gospodinjstev (32.648 kristjanov in 623 muslimanov), 1331 vdov in 3392 neporočenih samcev. Bilo je 859 naselij in 10 mest, s povprečno 28,7 hiše na naselje. Sam Ohrid je imel 337 krščanskih družin, 44 neporočenih samskih, 12 vdovskih in 93 muslimanskih družin. Leta 1583 je bil ohridski sandžak sestavljen iz več ''[[kaza|kaz]]'', vključno z ohridsko kazo, ki so jo nato sestavljale [[nahija|nahije]]; Osmanski ''[[Defter]]'' (vrsta davčnega registra in zemljiškega katastra) beleži v Ohridski nahiji 2920 krščanskih domov, 627 neporočenih samskih in 465 muslimanskih družin v skupno 107 naseljih.<ref>{{navedi knjigo |last1=Dervishi |first1=Nebi |title=Etnokultura e Fushëgropës së Ohrit |date=2005 |publisher=Çabej |location=Tetovo |pages=113–114 |access-date=24 October 2021|url=https://www.botimpex.com/index.php?p=liber&l=4042}}</ref> Krščansko prebivalstvo se je v prvih stoletjih osmanske vladavine zmanjšalo. Leta 1664 je bilo samo 142 krščanskih hiš. Razmere so se spremenile v 18. stoletju, ko je Ohrid postal pomembno trgovsko središče na glavni trgovski poti [[Via Egnatia]]. Ob koncu tega stoletja je imel okoli pet tisoč prebivalcev. Proti koncu 18. stoletja in v začetku 19. stoletja je bila ohridska regija, tako kot drugi deli evropske Turčije, žarišče nemirov. V 19. stoletju je regija Ohrid postala del Skadarskega pašaluka, ki mu je vladala družina Bušati.<ref name="Iseni2008">{{navedi knjigo|last=Iseni|first=Bashkim|title=La Question Nationale En Europe Du Sud-Est: Genese, Emergence Et Developpement de L'Identite Nationale Albanaise Au Kosovo Et En Macedoine|url=https://books.google.com/books?id=gAdlqwCm_9sC&pg=PA120|access-date=23 December 2010|year=2008|publisher=Peter Lang|isbn=978-3-03911-320-0|page=120}}</ref> Potem ko je krščansko prebivalstvo ohridske škofije leta 1874 na plebiscitu glasovalo z veliko večino za pridružitev bolgarskemu eksarhatu (97 %), je eksarhat dobil nadzor nad tem območjem.<ref>[http://www.promacedonia.org/pp_ht/pp_ht_4.html Църква и църковен живот в Македония, Петър Петров, Христо Темелски, Македонски Научен Институт, София, 2003 г.]</ref> === Sodobnost === [[File:Robevihouse.JPG|thumb|right|Hiša premožne družine Robevi.]] Pred letom 1912 je bil Ohrid mestno središče, omejeno na sandžak Manastir v vilajetu Manastir (današnja [[Bitola]]). Mesto je ostalo pod osmansko oblastjo do 29. novembra 1912, ko je srbska vojska med [[balkanske vojne|balkanskimi vojnami]] prevzela nadzor nad mestom in ga pozneje postavila za glavno mesto okrožja Ohrid. V Ohridu so srbske sile ubile 150 Bolgarov in 500 ljudi, sestavljenih iz Albancev in Turkov.<ref name="Kramer138">{{navedi knjigo|last=Kramer|first=Alan|title=Dynamic of destruction: Culture and Mass killing in the First World War|year=2008|publisher=Oxford University Press|isbn=9780191580116|url=https://books.google.com/books?id=6Gbgs1XFKTcC&q=albanians|pages=138}}</ref> Septembra 1913 so se lokalni albanski in probolgarski voditelji Notranje makedonske revolucionarne organizacije uprli Kraljevini Srbiji. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] ga je med letoma 1915 in 1918 zasedla [[Kraljevina Bolgarija]]. V obdobju Kraljevine Jugoslavije je bil Ohrid še naprej samostojen okraj (''Охридского округа'') (1918-1922), nato je postal del Bitolske oblasti (1920-1929), od 1929 do 1941 pa je bil Ohrid del Vardarske banovine. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] med letoma 1941 in 1944 ga je ponovno zasedla Bolgarija. Od časov SFR Jugoslavije je Ohrid občinski sedež občine Ohrid (''Општина Охрид''). Od leta 1991 je bilo mesto del Republike Makedonije (danes Severna Makedonija). 20. novembra 1993 je Avioimpex Flight 110 strmoglavil blizu Ohrida, pri čemer je umrlo vseh 116 ljudi na krovu. To je najsmrtonosnejša letalska nesreča v Severni Makedoniji.<ref>{{navedi splet|url=https://aviation-safety.net/database/record.php?id=19931120-1|title=ASN Aircraft accident Yakovlev Yak-42D RA-42390 Ohrid Airport (OHD)|last=Ranter|first=Harro|website=aviation-safety.net|access-date=2019-10-25}}</ref> == Geografija == Ohrid leži v jugozahodnem delu Severne Makedonije, na obali Ohridskega jezera, na nadmorski višini 695 metrov. Ima toplo poletno sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Csb''), ki meji na oceansko podnebje (''Cfb''), umirjeno zaradi nadmorske višine, saj je povprečna temperatura najtoplejšega meseca malo nad 22&nbsp;°C in vsak poletni mesec prejme manj kot 40 milimetrov padavin. Najhladnejši mesec je januar s povprečno temperaturo 2,5&nbsp;°C ali v razponu med 6,2&nbsp;°C in −1,5&nbsp;°C. Najtoplejši mesec je avgust s povprečnim razponom od 27,7&nbsp;°C do 14,2&nbsp;°C. Najbolj deževen mesec je november, v povprečju pade 90,5&nbsp;mm dežja. Poletni meseci junij, julij in avgust prejmejo najmanj dežja, okoli 30&nbsp;mm. Absolutna najnižja temperatura je −17,8&nbsp;°C in najvišja 38,5&nbsp;°C. == Demografija == Po popisu leta 2002 ima mesto Ohrid 42.033 prebivalcev, etnična sestava pa je bila naslednja:<ref name="Statistical Office">[http://www.stat.gov.mk/Publikacii/knigaX.pdf Macedonian census, language and religion]</ref> * Makedonci, 33.791 (80,4 %) * Albanci, 2959 (7,0 %) * Turki, 2256 (5,4 %) * drugi, 3027 (7,2 %) Med maternimi jeziki prebivalcev mesta so naslednji: * makedonščina, 34.910 (83,1 %) * albanščina, 3957 (9,4 %) * turščina, 2226 (5,3 %) * drugi, 1017 (2,4 %) Verska sestava mesta je bila naslednja: * pravoslavni kristjani, 33.987 (80,9 %) * muslimani, 7599 (18,1 %) * drugi 447 (1,1 %) Najstarejši prebivalci Ohrida je nekaj družin, ki živijo v soseski Varoš.[43] Drugi Makedonci so se naselili v Ohridu in izvirajo iz vasi regij Kosel, Struga, Drimkol, Debarca, Malesija in Kičevo ter drugih območij južne Makedonije. Leta 1949 so se v Ohrid naselile dodatne družine iz Egejske Makedonije. Prisotnost turške skupnosti sega v čas njihove naselitve v Ohridu v letih 1451–81. Vsi Turki iz vasi Peštani so se po prodaji posesti in zemlje do leta 1920 preselili v Ohrid in danes je teh nekaj družin znanih kot ''Peştanlı''.<ref name="Wrocławski74">{{navedi knjigo|last=Wrocławski|first=Krzysztof|title=Македонскиот народен раскажувач Димо Стенкоски|year=1979|publisher=Институт за фолклор|url=https://books.google.com/books?id=a2_YAAAAMAAJ&q=%D0%90%D0%BB%D0%B1%D0%B0%D0%BD%D1%86%D0%B8+|pages=74}} "Денеска во Охридско живеат неколку турски семејства познати како Пештанлии. Тие се, имено, преселници од селото. По 1920 год. нема во Пештани „Турци" староседелци. Напуштајќи го селото, муслиманите ги продале куќите и полињата."</ref> Albanci v Ohridu izvirajo iz albanskih vasi, ki so na zahodnem in južnem delu Ohridskega jezera. V Ohridu je precej poturčenih Albancev, ki izvirajo iz mest [[Elbasan]], [[Drač]] in [[Ulcinj]]. Pravoslavni Albanci so prav tako prisotni in naseljeni v Ohridu v drugi polovici 19. stoletja in izvirajo iz Pogradca, Lina, Çërravë in Peshkëpija. Lokalno romsko prebivalstvo v Ohridu izvira iz Podgradca in govori južnotoško albansko narečje. V zadnjih desetletjih 20. stoletja se je nekaj albansko govorečih muslimanskih Romov iz vasi Krani in Nakolec preselilo v Ohrid.<ref name="Sugarman910">{{navedi knjigo|last=Sugarman|first=Jane|title=Engendering song: Singing and subjectivity at Prespa Albanian weddings|year=1997|publisher=University of Chicago Press|isbn=9780226779720|url=https://books.google.com/books?id=x41vWj_ESu8C&q=Roma&pg=PR9|pages=9–10}}</ref> Albanofoni ohridski Romi so se v jugoslovanskih popisih v glavnem izjavljali za Albance. Ker so se napetosti med Albanci in državo povečevale glede števila v zvezi z velikostjo skupnosti in družbenopolitičnimi pravicami, je postala romska identiteta od 1990-ih dalje politizirana in izpodbijana. Ohridski albansko govoreči Romi so zavračali identifikacijo kot Albanci, saj so to videli kot rezultat albanizacije (ali da bi jih imenovali Cigani) in se s spodbudo makedonskih krogov zdaj imenujejo Egipčani, katerih predniki so se izselili iz Egipta pred mnogimi stoletji. V Ohridu prebivajo turško govoreči Romi, ki so se v obdobju Jugoslavije izjavljali predvsem kot Turki, medtem ko se znotraj neodvisne Makedonije opredeljujejo za Egipčane.<ref name="Duijzings195200203218">{{navedi knjigo|last=Duijzings|first=Ger|chapter=The Making of Egyptians in Kosovo and Macedonia|editor1-last=Govers|editor1-first=Cora|editor2-last=Vermeulen|editor2-first=Hans|title=The politics of ethnic consciousness|year=1997|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=9781349646739|chapter-url=https://books.google.com/books?id=zJsYDAAAQBAJ&q=ohrid+egyptians+albanian&pg=PA194|pages=195, 200–203, 218}}</ref> Najzgodnejša prisotnost Aromunskega prebivalstva v Ohridu sega v leto 1778 in je prispelo iz Voskopojë, drugi iz Kavajë (konec 18. stoletja), iz regije Myzeqe, Elbasana, Llëngë in regije Mokër (sredina 19. stoletja) ter tudi iz Gorne Belice in Malovišta ( konec 19. stoletja). Velik del ohridskega aromunskega prebivalstva se je izselil v Trst, Odeso in Bukarešto. === Demografska zgodovina === Leta 1889 je imelo mesto po francoski raziskavi 2500-3000 hiš in približno 12.000 posameznikov, od tega 2/3 Makedoncev in Vlahov, ostala 1/3 pa albansko govorečih muslimanov z 20-25 slovansko govorečimi grškimi družinami.<ref>G. A. Mano, Résumé géographique de la Grèce et de la Turquie d’Europe, «Collection des Résumés géographiques», Paris 1826, t. 5, p. 545.</ref> Po statističnih podatkih, ki jih je leta 1900 zbral Vasil Kančov, je mesto Ohrid naseljevalo 8000 Makedoncev, 5000 Turkov, 500 muslimanskih Albancev, 300 krščanskih Albancev, 460 Vlahov in 600 Romov.<ref>Vasil Kanchov (1900). ''[http://www.promacedonia.org/vk/vk_2_39.htm Macedonia: Ethnography and Statistics]''. Sofia. p. 252.</ref> Leta 1903 je Kartografsko društvo iz Sofije registriralo 8893 gospodinjstev albanske ali vlaške narodnosti v ohridski Kazi; vendar so bile napake v zvezi s samim mestom Ohrid. V Ohridu naj bi bilo registriranih 2610 gospodinjstev, toda po nadaljnji analizi teh dokumentov, ki so jo opravili Derviši in sodelavci, je bilo ugotovljeno, da je imelo mesto dejansko 3700 gospodinjstev; bilo je 2100 albanskih muslimanskih gospodinjstev, 150 albanskih krščanskih, 900 bolgarskih, 300 vlaških, 210 srbskih in 39 grških. Tudi Kartografsko društvo v Sofiji je številne vasi – ki so bile dejansko v celoti ali večinoma naseljene z Albanci (tako kristjani kot muslimani) – napačno registriralo kot bolgarske. 14 vasi je bilo registriranih kot albanskih z 991 gospodinjstvi, vendar je nadaljnja preiskava Dervišija razkrila, da je številka dejansko 2400. Ohridska Kaza je torej imela s temi popravki 5336 albanskih gospodinjstev, 4347 slovanskih gospodinjstev, 1549 mešanih gospodinjstev in 125 vlaških gospodinjstev, ki so bila v glavnem razpršena v dveh vaseh. Do konca osmanske vladavine je sama ohridska Kaza štela 38.000 albanskih prebivalcev in 36.500 nealbancev (Makedoncev, Srbov, Vlahov in pravoslavnih Albancev, ki so priznavali eksarha in so bili zato uvrščeni med Bolgare) prebivalcev, kot kažejo statistični podatki, zbrani iz Osmanske oblasti.<ref>{{navedi knjigo |last1=Dervishi |first1=Nebi |title=Etnokultura e Fushëgropës së Ohrit |date=2005 |publisher=Çabej |location=Tetovo |pages=173–174 |access-date=24 October 2021 |url=https://www.botimpex.com/index.php?p=liber&l=4042}}</ref> {{wide image|Panorama of Ohrid.jpg|1000px|Panorama Ohrida}} == Znamenitosti == [[File:Iglesia de San Pantaleón, Ohrid, Macedonia, 2014-04-17, DD 35 HDR.jpg|thumbnail|right|Cerkev sv. Klimenta in sv. Pantelejmona v Ohridu]] [[File:Sv.Bogorodica Perivlepta-1.jpg|thumbnail|Cerkev Matere božje Perivlepte nasproti galerije ikon]] [[File:St Sophia (Ohrid).jpg|thumbnail|Cerkev svete Sofije, Ohrid]] Obstaja legenda, podprta z opažanji osmanskega popotnika iz 17. stoletja Evlije Čelebija, da je bilo v mejah mesta 365 kapel, ena za vsak dan v letu. Danes je ta številka bistveno manjša. * [[Cerkev sv. Sofije, Ohrid|Cerkev sv. Sofije]] * [[Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona]] * [[Cerkev sv. Janeza v Kaneu]] * Cerkev sv. Jurija * Cerkev sv. Zauma <ref>{{navedi splet|url=http://www.ohrid.org.mk/eng/crkvi/sv_bogorod_z.htm|title=Health care Locations and Information in Ohrid, Europe - ohrid|date=18 November 2017|accessdate=2022-07-13|archive-date=2021-03-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210309000117/http://www.ohrid.org.mk/eng/crkvi/sv_bogorod_z.htm|url-status=dead}}</ref> * Galerija ikon, Ohrid * [[Samostan svetega Nauma]] * Cerkev sv. Petke * Cerkev sv. Štefana * Ostanki bazilik iz zgodnjekrščanskega časa, npr. Bazilika sv. Erazma (4. stoletje) * [[Hiša družine Robevci]], arheološki muzej * Ohridsko antično gledališče * Cerkev sv. Vrači, s freskami iz 14. stoletja. Na sprednji strani bankovca za 1000 denarjev, izdanih v letih 1996 in 2003, je upodobljena ikona iz cerkve iz 14. stoletja.<ref>National Bank of the Republic of Macedonia [https://web.archive.org/web/20080329135028/http://www.nbrm.gov.mk/default-en.asp?ItemID=DE6805545764DF4A8895DE62BFA0151D] Macedonian currency 1996 issue) & 1000 Denars</ref> Poleg tega, da je sveto središče regije, je tudi vir znanja in vseslovanske pismenosti. Obnovljeni samostan v Plaošniku je bil pravzaprav ena najstarejših univerz v zahodnem svetu, ki je nastala pred 10. stoletjem. Ohrid je tudi dom Vile Biljana, ki služi kot uradna rezidenca predsednika Severne Makedonije. == Znane osebnosti == * [[Mišo Juzmeski]] - pisatelj, publicist in fotograf * [[Dragi Stefanija]] - književnik in jezikoslovec ===Pobratena mesta=== Ohrid je pobraten z:<ref>{{navedi splet|title=ПРИЈАТЕЛСКИ И ЗБРАТИМЕНИ ГРАДОВИ - Ohrid.gov.mk|url=https://ohrid.gov.mk/пријателски-и-збратимени-градови/|access-date=2021-09-04|language=mk-MK}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|MNE}} [[Budva]], Črna gora *{{flagicon|CRO}} [[Trogir]], Hrvaška *{{flagicon|PRC}} Dalian, Kitajska *{{flagicon|NED}} [[Katwijk]], Nizozemska *{{flagicon|SRB}} [[Kragujevac]], Srbija<ref name="Kragujevac Twinning">{{navedi splet|url=http://www.kragujevac.rs/Gradovi_prijatelji-59-1|title=Kragujevac Twin Cities|publisher=[[copyright]]2009 Information service of Kragujevac City|access-date=21 February 2009|archive-date=10 March 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100310055617/http://www.kragujevac.rs/Gradovi_prijatelji-59-1|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|ALB}} [[Pogradec]], Albanija *{{flagicon|GRE}} [[Patras]], Grčija *{{flagicon|SVN}} [[Piran]], Slovenija *{{flagicon|BUL}} [[Plovdiv]], Bolgarija *{{flagicon|RUS}} [[Podolsk]], Rusija<ref name="Podolsk twinnings">{{navedi splet|url=https://translate.google.com/translate?sourceid=navclient&hl=en&u=http%3a%2f%2fadmpodolsk.ru%2findex.php%3fcategoryid%3d126|title=Podolsk sister cities|access-date=29 April 2010}}</ref> *{{flagicon|AUS}} Queanbeyan, Avstralija || *{{flagicon|TUR}} Safranbolu, Turčija *{{flagicon|KOR}} Seongnam, Južna Koreja *{{flagicon|BUL}} [[Veliko Tarnovo]], Bolgarija *{{flagicon|CRO}} [[Vinkovci]], Hrvaška *{{flagicon|CAN}} Windsor, Ontario, Kanada *{{flagicon|AUS}} Wollongong, Avstralija *{{flagicon|TUR}} Jalova, Turčija *{{flagicon|UKR}} [[Jalta]], Ukrajina *{{flagicon|SRB}} [[Zemun]], Srbija |} == Glej tudi == *[[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] *[[Ohridsko jezero]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Höfler, Janez |author2=Voje, Ignacij |author3=Puc, Matjaž |year=1991 |title=Svetovna dediščina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: Škocjanske jame, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopočani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid. |publisher=Ljubljana: Mladinska knjiga |isbn=86-11-06445-3 |cobiss=117308 |pages=}} ==Zunanje povezaves== {{wikivoyage|Ohrid}} {{commons category|Ohrid}} * {{official|http://www.ohrid.gov.mk }} * [http://www.visit-ohrid.com/ Visit Ohrid] – A site to book rooms in Ohrid * {{Cite EB1911|wstitle=Ochrida|short=x}} * [https://macedoniafromabove.mk/ohrid/index.htm?language=en/ Ohrid from above - 360° Virtual tour guide ] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Ohrid| ]] 2de376wnkh5gvus0fi6nn5mrxg029z8 6683370 6683368 2026-05-31T15:09:50Z Pinky sl 2932 | footnotes = {{Infobox World Heritage Site|child =yes}} 6683370 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mesto |name = Ohrid |native_name = Охрид |settlement_type = [[Seznam mest v Severni Makedoniji|Mesto]] |nickname = |motto = |image_skyline = |imagesize = |image_caption = Ohrid |image_flag = |image_seal = |image_shield = |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Macedonia |pushpin_map_caption = Lega v Severni Makedoniji |coordinates_region = MK |coordinates_display = inline,title |subdivision_type = [[Država]] |subdivision_name = {{zastava|Severna Makedonija}} |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = |leader_title = Župan |leader_name = Konstantin Georgeski |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |leader_title3 = |leader_name3 = |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |area_total_km2 = 383,93 |population_as_of = 2016 |population_total = 51.560 |population_density_km2 = 142,97 |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=41 |latm=07 |lats=01 |latNS=N |longd=20 |longm=48 |longs=06 |longEW=E |elevation_m = 695 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 6000 |area_code = 389 46 |website = {{URL|www.ohrid.com.mk}} | footnotes = {{Infobox World Heritage Site|child =yes}} }} <div style="float:right;">[[Slika:Ohridview.JPG|thumb|250px|Ohrid]]</div> '''Ohrid''' (makedonsko: Охрид) je mesto v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]], na severovzhodni obali [[Ohridsko jezero|Ohridskega jezera]] in je središče [[Ohridska regija|Ohridske regije]], ter sedež [[Občina Ohrid|istoimenske občine]]. Občino Ohrid sestavlja mesto Ohrid in 28 manjših naselij, skupno število prebivalcev občine je okoli 55.000, mesto Ohrid pa ima okrog 42.033 prebivalcev. Ohrid je največje mesto ob Ohridskem jezeru in [[Seznam mest v Severni Makedoniji|osmo največje v državi]]. Ohrid je nekoč imel 365 cerkva, po eno za vsak dan v letu, ter si tako prislužil imenovanje »Balkanski Jeruzalem«.<ref name="Macedonian Spirit 2004, page 72">"The Mirror of the Macedonian Spirit, Zlate Petrovski, Sašo Talevski, Napredok, 2004, {{ISBN|978-9989-730-38-2}}, page 72: "... and Macedonia in the Cathedral Church St. Sofia in the Macedonian Jerusalem&nbsp;— Ohrid..."</ref><ref>{{navedi knjigo|author1=Biljana Vankovska|author2=Hakan Wiberg|author3=Wiberg Hakan|title=Between Past and Future: Civil-military Relations in the Post-communist Balkans|url=https://books.google.com/books?id=ygb-6afEakIC&pg=PA71|year=2003|publisher=Bloomsbury Academic|isbn=978-1-86064-624-9|page=71}}</ref> Mesto je bogato s slikovitimi hišami in spomeniki, prevladujoča dejavnost v mestu je turizem. Nahaja se jugozahodno od Skopja in zahodno od [[Resen]]a ter [[Bitola|Bitole]]. Mesto leži na dnu Ohridskega polja, na osamljenem [[apnenec|apnenčastem]] hribu (792 m), ki je rtasto zarezan in se visoko dviga nad Ohridskim jezerom (695 m). Po takšnem položaju na hribu (»rid« je makedonski izraz za hrib), je mesto dobilo [[Slovani|slovansko]] ime (»vo rid«, »o hrid«).<ref>Höfler, Janez, Voje, Ignacij, Puc, Matjaž: Svetovna dediščina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: Škocjanske jame, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopočani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid, stran 154</ref> Od leta [[1980]] sta Ohrid in Ohridsko jezero na seznamu [[unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne kulturne dediščine]].<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/99 Natural and Cultural Heritage of the Ohrid region]</ref> == Ime == V antiki je bilo mesto znano pod [[Grščina|grškim]] imenom ''νυχνίς'' (''Lychnis''), ''νυχνιδός'' (''Lychnidos'') in [[Latinščina|latinsko]] ''Lychnidus''<ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0062%3Aalphabetic+letter%3DL%3Aentry+group%3D11%3Aentry%3Dlychnidus-harpers Lychnĭdus], Harry Thurston Peck, ''Harpers Dictionary of Classical Antiquities (1898)'', on Perseus</ref>, kar verjetno pomeni »mesto svetlobe«, dobesedno »dragoceni kamen, ki oddaja svetlobo«<ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dluxni%2Fs λυχνίς], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek-English Lexicon'', on Perseus</ref>, iz ''λύχνος'' (''lychnos''), »svetilka, prenosna luč«.<ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dlu%2Fxnos λύχνος], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek-English Lexicon'', on Perseus</ref> [[Polibij]]evi pisni viri iz 2. stoletja pr. n. št., se nanašajo na mesto kot ''Λυχνίδιον'' - ''Lichnidion''.<ref>Polybius 34.12</ref> Mesto je ostalo je prestolnica [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega Bolgarskega Cesarstva]] v zgodnjem srednjem veku, bizantinski pisci pa so ga pogosto imenovali ''Achrida'' (ρχριδα, Ὄχριδα, Ἄχρις).<ref>Anna Komnene, ''Alexiad'', 13; Cedrenus, ''Synopsis historion'', vol. ii. p. 468, ed. Bonn; John VI Kantakouzenos, ''History'', 2.21.</ref><ref>Evans, Thammy, ''Macedonia'', Bradt Travel Guides, 2012, p.173</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ohrid.com.mk/history/history.asp?ID=380|title=Ohrid Vacation, Travel, Tourism, Visit Ohrid - Official Web Site of the Municipality of Ohrid|website=www.ohrid.com.mk|access-date=23 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20100626071127/http://www.ohrid.com.mk/history/history.asp?ID=380|archive-date=26 June 2010|url-status=dead}}</ref> Od leta 879 se mesto ne navaja več kot ''Lychnidos'', temveč kot Ohrid. V [[Makedonščina|makedonščini]] in drugih [[Južnoslovanski jeziki|južnoslovanskih jezikih]] je ime mesta ''Ohrid'' (Охрид). V [[Albanščina|albanščini]] je mesto znano kot ''Ohër'' ali ''Ohri'' in v sodobnih grščini ''Ochrida'' (χρίδα, χρίδα) in ''Achrida'' (Αχρίδα). == Zgodovina == <div style="float:right;">[[File:Ausgrabungsstätte Plaošnik - Altstadt von Ohrid.jpg|right|thumb|Ruševine antičnega Lychnidosa]]</div> {{Quote box |width=23em |align=style="float:right |bgcolor=#B0D4DE |title=Zgodovinska dejstva |fontsize=85% |quote=<poem> [[Iliri]] (Enchele, Dassaretii) –3. st. pr. n. št. [[Rimska republika]] 3. stoletje pr. n. št.–27 pr. n. št [[Rimsko cesarstvo]] 27 pr. n. št. – 395 [[Bizantinsko cesarstvo]] 395–842 [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] 842–1018 [[Bizantinsko cesarstvo]] 1018–1083 [[Bohemond I. Antiohijski]] 1083–1085 [[Bizantinsko cesarstvo]] 1085–1203 [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] 1203–1208 [[Strez]] 1208–1214 [[Epirski despotat|Epir]] in [[Solunsko cesarstvo|Solun]] 1214–1230 [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] 1230–1263 [[Bizantinsko cesarstvo]] ~1250–1334 [[Srbsko cesarstvo]] 1334 - ~1336 [[Družina Gropa]] ~1336 – ??? [[Gospodstvo Prilep]] ??? – ~1373 [[Družina Gropa]] ~1373–1395 [[Osmansko cesarstvo]] 1395–1912 [[Kraljevina Srbija]] 1912–1915 [[Kraljevina Bolgarija]] 1915–1918 [[Kraljevina Jugoslavija]] 1918–1941 [[Kraljevina Bolgarija]] 1941–1944 [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] 1944–1991 [[Republika Makedonija|Makedonija]]/[[Severna Makedonija]] 1991–danes </poem> }} === Antika === Najstarejši prebivalci najširšega območja Ohridskega jezera so bili [[Ilirija (država)|ilirsko]] pleme [[Enhelejci]]<ref>[https://books.google.com/books?id=6GO3qtZGcRcC&pg=PA537&dq=Lychnidos+Enchelei&hl=bg#v=onepage&q=Lychnidos%20Enchelei&f=false Aufstieg und Niedergang der römischen Welt: Geschichte und Kultur Roms im Spiegel der neueren Forschung, Hildegard Temporini, Wolfgang Haase, Walter de Gruyter, 1983], {{ISBN|3-11-009525-4}}, p. 537</ref> in [[Dasareti]], [[Antična Grčija|staro grško]] pleme, ki je temeljilo na vzhodu regije Lynkestis. Po nedavnih izkopavanjih je bilo mesto naseljeno že v času kralja [[Filip II. Makedonski|Filipa II. Makedonskega]]<ref name="recent">{{navedi splet |url = http://www.culture.in.mk/story.asp?id=12676 |title = Culture&nbsp;— Republic of Macedonia |publisher = culture.in.mk |access-date = 13 October 2008 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202033839/http://www.culture.in.mk/story.asp?id=12676 |archive-date = 2 December 2008 |df = dmy-all}}</ref>, medtem, ko je [[Samuelova trdnjava, Ohrid|Samuelova trdnjava]] stala že prej in sicer v 4. stoletju pr. n. št. V času rimskih osvajanj, proti koncu 3. in začetku 2. stoletja pr. n. št., so bili omenjeni Dasareti in regija Dasaretija ter starodavno grško mesto Lychnidos ([[Grščina|grško]]: υχνιδός). Obstoj starodavnega grškega mesta ''Lychnidos'' je povezan z [[Grška mitologija|grškim mitom]] o [[Fenicija|feničanskem]] princu [[Kadmos]]u, ki je bil izgnan iz [[Tebe, Grčija|Teb]], v [[Beocija|Beociji]] ter pobegnil v [[Enhelejci|Enhelejo]] in ustanovil mesto Lychnidos na obali današnjega Ohridskega jezera. Ohridsko jezero, starogrško ''Lacus Lychnitis'' (grško ''Λυχνίτις''), katerega modra in izjemno čista voda je jezeru v antiki dala grško ime, se je v srednjem veku občasno še vedno tako imenovalo. Ohrid je bil ob [[Via Egnatia]], ki je z jadranskim pristaniščem ''Dyrrachionom'' (današnji [[Drač]]) povezovala [[Konstantinopel]]. Arheološka izkopavanja (npr. Polikonška bazilika iz 5. stoletja) dokazujejo zgodnje sprejetje krščanstva na tem območju. Škofi iz Lychnidosa so sodelovali v več [[Ekumensko gibanje|ekumenskih]] svetih. === Srednji vek === [[File:Plaoshnikmosaic.JPG|thumb|left|Talni mozaik v polikonhalni baziliki.]] <div style="float:right;">[[File:Ohrid annunciation icon.jpg|thumb|''Oznanjenje'' iz Ohrida, ena najbolj občudovanih ikon paleološkega manierizma iz cerkve sv. Klimenta.]]</div> [[File:Battle of Ohrid.png|thumb|right|220px|Bitka pri Ohridu leta 1464, kjer je albanski vladar Skenderbeg premagal Osmane]] Južni Slovani so na to območje začeli prihajati v 6. stoletju našega štetja. Do začetka 7. stoletja ga je koloniziralo slovansko pleme, znano kot [[Berziti]]. Bolgarija je mesto osvojila okrog leta 840.<ref>Dimitar Bechev, ''Historical Dictionary of the Republic of Macedonia'',Historical Dictionaries of Europe, Scarecrow Press, 2009, {{ISBN|0810862956}}, p. xx.</ref> Ime Ohrid se je prvič pojavilo leta 879. Ohridska literarna šola, ki jo je leta 886 ustanovil [[Kliment Ohridski]], je postala eno od dveh glavnih kulturnih središč [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]]. Med letoma 990 in 1015 je bil Ohrid prestolnica in trdnjava Bolgarskega cesarstva. Od leta 990 do 1018 je bil Ohrid tudi sedež bolgarskega patriarhata.<ref>Paul Robert Magocsi, ''Historical Atlas of Central Europe'', (University of Washington Press, 2002), 10.</ref> Po bizantinski ponovni osvojitvi mesta leta 1018 s strani [[Bazilij II.|Bazilija II.]] je bil bolgarski patriarhat znižan na ohridsko nadškofijo in pod oblastjo ekumenskega patriarha iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Višja duhovščina je bila po letu 1018 skoraj vedno grška, tudi v obdobju osmanske prevlade, vse do ukinitve nadškofije leta 1767. V začetku 16. stoletja je nadškofija dosegla svoj vrhunec, ko je podredila [[Sofija|sofijsko]], [[Vidin|vidinsko]], [[Vlaška|vlaško]] in [[Moldavija|moldavsko]] eparhijo, del nekdanje srednjeveške srbske Pećke patriarhije (vključno s samim [[Pećka patriarhija|Pećkim patriarhalnim samostanom]]) in celo pravoslavna okrožja Italije ([[Apulija]], [[Kalabrija]] in [[Sicilija]]), Benečije in Dalmacije. Ohrid je bil kot škofovsko mesto kulturno središče velikega pomena za Balkan. Skoraj vse ohranjene cerkve so zgradili Bizantinci in Bolgari, ostale pa segajo v kratek čas srbske oblasti v poznem srednjem veku.<ref>UNESCO World heritage site for World heritage travellers, [http://www.worldheritagesite.org/sites/ohrid.html Ohrid region.]</ref> [[Bohemond I. Antiohijski]], ki je vodil normansko vojsko iz južne Italije, je mesto zavzel leta 1083. Bizantinci so ga ponovno osvojili leta 1085. V 13. in 14. stoletju je mesto zamenjalo lastnika Epirskega despotata, Bolgarskega, Bizantinskega in Srbskega cesarstva ter kot albanski vladarji. Sredi 13. stoletja je bil Ohrid eno od mest, ki mu je vladal Pal Gropa, član albanske plemiške družine Gropa.<ref>{{navedi splet|url=http://www.etd.ceu.hu/2009/mphlae01.pdf|title=Regnum Albaniae and the Papal Curia|last=Lala|first=Etleva|author2=Gerhard Jaritz|year=2008|publisher=Central European University|page=59|access-date=3 February 2011|archive-date=2022-10-09|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.etd.ceu.hu/2009/mphlae01.pdf|url-status=dead}}</ref> V besedilu cesarja [[Ivan VI. Kantakuzen|Ivana VI. Kantakuzena]] so omenjeni nomadski Albanci, prisotni v okolici Ohrida okoli leta 1328.<ref>http://albanianhistory.net/1328_Cantacuzene/index.html, “''While the emperor was spending about eight days in Achrida (Ohrid), the Albanian nomads living in the region of Deabolis (Devoll) appeared before him, as well as those from Koloneia (Kolonja) and those from the vicinity of Ohrid.''” This meeting was estimated to have taken place at around February 1328</ref> Leta 1334 je mesto zavzel [[Štefan Dušan]] in ga vključil v [[Srbsko cesarstvo]].<ref name="Dobson2000">{{navedi knjigo|last=Dobson|first=Richard Barrie|title=Encyclopedia of the Middle Ages|url=https://books.google.com/books?id=om4olQhrE84C&pg=PA1044|access-date=19 April 2011|year=2000|publisher=Editions du Cerf|isbn=978-1-57958-282-1|page=1044}}</ref> Po Dušanovi smrti je mesto prešlo pod nadzor Andreja Grope, po njegovi smrti pa ga je [[kraljevič Marko|princ Marko]] vključil v Prilepsko kraljestvo.<ref name="Soulis1984">{{navedi knjigo|last=Soulis|first=George Christos|title=The Serbs and Byzantium during the reign of Tsar Stephen Dušan (1331-1355) and his successors|url=https://books.google.com/books?id=NXFpAAAAMAAJ&q=%22andrew+gropa%22|access-date=16 April 2011|year=1984|publisher=Dumbarton Oaks Library and Collection|isbn=978-0-88402-137-7|page=142}}</ref> V zgodnjih 1370-ih je Marko izgubil Ohrid v korist Pala II. Grope, drugega člana družine Gropa, in ga leta 1375 neuspešno poskušal ponovno zavzeti z osmansko pomočjo. Leta 1395 so Osmani pod [[Bajazid I.|Bajazidom I.]] zavzeli mesto, ki je postalo sedež novoustanovljenega Ohridskega sandžaka. Nekaj časa po tem, ko je [[Skenderbeg]] osvobodil Krujo, da bi začel svoj upor, so njegove čete - v sodelovanju z Gjergjem Arianitijem in Zaharijem Gropo (iz lokalne albanske plemiške družine Gropa) - osvobodile Ohrid in grad Svetigrad.<ref>{{navedi knjigo |last1=Dervishi |first1=Nebi |title=Etnokultura e Fushëgropës së Ohrit |date=2005 |publisher=Çabej |location=Tetovo |page=86 |access-date=24 October 2021|url=https://www.botimpex.com/index.php?p=liber&l=4042}}</ref> Med 14. in 15. septembrom 1464 je 12.000 albanskih vojakov lige Lezhë in 1.000 vojakov [[Beneška republika|Beneške republike]] v bitki pri Ohridu premagalo 14.000 osmanskih vojakov blizu mesta, ki se je končalo z zmago Albancev nad Osmani. Ko se je [[Mehmed II. Osvajalec]] po svojih akcijah proti Gjergju Kastriotiju Skenderbegu leta 1466 vrnil iz Albanije, je odstavil ohridskega nadškofa Doroteja in ga skupaj z njegovimi pisarji, bojarji in precejšnjim številom meščanov Ohrida izgnal v Carigrad, verjetno zaradi njihove protiosmanske dejavnosti med Skenderbegovim uporom, ko so številni državljani Ohrida, vključno z Dorotejem in njegovo duhovščino, podprli Skenderbega in njegov boj.<ref>{{Citation |last=Shukarova |first=Aneta |author2= Mitko B. Panov|author3=Dragi Georgiev|author4=Krste Bitovski|author5=Academician Ivan Katardžiev|author-link5=|author6=Vanche Stojchev|author7= Novica Veljanovski|author8=Todor Chepreganov |editor=Todor Chepreganov |title= History of the Macedonian People |url=https://www.scribd.com/doc/66035878/History-of-The-Macedonian-People-ed-Todor-Chepreganov-Institute-of-National-History-Skopje-2008 |access-date= 26 December 2011|year= 2008 |publisher= Institute of National History |location= Skopje |isbn=978-9989-159-24-4 |oclc=276645834 |page=133 |quote= deportacija ohridskega nadškofa Doroteja v Istanbul leta 1466, skupaj z drugimi uradniki in boljarji, ki so bili verjetno izseljeni zaradi svojih protiotomanskih dejanj med Skender-begovim uporom.}}</ref> === Osmansko obdobje === V 16. stoletju se je Ohrid nahajal v ohridskem sandžaku. Ohridski sandžak je v letih 1529-1536 štel 33.271 gospodinjstev (32.648 kristjanov in 623 muslimanov), 1331 vdov in 3392 neporočenih samcev. Bilo je 859 naselij in 10 mest, s povprečno 28,7 hiše na naselje. Sam Ohrid je imel 337 krščanskih družin, 44 neporočenih samskih, 12 vdovskih in 93 muslimanskih družin. Leta 1583 je bil ohridski sandžak sestavljen iz več ''[[kaza|kaz]]'', vključno z ohridsko kazo, ki so jo nato sestavljale [[nahija|nahije]]; Osmanski ''[[Defter]]'' (vrsta davčnega registra in zemljiškega katastra) beleži v Ohridski nahiji 2920 krščanskih domov, 627 neporočenih samskih in 465 muslimanskih družin v skupno 107 naseljih.<ref>{{navedi knjigo |last1=Dervishi |first1=Nebi |title=Etnokultura e Fushëgropës së Ohrit |date=2005 |publisher=Çabej |location=Tetovo |pages=113–114 |access-date=24 October 2021|url=https://www.botimpex.com/index.php?p=liber&l=4042}}</ref> Krščansko prebivalstvo se je v prvih stoletjih osmanske vladavine zmanjšalo. Leta 1664 je bilo samo 142 krščanskih hiš. Razmere so se spremenile v 18. stoletju, ko je Ohrid postal pomembno trgovsko središče na glavni trgovski poti [[Via Egnatia]]. Ob koncu tega stoletja je imel okoli pet tisoč prebivalcev. Proti koncu 18. stoletja in v začetku 19. stoletja je bila ohridska regija, tako kot drugi deli evropske Turčije, žarišče nemirov. V 19. stoletju je regija Ohrid postala del Skadarskega pašaluka, ki mu je vladala družina Bušati.<ref name="Iseni2008">{{navedi knjigo|last=Iseni|first=Bashkim|title=La Question Nationale En Europe Du Sud-Est: Genese, Emergence Et Developpement de L'Identite Nationale Albanaise Au Kosovo Et En Macedoine|url=https://books.google.com/books?id=gAdlqwCm_9sC&pg=PA120|access-date=23 December 2010|year=2008|publisher=Peter Lang|isbn=978-3-03911-320-0|page=120}}</ref> Potem ko je krščansko prebivalstvo ohridske škofije leta 1874 na plebiscitu glasovalo z veliko večino za pridružitev bolgarskemu eksarhatu (97 %), je eksarhat dobil nadzor nad tem območjem.<ref>[http://www.promacedonia.org/pp_ht/pp_ht_4.html Църква и църковен живот в Македония, Петър Петров, Христо Темелски, Македонски Научен Институт, София, 2003 г.]</ref> === Sodobnost === [[File:Robevihouse.JPG|thumb|right|Hiša premožne družine Robevi.]] Pred letom 1912 je bil Ohrid mestno središče, omejeno na sandžak Manastir v vilajetu Manastir (današnja [[Bitola]]). Mesto je ostalo pod osmansko oblastjo do 29. novembra 1912, ko je srbska vojska med [[balkanske vojne|balkanskimi vojnami]] prevzela nadzor nad mestom in ga pozneje postavila za glavno mesto okrožja Ohrid. V Ohridu so srbske sile ubile 150 Bolgarov in 500 ljudi, sestavljenih iz Albancev in Turkov.<ref name="Kramer138">{{navedi knjigo|last=Kramer|first=Alan|title=Dynamic of destruction: Culture and Mass killing in the First World War|year=2008|publisher=Oxford University Press|isbn=9780191580116|url=https://books.google.com/books?id=6Gbgs1XFKTcC&q=albanians|pages=138}}</ref> Septembra 1913 so se lokalni albanski in probolgarski voditelji Notranje makedonske revolucionarne organizacije uprli Kraljevini Srbiji. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] ga je med letoma 1915 in 1918 zasedla [[Kraljevina Bolgarija]]. V obdobju Kraljevine Jugoslavije je bil Ohrid še naprej samostojen okraj (''Охридского округа'') (1918-1922), nato je postal del Bitolske oblasti (1920-1929), od 1929 do 1941 pa je bil Ohrid del Vardarske banovine. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] med letoma 1941 in 1944 ga je ponovno zasedla Bolgarija. Od časov SFR Jugoslavije je Ohrid občinski sedež občine Ohrid (''Општина Охрид''). Od leta 1991 je bilo mesto del Republike Makedonije (danes Severna Makedonija). 20. novembra 1993 je Avioimpex Flight 110 strmoglavil blizu Ohrida, pri čemer je umrlo vseh 116 ljudi na krovu. To je najsmrtonosnejša letalska nesreča v Severni Makedoniji.<ref>{{navedi splet|url=https://aviation-safety.net/database/record.php?id=19931120-1|title=ASN Aircraft accident Yakovlev Yak-42D RA-42390 Ohrid Airport (OHD)|last=Ranter|first=Harro|website=aviation-safety.net|access-date=2019-10-25}}</ref> == Geografija == Ohrid leži v jugozahodnem delu Severne Makedonije, na obali Ohridskega jezera, na nadmorski višini 695 metrov. Ima toplo poletno sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Csb''), ki meji na oceansko podnebje (''Cfb''), umirjeno zaradi nadmorske višine, saj je povprečna temperatura najtoplejšega meseca malo nad 22&nbsp;°C in vsak poletni mesec prejme manj kot 40 milimetrov padavin. Najhladnejši mesec je januar s povprečno temperaturo 2,5&nbsp;°C ali v razponu med 6,2&nbsp;°C in −1,5&nbsp;°C. Najtoplejši mesec je avgust s povprečnim razponom od 27,7&nbsp;°C do 14,2&nbsp;°C. Najbolj deževen mesec je november, v povprečju pade 90,5&nbsp;mm dežja. Poletni meseci junij, julij in avgust prejmejo najmanj dežja, okoli 30&nbsp;mm. Absolutna najnižja temperatura je −17,8&nbsp;°C in najvišja 38,5&nbsp;°C. == Demografija == Po popisu leta 2002 ima mesto Ohrid 42.033 prebivalcev, etnična sestava pa je bila naslednja:<ref name="Statistical Office">[http://www.stat.gov.mk/Publikacii/knigaX.pdf Macedonian census, language and religion]</ref> * Makedonci, 33.791 (80,4 %) * Albanci, 2959 (7,0 %) * Turki, 2256 (5,4 %) * drugi, 3027 (7,2 %) Med maternimi jeziki prebivalcev mesta so naslednji: * makedonščina, 34.910 (83,1 %) * albanščina, 3957 (9,4 %) * turščina, 2226 (5,3 %) * drugi, 1017 (2,4 %) Verska sestava mesta je bila naslednja: * pravoslavni kristjani, 33.987 (80,9 %) * muslimani, 7599 (18,1 %) * drugi 447 (1,1 %) Najstarejši prebivalci Ohrida je nekaj družin, ki živijo v soseski Varoš.[43] Drugi Makedonci so se naselili v Ohridu in izvirajo iz vasi regij Kosel, Struga, Drimkol, Debarca, Malesija in Kičevo ter drugih območij južne Makedonije. Leta 1949 so se v Ohrid naselile dodatne družine iz Egejske Makedonije. Prisotnost turške skupnosti sega v čas njihove naselitve v Ohridu v letih 1451–81. Vsi Turki iz vasi Peštani so se po prodaji posesti in zemlje do leta 1920 preselili v Ohrid in danes je teh nekaj družin znanih kot ''Peştanlı''.<ref name="Wrocławski74">{{navedi knjigo|last=Wrocławski|first=Krzysztof|title=Македонскиот народен раскажувач Димо Стенкоски|year=1979|publisher=Институт за фолклор|url=https://books.google.com/books?id=a2_YAAAAMAAJ&q=%D0%90%D0%BB%D0%B1%D0%B0%D0%BD%D1%86%D0%B8+|pages=74}} "Денеска во Охридско живеат неколку турски семејства познати како Пештанлии. Тие се, имено, преселници од селото. По 1920 год. нема во Пештани „Турци" староседелци. Напуштајќи го селото, муслиманите ги продале куќите и полињата."</ref> Albanci v Ohridu izvirajo iz albanskih vasi, ki so na zahodnem in južnem delu Ohridskega jezera. V Ohridu je precej poturčenih Albancev, ki izvirajo iz mest [[Elbasan]], [[Drač]] in [[Ulcinj]]. Pravoslavni Albanci so prav tako prisotni in naseljeni v Ohridu v drugi polovici 19. stoletja in izvirajo iz Pogradca, Lina, Çërravë in Peshkëpija. Lokalno romsko prebivalstvo v Ohridu izvira iz Podgradca in govori južnotoško albansko narečje. V zadnjih desetletjih 20. stoletja se je nekaj albansko govorečih muslimanskih Romov iz vasi Krani in Nakolec preselilo v Ohrid.<ref name="Sugarman910">{{navedi knjigo|last=Sugarman|first=Jane|title=Engendering song: Singing and subjectivity at Prespa Albanian weddings|year=1997|publisher=University of Chicago Press|isbn=9780226779720|url=https://books.google.com/books?id=x41vWj_ESu8C&q=Roma&pg=PR9|pages=9–10}}</ref> Albanofoni ohridski Romi so se v jugoslovanskih popisih v glavnem izjavljali za Albance. Ker so se napetosti med Albanci in državo povečevale glede števila v zvezi z velikostjo skupnosti in družbenopolitičnimi pravicami, je postala romska identiteta od 1990-ih dalje politizirana in izpodbijana. Ohridski albansko govoreči Romi so zavračali identifikacijo kot Albanci, saj so to videli kot rezultat albanizacije (ali da bi jih imenovali Cigani) in se s spodbudo makedonskih krogov zdaj imenujejo Egipčani, katerih predniki so se izselili iz Egipta pred mnogimi stoletji. V Ohridu prebivajo turško govoreči Romi, ki so se v obdobju Jugoslavije izjavljali predvsem kot Turki, medtem ko se znotraj neodvisne Makedonije opredeljujejo za Egipčane.<ref name="Duijzings195200203218">{{navedi knjigo|last=Duijzings|first=Ger|chapter=The Making of Egyptians in Kosovo and Macedonia|editor1-last=Govers|editor1-first=Cora|editor2-last=Vermeulen|editor2-first=Hans|title=The politics of ethnic consciousness|year=1997|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=9781349646739|chapter-url=https://books.google.com/books?id=zJsYDAAAQBAJ&q=ohrid+egyptians+albanian&pg=PA194|pages=195, 200–203, 218}}</ref> Najzgodnejša prisotnost Aromunskega prebivalstva v Ohridu sega v leto 1778 in je prispelo iz Voskopojë, drugi iz Kavajë (konec 18. stoletja), iz regije Myzeqe, Elbasana, Llëngë in regije Mokër (sredina 19. stoletja) ter tudi iz Gorne Belice in Malovišta ( konec 19. stoletja). Velik del ohridskega aromunskega prebivalstva se je izselil v Trst, Odeso in Bukarešto. === Demografska zgodovina === Leta 1889 je imelo mesto po francoski raziskavi 2500-3000 hiš in približno 12.000 posameznikov, od tega 2/3 Makedoncev in Vlahov, ostala 1/3 pa albansko govorečih muslimanov z 20-25 slovansko govorečimi grškimi družinami.<ref>G. A. Mano, Résumé géographique de la Grèce et de la Turquie d’Europe, «Collection des Résumés géographiques», Paris 1826, t. 5, p. 545.</ref> Po statističnih podatkih, ki jih je leta 1900 zbral Vasil Kančov, je mesto Ohrid naseljevalo 8000 Makedoncev, 5000 Turkov, 500 muslimanskih Albancev, 300 krščanskih Albancev, 460 Vlahov in 600 Romov.<ref>Vasil Kanchov (1900). ''[http://www.promacedonia.org/vk/vk_2_39.htm Macedonia: Ethnography and Statistics]''. Sofia. p. 252.</ref> Leta 1903 je Kartografsko društvo iz Sofije registriralo 8893 gospodinjstev albanske ali vlaške narodnosti v ohridski Kazi; vendar so bile napake v zvezi s samim mestom Ohrid. V Ohridu naj bi bilo registriranih 2610 gospodinjstev, toda po nadaljnji analizi teh dokumentov, ki so jo opravili Derviši in sodelavci, je bilo ugotovljeno, da je imelo mesto dejansko 3700 gospodinjstev; bilo je 2100 albanskih muslimanskih gospodinjstev, 150 albanskih krščanskih, 900 bolgarskih, 300 vlaških, 210 srbskih in 39 grških. Tudi Kartografsko društvo v Sofiji je številne vasi – ki so bile dejansko v celoti ali večinoma naseljene z Albanci (tako kristjani kot muslimani) – napačno registriralo kot bolgarske. 14 vasi je bilo registriranih kot albanskih z 991 gospodinjstvi, vendar je nadaljnja preiskava Dervišija razkrila, da je številka dejansko 2400. Ohridska Kaza je torej imela s temi popravki 5336 albanskih gospodinjstev, 4347 slovanskih gospodinjstev, 1549 mešanih gospodinjstev in 125 vlaških gospodinjstev, ki so bila v glavnem razpršena v dveh vaseh. Do konca osmanske vladavine je sama ohridska Kaza štela 38.000 albanskih prebivalcev in 36.500 nealbancev (Makedoncev, Srbov, Vlahov in pravoslavnih Albancev, ki so priznavali eksarha in so bili zato uvrščeni med Bolgare) prebivalcev, kot kažejo statistični podatki, zbrani iz Osmanske oblasti.<ref>{{navedi knjigo |last1=Dervishi |first1=Nebi |title=Etnokultura e Fushëgropës së Ohrit |date=2005 |publisher=Çabej |location=Tetovo |pages=173–174 |access-date=24 October 2021 |url=https://www.botimpex.com/index.php?p=liber&l=4042}}</ref> {{wide image|Panorama of Ohrid.jpg|1000px|Panorama Ohrida}} == Znamenitosti == [[File:Iglesia de San Pantaleón, Ohrid, Macedonia, 2014-04-17, DD 35 HDR.jpg|thumbnail|right|Cerkev sv. Klimenta in sv. Pantelejmona v Ohridu]] [[File:Sv.Bogorodica Perivlepta-1.jpg|thumbnail|Cerkev Matere božje Perivlepte nasproti galerije ikon]] [[File:St Sophia (Ohrid).jpg|thumbnail|Cerkev svete Sofije, Ohrid]] Obstaja legenda, podprta z opažanji osmanskega popotnika iz 17. stoletja Evlije Čelebija, da je bilo v mejah mesta 365 kapel, ena za vsak dan v letu. Danes je ta številka bistveno manjša. * [[Cerkev sv. Sofije, Ohrid|Cerkev sv. Sofije]] * [[Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona]] * [[Cerkev sv. Janeza v Kaneu]] * Cerkev sv. Jurija * Cerkev sv. Zauma <ref>{{navedi splet|url=http://www.ohrid.org.mk/eng/crkvi/sv_bogorod_z.htm|title=Health care Locations and Information in Ohrid, Europe - ohrid|date=18 November 2017|accessdate=2022-07-13|archive-date=2021-03-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210309000117/http://www.ohrid.org.mk/eng/crkvi/sv_bogorod_z.htm|url-status=dead}}</ref> * Galerija ikon, Ohrid * [[Samostan svetega Nauma]] * Cerkev sv. Petke * Cerkev sv. Štefana * Ostanki bazilik iz zgodnjekrščanskega časa, npr. Bazilika sv. Erazma (4. stoletje) * [[Hiša družine Robevci]], arheološki muzej * Ohridsko antično gledališče * Cerkev sv. Vrači, s freskami iz 14. stoletja. Na sprednji strani bankovca za 1000 denarjev, izdanih v letih 1996 in 2003, je upodobljena ikona iz cerkve iz 14. stoletja.<ref>National Bank of the Republic of Macedonia [https://web.archive.org/web/20080329135028/http://www.nbrm.gov.mk/default-en.asp?ItemID=DE6805545764DF4A8895DE62BFA0151D] Macedonian currency 1996 issue) & 1000 Denars</ref> Poleg tega, da je sveto središče regije, je tudi vir znanja in vseslovanske pismenosti. Obnovljeni samostan v Plaošniku je bil pravzaprav ena najstarejših univerz v zahodnem svetu, ki je nastala pred 10. stoletjem. Ohrid je tudi dom Vile Biljana, ki služi kot uradna rezidenca predsednika Severne Makedonije. == Znane osebnosti == * [[Mišo Juzmeski]] - pisatelj, publicist in fotograf * [[Dragi Stefanija]] - književnik in jezikoslovec ===Pobratena mesta=== Ohrid je pobraten z:<ref>{{navedi splet|title=ПРИЈАТЕЛСКИ И ЗБРАТИМЕНИ ГРАДОВИ - Ohrid.gov.mk|url=https://ohrid.gov.mk/пријателски-и-збратимени-градови/|access-date=2021-09-04|language=mk-MK}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|MNE}} [[Budva]], Črna gora *{{flagicon|CRO}} [[Trogir]], Hrvaška *{{flagicon|PRC}} Dalian, Kitajska *{{flagicon|NED}} [[Katwijk]], Nizozemska *{{flagicon|SRB}} [[Kragujevac]], Srbija<ref name="Kragujevac Twinning">{{navedi splet|url=http://www.kragujevac.rs/Gradovi_prijatelji-59-1|title=Kragujevac Twin Cities|publisher=[[copyright]]2009 Information service of Kragujevac City|access-date=21 February 2009|archive-date=10 March 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100310055617/http://www.kragujevac.rs/Gradovi_prijatelji-59-1|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|ALB}} [[Pogradec]], Albanija *{{flagicon|GRE}} [[Patras]], Grčija *{{flagicon|SVN}} [[Piran]], Slovenija *{{flagicon|BUL}} [[Plovdiv]], Bolgarija *{{flagicon|RUS}} [[Podolsk]], Rusija<ref name="Podolsk twinnings">{{navedi splet|url=https://translate.google.com/translate?sourceid=navclient&hl=en&u=http%3a%2f%2fadmpodolsk.ru%2findex.php%3fcategoryid%3d126|title=Podolsk sister cities|access-date=29 April 2010}}</ref> *{{flagicon|AUS}} Queanbeyan, Avstralija || *{{flagicon|TUR}} Safranbolu, Turčija *{{flagicon|KOR}} Seongnam, Južna Koreja *{{flagicon|BUL}} [[Veliko Tarnovo]], Bolgarija *{{flagicon|CRO}} [[Vinkovci]], Hrvaška *{{flagicon|CAN}} Windsor, Ontario, Kanada *{{flagicon|AUS}} Wollongong, Avstralija *{{flagicon|TUR}} Jalova, Turčija *{{flagicon|UKR}} [[Jalta]], Ukrajina *{{flagicon|SRB}} [[Zemun]], Srbija |} == Glej tudi == *[[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] *[[Ohridsko jezero]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Höfler, Janez |author2=Voje, Ignacij |author3=Puc, Matjaž |year=1991 |title=Svetovna dediščina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: Škocjanske jame, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopočani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid. |publisher=Ljubljana: Mladinska knjiga |isbn=86-11-06445-3 |cobiss=117308 |pages=}} ==Zunanje povezaves== {{wikivoyage|Ohrid}} {{commons category|Ohrid}} * {{official|http://www.ohrid.gov.mk }} * [http://www.visit-ohrid.com/ Visit Ohrid] – A site to book rooms in Ohrid * {{Cite EB1911|wstitle=Ochrida|short=x}} * [https://macedoniafromabove.mk/ohrid/index.htm?language=en/ Ohrid from above - 360° Virtual tour guide ] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Ohrid| ]] 4l7yhdys8qjmq3u9vn52wyed1qatfn6 Das Lied von der Erde 0 141997 6683430 4763303 2026-05-31T16:52:28Z Ljuba24b 92351 dp, np 6683430 wikitext text/x-wiki {{italic title}} '''''Das Lied von der Erde''''' (''Pesem o [[Zemlja|Zemlji]]'') je vokalno-simfonično delo [[seznam avstrijskih skladateljev|avstrijskega skladatelja]] [[Gustav Mahler|Gustava Mahlerja]]. Skladba je sestavljena iz šestih [[stavek (glasba)|stavkov]], vsak posamezen stavek pa predstavlja samostojno pesem. Skladatelj je delo na platnici [[partitura|partiture]] opisal kot »''Eine Symphonie für eine Tenor- und eine Alt- (oder Bariton-) Stimme und Orchester (nach Hans Bethges »Die chinesische Flöte«)''« ('Simfonija za en tenor in en alt (ali bariton) glas in orkester (po »Kitajski flavti« Hansa Bethgeja)'); delo je bilo izdano jeseni leta [[1907]]. ''Okviren čas trajanja: 64 minut''. == Okoliščine nastanka == Mahler je v letu 1907 doživljal težke udarce usode. Za [[davica|davico]] mu je umrla štiriletna hči Marija, izkazalo se je, da trpi za [[angina pectoris|angino pectoris]], zaradi katere je štiri leta kasneje umrl, po vrsti intrig pa je moral zapustiti mesto intendanta [[Dunajske opera|dunajske opere]]. Prijatelju dirigentu [[Bruno Walter|Brunu Walterju]] je pisal: »Naenkrat sem izgubil vse, kar sem mislil, da sem dosegel, in ponovno sem moral shoditi kot novorojenček«. V tem duševnem stanju je Mahlerjevo pozornost pritegnila knjiga klasične [[Kitajska|kitajske]] poezije z naslovom ''Die Chinesische Flöte'', (Kitajska flavta), ki jo je po francoski izdaji prevedel [[Hans Bethge]]. Podobe zemeljske lepote in minljivosti, ki so jih v davnih stoletjih ujeli v verze veliki kitajski pesniki, so Mahlerja očarale. Izbral je sedem pesmi (dve je uporabil v zadnjem stavku), in leta 1908 napisal zadnjo med svojimi »pesemskimi [[simfonija]]mi«, Pesem o zemlji za [[alt]] in [[tenor]]. V strahu pred »[[prekletstvo devete simfonije|prekletstvom devete]] - bal se je, da bi bila deveta simfonija njegova zadnja, kot se je to zgodilo [[Ludwig van Beethoven|Beethovnu]], [[Franz Schubert|Schubertu]], [[Anton Bruckner|Brucknerju]] in [[Antonín Leopold Dvořák|Dvořáku]] – Mahler skladbe ni hotel imenovati simfonija. (»Prekletstvo devete« ga je kljub vsemu zadelo, saj je utegnil dokončati le prvi stavek svoje [[Simfonija št. 10 (Mahler)|Desete simfonije]].) Pesem o zemlji je prva dosledna združitev simfonične oblike in pesemskega cikla v glasbeni literaturi. Delo je 20. novembra 1911, že po Mahlerjevi smrti, v [[München|Münchnu]] [[krstna izvedba|prvič izvedel]] Bruno Walter. == Zgradba == # ''[[#1. stavek|Das Trinklied vom Jammer der Erde]]'' (Li-Tai-Po, Zdravica o tugi) # ''[[#2. stavek|Der Einsame im Herbst]]'' (Čang-Tsi, Osamljena v jeseni) # ''[[#3. stavek|Von der Jugend]]'' (Li-Tai Po, Paviljon iz porcelana) # ''[[#4. stavek|Von der Schönheit]]'' (Li-Tai-Po, Ob bregu) # ''[[#5. stavek|Der Trunkene im Frühling]]'' (Li-Tai-Po, Pivec v pomladi) # ''[[#6. stavek|Der Abschied]]'' ([[Mong-Kao-Jen]], V pričakovanju prijatelja; in Vang-Vei, Slovo prijateljevo) === 1. stavek === Prvi stavek je napitnica zemeljski bedi po znameniti pesmi največjega kitajskega pesnika [[Li Tai Po]]-ja (pesnik je ljubil [[vino]] in je storil poetično, mokro smrt: v mesečini se je pijan vozil s čolnom po ribniku na vrtu cesarske palače in utonil, ko je hotel zgrabiti odsev [[mesec]]a na vodni gladini). V pesmi se prepletata globoka žalost in [[alkoholizem|pijanska]] vznesenost. [[Refren]] ''Dunkel ist das Leben, ist der Tod'' (mračno je življenje in mračna smrt) se ponovi vsakokrat pol tona više in glas dobi ostro, nenaravno [[falzet]]no [[alikvotni ton|barvo]], ki se morda zgleduje po zvoku [[pekinška opera|pekinške opere]]. === 2. stavek === Drugi stavek je spevnejši in [[komorna glasba|komorno]] ubran, pesem samotnega v jeseni spremljajo rahli tremoli v [[godala|godalih]] in pridušena [[pihala]]. === 3. stavek === Tretji stavek v [[pesemska oblika|pesemski obliki]] a-b-a s skrajšano [[repriza|reprizo]] se v svoji [[pentatonika|pentatoniki]] še najbolj od vseh spogleduje s tradicionalnim kitajskim [[melos]]om. === 4. stavek === Četrti stavek je hvalnica lepoti: na bregu reke dekleta nabirajo cvetje, mimo pa jezdijo fantje. Stavek se konča z daljšim [[orkester|orkestrskim]] vložkom. === 5. stavek === [[Scherzo]] tega simfoničnega dela je peti stavek, spremljava k pesmi ''Pivec v pomladi'', ki s svojim spremenljivim [[ritem|ritmom]] upodablja negotovost opitega – pa tudi spremenljivost in [[ironija|ironijo]] življenja. === 6. stavek === Zadnji stavek je skoraj tako dolg kot prvih pet skupaj. Napisan je popolnoma svobodno, kot [[kadenca]] za glas in orkester – Mahlerjevo navodilo v [[partitura|partituri]] se glasi: ''Ohne Rücksicht auf das Tempo'', »ne da bi se ozirali na [[tempo (glasba)|tempo]]«. Bruno Walter se je spominjal, da mu je Mahler rekel: »Ali vi veste, kako je treba to dirigirati? Jaz ne vem.« Glasba tega stavka izraža celo za Mahlerja nenavadno žalost, hrepenenje in obup, tako da je okleval, ali bi delo sploh predstavil poslušalcem. »Ali ljudje po tem ne bodo delali samomorov?«, se je spraševal. Stavek se konča z [[verz]]i, ki jih je Mahler sam dodal in jih pevec ponavlja kot [[budizem|budistično]] [[mantra|mantro]], dokler ne izzvenijo: :''»zemlja v pomladi spet zeleni'' :''povsod, za vedno, za vedno,'' :''daljava v modrem soju žari'' :''za vedno za vedno«.'' Besedila v [[slovenščina|slovenščini]] je moč najti v prevodu [[Alojz Gradnik|Alojza Gradnika]] (''Kitajska lirika'', Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1958). {{MahlerSimfonije}} [[Kategorija:Skladbe Gustava Mahlerja]] [[Kategorija:1907 v glasbi]] {{normativna kontrola}} 8rguu9kqednh6z4j25x2ufdsyypcb78 Loka, Koper 0 146160 6683618 6633108 2026-06-01T10:34:50Z A09 188929 pp 6683618 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Loka}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Loka |geopedia=#L410_T13_F10101832_b4 | latd = 45 |latm = 32 |lats = 8.23 |latNS = N | longd = 13 |longm = 53 |longs = 20.75 |longEW = E |najdisi=Loka,+Črni+kal |slika= |povrsina=2,42 |prebivalstvo=105 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=161,6 |postna=6275 |posta=Črni kal |obcina=Koper |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija }} '''Loka''' je [[naselje]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref>, ki upravno spada pod [[mestna občina Koper|Mestno občino Koper]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Titl |first=Julij |authorlink=Julij Titl |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Predloka]] {{Mestna občina Koper}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Koper]] bvz04e8xxbqv23e7fhzw76xga1p1wez Medvedce 0 147500 6683338 6550801 2026-05-31T14:14:46Z ~2026-13659-49 255600 6683338 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10124824_b4 | latd = 46 |latm = 21 |lats = 34.22 |latNS = N | longd = 15 |longm = 42 |longs = 20.79 |longEW = E |najdisi=Medvece |slika= |nadmorska=255,5 |povrsina=1,82 |prebivalstvo=103 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=2322 |posta=Majšperk |obcina=Majšperk |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Medvece''' so [[naselje]] [[občina Majšperk|občine Majšperk]] na severovzhodu Slovenije in spada pod [[Štajerska|Štajersko]] pokrajino, ter [[Podravska statistična regija|Podravsko regijo]]. Središče je v dolini ob cesti med [[Sestrže|Sestržami]] in [[Ptujska Gora|Ptujsko goro]]. Kraj je bil nekoč znan tudi po [[rudnik]]u [[premog]]a. V naselju se nahaja tudi [[kapela]] z manjšim [[Zvonik|zvonikom]] iz začetka 20. stoletja. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Zadrževalnik Medvedce]] {{Majšperk}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja ob Dravinji]] [[Kategorija:Naselja Občine Majšperk]] 62z18pt9h0b6zj7oqs7wnurhumth8c2 6683572 6683338 2026-06-01T07:34:25Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-13659-49|~2026-13659-49]] ([[User talk:~2026-13659-49|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Linum automatissimum|Linum automatissimum]] 6550801 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10124824_b4 | latd = 46 |latm = 21 |lats = 34.22 |latNS = N | longd = 15 |longm = 42 |longs = 20.79 |longEW = E |najdisi=Medvedce |slika= |nadmorska=255,5 |povrsina=1,82 |prebivalstvo=103 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=2322 |posta=Majšperk |obcina=Majšperk |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Medvece''' so [[naselje]] [[občina Majšperk|občine Majšperk]] na severovzhodu Slovenije in spada pod [[Štajerska|Štajersko]] pokrajino, ter [[Podravska statistična regija|Podravsko regijo]]. Središče je v dolini ob cesti med [[Sestrže|Sestržami]] in [[Ptujska Gora|Ptujsko goro]]. Kraj je bil nekoč znan tudi po [[rudnik]]u [[premog]]a. V naselju se nahaja tudi [[kapela]] z manjšim [[Zvonik|zvonikom]] iz začetka 20. stoletja. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Zadrževalnik Medvedce]] {{Majšperk}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja ob Dravinji]] [[Kategorija:Naselja Občine Majšperk]] n9mbt5r8r6dptozymxr3uhd890ovdyn Predloga:Infopolje Gora 10 153537 6683345 6680302 2026-05-31T14:33:05Z Pinky sl 2932 invoke:Coordinates 6683345 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | child = {{{child|}}} | subbox = {{{subbox|}}} | above = {{#if:{{{name|}}}{{{Name|}}}|{{{name|{{{Name|}}}}}}|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly> }} | aboveclass = fn org | autoheaders = y | abovestyle = background-color: #E7DCC3; | headerstyle = background-color: #E7DCC3; | imagestyle = padding: 0.3em 0.2em 0.2em 0.2em; | captionstyle = padding: 0.2em 0em; | bodystyle = width:24.5em; line-height:1.5em; | subheaderclass= nickname | subheader = {{{other_name|}}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|{{{Photo|{{{image|}}}}}}}}}|size={{ifempty|{{{photo_width|}}}|{{{photo_size|}}}|{{{image_size|}}}|frameless}}|upright={{{photo_upright{{{image_upright|1.21}}}}}}|maxsize=300px|alt={{{photo_alt|{{{image_alt|}}}}}}}} | caption = {{{photo_caption|{{{Caption|{{{image_caption|}}}}}}}}} | {{#if:{{{photo|}}}|data26|data1}} = {{#if:{{{map|}}}{{{Map|}}}{{{pushpin_map|}}} | <div style="padding:0.2em 0.2em {{#if:{{{map_caption|}}}{{{Map_caption|}}}{{{pushpin_map_caption|}}}{{{location|}}}{{{Location|}}}|0.5em|0.2em}} 0.2em;">{{location map|{{{map|{{{pushpin_map|{{{Map|}}}}}}}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | default_width = 256 | max_width = 288 | width = {{ifempty|{{{map_width|}}}|{{{map_size|{{{pushpin_mapsize|}}}}}} }} | caption = {{#switch:{{{map_caption|{{{pushpin_map_caption|{{{Map_caption|}}}}}}}}}|none=|#default={{ifempty|{{{map_caption|{{{pushpin_map_caption|{{{Map_caption|}}}}}}}}}|{{#if:{{{location|{{{Location|}}}}}}|Lega: {{{location|{{{Location|}}}}}}}} }} }} | mark = Red triangle with thick white border.svg | marksize = 11 | relief = {{#ifeq:{{{map_relief|{{{relief|}}}}}}|0||1}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{#if:{{{range_coordinates|}}}||{{{name|{{{Name|}}}}}} }} }} | position ={{{label_position|{{{pushpin_label_position|{{{Label position|}}}}}}}}} | coordinates = {{if empty|{{{range_coordinates|}}}|{{{coordinates|{{{Coordinates|}}}}}}|{{{coords|}}}}} }} </div> | {{#if:{{{map_image|{{{image_map|}}}}}} |<div style="padding:0.2em 0.2em {{#if:{{{map_caption|}}}{{{pushpin_map_caption|}}}{{{Map_caption|}}}{{{location|}}}{{{Location|}}}|0.5em|0.2em}} 0.2em;">{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|{{{pushpin_mapsize|}}}}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}}|frameless}}|upright={{{map_upright|1.16}}}|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}}{{#switch:{{{map_caption|{{{pushpin_map_caption|{{{Map_caption|}}}}}}}}}|none|=|#default=<div>{{{map_caption|{{{pushpin_map_caption|{{{Map_caption|}}}}}}}}}</div>}} </div>}} }} | header2 = {{#if:{{{highest|}}}{{{elevation|}}}{{{Elevation|}}}{{{elevation_m|}}}{{{elevation_ft|}}}{{{prominence|}}}{{{Prominence|}}}{{{prominence_m|}}}{{{prominence_ft|}}}{{{isolation|}}}{{{isolation_mi|}}}{{{isolation_km|}}}{{{parent_peak|}}}{{{Parent peak|}}}{{{isolation_parent|}}}{{{listing|}}}{{{coordinates|}}}{{{Coordinates|}}}{{{coords|}}}|Najvišja točka}} | label3 = Vrh | data3 = {{{highest|}}}{{#if:{{{highest_location|}}}|&#32;({{{highest_location|}}}) }} | label4 = [[Topografski vrh|Nadm. višina]] | data4 = {{#if:{{{elevation|}}}{{{Elevation|}}}|{{{elevation|{{{Elevation|}}}}}} | {{#if:{{{elevation_m|}}}{{{elevation_ft|}}}|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine |m ={{formatnum:{{{elevation_m|}}}|R}} |ft ={{formatnum:{{{elevation_ft|}}}|R}} }}|{{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2044}}|Q11573|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|m ={{#invoke:wd|property||raw|P2044}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2044}}|Q828224|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|km ={{#invoke:wd|property||raw|P2044}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2044}}|Q3710|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|ft ={{#invoke:wd|property||raw|P2044}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2044}}|Q253276|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|mi ={{#invoke:wd|property||raw|P2044}}}}}} }}}}<!-- -->{{#if:{{{elevation_note|}}}{{{elevation_ref|}}}{{{Elevation_ref|}}}|&thinsp;{{ifempty|{{{elevation_note|}}}|{{{elevation_ref|{{{Elevation_ref|}}}}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_system|}}}|&#32;<span style="font-size:80%;">{{{elevation_system}}}</span>}} | label5 = [[Topografska prominenca|Prominenca]] | data5 = {{#if:{{{prominence|}}}{{{Prominence|}}}|{{{prominence|{{{Prominence|}}}}}} |{{#if:{{{prominence_m|}}}{{{prominence_ft|}}}|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine |m ={{formatnum:{{{prominence_m|}}}|R}} |ft ={{formatnum:{{{prominence_ft|}}}|R}} }}|{{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2660}}|Q11573|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|m ={{#invoke:wd|property||raw|P2660}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2660}}|Q828224|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|km ={{#invoke:wd|property||raw|P2660}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2660}}|Q3710|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|ft ={{#invoke:wd|property||raw|P2660}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2660}}|Q253276|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|mi ={{#invoke:wd|property||raw|P2660}}}}}} }}}}<!-- -->{{#if:{{{prominence_ref|}}}{{{Prominence_ref|}}}|&thinsp;{{{prominence_ref|{{{Prominence_ref|}}}}}} }} | label6 = [[Topografska izolacija|Izolacija]] | data6 = {{#if:{{{isolation|}}}|{{{isolation|}}} |{{#if:{{{isolation_km|}}}{{{isolation_mi|}}}|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine |km ={{formatnum:{{{isolation_km|}}}|R}} |mi ={{formatnum:{{{isolation_mi|}}}|R}} }}|{{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2659}}|Q11573|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|m ={{#invoke:wd|property||raw|P2659}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2659}}|Q828224|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|km ={{#invoke:wd|property||raw|P2659}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2659}}|Q3710|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|ft ={{#invoke:wd|property||raw|P2659}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2659}}|Q253276|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|mi ={{#invoke:wd|property||raw|P2659}}}}}} }}}}<!-- -->{{#if:{{{isolation_parent|}}}|<br/>do {{{isolation_parent}}} }}<!-- -->{{#if:{{{isolation_ref|}}}|&thinsp;{{{isolation_ref}}} }} | label7 = [[Topografska prominenca|Matični vrh]] | data7 = {{{parent_peak|{{{Parent peak|}}}}}} | class8 = category | label8 = Seznam | data8 = {{{listing|}}} | label9 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]] | data9 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{Coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{ifempty|{{{coordinates|{{{Coordinates|}}}}}}|{{{coords|}}}}}|type:mountain|{{#if:{{{range_coordinates|}}}||{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infopolje dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}}}<!-- -->&thinsp;{{ifempty|{{{coordinates_note|}}}|{{{coordinates_ref|{{{Coordinates_ref|}}}}}}|{{{coords_ref|}}} }} |<!-- --> {{#if:{{{range_coordinates|}}}||{{#ifeq:{{{child|}}}|yes||{{#if:{{#property:P625}}|{{WikidataCoord|display={{{coord_display|inline,title}}}}} }}}}}}}} | header10 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area|}}}{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}|Dimenzije}} | label11 = Dolžina | data11 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{Infopolje Naselje/izpisdolžine |km ={{formatnum:{{{length_km|}}}|R}} |mi ={{formatnum:{{{length_mi|}}}|R}} }} }}}}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{length_orientation|}}}|&#32;{{{length_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label12 = Širina | data12 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{Infopolje Naselje/izpisdolžine |km ={{formatnum:{{{width_km|}}}|R}} |mi ={{formatnum:{{{width_mi|}}}|R}} }} }}}}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label13 = Površina | data13 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}|<!-- -->{{Infopolje Naselje/izpispovršine |km2 ={{formatnum:{{{area_km2|}}}|R}} |sqmi ={{formatnum:{{{area_mi2|}}}|R}} }} }}}}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label14 = Prostornina | data14 = {{#if:{{{volume|}}}|{{{volume}}}|<!-- -->{{#if:{{{volume_km3|}}}|{{{volume_km3|}}} km<sup>3</sup>|<!-- -->{{#if: {{{volume_mi3|}}}|{{convert|{{{volume_mi3|}}}|cumi |km3|disp=out}}}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{volume_km3|}}}{{{volume_mi3|}}}{{{volume|}}}|<!-- -->{{#if:{{{volume_note|}}}|&thinsp;{{{volume_note}}} }} }} | header15 = {{#if:{{{etymology|}}}{{{Etymology|}}}{{{nickname|}}}{{{native_name|}}}{{{translation|}}}{{{Translation|}}}{{{language|}}}{{{native_name_lang|}}}{{{pronunciation|}}}|Poimenovanja|}} | label16 = [[Etimologija]] | data16 = {{{etymology|{{{Etymology|}}}}}} | class17 = nickname | label17 = [[Vzdevek]] | data17 = {{{nickname|}}} | class18 = nickname | label18 = Domače ime | data18 = {{{native_name|}}} {{#if:{{{language|}}}|({{{language|}}})}} | label19 = Slovenski prevod | data19 = {{{translation|{{{Translation|}}}}}} | label20 = Jezik imena | data20 = {{#if:{{{native_name|}}}||<!-- -->{{#if:{{{language|}}}|{{{language}}}|<!-- -->{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{llink|{{{native_name_lang|}}}}}}}}}}} | label21 = Izgovorjava | data21 = {{{pronunciation|{{{Pronunciation|}}}}}} | label22 = Defining authority | data22 = {{{authority|}}} | header25 = {{#if:{{#if:{{{photo|}}}{{{Photo|}}}|{{{map|}}}{{{Map|}}}{{{pushpin_map|}}} }}<!-- -->{{{location|}}}{{{Location|}}}{{{country|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{municipality|}}}{{{settlement|{{{city|}}}}}}<!--- l -->{{{border|}}}{{{parent|}}}{{{range|}}}{{{Range|}}}<!--- -->{{{topo|{{{Topo|}}}}}}{{{grid_ref_UK|}}}{{{grid_ref_Ireland|}}}{{{topo_map|}}}<!--- -->{{{biome|}}}{{{range_coordinates|}}}{{{range_coords|}}}|Geografija}} <!-- data26 reserved for map when photo is present --> | class27 = label | label27 = Lega | data27 = {{#if:{{{map_caption|}}}{{{Map_caption|}}}{{{pushpin_map_caption|}}}|{{{location|{{{Location|}}}}}}|{{#if:{{{photo|}}}{{{Photo|}}}|{{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}||{{{location|{{{Location|}}}}}} }}|{{{location|{{{Location|}}}}}}}} }} | class28 = label | label28 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data28 = {{enum|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}}}} | class29 = label | label29 = {{If empty|{{{subdivision1_type|}}}|{{{state_type|}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države}}|Zvezna država}} | data29 = {{if empty|{{{subdivision1|}}}|{{enum|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}}}}}} | class30 = label | label30 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Države/Province|Država/Provinca}} }} }} | data30 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class31 = label | label31 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data31 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}}}}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label32 = {{#if:{{{settlement_type|{{{city_type|}}}}}}|{{{settlement_type|{{{city_type}}}}}}|{{#if:{{{settlement1|{{{city1|}}}}}}|Naselja|Naselje}} }} | data32 = {{#if:{{{settlement4|{{{city4|}}}}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{settlement|{{{city|}}}}}}|2={{{settlement1|{{{city1|}}}}}}|3={{{settlement2|{{{city2|}}}}}}|4={{{settlement3|{{{city3|}}}}}}|5={{{settlement4|{{{city4|}}}}}}|6={{{settlement5|{{{city5|}}}}}}|7={{{settlement6|{{{city6|}}}}}}|8={{{settlement7|{{{city7|}}}}}}|9={{{settlement8|{{{city8|}}}}}}|10={{{settlement9|{{{city9|}}}}}}|11={{{settlement10|{{{city10|}}}}}}|12={{{settlement11|{{{city11|}}}}}}|13={{{settlement12|{{{city12|}}}}}}|14={{{settlement13|{{{city13|}}}}}}|15={{{settlement14|{{{city14|}}}}}}|16={{{settlement15|{{{city15|}}}}}}|17={{{settlement16|{{{city16|}}}}}}|18={{{settlement17|{{{city17|}}}}}}|19={{{settlement18|{{{city18|}}}}}} }}|{{enum|{{{settlement|{{{city|}}}}}}|{{{settlement1|{{{city1|}}}}}}|{{{settlement2|{{{city2|}}}}}}|{{{settlement3|{{{city3|}}}}}} }} }} | label34 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]] gorovja | data34 = {{#if:{{{range_coordinates|}}}{{{range_coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{range_coordinates|}}}|{{{range_coords|}}}}}|type:mountain|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infopolje dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}}}{{#if:{{{range_coordinates_note|}}}|&thinsp;{{{range_coordinates_note}}} }} | class35 = category | label35 = [[Gorovje]] | data35 = {{{parent|{{{range|{{{Range|}}}}}}}}} | label36 = Meji na | data36 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}} }}|{{enum|{{{border|}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label37 = {{#if:{{{part_type|}}}|{{{part_type}}}|Podrazdelitve}} | data37 = {{#if:{{{part4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{part|}}}|2={{{part1|}}}|3={{{part2|}}}|4={{{part3|}}}|5={{{part4|}}}|6={{{part5|}}}|7={{{part6|}}}|8={{{part7|}}}|9={{{part8|}}}|10={{{part9|}}}|11={{{part10|}}}|12={{{part11|}}}|13={{{part12|}}}|14={{{part13|}}}|15={{{part14|}}}|16={{{part15|}}}|17={{{part16|}}}|18={{{part17|}}}|19={{{part18|}}}|20={{{part19|}}} }}|{{enum|{{{part|}}}|{{{part1|}}}|{{{part2|}}}|{{{part3|}}} }} }} | label38 = [[Ordnance Survey National Grid|OS grid]] | data38 = {{#if:{{{grid_ref_UK|}}}|{{gbm4ibx|{{{grid_ref_UK|}}}}}}} | label39 = [[Irish grid reference system|OSI/OSNI grid]] | data39 = {{#if:{{{grid_ref_Ireland|}}}|{{iem4ibx|{{{grid_ref_Ireland|}}}}}}} | label40 = [[Topografski zemljevid|Topokarta]] | data40 = {{#if:{{{topo_maker|}}}|{{{topo_maker}}}&nbsp;}}{{ifempty|{{{topo|{{{Topo|}}}}}}|{{{topo_map|{{{Topographic map|}}}}}} }} | label41 = [[Biom]] | data41 = {{{biome|}}} | header42 = {{#if:{{{formed_by|}}}{{{period|}}}{{{orogeny|}}}{{{geology|}}}{{{type|}}}{{{Type|}}}{{{age|}}}{{{Age|}}}{{{volcanic_arc|}}}{{{volcanic_belt|}}}{{{volcanic_field|}}}{{{volcanic_arc/belt|}}}{{{Volcanic_Arc/Belt|}}}{{{last_eruption|}}}|Geologija|}} | label43 = [[Gora#Nastanek gora|Nastanek]] | data43 = {{{formed_by|}}} | label44 = [[Orogeneza]] | data44 = {{{orogeny|}}} | label45 = [[Geološka časovna lestvica|Starost kamnin]] | data45 = {{ifempty|{{{age|{{{Age|}}}}}}|{{enum|{{{period|}}}|{{{period1|}}}|{{{period2|}}}|{{{period3|}}}|{{{period4|}}}|{{{period5|}}} }} }} | label46 = [[Gora#Vrste|Tip]] | data46 = {{{type|{{{Type|}}}}}} | label47 = [[Kamnina#Razvrščanje kamnin|Tip kamnin]] | data47 = {{enum|{{{rock|}}}|{{{geology|}}}|{{{geology1|}}}|{{{geology2|}}}|{{{geology3|}}}|{{{geology4|}}}|{{{geology5|}}} }} | label48 = {{#if:{{{volcanic_arc|}}}|[[Ognjeniški lok]] | {{#if:{{{volcanic_belt|}}}|[[Ognjeniški pas]] | {{#if:{{{volcanic_field|}}}|[[Volcanic field]] | {{#if:{{{volcanic_arc/belt|}}}|Ognjeniški [[ognjeniški lok|lok]]/[[ognjeniški pas|pas]]}}}}}}}} | data48 = {{ifempty|{{{volcanic_arc|}}}|{{{volcanic_belt|}}}|{{{volcanic_field|}}}|{{{volcanic_arc/belt|{{{Volcanic_Arc/Belt|}}}}}}}} | label49 = [[Ognjenik|Zadnji izbruh]] | data49 = {{{last_eruption|{{{Last eruption|}}}}}} | header50 = {{#if:{{{first_ascent|}}}{{{First ascent|}}}{{{easiest_route|}}}{{{Easiest route|}}}{{{Easiest_route|}}}{{{normal_route|}}}{{{access|}}}|Pristopi}} | label51 = Prvi pristop | data51 = {{{first_ascent|{{{First ascent|}}}}}} | label52 = Najlažji pristop | data52 = {{{easiest_route|{{{Easiest route|{{{Easiest_route|}}}}}}}}} | label53 = Običajna pot | data53 = {{{normal_route|}}} | label54 = Dostop | data54 = {{{access|}}} | data55 = {{{embedded|}}} | data56 = {{{misc|{{{module|}}}}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Gora z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Gora]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| access | age | Age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | authority | biome | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | child | city | city_type | city1 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9| coordinates | Coordinates |coordinates_note | coordinates_ref | Coordinates_ref | coords | coords_ref | country | country_type | country1 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | district | district_type | district1 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district2 |district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | easiest_route | Easiest route | Easiest_route | elevation | Elevation | elevation_ft| elevation_m | elevation_note | elevation_ref | Elevation_ref | elevation_system | embedded | etymology | Etymology| fetchwikidata | first_ascent | First ascent | formed_by |geology | geology1 | geology2 | geology3 | geology4 | geology5 | grid_ref_Ireland | grid_ref_UK | highest | highest_location| image | image_alt | image_caption | image_map | image_map_caption | image_size | image_width | image_upright | isolation | isolation_km | isolation_mi | isolation_parent | isolation_ref | label | label_position | Label position | pushpin_label_position |language| last_eruption | Last eruption | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | listing | location | Location | map | Map | pushpin_map | map_alt |map_caption | Map_caption |pushpin_map_caption | map_image | map_relief | map_size | pushpin_mapsize | map_upright | map_width | mapsize | misc | module | name | Name |native_name |native_name_lang | nickname | nocat_wdimage | normal_route | orogeny | other_name | parent | parent_peak | Parent peak | part | part_type| part1 | part10 | part11 | part12 | part13 | part14 | part15 | part16 | part17 | part18 | part19 | part2 | part3 | part4 |part5 | part6 | part7 | part8 | part9 | period | period1 | period2 | period3 | period4 | period5 | photo | Photo | photo_alt |photo_caption | Caption | photo_size | photo_upright | photo_width | prominence| Prominence | prominence_ft | prominence_m | prominence_ref | Prominence_ref | pronunciation | Pronunciation | range | Range | range_coordinates | range_coordinates_note | range_coords | region | region_type | region1 |region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region2 |region20 | region21 | region22 | region23 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | relief |rock | settlement | settlement_type | settlement1 | settlement10 | settlement11 | settlement12 | settlement13 | settlement14| settlement15 | settlement16 | settlement17 | settlement18 | settlement2 | settlement3 | settlement4 | settlement5 |settlement6 | settlement7 | settlement8 | settlement9 | state | state_type | state1 | state10 | state11 | state12 | state13| state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9| subdivision1 | subdivision1_type |topo | Topo | topo_maker | topo_map | Topographic map | translation | Translation | type | Type | volcanic_arc | volcanic_arc/belt | Volcanic_Arc/Belt | volcanic_belt | volcanic_field |volume | volume_km3 | volume_mi3 | volume_note | width | width_km | width_mi | width_note | width_orientation }}{{main other|{{#if:{{{region|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|replace|{{{region}}}|^[A-Z0-9/\-]*$|MATCH|plain=false}}|MATCH|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Gora z neznanimi parametri|ρ]] }}}} }}{{Wikidata image |1={{{photo|}}} |2={{{nocat_wdimage|}}} }}<noinclude> {{documentation}}<!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> a4cyirblgqew3y6j1lgo2gi5fmhdgdp 6683351 6683345 2026-05-31T14:45:05Z Pinky sl 2932 pp Coordinates 6683351 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | child = {{{child|}}} | subbox = {{{subbox|}}} | above = {{#if:{{{name|}}}{{{Name|}}}|{{{name|{{{Name|}}}}}}|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly> }} | aboveclass = fn org | autoheaders = y | abovestyle = background-color: #E7DCC3; | headerstyle = background-color: #E7DCC3; | imagestyle = padding: 0.3em 0.2em 0.2em 0.2em; | captionstyle = padding: 0.2em 0em; | bodystyle = width:24.5em; line-height:1.5em; | subheaderclass= nickname | subheader = {{{other_name|}}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|{{{Photo|{{{image|}}}}}}}}}|size={{ifempty|{{{photo_width|}}}|{{{photo_size|}}}|{{{image_size|}}}|frameless}}|upright={{{photo_upright{{{image_upright|1.21}}}}}}|maxsize=300px|alt={{{photo_alt|{{{image_alt|}}}}}}}} | caption = {{{photo_caption|{{{Caption|{{{image_caption|}}}}}}}}} | {{#if:{{{photo|}}}|data26|data1}} = {{#if:{{{map|}}}{{{Map|}}}{{{pushpin_map|}}} | <div style="padding:0.2em 0.2em {{#if:{{{map_caption|}}}{{{Map_caption|}}}{{{pushpin_map_caption|}}}{{{location|}}}{{{Location|}}}|0.5em|0.2em}} 0.2em;">{{location map|{{{map|{{{pushpin_map|{{{Map|}}}}}}}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | default_width = 256 | max_width = 288 | width = {{ifempty|{{{map_width|}}}|{{{map_size|{{{pushpin_mapsize|}}}}}} }} | caption = {{#switch:{{{map_caption|{{{pushpin_map_caption|{{{Map_caption|}}}}}}}}}|none=|#default={{ifempty|{{{map_caption|{{{pushpin_map_caption|{{{Map_caption|}}}}}}}}}|{{#if:{{{location|{{{Location|}}}}}}|Lega: {{{location|{{{Location|}}}}}}}} }} }} | mark = Red triangle with thick white border.svg | marksize = 11 | relief = {{#ifeq:{{{map_relief|{{{relief|}}}}}}|0||1}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{#if:{{{range_coordinates|}}}||{{{name|{{{Name|}}}}}} }} }} | position ={{{label_position|{{{pushpin_label_position|{{{Label position|}}}}}}}}} | coordinates = {{if empty|{{{range_coordinates|}}}|{{{coordinates|{{{Coordinates|}}}}}}|{{{coords|}}}}} }} </div> | {{#if:{{{map_image|{{{image_map|}}}}}} |<div style="padding:0.2em 0.2em {{#if:{{{map_caption|}}}{{{pushpin_map_caption|}}}{{{Map_caption|}}}{{{location|}}}{{{Location|}}}|0.5em|0.2em}} 0.2em;">{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|{{{pushpin_mapsize|}}}}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}}|frameless}}|upright={{{map_upright|1.16}}}|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}}{{#switch:{{{map_caption|{{{pushpin_map_caption|{{{Map_caption|}}}}}}}}}|none|=|#default=<div>{{{map_caption|{{{pushpin_map_caption|{{{Map_caption|}}}}}}}}}</div>}} </div>}} }} | header2 = {{#if:{{{highest|}}}{{{elevation|}}}{{{Elevation|}}}{{{elevation_m|}}}{{{elevation_ft|}}}{{{prominence|}}}{{{Prominence|}}}{{{prominence_m|}}}{{{prominence_ft|}}}{{{isolation|}}}{{{isolation_mi|}}}{{{isolation_km|}}}{{{parent_peak|}}}{{{Parent peak|}}}{{{isolation_parent|}}}{{{listing|}}}{{{coordinates|}}}{{{Coordinates|}}}{{{coords|}}}|Najvišja točka}} | label3 = Vrh | data3 = {{{highest|}}}{{#if:{{{highest_location|}}}|&#32;({{{highest_location|}}}) }} | label4 = [[Topografski vrh|Nadm. višina]] | data4 = {{#if:{{{elevation|}}}{{{Elevation|}}}|{{{elevation|{{{Elevation|}}}}}} | {{#if:{{{elevation_m|}}}{{{elevation_ft|}}}|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine |m ={{formatnum:{{{elevation_m|}}}|R}} |ft ={{formatnum:{{{elevation_ft|}}}|R}} }}|{{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2044}}|Q11573|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|m ={{#invoke:wd|property||raw|P2044}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2044}}|Q828224|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|km ={{#invoke:wd|property||raw|P2044}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2044}}|Q3710|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|ft ={{#invoke:wd|property||raw|P2044}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2044}}|Q253276|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|mi ={{#invoke:wd|property||raw|P2044}}}}}} }}}}<!-- -->{{#if:{{{elevation_note|}}}{{{elevation_ref|}}}{{{Elevation_ref|}}}|&thinsp;{{ifempty|{{{elevation_note|}}}|{{{elevation_ref|{{{Elevation_ref|}}}}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_system|}}}|&#32;<span style="font-size:80%;">{{{elevation_system}}}</span>}} | label5 = [[Topografska prominenca|Prominenca]] | data5 = {{#if:{{{prominence|}}}{{{Prominence|}}}|{{{prominence|{{{Prominence|}}}}}} |{{#if:{{{prominence_m|}}}{{{prominence_ft|}}}|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine |m ={{formatnum:{{{prominence_m|}}}|R}} |ft ={{formatnum:{{{prominence_ft|}}}|R}} }}|{{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2660}}|Q11573|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|m ={{#invoke:wd|property||raw|P2660}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2660}}|Q828224|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|km ={{#invoke:wd|property||raw|P2660}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2660}}|Q3710|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|ft ={{#invoke:wd|property||raw|P2660}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2660}}|Q253276|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|mi ={{#invoke:wd|property||raw|P2660}}}}}} }}}}<!-- -->{{#if:{{{prominence_ref|}}}{{{Prominence_ref|}}}|&thinsp;{{{prominence_ref|{{{Prominence_ref|}}}}}} }} | label6 = [[Topografska izolacija|Izolacija]] | data6 = {{#if:{{{isolation|}}}|{{{isolation|}}} |{{#if:{{{isolation_km|}}}{{{isolation_mi|}}}|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine |km ={{formatnum:{{{isolation_km|}}}|R}} |mi ={{formatnum:{{{isolation_mi|}}}|R}} }}|{{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2659}}|Q11573|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|m ={{#invoke:wd|property||raw|P2659}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2659}}|Q828224|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|km ={{#invoke:wd|property||raw|P2659}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2659}}|Q3710|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|ft ={{#invoke:wd|property||raw|P2659}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2659}}|Q253276|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|mi ={{#invoke:wd|property||raw|P2659}}}}}} }}}}<!-- -->{{#if:{{{isolation_parent|}}}|<br/>do {{{isolation_parent}}} }}<!-- -->{{#if:{{{isolation_ref|}}}|&thinsp;{{{isolation_ref}}} }} | label7 = [[Topografska prominenca|Matični vrh]] | data7 = {{{parent_peak|{{{Parent peak|}}}}}} | class8 = category | label8 = Seznam | data8 = {{{listing|}}} | label9 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]] | data9 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{Coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates|{{{coords|{{{Coordinates|}}}}}}}}}|type:mountain|{{#if:{{{range_coordinates|}}}||scale:{{Map scale|type=mountain|<!-- -->length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|<!-- -->area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}<!-- -->{{{coordinates_ref|{{{Coordinates_ref|{{{Coords_ref|}}}}}}}}} }} | header10 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area|}}}{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}|Dimenzije}} | label11 = Dolžina | data11 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{Infopolje Naselje/izpisdolžine |km ={{formatnum:{{{length_km|}}}|R}} |mi ={{formatnum:{{{length_mi|}}}|R}} }} }}}}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{length_orientation|}}}|&#32;{{{length_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label12 = Širina | data12 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{Infopolje Naselje/izpisdolžine |km ={{formatnum:{{{width_km|}}}|R}} |mi ={{formatnum:{{{width_mi|}}}|R}} }} }}}}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label13 = Površina | data13 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}|<!-- -->{{Infopolje Naselje/izpispovršine |km2 ={{formatnum:{{{area_km2|}}}|R}} |sqmi ={{formatnum:{{{area_mi2|}}}|R}} }} }}}}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label14 = Prostornina | data14 = {{#if:{{{volume|}}}|{{{volume}}}|<!-- -->{{#if:{{{volume_km3|}}}|{{{volume_km3|}}} km<sup>3</sup>|<!-- -->{{#if: {{{volume_mi3|}}}|{{convert|{{{volume_mi3|}}}|cumi |km3|disp=out}}}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{volume_km3|}}}{{{volume_mi3|}}}{{{volume|}}}|<!-- -->{{#if:{{{volume_note|}}}|&thinsp;{{{volume_note}}} }} }} | header15 = {{#if:{{{etymology|}}}{{{Etymology|}}}{{{nickname|}}}{{{native_name|}}}{{{translation|}}}{{{Translation|}}}{{{language|}}}{{{native_name_lang|}}}{{{pronunciation|}}}|Poimenovanja|}} | label16 = [[Etimologija]] | data16 = {{{etymology|{{{Etymology|}}}}}} | class17 = nickname | label17 = [[Vzdevek]] | data17 = {{{nickname|}}} | class18 = nickname | label18 = Domače ime | data18 = {{{native_name|}}} {{#if:{{{language|}}}|({{{language|}}})}} | label19 = Slovenski prevod | data19 = {{{translation|{{{Translation|}}}}}} | label20 = Jezik imena | data20 = {{#if:{{{native_name|}}}||<!-- -->{{#if:{{{language|}}}|{{{language}}}|<!-- -->{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{llink|{{{native_name_lang|}}}}}}}}}}} | label21 = Izgovorjava | data21 = {{{pronunciation|{{{Pronunciation|}}}}}} | label22 = Defining authority | data22 = {{{authority|}}} | header25 = {{#if:{{#if:{{{photo|}}}{{{Photo|}}}|{{{map|}}}{{{Map|}}}{{{pushpin_map|}}} }}<!-- -->{{{location|}}}{{{Location|}}}{{{country|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{municipality|}}}{{{settlement|{{{city|}}}}}}<!--- l -->{{{border|}}}{{{parent|}}}{{{range|}}}{{{Range|}}}<!--- -->{{{topo|{{{Topo|}}}}}}{{{grid_ref_UK|}}}{{{grid_ref_Ireland|}}}{{{topo_map|}}}<!--- -->{{{biome|}}}{{{range_coordinates|}}}{{{range_coords|}}}|Geografija}} <!-- data26 reserved for map when photo is present --> | class27 = label | label27 = Lega | data27 = {{#if:{{{map_caption|}}}{{{Map_caption|}}}{{{pushpin_map_caption|}}}|{{{location|{{{Location|}}}}}}|{{#if:{{{photo|}}}{{{Photo|}}}|{{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}||{{{location|{{{Location|}}}}}} }}|{{{location|{{{Location|}}}}}}}} }} | class28 = label | label28 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data28 = {{enum|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}}}} | class29 = label | label29 = {{If empty|{{{subdivision1_type|}}}|{{{state_type|}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države}}|Zvezna država}} | data29 = {{if empty|{{{subdivision1|}}}|{{enum|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}}}}}} | class30 = label | label30 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Države/Province|Država/Provinca}} }} }} | data30 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class31 = label | label31 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data31 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}}}}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label32 = {{#if:{{{settlement_type|{{{city_type|}}}}}}|{{{settlement_type|{{{city_type}}}}}}|{{#if:{{{settlement1|{{{city1|}}}}}}|Naselja|Naselje}} }} | data32 = {{#if:{{{settlement4|{{{city4|}}}}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{settlement|{{{city|}}}}}}|2={{{settlement1|{{{city1|}}}}}}|3={{{settlement2|{{{city2|}}}}}}|4={{{settlement3|{{{city3|}}}}}}|5={{{settlement4|{{{city4|}}}}}}|6={{{settlement5|{{{city5|}}}}}}|7={{{settlement6|{{{city6|}}}}}}|8={{{settlement7|{{{city7|}}}}}}|9={{{settlement8|{{{city8|}}}}}}|10={{{settlement9|{{{city9|}}}}}}|11={{{settlement10|{{{city10|}}}}}}|12={{{settlement11|{{{city11|}}}}}}|13={{{settlement12|{{{city12|}}}}}}|14={{{settlement13|{{{city13|}}}}}}|15={{{settlement14|{{{city14|}}}}}}|16={{{settlement15|{{{city15|}}}}}}|17={{{settlement16|{{{city16|}}}}}}|18={{{settlement17|{{{city17|}}}}}}|19={{{settlement18|{{{city18|}}}}}} }}|{{enum|{{{settlement|{{{city|}}}}}}|{{{settlement1|{{{city1|}}}}}}|{{{settlement2|{{{city2|}}}}}}|{{{settlement3|{{{city3|}}}}}} }} }} | label34 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]] gorovja | data34 = {{#if:{{{range_coordinates|}}}{{{range_coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{range_coordinates|}}}|{{{range_coords|}}}}}|type:mountain|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infopolje dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}}}{{#if:{{{range_coordinates_note|}}}|&thinsp;{{{range_coordinates_note}}} }} | class35 = category | label35 = [[Gorovje]] | data35 = {{{parent|{{{range|{{{Range|}}}}}}}}} | label36 = Meji na | data36 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}} }}|{{enum|{{{border|}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label37 = {{#if:{{{part_type|}}}|{{{part_type}}}|Podrazdelitve}} | data37 = {{#if:{{{part4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{part|}}}|2={{{part1|}}}|3={{{part2|}}}|4={{{part3|}}}|5={{{part4|}}}|6={{{part5|}}}|7={{{part6|}}}|8={{{part7|}}}|9={{{part8|}}}|10={{{part9|}}}|11={{{part10|}}}|12={{{part11|}}}|13={{{part12|}}}|14={{{part13|}}}|15={{{part14|}}}|16={{{part15|}}}|17={{{part16|}}}|18={{{part17|}}}|19={{{part18|}}}|20={{{part19|}}} }}|{{enum|{{{part|}}}|{{{part1|}}}|{{{part2|}}}|{{{part3|}}} }} }} | label38 = [[Ordnance Survey National Grid|OS grid]] | data38 = {{#if:{{{grid_ref_UK|}}}|{{gbm4ibx|{{{grid_ref_UK|}}}}}}} | label39 = [[Irish grid reference system|OSI/OSNI grid]] | data39 = {{#if:{{{grid_ref_Ireland|}}}|{{iem4ibx|{{{grid_ref_Ireland|}}}}}}} | label40 = [[Topografski zemljevid|Topokarta]] | data40 = {{#if:{{{topo_maker|}}}|{{{topo_maker}}}&nbsp;}}{{ifempty|{{{topo|{{{Topo|}}}}}}|{{{topo_map|{{{Topographic map|}}}}}} }} | label41 = [[Biom]] | data41 = {{{biome|}}} | header42 = {{#if:{{{formed_by|}}}{{{period|}}}{{{orogeny|}}}{{{geology|}}}{{{type|}}}{{{Type|}}}{{{age|}}}{{{Age|}}}{{{volcanic_arc|}}}{{{volcanic_belt|}}}{{{volcanic_field|}}}{{{volcanic_arc/belt|}}}{{{Volcanic_Arc/Belt|}}}{{{last_eruption|}}}|Geologija|}} | label43 = [[Gora#Nastanek gora|Nastanek]] | data43 = {{{formed_by|}}} | label44 = [[Orogeneza]] | data44 = {{{orogeny|}}} | label45 = [[Geološka časovna lestvica|Starost kamnin]] | data45 = {{ifempty|{{{age|{{{Age|}}}}}}|{{enum|{{{period|}}}|{{{period1|}}}|{{{period2|}}}|{{{period3|}}}|{{{period4|}}}|{{{period5|}}} }} }} | label46 = [[Gora#Vrste|Tip]] | data46 = {{{type|{{{Type|}}}}}} | label47 = [[Kamnina#Razvrščanje kamnin|Tip kamnin]] | data47 = {{enum|{{{rock|}}}|{{{geology|}}}|{{{geology1|}}}|{{{geology2|}}}|{{{geology3|}}}|{{{geology4|}}}|{{{geology5|}}} }} | label48 = {{#if:{{{volcanic_arc|}}}|[[Ognjeniški lok]] | {{#if:{{{volcanic_belt|}}}|[[Ognjeniški pas]] | {{#if:{{{volcanic_field|}}}|[[Volcanic field]] | {{#if:{{{volcanic_arc/belt|}}}|Ognjeniški [[ognjeniški lok|lok]]/[[ognjeniški pas|pas]]}}}}}}}} | data48 = {{ifempty|{{{volcanic_arc|}}}|{{{volcanic_belt|}}}|{{{volcanic_field|}}}|{{{volcanic_arc/belt|{{{Volcanic_Arc/Belt|}}}}}}}} | label49 = [[Ognjenik|Zadnji izbruh]] | data49 = {{{last_eruption|{{{Last eruption|}}}}}} | header50 = {{#if:{{{first_ascent|}}}{{{First ascent|}}}{{{easiest_route|}}}{{{Easiest route|}}}{{{Easiest_route|}}}{{{normal_route|}}}{{{access|}}}|Pristopi}} | label51 = Prvi pristop | data51 = {{{first_ascent|{{{First ascent|}}}}}} | label52 = Najlažji pristop | data52 = {{{easiest_route|{{{Easiest route|{{{Easiest_route|}}}}}}}}} | label53 = Običajna pot | data53 = {{{normal_route|}}} | label54 = Dostop | data54 = {{{access|}}} | data55 = {{{embedded|}}} | data56 = {{{misc|{{{module|}}}}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Gora z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Gora]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| access | age | Age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | authority | biome | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | child | city | city_type | city1 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9| coordinates | Coordinates |coordinates_note | coordinates_ref | Coordinates_ref | coords | coords_ref | country | country_type | country1 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | district | district_type | district1 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district2 |district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | easiest_route | Easiest route | Easiest_route | elevation | Elevation | elevation_ft| elevation_m | elevation_note | elevation_ref | Elevation_ref | elevation_system | embedded | etymology | Etymology| fetchwikidata | first_ascent | First ascent | formed_by |geology | geology1 | geology2 | geology3 | geology4 | geology5 | grid_ref_Ireland | grid_ref_UK | highest | highest_location| image | image_alt | image_caption | image_map | image_map_caption | image_size | image_width | image_upright | isolation | isolation_km | isolation_mi | isolation_parent | isolation_ref | label | label_position | Label position | pushpin_label_position |language| last_eruption | Last eruption | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | listing | location | Location | map | Map | pushpin_map | map_alt |map_caption | Map_caption |pushpin_map_caption | map_image | map_relief | map_size | pushpin_mapsize | map_upright | map_width | mapsize | misc | module | name | Name |native_name |native_name_lang | nickname | nocat_wdimage | normal_route | orogeny | other_name | parent | parent_peak | Parent peak | part | part_type| part1 | part10 | part11 | part12 | part13 | part14 | part15 | part16 | part17 | part18 | part19 | part2 | part3 | part4 |part5 | part6 | part7 | part8 | part9 | period | period1 | period2 | period3 | period4 | period5 | photo | Photo | photo_alt |photo_caption | Caption | photo_size | photo_upright | photo_width | prominence| Prominence | prominence_ft | prominence_m | prominence_ref | Prominence_ref | pronunciation | Pronunciation | range | Range | range_coordinates | range_coordinates_note | range_coords | region | region_type | region1 |region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region2 |region20 | region21 | region22 | region23 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | relief |rock | settlement | settlement_type | settlement1 | settlement10 | settlement11 | settlement12 | settlement13 | settlement14| settlement15 | settlement16 | settlement17 | settlement18 | settlement2 | settlement3 | settlement4 | settlement5 |settlement6 | settlement7 | settlement8 | settlement9 | state | state_type | state1 | state10 | state11 | state12 | state13| state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9| subdivision1 | subdivision1_type |topo | Topo | topo_maker | topo_map | Topographic map | translation | Translation | type | Type | volcanic_arc | volcanic_arc/belt | Volcanic_Arc/Belt | volcanic_belt | volcanic_field |volume | volume_km3 | volume_mi3 | volume_note | width | width_km | width_mi | width_note | width_orientation }}{{main other|{{#if:{{{region|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|replace|{{{region}}}|^[A-Z0-9/\-]*$|MATCH|plain=false}}|MATCH|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Gora z neznanimi parametri|ρ]] }}}} }}{{Wikidata image |1={{{photo|}}} |2={{{nocat_wdimage|}}} }}<noinclude> {{documentation}}<!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> 13noscetna94p6jer3ii0p2vn0ukjnj 6683352 6683351 2026-05-31T14:51:50Z Pinky sl 2932 6683352 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | child = {{{child|}}} | subbox = {{{subbox|}}} | above = {{#if:{{{name|}}}{{{Name|}}}|{{{name|{{{Name|}}}}}}|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly> }} | aboveclass = fn org | autoheaders = y | abovestyle = background-color: #E7DCC3; | headerstyle = background-color: #E7DCC3; | imagestyle = padding: 0.3em 0.2em 0.2em 0.2em; | captionstyle = padding: 0.2em 0em; | bodystyle = width:24.5em; line-height:1.5em; | subheaderclass= nickname | subheader = {{{other_name|}}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|{{{Photo|{{{image|}}}}}}}}}|size={{ifempty|{{{photo_width|}}}|{{{photo_size|}}}|{{{image_size|}}}|frameless}}|upright={{{photo_upright{{{image_upright|1.21}}}}}}|maxsize=300px|alt={{{photo_alt|{{{image_alt|}}}}}}}} | caption = {{{photo_caption|{{{Caption|{{{image_caption|}}}}}}}}} | {{#if:{{{photo|}}}|data26|data1}} = {{#if:{{{map|}}}{{{Map|}}}{{{pushpin_map|}}} | <div style="padding:0.2em 0.2em {{#if:{{{map_caption|}}}{{{Map_caption|}}}{{{pushpin_map_caption|}}}{{{location|}}}{{{Location|}}}|0.5em|0.2em}} 0.2em;">{{location map|{{{map|{{{pushpin_map|{{{Map|}}}}}}}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | default_width = 256 | max_width = 288 | width = {{ifempty|{{{map_width|}}}|{{{map_size|{{{pushpin_mapsize|}}}}}} }} | caption = {{#switch:{{{map_caption|{{{pushpin_map_caption|{{{Map_caption|}}}}}}}}}|none=|#default={{ifempty|{{{map_caption|{{{pushpin_map_caption|{{{Map_caption|}}}}}}}}}|{{#if:{{{location|{{{Location|}}}}}}|Lega: {{{location|{{{Location|}}}}}}}} }} }} | mark = Red triangle with thick white border.svg | marksize = 11 | relief = {{#ifeq:{{{map_relief|{{{relief|}}}}}}|0||1}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{#if:{{{range_coordinates|}}}||{{{name|{{{Name|}}}}}} }} }} | position ={{{label_position|{{{pushpin_label_position|{{{Label position|}}}}}}}}} | coordinates = {{if empty|{{{range_coordinates|}}}|{{{coordinates|{{{Coordinates|}}}}}}|{{{coords|}}}}} }} </div> | {{#if:{{{map_image|{{{image_map|}}}}}} |<div style="padding:0.2em 0.2em {{#if:{{{map_caption|}}}{{{pushpin_map_caption|}}}{{{Map_caption|}}}{{{location|}}}{{{Location|}}}|0.5em|0.2em}} 0.2em;">{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|{{{pushpin_mapsize|}}}}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}}|frameless}}|upright={{{map_upright|1.16}}}|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}}{{#switch:{{{map_caption|{{{pushpin_map_caption|{{{Map_caption|}}}}}}}}}|none|=|#default=<div>{{{map_caption|{{{pushpin_map_caption|{{{Map_caption|}}}}}}}}}</div>}} </div>}} }} | header2 = {{#if:{{{highest|}}}{{{elevation|}}}{{{Elevation|}}}{{{elevation_m|}}}{{{elevation_ft|}}}{{{prominence|}}}{{{Prominence|}}}{{{prominence_m|}}}{{{prominence_ft|}}}{{{isolation|}}}{{{isolation_mi|}}}{{{isolation_km|}}}{{{parent_peak|}}}{{{Parent peak|}}}{{{isolation_parent|}}}{{{listing|}}}{{{coordinates|}}}{{{Coordinates|}}}{{{coords|}}}|Najvišja točka}} | label3 = Vrh | data3 = {{{highest|}}}{{#if:{{{highest_location|}}}|&#32;({{{highest_location|}}}) }} | label4 = [[Topografski vrh|Nadm. višina]] | data4 = {{#if:{{{elevation|}}}{{{Elevation|}}}|{{{elevation|{{{Elevation|}}}}}} | {{#if:{{{elevation_m|}}}{{{elevation_ft|}}}|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine |m ={{formatnum:{{{elevation_m|}}}|R}} |ft ={{formatnum:{{{elevation_ft|}}}|R}} }}|{{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2044}}|Q11573|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|m ={{#invoke:wd|property||raw|P2044}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2044}}|Q828224|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|km ={{#invoke:wd|property||raw|P2044}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2044}}|Q3710|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|ft ={{#invoke:wd|property||raw|P2044}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2044}}|Q253276|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|mi ={{#invoke:wd|property||raw|P2044}}}}}} }}}}<!-- -->{{#if:{{{elevation_note|}}}{{{elevation_ref|}}}{{{Elevation_ref|}}}|&thinsp;{{ifempty|{{{elevation_note|}}}|{{{elevation_ref|{{{Elevation_ref|}}}}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_system|}}}|&#32;<span style="font-size:80%;">{{{elevation_system}}}</span>}} | label5 = [[Topografska prominenca|Prominenca]] | data5 = {{#if:{{{prominence|}}}{{{Prominence|}}}|{{{prominence|{{{Prominence|}}}}}} |{{#if:{{{prominence_m|}}}{{{prominence_ft|}}}|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine |m ={{formatnum:{{{prominence_m|}}}|R}} |ft ={{formatnum:{{{prominence_ft|}}}|R}} }}|{{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2660}}|Q11573|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|m ={{#invoke:wd|property||raw|P2660}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2660}}|Q828224|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|km ={{#invoke:wd|property||raw|P2660}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2660}}|Q3710|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|ft ={{#invoke:wd|property||raw|P2660}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2660}}|Q253276|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|mi ={{#invoke:wd|property||raw|P2660}}}}}} }}}}<!-- -->{{#if:{{{prominence_ref|}}}{{{Prominence_ref|}}}|&thinsp;{{{prominence_ref|{{{Prominence_ref|}}}}}} }} | label6 = [[Topografska izolacija|Izolacija]] | data6 = {{#if:{{{isolation|}}}|{{{isolation|}}} |{{#if:{{{isolation_km|}}}{{{isolation_mi|}}}|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine |km ={{formatnum:{{{isolation_km|}}}|R}} |mi ={{formatnum:{{{isolation_mi|}}}|R}} }}|{{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2659}}|Q11573|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|m ={{#invoke:wd|property||raw|P2659}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2659}}|Q828224|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|km ={{#invoke:wd|property||raw|P2659}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2659}}|Q3710|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|ft ={{#invoke:wd|property||raw|P2659}}}}}} {{#ifeq:{{#invoke:wd|property|unit|raw|P2659}}|Q253276|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine|mi ={{#invoke:wd|property||raw|P2659}}}}}} }}}}<!-- -->{{#if:{{{isolation_parent|}}}|<br/>do {{{isolation_parent}}} }}<!-- -->{{#if:{{{isolation_ref|}}}|&thinsp;{{{isolation_ref}}} }} | label7 = [[Topografska prominenca|Matični vrh]] | data7 = {{{parent_peak|{{{Parent peak|}}}}}} | class8 = category | label8 = Seznam | data8 = {{{listing|}}} | label9 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]] | data9 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{Coordinates|}}}|{{{coordinates|{{{coords|{{{Coordinates|}}}}}}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|NONE|<!-- -->|{{#if:{{#Property:P625}}|{{If first display both|{{Koord|display=inline,title|format=dms}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P625}}}}}}}}}}}} | header10 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area|}}}{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}|Dimenzije}} | label11 = Dolžina | data11 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{Infopolje Naselje/izpisdolžine |km ={{formatnum:{{{length_km|}}}|R}} |mi ={{formatnum:{{{length_mi|}}}|R}} }} }}}}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{length_orientation|}}}|&#32;{{{length_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label12 = Širina | data12 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{Infopolje Naselje/izpisdolžine |km ={{formatnum:{{{width_km|}}}|R}} |mi ={{formatnum:{{{width_mi|}}}|R}} }} }}}}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label13 = Površina | data13 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}|<!-- -->{{Infopolje Naselje/izpispovršine |km2 ={{formatnum:{{{area_km2|}}}|R}} |sqmi ={{formatnum:{{{area_mi2|}}}|R}} }} }}}}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label14 = Prostornina | data14 = {{#if:{{{volume|}}}|{{{volume}}}|<!-- -->{{#if:{{{volume_km3|}}}|{{{volume_km3|}}} km<sup>3</sup>|<!-- -->{{#if: {{{volume_mi3|}}}|{{convert|{{{volume_mi3|}}}|cumi |km3|disp=out}}}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{volume_km3|}}}{{{volume_mi3|}}}{{{volume|}}}|<!-- -->{{#if:{{{volume_note|}}}|&thinsp;{{{volume_note}}} }} }} | header15 = {{#if:{{{etymology|}}}{{{Etymology|}}}{{{nickname|}}}{{{native_name|}}}{{{translation|}}}{{{Translation|}}}{{{language|}}}{{{native_name_lang|}}}{{{pronunciation|}}}|Poimenovanja|}} | label16 = [[Etimologija]] | data16 = {{{etymology|{{{Etymology|}}}}}} | class17 = nickname | label17 = [[Vzdevek]] | data17 = {{{nickname|}}} | class18 = nickname | label18 = Domače ime | data18 = {{{native_name|}}} {{#if:{{{language|}}}|({{{language|}}})}} | label19 = Slovenski prevod | data19 = {{{translation|{{{Translation|}}}}}} | label20 = Jezik imena | data20 = {{#if:{{{native_name|}}}||<!-- -->{{#if:{{{language|}}}|{{{language}}}|<!-- -->{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{llink|{{{native_name_lang|}}}}}}}}}}} | label21 = Izgovorjava | data21 = {{{pronunciation|{{{Pronunciation|}}}}}} | label22 = Defining authority | data22 = {{{authority|}}} | header25 = {{#if:{{#if:{{{photo|}}}{{{Photo|}}}|{{{map|}}}{{{Map|}}}{{{pushpin_map|}}} }}<!-- -->{{{location|}}}{{{Location|}}}{{{country|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{municipality|}}}{{{settlement|{{{city|}}}}}}<!--- l -->{{{border|}}}{{{parent|}}}{{{range|}}}{{{Range|}}}<!--- -->{{{topo|{{{Topo|}}}}}}{{{grid_ref_UK|}}}{{{grid_ref_Ireland|}}}{{{topo_map|}}}<!--- -->{{{biome|}}}{{{range_coordinates|}}}{{{range_coords|}}}|Geografija}} <!-- data26 reserved for map when photo is present --> | class27 = label | label27 = Lega | data27 = {{#if:{{{map_caption|}}}{{{Map_caption|}}}{{{pushpin_map_caption|}}}|{{{location|{{{Location|}}}}}}|{{#if:{{{photo|}}}{{{Photo|}}}|{{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}||{{{location|{{{Location|}}}}}} }}|{{{location|{{{Location|}}}}}}}} }} | class28 = label | label28 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data28 = {{enum|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}}}} | class29 = label | label29 = {{If empty|{{{subdivision1_type|}}}|{{{state_type|}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države}}|Zvezna država}} | data29 = {{if empty|{{{subdivision1|}}}|{{enum|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}}}}}} | class30 = label | label30 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Države/Province|Država/Provinca}} }} }} | data30 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class31 = label | label31 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data31 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}}}}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label32 = {{#if:{{{settlement_type|{{{city_type|}}}}}}|{{{settlement_type|{{{city_type}}}}}}|{{#if:{{{settlement1|{{{city1|}}}}}}|Naselja|Naselje}} }} | data32 = {{#if:{{{settlement4|{{{city4|}}}}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{settlement|{{{city|}}}}}}|2={{{settlement1|{{{city1|}}}}}}|3={{{settlement2|{{{city2|}}}}}}|4={{{settlement3|{{{city3|}}}}}}|5={{{settlement4|{{{city4|}}}}}}|6={{{settlement5|{{{city5|}}}}}}|7={{{settlement6|{{{city6|}}}}}}|8={{{settlement7|{{{city7|}}}}}}|9={{{settlement8|{{{city8|}}}}}}|10={{{settlement9|{{{city9|}}}}}}|11={{{settlement10|{{{city10|}}}}}}|12={{{settlement11|{{{city11|}}}}}}|13={{{settlement12|{{{city12|}}}}}}|14={{{settlement13|{{{city13|}}}}}}|15={{{settlement14|{{{city14|}}}}}}|16={{{settlement15|{{{city15|}}}}}}|17={{{settlement16|{{{city16|}}}}}}|18={{{settlement17|{{{city17|}}}}}}|19={{{settlement18|{{{city18|}}}}}} }}|{{enum|{{{settlement|{{{city|}}}}}}|{{{settlement1|{{{city1|}}}}}}|{{{settlement2|{{{city2|}}}}}}|{{{settlement3|{{{city3|}}}}}} }} }} | label34 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]] gorovja | data34 = {{#if:{{{range_coordinates|}}}{{{range_coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{range_coordinates|}}}|{{{range_coords|}}}}}|type:mountain|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infopolje dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}}}{{#if:{{{range_coordinates_note|}}}|&thinsp;{{{range_coordinates_note}}} }} | class35 = category | label35 = [[Gorovje]] | data35 = {{{parent|{{{range|{{{Range|}}}}}}}}} | label36 = Meji na | data36 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}} }}|{{enum|{{{border|}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label37 = {{#if:{{{part_type|}}}|{{{part_type}}}|Podrazdelitve}} | data37 = {{#if:{{{part4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{part|}}}|2={{{part1|}}}|3={{{part2|}}}|4={{{part3|}}}|5={{{part4|}}}|6={{{part5|}}}|7={{{part6|}}}|8={{{part7|}}}|9={{{part8|}}}|10={{{part9|}}}|11={{{part10|}}}|12={{{part11|}}}|13={{{part12|}}}|14={{{part13|}}}|15={{{part14|}}}|16={{{part15|}}}|17={{{part16|}}}|18={{{part17|}}}|19={{{part18|}}}|20={{{part19|}}} }}|{{enum|{{{part|}}}|{{{part1|}}}|{{{part2|}}}|{{{part3|}}} }} }} | label38 = [[Ordnance Survey National Grid|OS grid]] | data38 = {{#if:{{{grid_ref_UK|}}}|{{gbm4ibx|{{{grid_ref_UK|}}}}}}} | label39 = [[Irish grid reference system|OSI/OSNI grid]] | data39 = {{#if:{{{grid_ref_Ireland|}}}|{{iem4ibx|{{{grid_ref_Ireland|}}}}}}} | label40 = [[Topografski zemljevid|Topokarta]] | data40 = {{#if:{{{topo_maker|}}}|{{{topo_maker}}}&nbsp;}}{{ifempty|{{{topo|{{{Topo|}}}}}}|{{{topo_map|{{{Topographic map|}}}}}} }} | label41 = [[Biom]] | data41 = {{{biome|}}} | header42 = {{#if:{{{formed_by|}}}{{{period|}}}{{{orogeny|}}}{{{geology|}}}{{{type|}}}{{{Type|}}}{{{age|}}}{{{Age|}}}{{{volcanic_arc|}}}{{{volcanic_belt|}}}{{{volcanic_field|}}}{{{volcanic_arc/belt|}}}{{{Volcanic_Arc/Belt|}}}{{{last_eruption|}}}|Geologija|}} | label43 = [[Gora#Nastanek gora|Nastanek]] | data43 = {{{formed_by|}}} | label44 = [[Orogeneza]] | data44 = {{{orogeny|}}} | label45 = [[Geološka časovna lestvica|Starost kamnin]] | data45 = {{ifempty|{{{age|{{{Age|}}}}}}|{{enum|{{{period|}}}|{{{period1|}}}|{{{period2|}}}|{{{period3|}}}|{{{period4|}}}|{{{period5|}}} }} }} | label46 = [[Gora#Vrste|Tip]] | data46 = {{{type|{{{Type|}}}}}} | label47 = [[Kamnina#Razvrščanje kamnin|Tip kamnin]] | data47 = {{enum|{{{rock|}}}|{{{geology|}}}|{{{geology1|}}}|{{{geology2|}}}|{{{geology3|}}}|{{{geology4|}}}|{{{geology5|}}} }} | label48 = {{#if:{{{volcanic_arc|}}}|[[Ognjeniški lok]] | {{#if:{{{volcanic_belt|}}}|[[Ognjeniški pas]] | {{#if:{{{volcanic_field|}}}|[[Volcanic field]] | {{#if:{{{volcanic_arc/belt|}}}|Ognjeniški [[ognjeniški lok|lok]]/[[ognjeniški pas|pas]]}}}}}}}} | data48 = {{ifempty|{{{volcanic_arc|}}}|{{{volcanic_belt|}}}|{{{volcanic_field|}}}|{{{volcanic_arc/belt|{{{Volcanic_Arc/Belt|}}}}}}}} | label49 = [[Ognjenik|Zadnji izbruh]] | data49 = {{{last_eruption|{{{Last eruption|}}}}}} | header50 = {{#if:{{{first_ascent|}}}{{{First ascent|}}}{{{easiest_route|}}}{{{Easiest route|}}}{{{Easiest_route|}}}{{{normal_route|}}}{{{access|}}}|Pristopi}} | label51 = Prvi pristop | data51 = {{{first_ascent|{{{First ascent|}}}}}} | label52 = Najlažji pristop | data52 = {{{easiest_route|{{{Easiest route|{{{Easiest_route|}}}}}}}}} | label53 = Običajna pot | data53 = {{{normal_route|}}} | label54 = Dostop | data54 = {{{access|}}} | data55 = {{{embedded|}}} | data56 = {{{misc|{{{module|}}}}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Gora z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Gora]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| access | age | Age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | authority | biome | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | child | city | city_type | city1 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9| coordinates | Coordinates |coordinates_note | coordinates_ref | Coordinates_ref | coords | coords_ref | country | country_type | country1 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | district | district_type | district1 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district2 |district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | easiest_route | Easiest route | Easiest_route | elevation | Elevation | elevation_ft| elevation_m | elevation_note | elevation_ref | Elevation_ref | elevation_system | embedded | etymology | Etymology| fetchwikidata | first_ascent | First ascent | formed_by |geology | geology1 | geology2 | geology3 | geology4 | geology5 | grid_ref_Ireland | grid_ref_UK | highest | highest_location| image | image_alt | image_caption | image_map | image_map_caption | image_size | image_width | image_upright | isolation | isolation_km | isolation_mi | isolation_parent | isolation_ref | label | label_position | Label position | pushpin_label_position |language| last_eruption | Last eruption | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | listing | location | Location | map | Map | pushpin_map | map_alt |map_caption | Map_caption |pushpin_map_caption | map_image | map_relief | map_size | pushpin_mapsize | map_upright | map_width | mapsize | misc | module | name | Name |native_name |native_name_lang | nickname | nocat_wdimage | normal_route | orogeny | other_name | parent | parent_peak | Parent peak | part | part_type| part1 | part10 | part11 | part12 | part13 | part14 | part15 | part16 | part17 | part18 | part19 | part2 | part3 | part4 |part5 | part6 | part7 | part8 | part9 | period | period1 | period2 | period3 | period4 | period5 | photo | Photo | photo_alt |photo_caption | Caption | photo_size | photo_upright | photo_width | prominence| Prominence | prominence_ft | prominence_m | prominence_ref | Prominence_ref | pronunciation | Pronunciation | range | Range | range_coordinates | range_coordinates_note | range_coords | region | region_type | region1 |region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region2 |region20 | region21 | region22 | region23 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | relief |rock | settlement | settlement_type | settlement1 | settlement10 | settlement11 | settlement12 | settlement13 | settlement14| settlement15 | settlement16 | settlement17 | settlement18 | settlement2 | settlement3 | settlement4 | settlement5 |settlement6 | settlement7 | settlement8 | settlement9 | state | state_type | state1 | state10 | state11 | state12 | state13| state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9| subdivision1 | subdivision1_type |topo | Topo | topo_maker | topo_map | Topographic map | translation | Translation | type | Type | volcanic_arc | volcanic_arc/belt | Volcanic_Arc/Belt | volcanic_belt | volcanic_field |volume | volume_km3 | volume_mi3 | volume_note | width | width_km | width_mi | width_note | width_orientation }}{{main other|{{#if:{{{region|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|replace|{{{region}}}|^[A-Z0-9/\-]*$|MATCH|plain=false}}|MATCH|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Gora z neznanimi parametri|ρ]] }}}} }}{{Wikidata image |1={{{photo|}}} |2={{{nocat_wdimage|}}} }}<noinclude> {{documentation}}<!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> foeo7y7llsod33aawxuow0wk3d3d847 Tomaž Brejc 0 159984 6683569 6602325 2026-06-01T07:22:51Z Romanm 13 [[Izidor Cankar]] 6683569 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|relatives=[[Mihael Brejc]] in [[Dušan Brejc]] (brata)|spouse(s)=[[Taja Vidmar]]}} '''Tomaž Brejc''', [[Slovenci|slovenski]] [[umetnostni zgodovinar]] in likovni [[kritik]], * [[25. november]] [[1946]], [[Ljubljana]]. Tomaž Brejc, sin slovenskega družbenopolitičnega delavca [[Tomo Brejc (1904)|Toma Brejca]], je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] leta 1970 diplomiral iz svetovne književnosti in umetnostne zgodovine, leta 1979 pa je na isti ustanovi tudi doktoriral. Izpopolnjeval se je v različnih evropskih kulturnih središčih in izven Evrope. Brejc je danes eden vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju umetnostne zgodovine, posebej slikarstva in kiparstva 20. stoletja in sodobne ustvarjalnosti. V mladosti je bil aktivno udeležen pri ustvarjanju novih likovnih trendov. Do upokojitve je predaval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]]. Je avtor številnih strokovnih člankov in temeljnih publikacij z likovnega področja. Ukvarja se z likovno kritiko, pripravo razstav, pisanjem katalogov. Je eden redkih umetnostnih zgodovinarjev in likovnih kritikov, ki posega tudi na teoretična področja in tekoče spremlja vse ustvarjanje na področju vizualnih ustvarjalnosti. Sodeloval je pri razvoju galerije Equrna, pri snemanju TV oddaj o likovnih ustvarjalcih in s ključnimi besedili velikih retrospektiv v Moderni galeriji. V zadnjem času se ukvarja prav z analizo življenja in dela kulturnika in diplomata [[Izidor Cankar|Izidorja Cankarja]]. == Nagrade in priznanja == Kolegi so mu leta 2009 podelili najvišjo stanovsko [[Nagrada Izidorja Cankarja|nagrado Izidorja Cankarja]]. [[Univerza v Ljubljani]] mu je podelila zlato plaketo in 2010 tudi naziv [[Zaslužna profesorica|zaslužnega profesorja]]. Leta 2010 mu je ''Zbornik za umetnostno zgodovino'' posvetil posebno izdajo. == Zasebno == Poročen je bil s [[Taja Vidmar|Tajo Vidmar]], galeristko in dolgoletno vodjo galerije [[Equrna]], kjer je tudi Brejc pomagal usmerjati razstavni program. Njegova brata sta politik [[Mihael Brejc|Miha Brejc]] in enolog [[Dušan Brejc]]. == Dela (monografije) == * ''Čas prebujenja: slovenska umetnost 1880–1918'', Beletrina, Ljubljana, 2023 * ''Študije o slovenskem slikarstvu v 20. stoletju'', SM, Ljubljana, 2010 * ''Realizem, impresionizem, postimpresionizem'', NG, Ljubljana, 2006 * ''Iz modernizma v postmodernizem: eseji'', Piran, 2000 * ''Slikarske metamorfoze: Equrna 1982–1992'', Ljubljana, 1992 * ''Temni modernizem: slike, teorije, interpretacije'', Ljubljana, 1991 * ''Guernica: eseji o slikarstvu, politiki in vojni'', Ljubljana, 1988 * ''Slikarstvo od 15. do 19.stoletja na Slovenski obali: topografsko gradivo'', Koper, Piran, 1983 * ''Slovenski impresionisti in evropsko slikarstvo'', Ljubljana, 1982 * ''OHO: 1966–1971'', Ljubljana, 1978 (soavtor). * ''Slovenski impresionizem'', Ljubljana, 1977 * ''Vid govora: študije o modernem slovenskem slikarstvu'', Ljubljana, 1972 == Glej tudi == * priimek [[Brejc]] * [[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] * [[seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani]] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brejc, Tomaž}} [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski likovni kritiki]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] 6rkg400tccmfoz255w1m1xrztfc0ns7 6683570 6683569 2026-06-01T07:23:20Z Romanm 13 /* Sklici */ {{refsez}} 6683570 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|relatives=[[Mihael Brejc]] in [[Dušan Brejc]] (brata)|spouse(s)=[[Taja Vidmar]]}} '''Tomaž Brejc''', [[Slovenci|slovenski]] [[umetnostni zgodovinar]] in likovni [[kritik]], * [[25. november]] [[1946]], [[Ljubljana]]. Tomaž Brejc, sin slovenskega družbenopolitičnega delavca [[Tomo Brejc (1904)|Toma Brejca]], je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] leta 1970 diplomiral iz svetovne književnosti in umetnostne zgodovine, leta 1979 pa je na isti ustanovi tudi doktoriral. Izpopolnjeval se je v različnih evropskih kulturnih središčih in izven Evrope. Brejc je danes eden vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju umetnostne zgodovine, posebej slikarstva in kiparstva 20. stoletja in sodobne ustvarjalnosti. V mladosti je bil aktivno udeležen pri ustvarjanju novih likovnih trendov. Do upokojitve je predaval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]]. Je avtor številnih strokovnih člankov in temeljnih publikacij z likovnega področja. Ukvarja se z likovno kritiko, pripravo razstav, pisanjem katalogov. Je eden redkih umetnostnih zgodovinarjev in likovnih kritikov, ki posega tudi na teoretična področja in tekoče spremlja vse ustvarjanje na področju vizualnih ustvarjalnosti. Sodeloval je pri razvoju galerije Equrna, pri snemanju TV oddaj o likovnih ustvarjalcih in s ključnimi besedili velikih retrospektiv v Moderni galeriji. V zadnjem času se ukvarja prav z analizo življenja in dela kulturnika in diplomata [[Izidor Cankar|Izidorja Cankarja]]. == Nagrade in priznanja == Kolegi so mu leta 2009 podelili najvišjo stanovsko [[Nagrada Izidorja Cankarja|nagrado Izidorja Cankarja]]. [[Univerza v Ljubljani]] mu je podelila zlato plaketo in 2010 tudi naziv [[Zaslužna profesorica|zaslužnega profesorja]]. Leta 2010 mu je ''Zbornik za umetnostno zgodovino'' posvetil posebno izdajo. == Zasebno == Poročen je bil s [[Taja Vidmar|Tajo Vidmar]], galeristko in dolgoletno vodjo galerije [[Equrna]], kjer je tudi Brejc pomagal usmerjati razstavni program. Njegova brata sta politik [[Mihael Brejc|Miha Brejc]] in enolog [[Dušan Brejc]]. == Dela (monografije) == * ''Čas prebujenja: slovenska umetnost 1880–1918'', Beletrina, Ljubljana, 2023 * ''Študije o slovenskem slikarstvu v 20. stoletju'', SM, Ljubljana, 2010 * ''Realizem, impresionizem, postimpresionizem'', NG, Ljubljana, 2006 * ''Iz modernizma v postmodernizem: eseji'', Piran, 2000 * ''Slikarske metamorfoze: Equrna 1982–1992'', Ljubljana, 1992 * ''Temni modernizem: slike, teorije, interpretacije'', Ljubljana, 1991 * ''Guernica: eseji o slikarstvu, politiki in vojni'', Ljubljana, 1988 * ''Slikarstvo od 15. do 19.stoletja na Slovenski obali: topografsko gradivo'', Koper, Piran, 1983 * ''Slovenski impresionisti in evropsko slikarstvo'', Ljubljana, 1982 * ''OHO: 1966–1971'', Ljubljana, 1978 (soavtor). * ''Slovenski impresionizem'', Ljubljana, 1977 * ''Vid govora: študije o modernem slovenskem slikarstvu'', Ljubljana, 1972 == Sklici == {{refsez}} == Glej tudi == * priimek [[Brejc]] * [[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] * [[seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani]] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brejc, Tomaž}} [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski likovni kritiki]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] h1d2fmxs0k4jxcddwg04u93quqn3yzt Uporabnik:Octopus 2 161039 6683524 6647489 2026-06-01T03:33:32Z Octopus 13285 /* Izbrane slike */ cee 2026 6683524 wikitext text/x-wiki {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''Octopus''' |--- |{{Uporabnik kemik}} |--- |{{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} |--- | {{user sl}} |--- | {{user en-2}} |--- | {{user hr-3}} |--- | {{user sr-3}} |-- | {{uporabnik moški}} |-- | {{Uporabnik IČ|60}} |-- |{{Uporabnik IS|4}} |-- |{{Uporabnik Ste vedeli|[[Uporabnik:Octopus/DYK|več kot 50]]}} |-- | {{Uporabnik WP1000}} |-- |} Sem upokojen kemijski tehnolog, ki se je po dolgem času spet začel ukvarjati s kemijo. {| |- | [[Slika:Morpho menelaus.png|60px]] | [[Wikipedija:Wiki priznanja|Za]] odličen začetek z obširnimi zgodovinskimi članki. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 15:39, 12. december 2007 (CET) |- | [[Slika:Original_Barnstar.png|60px|left]] | Za delo na zgodovinskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo]].--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 11:00, 2. julij 2008 (CEST) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran1|komentar=<br>Za [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Veteranska_priznanja|eno leto dejavnega sodelovanja]]. Kar tako naprej! --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:07, 8. december 2008 (CET)}} |- | [[Slika:Dyk25.png|left|60px]] | Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 25.<br> --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 09:04, 20. december 2008 (CET) |- | [[Slika:Barnstar-atom3.png|left|60px|]] | Za delo na kemijskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Znanstvena zvezda|Znanstveno zvezdo]].<br> --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:05, 3. april 2009 (CEST) |- | [[Slika:Dyk50.png|left|60px|Medalja »Ste vedeli« 50]] | Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 50. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:21, 16. avgust 2010 (CEST) |- | [[Slika:History Barnstar.png|60px|left|Zgodovinska zvezda]] | Za delo na zgodovinskih člankih si zaslužiš [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zgodovinska zvezda|Zgodovinsko zvezdo]]. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 18:12, 16. september 2010 (CEST) |- | [[Slika:Barnstar-chemistry.PNG|60px|left|Zgodovinska zvezda]] | Za tvoje obsežne in strokovne prispevke iz področja kemije, kristalografije in mineralogije, ki so podprti viri, predlogami :)) , ... --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 18:00, 11. november 2010 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran2|komentar=<br>Za nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}} |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran3|komentar=<br>Tudi ta nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}} |- | [[Slika:Wiki_medal.jpg|60px|left|Medalja izbranega članka]] | Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2009). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 21:35, 4. februar 2011 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran5|komentar=Še z več zamika, ampak izpustiti jubilejno priznanje se ne bi spodobilo :) Še na dolga leta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 23. april 2013 (CEST)}} |- | colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje neutrudno in poglobljeno delo na zahtevnejših zgodovinskih člankih si zaslužiš zvezdo neumornosti. - [[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 18:36, 16. december 2013 (CET)}} |- | [[Slika:1000 gold.jpg|50px|left]] | Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:54, 19. november 2014 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje vdano delo ti podeljujem zvezdo neumornosti. --[[Posebno:Prispevki/92.37.97.137|92.37.97.137]] 22:46, 27. oktober 2015 (CET)}} |- | [[Slika:Barnstar_of_Diligence.png|left|60px|Zvezda marljivosti]] | Za vse tvoje izredno delo na Wikipediji, ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zvezda marljivosti|Zvezdo marljivosti]]. -- {{U|Rude}} 19. januar 2017 |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran10|komentar=<br>[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska priznanja|Veteransko priznanje]] kot potrdilo za 10 let prizadevnega dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:05, 24. februar 2018 (CET)}} |- | [[Slika:Rosetta Barnstar.png|left|60px]] | Za ogromen prevajalski prispevek ti brez dvoma pripada [[Wikipedija:Wiki priznanja#Rosettska zvezda|Rosettska zvezda]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:05, 24. februar 2018 (CET) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020|Wikimedia CEE Pomlad 2020]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 15. junij 2020 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:03, 16. junij 2021 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | In še za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:53, 4. junij 2022 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Za najplodovitejše sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:40, 12. junij 2023 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje in prvo mesto na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:57, 10. junij 2024 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Hvala za sodelovanje na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|Wikimedia CEE Pomlad 2025]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:26, 1. junij 2025 (CEST) |} ==Urejal sem== ===Izbrani članki=== [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Benzen]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kisik]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Hidrazin]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Likija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Magmatska kamnina]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Pivo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam mineralov v Sloveniji]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Steklo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vodik]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Džingiskan]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sulejman I.]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vasco da Gama]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bizantinsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Čagatajski kanat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Jeruzalemsko kraljestvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kijevska Rusija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolsko cesarstvo|Mongolsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Osmansko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Partsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Britanija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Dakija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ruski kaganat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Veliki Novgorod]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bitka v Tevtoburškem gozdu]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolski vpadi v Evropo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Tevtonski viteški red]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Prva križarska vojna]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Emona]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam rimskih cesarjev]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Roš hašana]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Arhimed]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ibn Batuta]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Karel Veliki]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Timur Lenk]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Parni stroj]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Stari Egipt]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rhindov matematični papirus]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ehnaton]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Keops]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Šeši]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Železo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kemijska reakcija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Grigorij Potemkin]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Klinopis]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Svinec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mari]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Berat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Zenobija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Voda]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Zgodovina Poljske]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Čin Ši Huang]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Dinastija Han]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Poljsko-sovjetska vojna]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Srednji vek]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Arnulf Koroški]] ===Kemija, mineralogija, geologija=== [[Alkilacija]] - [[Aluminat]] - [[Aluminij]] - [[Aluminijev acetat]] - [[Aluminijev fluorid]] - [[Aluminijev hidroksid]] - [[Aluminijev karbid]] - [[Aluminijev klorid]] - [[Aluminijev nitrid]] - [[Aluminijev oksid]] - [[Amonijev aluminijev sulfat]] - [[Anizol]] - [[Arzenov bron]] - [[Barijev fluorid]] - [[Blancova klorometilacija]] - [[Borov trifluorid]] - [[Borov trioksid]] - [[Cadetova tekočina]] - [[Clausov proces]] - [[ChEBI]] - [[ChemSpider]] - [[Clemmensenova redukcija]] - [[Davyjeva medalja]] - [[Dekalin]] - [[Dekan (kemija)|Dekan]] - [[Deprotonacija]] - [[Dician]] - [[Dvojčičenje]] - [[Dvoosni mineral]] - [[Enoosni mineral]] - [[Eten]] - [[Etilenglikol]] - [[Felzičnost]] - [[Fenantren]] - [[Ferocen]] - [[Flogistonska teorija]] - [[Flokulacija]] - [[Fosfatni minerali]] - [[Frakcionirana kristalizacija (geologija)]] - [[Friedel-Craftsova reakcija]] - [[Fumarola]] - [[Gabro]] - [[Galun]] - [[Geoda]] - [[Germanijev(II) oksid]] - [[Germanijev(IV) oksid]] - [[Granitporfir]] - [[Granodiorit]] - [[Haber-Boschev proces]] - [[Heksagonalni kristalni sistem]] - [[Heksakloroetan]] - [[Hermann–Mauguinova notacija]] - [[Hidrati plinov]] - [[Histidin]] - [[Hume-Rotheryjeva pravila]] - [[Idiomorfizem]] - [[Ionski kristal]] - [[Kakodil]] - [[Kalcijev hipoklorit]] - [[Kalcijev oksid]] - [[Kalcijev sulfat]] - [[Kalcijev sulfid]] - [[Kalijev acetat]] - [[Kalijev ferat]] - [[Kalijev galun]] - [[Kalijev hidrogenkarbonat]] - [[Kalijev karbonat]] - [[Kalijev sulfat]] - [[Kamnina]] - [[Karbokation]] - [[Kemijska reakcija]] - [[Kemijsko ravnotežje]] - [[Kislina]] - [[Klasifikacija DANA]] - [[Kloritna skupina]] - [[Kloroform]] - [[Koligativne lastnosti raztopin]] - [[Konkrecija]] - [[Kositrov(II) oksid]] - [[Kositrov dioksid]] - [[Kot 2V]] - [[Kristalografska točkovna skupina]] - [[Kristalni habit]] - [[Kristalografija]] - [[Kubični kristalni sistem]] - [[Kumenski postopek]] - [[Lahar]] - [[Lakolit]] - [[Lava]] - [[Leblancov proces]] - [[Le Chatelierovo načelo]] - [[Litijev hidrid]] - [[Lom (mineralogija)]] - [[Mafičnost]] - [[Magma]] - [[Manganov(II) oksid]] - [[Manganov(VII) oksid]] - [[Manganov dioksid]] - [[Millerjevi indeksi]] - [[Mineraloid]] - [[Amonijev železov(II) sulfat|Mohrova sol]] - [[Molekularna orbitalna teorija]] - [[Monoklinski kristalni sistem]] - [[Mrežna energija]] - [[Naftalen]] - [[Natrijev aluminat]] - [[Natrijev aluminijev sulfat]] - [[Natrijev fluorid]] - [[Natrijev hidroksid]] - [[Natrijev karbonat]] - [[Natrijev oksid]] - [[Natrijev selenit]] - [[Natrijev sulfat]] - [[Natrijev sulfid]] - [[Normativna mineralogija]] - [[Notacija Strukturbericht]] - [[Ogljikov disulfid]] - [[Ogljikov tetraklorid]] - [[Optična aktivnost]] - [[Ortorombski kristalni sistem]] - [[Parcialno taljenje]] - [[Penantit]] - [[Petrologija]] - [[Piroklastični tok]] - [[Plovec]] - [[Plumban]] - [[Polimorfizem (kristalografija)|Polimorfizem]] - [[Propen]] - [[Prostorska skupina]] - [[Protonacija]] - [[Pucolan]] - [[Razkolnost]] - [[Reagent Mecke]] - [[Reverzibilna reakcija]] - [[Schollova reakcija]] - [[Salmiak]] - [[Schotten-Baumannova reakcija]] - [[Selenasta kislina]] - [[Selenov dioksid]] - [[Selenova kislina]] - [[Serpentinit]] - [[Sijaj (mineralogija)|Sijaj]] - [[Singletni kisik]] - [[Skarn]] - [[Schoenfliesova notacija]] - [[Solvayev proces]] - [[Stiren]] - [[Struktura magmatskih kamnin]] - [[Strunzova klasifikacija]] - [[Sulfatni minerali]] - [[Sulfidni mineral]] - [[Svinec]] -[[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfat]] - [[Svinčev(II) karbonat]] - [[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfid]] - [[Svinec]] - [[Taljivost]] - [[Tekoči zrak]] -[[Tetragonalni kristalni sistem]] - [[Tetralin]] - [[Točkovna skupina]] - [[Toluen]] - [[Trahit]] - [[Trdna raztopina]] - [[Trigonalni kristalni sistem]] - [[Triklinski kristalni sistem]] - [[Trimetilaluminij]] - [[Ultramafična kamnina]] - [[Vinska kislina]] - [[Vodikov fluorid]] - [[Vodikov peroksid]] - [[Vodikov sulfid]] - [[Weissov parameter]] - [[Weissov zakon cone]] - [[Vinilacetilen]] - [[Zemljin plašč]] - [[Zincke-Suhlova reakcija]] - [[Znižanje tališča]] - [[Zvišanje vrelišča]] - [[Železo]] - [[Železov(II) klorid]] - [[Železov(III) klorid]] - [[Železov(II) oksid]] - [[Železov(II,III) oksid]] - [[Železov(III) oksid]] - [[Železov sulfid]] - [[Železov(II) sulfid]] - [[Žveplasta kislina]] - [[Žveplov monoksid]] ;'''Minerali''' [[Abellait]] - [[Adamit]] - [[Alunit]] - [[Alunogen]] - [[Anhidrit]] - [[Argutit]] - [[Arkanit]] - [[Bertierit]] - [[Bledit]] - [[Boracit]] - [[Boulangerit]] - [[Celestin (mineral)|Celestin]] - [[Čermigit]] - [[Enargit]] - [[Enstatit]] - [[Epsomit]] - [[Fulgurit]] - [[Gejlusit]] - [[Getit]] - [[Gibsit]] - [[Glauberit]] - [[Glinenec]] - [[Granat]] - [[Grinokit]] - [[Grosular]] - [[Gumit]] - [[Halit]] - [[Halkantit]] - [[Hausmanit]] - [[Halkopirit]] - [[Halkozin]] - [[Halotrihit]] - [[Hamozit]] - [[Hanksit]] - [[Hematit]] - [[Hemimorfit]] - [[Heulandit]] - [[Hidrocinkit]] - [[Hrizoberil]] - [[Hrizokola]] - [[Idrijalin]] - [[Ilit]] - [[Jakobsit]] - [[Jokokuit]] - [[Kalcit]] - [[Kalicinit]] - [[Kalinit]] - [[Kamacit]] - [[Kaolinit]] - [[Karneol]] - [[Kasiterit]] - [[Kazolit]] - [[Keratofir]] - [[Kianit]] - [[Kirit]] - [[Klarkeit]] - [[Klinocojzit]] - [[Klinoklor]] - [[Kolumbit]] - [[Korderoit]] - [[Kovelin]] - [[Krizotil]] - [[Kromit]] - [[Ksenolit]] - [[Labradorit]] - [[Lazurit]] - [[Leadhillit]] - [[Lepidokrokit]] - [[Lepidolit]] - [[Levcit]] - [[Limonit]] - [[Litargit]] - [[Livingstonit]] - [[Lizardit]] - [[Lojevec]] - [[Lopolit]] - [[Maghemit]] - [[Magnezit]] - [[Manganozit]] - [[Margarit]] - [[Markazit]] - [[Masikot]] - [[Melit]] - [[Mendozit]] - [[Mezolit]] - [[Miloševičit]] - [[Mirabilit]] - [[Molibdenit]] - [[Molizit]] - [[Montmorijonit]] - [[Monzonit]] - [[Muskovit]] - [[Natrit]] - [[Natrolit]] - [[Natron]] - [[Nefrit]] - [[Nepouit]]- [[Nimit]] - [[Nortupit]] - [[Obsidijan]] - [[Oldhamit]] - [[Oligoklaz]] - [[Olivenit]] - [[Ortoklaz]] - [[Otunit]] - [[Paligorskit]] - [[Penantit]] - [[Pentahidrit]] - [[Peridotit]] - [[Periklaz]] - [[Pirofilit]] - [[Piroksen]] - [[Piroluzit]] - [[Piromorfit]] - [[Pirop]] - [[Pirotit]] - [[Pirsonit]] - [[Plagioklaz]] - [[Plesit]]- [[Plumbokalcit]] - [[Polihalit]] - [[Portlandit]] - [[Propen]] - [[Psilomelan]] - [[Ravatit]] - [[Realgar]] - [[Riolit]] - [[Romeit]] - [[Sanidin]] - [[Sasolit]] - [[Serpentin]] - [[Sfalerit]] - [[Siderit]] - [[Siderotil]] - [[Sienit]] - [[Singenit]] - [[Silvin (mineral)|Silvin]] - [[Smitsonit]] - [[Sodalit]] - [[Soddiit]] - [[Spesartin]] - [[Stavrolit]] - [[Taenit]] - [[Tamarugit]] - [[Tenantit]] - [[Tenardit]] -[[Termonatrit]] - [[Tetralin]] - [[Trahit]] - [[Tremolit]] - [[Troilit]] - [[Turkiz]] - [[Uraninit]] – [[Uranofan]] - [[Uvarovit]] - [[Valentinit]] - [[Vanthofit]] - [[Variscit]] - [[Vaterit]] - [[Volastonit]] - [[Vulfenit]] - [[Vustit]] ===Biografije=== '''A'''<br> [[Artav]] - [[Abdulah Kan II.]] - [[Aslaug]] - [[Adam Bremenski]] - [[Alfred Eteling]] - [[Al-Ašraf Halil]] - [[Ahmad Nahavandi]] - [[al-Muktafi II.]] - [[al-Mutasim]] - [[al-Mutavakil]] - [[al-Mutavakil III.]] - [[al-Mutaz]] - [[Andrea Bianco]] - [[an-Nasir Jusuf]] - [[Abas Ibn Abd al-Mutalib]] - [[Ahmed ibn Tulun]] - [[al-Džahšijari]] - [[al-Hadi]] - [[al-Jakubi]] - [[al-Hakim I.]] - [[al-Kaim]] - [[al-Muktadir]] - [[al-Mustansir II.]] - [[al-Mustaršid]] - [[al-Mutanabi]] - [[al-Radi]] - [[al-Salih Ismail]] - [[Aret III.]] - [[Ajbak]] - [[al-Ašraf Musa]] - [[al-Mansur Ali]] - [[al-Muazam Turanšah]] - [[al-Mustansir I.]] - [[as-Salih Ajub]] - [[Al-Mutamid]] - [[Al-Mutadid]] -[[Al-Mutavakil I.]] - [[Al-Safah]] - [[Al-Valid II.]] -[[Abas I. Armenski]] - [[Ašot I. Armenski]] - [[Ašot III. Armenski]] - [[Ašot IV. Armenski]] - [[Ašot Msaker]] - [[Abu Ubajd al-Takafi]] - [[Al-Mundir III. ibn al-Harit]] - [[Al-Nabiga al-Dubijani]] - [[Al-Mutana ibn Harita]] - [[Adelajda Rheinfeldenska]] - [[Alogobotur]] - [[Anastazija Kijevska]] - [[Anonim (notar Béle III.)|Anonim]] - [[Ambioriks]] - [[Ana Kijevska]] - [[Ankamna]] - [[Askarik]] - [[Abbad II. al-Mutadid]] - [[Al-Bakri]] - [[Ariarat VI. Kapadoški]] - [[Ariobarzan II. Kioški]] - [[Artavazd I. Atropatenski]] - [[Aleksander Iljič Dutov]] - [[Anton Denikin]] - [[Ardis II.]] - [[Argišti II.]] - [[Abdulmedžid II.]] - [[Ariobarzan Frigijski]] - [[Atal III.]] - [[Al Hakam I.]] - [[Askold in Dir]] - [[Ašina Helu]] - [[Ašina Nišufu]] - [[Al-Baladhuri]] - [[Ašina Džen]] - [[Ašina Huajdao]] - [[Ašina Juančing]] - [[Ašina Ši]] - [[Ašina Tuizi]] - [[Ašina Budžen]] - [[Ašina Dudži]] - [[Ašina Funian]] - [[Ašina Huseluo]] - [[Ašina Miše]] - [[Abdul-Rahman ibn Abi Bakr]] - [[Amrak]] - [[Apa kagan]] - [[Ašina Tuvu]] - [[Abu Jakub Jusuf I.]] - [[Ahmed al-Mansur]] - [[Ali ibn Jusuf]] - [[Abu Zakarija Jahja]] - [[Adela Flandrijska]] - [[Al-Adil II.]] -[[Al-Mansur]] - [[Al-Mukadasi]] - [[Al-Valid I.]] - [[Al-Zahir]] - [[An-Nasir Davud]] - [[Al-Adil I.]] - [[Al-Kamil]] - [[Albert Švedski]] - [[Ana Legniška]] - [[Adelajda Ogrska (u. 1140)]] - [[Abu Hamid al-Garnati]] - [[Adelajda Ogrska]] - [[Aigusta Anastazija Litovska]] - [[Abd al-Malik ibn Marvan]] - [[Abd Al Rahman II.]] - [[Abdel Latif]] - [[Abdelkerim Astrahanski]] - [[Abdi-Aširta]] - [[Abdulah ibn al-Zubejr]] - [[Abdul Hamid I.]] - [[Richard Abegg|Abegg, Richard]] - [[Abisare]] - [[Abu Said]] - [[Adad-nirari III.]] - [[Ada Karijska]] - [[Adalgis]] - [[Adalgizel]] - [[Adelajda del Vasto]] - [[Ademar Monteilski]] - [[Adiva]] - [[Adur Narseh]] - [[Adžib]] - [[Agafija Svjatoslavovna]] - [[Agila I.]] - [[Agilmond]] - [[Agilulf]] - [[Agneza Antioška]] - [[Agneza Babenberška]] - [[Agron]] - [[Aha]] - [[Ahhotep I.]] - [[Ahhotep II.]] - [[Ahmoz I.]] - [[Ahmoz-Meritamon]] - [[Amenhotep I.]] - [[Ahmed I.]] - [[Ahmed II.]] - [[Ahmed ibn Fadlan]] - [[Ahmed bin Kučuk]] - [[Ahmed ibn Rustah]] - [[Ahotepre]] - [[Ahtum]] - [[Aj (faraon)|Aj]] - [[Aj I.]] - [[Aj Ata]] - [[Ajo]] - [[Ajstulf]] - [[Akija]] - [[Ak Kubek]] - [[Alalngar]] - [[Alarik II.]] - [[Alberada Buonalberška]] - [[Albert iz Aachna]] - [[Alboin]] - [[Alboin Spoletski]] - [[Alara]] - [[Algu]] - [[Al-Tabari]] [[Ardarik]] - [[Ardašir II.]] - [[Aldimir]] - [[Aleksander II. Gika]] - [[Aleksander Balas]] - [[Aleksander Sever]] - [[Aleksander Sucu]] ‎- [[Aleksej I. Komnen]] - [[Aleksej II. Komnen]] - [[Aleksej III. Angel]] - [[Aleksej IV. Angel]] - [[Aleksej V. Dukas]] - [[Al Hakam II.]] - [[Ali-paša Rizvanbegović|Ali-paša Rizvanbegović]] - [[Ahemen]] - [[Aleksander IV. Makedonski]] - [[Ali (kalif)]] - [[Alulim]] - [[Amalarik]] - [[Ambagaj kan]] - [[Ali Kušči]] - [[Alulim]] - [[Aluvamna]] - [[Amanikatašan]] - [[Amanišaketo]] - [[Amanitore]] - [[Amdžazade Koprulu Husein Paša]] - [[Amenemhet I.]] - [[Amenemhet II.]] - [[Amenemhet III.]] - [[Amenemhet IV.]] - [[Amenemhet V.]] - [[Amanirena]] - [[Aminu]] - [[Amenemhet VI.]] - [[Amenemhet VII.]] - [[Amenemope]] - [[Amenhotep II.]] - [[Amenija]] - [[Ameni Kemau]] - [[Amhotep I.]] - [[Amijan Marcelin]] - [[Amirtej|Amirtej]] - [[Amitis]] - [[Ami-Saduka]] - [[Amalasunta]] - [[Amu (faraon)]] - [[Amuna]] - [[Ana Dalasena]] - [[Ana Jagelo]] - [[Ana Komnena]] - [[Ana Neda]] - [[Anastazij I. Dikor]] - [[Anastazij II.]] - [[Ana Ogrska]] - [[Ana Terter]] - [[Anather]] - [[Andragacij]] - [[Andrej II. Ogrski]] - [[Andronik I. Komnen]] - [[Andronik II. Paleolog]] - [[Andronik III. Paleolog]] - [[Andronik IV. Paleolog]] - [[Andronik V. Paleolog]] - [[Anita (hetitski kralj)]] - [[Ansud]] - [[Antioh I. Soter]] - [[Antioh II. Teos]] - [[Antioh III. Veliki]] - [[Antioh IV. Epifan]] - [[Anlamani]] - [[Antioh V. Eupator]] - [[Antioh VI. Dioniz]] - [[Antioh VII. Sidet]] - [[Antioh, sin Selevka IV.]] - [[Ankvenefer]] - [[Antipater]] - [[Antonie din Popești]] - [[Antonin Pij]] - [[Anzegizel]] - [[Apepi I.]] - [[Apiašal]] - [[Apijan]] - [[Apepi I.]] - [[Apil-kin]] - [[Aplahanda]] - [[Ardabur]] - [[Arda Armenska]] - [[Ardahšir I.]] - [[Ardahšir II.]] - [[Argišti I.]] - [[Arijaramna]] - [[Arijarat I. Kapadoški]] - [[Arijarat IV. Kapadoški]] - [[Arikbek]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Aripert II.]] - [[Ariulf]] - [[Arkadij]] - [[Arkamani]] - [[Arminij]] - [[Arnulf iz Metza]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Arnuvanda II.]] - [[Arnuvanda III.]] - [[Aron Bolgarski]] - [[Arsam]] - [[Arsak I.]] - [[Arsinoja I.]] - [[Arsinoja II.]] - [[Arslan Kasimski]] - [[Artaban I.]] - [[Artaban II.]] - [[Artaban III.]] - [[Artaban IV.]] - [[Artaban V.]] - [[Artabazd]] - [[Artakserks I.]] - [[Artakserks II.]] - [[Artakserks III.]] - [[Artakserks IV.]] - [[Artašumara]] - [[Artatama I.]] - [[Artatama II.]] - [[Artemizija II. Karijska]] - [[Artistona]] - [[Asarhadon]] - [[Asinum]] - [[Asparuh]] - [[Astjag]] - [[Ašikpašazade]] - [[Ašur-nadin-ahe II.]] - [[Ašur-dan III.]] - [[Ašur-dugul]] - [[Ašur-etil-ilani]] - [[Ašur-nadin-šumi]] - [[Ašurnasirpal II.]] - [[Atal I. Soter]] - [[Atal (general)|Atal]] - [[Atalarik]] - [[Atanagild]] - [[Atanarik]] - [[Atosa]] - [[Autari]] - [[Avitohol]] - [[Avrelijan]] - [[Avrelij Viktor]] - [[Asad ibn al-Furat]] - [[Aspar]] - [[Asparuh]] - [[Ašer]] - [[Ašur-ubalit I.]] - [[Ašur-ubalit II.]] - [[Ata-Malik Džuvejni]] - [[Atanazij Atoški]] - [[Atis]] - [[Audoin]] - [[Aziru]] '''B'''<br> [[Bahram V.]] - [[Bárid mac Ímair]] – [[Baki Mohamed]] - [[Björn Železnoboki]] – [[Bagsek]] - [[Benedikt Poljak]] - [[Bohemond VI. Antiohijski]] - [[Bajbars]] - [[Bajdžu Nojan]] - [[Blanka Kastiljska]] - [[Bohemond V. Antiohijski]] - [[Bagrat II. Bagratuni]] - [[Balaš]] - [[Bahman Džaduja]] - [[Borej]] - [[Berta Švabska]] - [[Boson Provansalski]] - [[Bartatua]] - [[Boris Vladimirovič Anenkov]] - [[Ban Džao]] - [[Ban Gu]] - [[Bilge kagan]] - [[Baga kagan]] - [[Bumin kagan]] - [[Bertrand de Thessy]] - [[Bajan I.]] - [[Bajan II.]] - [[Berengar I.]] - [[Boleslav II. Mazovski]] - [[Boleslav Pozabljeni]] - [[Boleslav II. Rogati]] - [[Bedřih Češki]] - [[Birger Jarl]] - [[Berengarija Portugalska]] - [[Bořivoj II.]] - [[Břetislav II.]] - [[Ba (faraon)|Ba]] - [[Baba Tahir]] - [[Bahram I.]] - [[Bahram II.]] - [[Bahram III.]] - [[Bahram IV.]] - [[Bajazid II.]] - [[Bajdad]] - [[Bajdar]] - [[Baka]] - [[Balaj]] - [[Balbin]] - [[Balduin I. Konstantinopelski]] - [[Balduin II. Courtenayski]] - [[Balduin Saria]] - [[Balomar]] - [[Baltadži Mehmed Paša]] - [[Barbara Zapolja]] - [[Bardilis]] - [[Basarab I. Vlaški|Basarab I.]] - [[Basarab III. Vlaški]] - [[Batu kan]] - [[Bazilij II.]] - [[Bazilisk (bizantinski cesar)|Bazilisk]] - [[Carl Josef Bayer|Bayer, Carl Josef]] - [[Bebiank]] - [[Bebnum]] - [[Béla IV. Ogrski]] - [[Belaur]] - [[Bel-bani]] - [[Belek Gazi]] - [[Belgudej]] - [[Bel-ibni]] - [[Belizar]] - [[Belšazar]] - [[Berenika I.]] - [[Berenika II.]] - [[Friedrich Bergius|Bergius, Friedrich]] - [[Claude Louis Berthollet|Berthollet, Claude Louis]] - [[Johannes Nicolaus Brönsted]] - [[Rasmus Bartholin|Bartholin, Rasmus]] - [[Batbajan]] - [[Baton I.]] - [[Baton Dalmatski]] - [[Baton Dardanski]] - [[Berhar]] - [[Berke]] - [[Pierre Berthier|Berthier, Pierre]] - [[Bezprim]] - {{sortname|Marcellin|Berthelot|}} - [[Bertrada Laonska]] - [[Bitjus]] - [[Bizas]] - [[Boleslav III. Češki]] - [[Boleslav IV. Kodravi]] - [[Bona Sforza]] - [[Boris I. Bolgarski]] - [[Boris II. Bolgarski]] - [[Bořivoj I.]] - [[Aleksander Mihajlovič Butlerov|Butlerov, Aleksander Mihajlovič]] - [[Bagrat IV. Gruzijski]] - [[Bahram Čobin]] - [[Bajazid I.]] - [[Baldvin I. Jeruzalemski]] - [[Béla III.]] - [[Bodončar]] - [[Bohemond I. Antioški]] - [[Boleslav I. Češki]] -[[Boleslav II. Češki]] - [[Boleslav II. Poljski]] - [[Boleslav V. Sramežljivi]] - [[Bonifacij I. Montferraški]] - [[Boril]] - [[Norman Levi Bowen|Bowen, Norman Levi]] - [[Božena Češka]] - [[Břetislav I.]] - [[Brunhilda Avstrazijska]] - [[Bu Bing]] - [[Burebista]] - [[Bu Ren]] - [[Buri (Džingiskanov pravnuk)|Buri ]] [[Burnaburiaš II.]] '''C'''<br> [[Cevang Dordži]] - [[Cevang Rabtan]] - [[Cingetoriks]] - [[Cao Cao]] - [[Cao Pi]] - [[Michel-Eugène Chevreul|Chevreul, Michel-Eugène]] - {{sortname| Louis Claude | Cadet de Gassicourt |}} - [[Ciriaco de' Pizzicolli]] - [[Comtessa de Dia]] - [[Cventibold]] '''Č'''<br> [[Časlav Klonimirović]] - [[Čaka Beg]] - [[Čen Šov]] - [[Čebi kan]] - [[Čelebi kan]] - [[Čagataj]] - [[Čandarli Ali Paša]] - [[Čulo kagan]] - [[Čin Ši Huang]] - [[Čeng, kralj Džova]] - [[Čeng Tang]] - [[Čong (dinastija Han)]] '''D'''<br> [[Džami]] - [[Džamuka]] - [[Devaštič]] - [[Dan (kralj)]] - [[David I. Škotski]] - [[David I. Anhogin]] - [[Džabala IV. ibn al-Harit]] - [[Đorđe Vojislavljević]] - [[Dobroslav II. Vojislavljević]] - [[Dares Frigijski]] - [[Darij Pontski]] - [[Dugdami]] - [[Dži (dinastija Han)]] - [[Dzu Ding]] - [[Dzu Ji]] - [[Dzu Šin‎]] - [[Džjan Džja]] - [[Di Ji]] - [[Da Ding]] - [[Da Džja]] - [[Dzu Džja]] - [[Dzu Geng]] - [[Džong Ding]] - [[Da Geng]] - [[Dzu Geng]] - [[Di Šin]] - [[Džao Vušu]] - [[Dulu kagan]] - [[Dzuo Čjuming]] - [[Drogo Hautevillski]] - [[Diomed]] - [[Dobromir Hriz]] - [[Ditrik]] - [[Divan Bartski]] - [[Dagmar Češka]] - [[Dagobert I.]] - [[Dagobert II.]] - [[Dagobert III.]] - [[Dagobert iz Pise]] - [[Danijar]] - [[Dan I. Vlaški]] - [[Danilo Apostol]] - [[Darajan I.]] - [[Darajan II.]] - [[Darej II.]] - [[David Bolgarski]] - [[Decij]] - [[Dedumoz I.]] - [[Dedumoz II.]] - [[Dejok]] - [[Demetrij I. Soter]] - [[Demetrij II. Nikator]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Den (faraon)]] - [[Derviš Ali Astrahanski]] - [[Henri Sainte-Claire Deville|Deville, Henri Sainte-Claire]] - [[Devlet I. Geraj]] - [[Devlet II. Geraj]] - [[Deziderij Langobardski]] - [[Didij Julijan]] - [[Dimitrij Cantemir]] - [[Diodor Sicilski]] - [[Decebal]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Deziderata Langobardska]] - [[Diadumenijan]] - [[Dinokrat]] - [[Djer]] - [[Djet]] - [[Dju]] - [[Dmitro Višnevecki]] - [[Domald Sidraški]] - [[Domicijan]] - [[Dragovit]] - [[Drman in Kudelin]] - [[Dubravka Češka]] - [[Dukas]] - [[Dumnoriks]] - [[Dumuzid Pastir]] - [[Dumuzid Ribič]] - [[Džamšid]] - [[Džanaj]] - [[Džedefptah]] - [[Džedefre]] - [[Džedheperu]] - [[Džedkare]] - [[Džedkare II.]] - [[Džehuti]] - [[Džoči]] - [[Đurađ Branković]] - [[Džamasp]] - [[Džangali]] - [[Džang Tingju]] - [[Džezajirli Gazi Hasan Paša]] '''E'''<br> [[Erdeni Batur]] - [[Etelbald Wesseški]] – [[Etelberht Wesseški]] – [[Ethelred Wesseški]] – [[Edita Wesseška]] - [[Edvard Spovednik]] - [[Ema Normandijska]] – [[Eadvig]] - [[Edgar Miroljubni]] – [[Edmund II. Angleški]] - [[Edmund Langleyski, 1. vojvoda Yorški]] – [[Edvard V. Angleški]] – [[Etelvulf]] – [[Etelred II. Nepripravljeni]] - [[Eadred]] - [[Edvard Mučenec]] - [[Ekgfrit Mercijski]] - [[Erik I. Norveški]] - [[Edmund I.]] - [[Edvard VI. Angleški]] - [[Edvard Starejši]] - [[Elfveard Wesseški]] - [[Ethelfled]] - [[Ethelstan]] - [[Eleonora Kastiljska]] - [[Ethelfled]] - [[Elizabeta Bavarska, nemška kraljica]] - [[Előd]] - [[Emeše]] - [[Engelšalk I. Gornjepanonski]] - [[Erhanger Švabski]] - [[Elizabeta Luksemburška]] - [[Evfemija Samborovna]] - [[Evdoksija Kijevska]] - [[Elizabeta Ogrska, češka vojvodinja]] - [[Elizabeta Ogrska, poljska vojvodinja]] - [[Elizabeta Velikopoljska]] - [[Erik XI. Švedski]] - [[Eufrozina Kijevska]] - [[Ema Mělniška]] - [[Eufemija Ogrska]] - [[Ebroin]] - [[Edigej]] - [[Einhard]] - [[Eldžigidej]] - [[Elizabeta Granovska]] - [[Elizabeta Korvin]] - [[Elmas Mehmed Paša]] - [[Emerik Ogrski]] - [[Emilijan (rimski cesar)|Emilijan]] - [[Emisum]] - [[Emnilda Lužiška]] - [[Enmerkar]] - [[Enheduana]] - [[Enlil-nadin-apli]] - [[Enmebaragesi]] - [[En-men-gal-ana]] - [[En-men-lu-ana]] - [[En-nun-tarah-ana]] - [[En-sipad-zid-ana]] - [[Enšakušana]] - [[Epulon]] - [[Erarik]] - [[Erhinoald]] - [[Eriba-Adad I.]] - [[Erik XIV. Švedski]] - Erišum I. - [[Erišum II.]] - [[Erlik]] - [[Ermanarik]] - [[Ernah]] - [[Esagil-kin-apli]] - [[Eumen II.]] - [[Evdokija Makrembolitissa]] - [[Eurik]] - [[Evnapij]] - [[Evtimen]] - [[Evtropij]] '''F'''<br> [[Froto III.]] - [[Fra Mauro]] - [[Faris ad-Din Aktaj]] - [[Flodoard]] - [[Flavij Ecij]] - [[Flavio Biondo]] - [[Franko Kölnski]] - [[Farnak I. Pontski]] - [[Fan Je]] - [[Fang Šuanling]] - [[Fu Ši]] - [[Fu Hao]] - [[Farnak II. Pontski]] - [[Fokas]] - [[Filip III. Francoski]] - [[François, vojvoda Guiški]] - [[Fahr ad-Din Jusuf]] - [[Friderik I. Avstrijski]] - [[Faramond]] - [[Fastrada]] - [[Fatima Sultan]] - [[Feliks Akvitanski]] - [[Filip Arabec]] - [[Filip II.]] - [[Filip I. Francoski]] [[Filip II. Francoski]] - [[Filip II. Makedonski]] - [[Filip III. Makedonski]] - [[Filipik Bardan]] - [[Filip Švabski]] - [[Filon iz Biblosa]] - [[Florijan (rimski cesar)]] - [[Fraat I.]] - [[Flavij Bauton]] - [[Fraat II.]] - [[Fraat III.]] - [[Fraat IV.]] - [[Fraat V.]] - [[Fraort]] - [[Fredegunda]] - [[Friapatij]] - [[Friderik VI. Danski]] - [[Charles Friedel|Friedel, Charles]] - [[Fruela I. Asturski]] - [[Fulcher iz Chartresa]] - [[Fulko Neuillyjski]] - [[Fusu]] '''G'''<br> [[Galdan Bošogtu Kan]] - [[Galdan Ceren]] - [[Gorm Stari]] - [[Giovanni da Pian del Carpine]] - [[Giovanni de Marignolli]] - [[Gazan]] - [[Gagik I. Arcruni]] - [[Gagik I. Armenski]] - [[Gagik Karski]] - [[Galin (general)]] - [[Gradinja Branislavljević]] - [[Gizela Bavarska]] - [[Gregor Ninski]] - [[Gvido III. Spoletski]] - [[Gvido III. Spoletski]] - [[Genobavd (3. stoletje)]] - [[Genobavd (4. stoletje)]] - [[Gana Bassi]] - [[Gelimer]] - [[Gento]] - [[Gig]] - [[Gedik Ahmed Paša]] - [[Gaj Blosij]] - [[Geng Ding]] - [[Gaspard de Coligny]] - [[Guérin de Montaigu]] - [[Gaudemunda Litovska]] - [[Gundahar]] - [[Grzimislava Luška]] - [[Gotthard Kettler]] - [[Gertruda Babenberška]] - [[Gaj Kasij Longin]] - [[Galien]] - [[Gallus Anonimus]] - [[Galsvinta]] - [[Gallus Anonimus]] - [[Gautier Sans-Avoir]] - [[Gavril Radomir]] - [[Gazi Husrev-beg]] - [[Gebhard Leberecht von Blücher]] - [[Gencij]] - [[Gentile Bellini]] - [[Georgij Kedren]] - [[Germanik]] - [[Publij Septimij Geta|Geta]] - [[Gilgameš]] - [[Gizela (hčerka Pipina Malega)|Gizela ]] - [[Gezalek]] - {{sortname|Johann Rudolf|Glauber|}} - [[Godan kan]] - [[Godfrej Bouillonski]] - [[Goffredo Malaterra]] - [[Gordijan I.]] - [[Gordijan III.]] - [[Gostun]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotfrid Alemanski]] - [[Gregor I. Gika]] - [[Grifina Hališka]] - [[Victor Grignard|Grignard, Victor]] - [[Grimoald I.]] - [[Grimoald Bavarski]] - [[Gudea]] - [[Gujuk]] - [[Gungunum]] - [[Guntram]] - [[Gustav III. Švedski]] - [[Gustav IV. Adolf Švedski]] - [[Gustav Trolle]] - [[Gustav Vasa]] '''H'''<br> [[Hakim al-Termizi]] - [[Husrav Dehlavi]] - [[Huviška]] - [[Harald Klak]] – [[Halfdan Ragnarsson]] - [[Heming Danski]] – [[Horik I.]] – [[Horik II.]] – [[Hartaknut]] – [[Hartaknut I. Danski]] – [[Henrik Huntingdonski]] – [[Higelak]] – [[Harold Zajčja noga]] - [[Henrik II. Angleški]] - [[Harald Modrozobi]] - [[Hugo III. Ciprski]] - [[Haakon IV. Norveški]] - [[Hugo II. Ciprski]] - [[Hetum II. Kilikijski]] - [[Hetum I. Kilikijski]] - [[Hamazasp IV. Mamikonjan]] - [[Hovhannes-Smbat III.]] - [[Hasan ibn Tabit]] - [[Hasan ibn Ali]] - [[Helena Zadarska]] - [[Hugo Veliki]] - [[Hararik]] - [[Hasan ibn al-Numan]] - [[Hišam ibn Abd al-Malik]] - [[Humban-Haltaš II.]] - [[Hong Tajdži]] - [[Huan (dinastija Han)]] - [[Hešana kagan]] - [[Heraklij]] - [[Henrik I. Guiški]] - [[Henrik III. Francoski]] - [[Helena Ogrska]] - [[Henrik IV. Pravični]] - [[Henrik VII. Nemški]] - [[Hedvika Anhaltska]] - [[Heinrich Reuß von Plauen]] - [[Heinrich Reffle von Richtenberg]] - [[Henrik I. Francoski]] - [[Henrik von Plauen]] - [[Hermann von Salza]] - [[Hedvika Šlezijska]] - [[Henrik I. Bradati]] - [[Henrik II. Pobožni]] - [[Henrik II. Avstrijski]] - [[Helbirga Babenberška]] - [[Hadži I. Geraj]] - [[Hajan]] - [[Hajredin Barbarosa]] - [[Haju]] - [[Hajdu kan]] - [[Hakor]] - [[Halil Sultan]] - [[Hamudi]] - [[Hamurabi I. Jamhadski]] - [[Hamurabi III. Jamhadski]] - [[Hamure]] - [[Hanibal Gisko]] - [[Hanibalijan]] - [[Hanon (Hanibalov sin)]] - [[Hantili I.]] - [[Hantili II.]] - [[Hanun-Dagan]] - [[Harald II. Danski]] - [[Haribert I.]] - [[Haribert II.]] - [[Harsiesi]] - [[Hasan Paša Predojević]] - [[Hasdrubal Barka]] - [[Hatice Sultan]] - [[Hatušili I.]] - [[Hatušili II.]] - [[Hatušili III.]] - [[Hekatomen]] - [[Helena Anžujska]] - [[Helena Bolgarska]] - [[Helena Dragaš]] - [[Helena Znojmska]] - [[Hendžer]] - [[Henrik Flandrijski]] - [[Henrik, obodritski knez]] - [[Herenij Etrusk]] - [[Herod Agripa I.]] - [[Paul Héroult|Héroult, Paul]] -‎ [[Hieron II.]] - [[William Higgins (kemik)|Higgins, William]] - [[Hilbudij]] - [[Hildebert I.]] - [[Hildebert II.]] - [[Hildebert III.]] - [[Hildebert Posvojeni]] - [[Hildegarda Vinzgauska]] - [[Hilderik I.]] - [[Hilderik II.]] - [[Hilderik III.]] - [[Hilperik Akvitanski]] - [[Hilperik I.]] - [[Hilperik II.]] - [[Himiltruda]] - [[Hirkan II.]] - [[Histasp]] - [[Hölun]] - [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] - [[Hor I.]] - [[Hor II.]] - [[Horemheb]] - [[Hormizd I.]] - [[Hormizd I. Kušanšah]] [[Hormizd II.]] - [[Hormizd IV.]] - [[Hormizd V.]] - [[Hor Ptič]] - [[Hostivit]] - [[Hotepsekemvi]] - [[Horunefer]] - [[Hostilijan]] - [[Hrosvita]] - [[Hsekiu]] - [[Hudžefa I.]] - [[Hugbert Bavarski]] - [[Hulegu]] - [[Hunald Akvitanski]] - [[Hunerik]] - [[Huni]] - [[Hutula kan]] - [[Huzija I.]] - [[Huzija II.]] '''I'''<br> [[Ibn Havkal]] - [[Ibn al-Mudžavir]] – [[Imam Kuli Kan]] – [[Ivar Brez kosti]] - [[Ikel Mercijski]] - [[Izabela Kilikijska]] - [[Irena Ogrska]] - [[Ivana II. Neapeljska]] - [[Ivan Žigmund Zapolja]] - [[Izabela Jagelo]] - [[Inciona]] - [[Intarabus]] - [[Ibn Fadlalah al-Umari]] - [[Ibn Hordadbeh]] - [[Išpakaja]] - [[Ignacij Diakon]] - [[Ibn al-Asir]] - [[Ilteriš kagan]] - [[Inel kagan]] - [[Ibuzir Glavan]] - [[Isik kagan]] - [[Istemi]] - [[Išbara kagan]] - [[Ivana I. Navarska]] - [[Izabela Aragonska]] - [[Ibrahim ibn al-Valid]] - [[Izabela II. Jeruzalemska]] - [[Ingvar Kijevski]] - [[Izjaslav II. Kijevski]] - [[Izjaslav I. Kijevski]] - [[Inge Starejši]] - [[Ida Wettinska]] - [[Ivan I. Moskovski]] - [[Ivan I. Švedski]] - [[Ibak]] - [[Ibal-pi-el II.]] - [[Ibbi-Sipiš]] - [[Iblul-Il]] - [[Ibn Abd al-Hakam]] - [[Ikun-Šamaš]] - [[Iku-Šamagan]] - [[Ila-kabkabu]] - [[Iški-Mari]] - [[Ibbit-Lim]] - [[Ibiau]] - [[Ibn al-Faqih]] - [[Ibor]] - [[Ibrahim I.]] - [[Ibrahim Kazanski]] - [[Idi-ilum]] - [[Idriej]] - [[Ijibhentre]] - [[Ikun-Mari]] - [[Ikunum]] - [[Ilig kagan]] - [[Ilirij]] - [[Ilu-šuma]] - [[Igriš-Halam]] - [[Ildibad]] - [[Ili-Išar]] - [[Ilham]] - [[Imiremeša]] - [[Immeja]] - [[Ini I.]] - [[Ini II.]] - [[Indilima]] - [[Ined]] - [[Ini II.]] - [[Intef]] - [[Intef I.]] - [[Intef II.]] - [[Intef III.]] - [[Intef IV.]] - [[Intef V.]] - [[Intef VI.]] - [[Intef VII.]] - [[Iptar-Sin]] -[[Irena Atenska]] - [[Irena Dukas]] - [[Iri-Hor]] - [[Isa Čelebi]] - [[Iset]] - [[Islam III. Geraj]] - [[Išgum-Adu]] - [[Išme-Dagan]] - [[Ištub-Ilum]] - [[Ivajlo]] - [[Ivan Aleksander]] - [[Ivan Asen I.]] - [[Ivan Asen II.]] - [[Ivan Asen III.]] - [[Ivan I. Cimisk]] - [[Ivan Hunyadi, ban Severina|Ivan Hunyadi mlajši]] - [[Ivan Šišman]] - [[Ivan Vladislav]] - [[Ivan Zapolja]] - [[Irkab-Damu]] - [[Isar-Damu]] - [[Išbara Tolis]] - [[Išbi-Era]] - [[Ištub-Išar]] - [[Iufni]] - [[Ivan II. Komnen]] - [[Ivan III. Švedski]] - [[Ivan V. Paleolog]] - [[Ivan VI. Kantakuzen]] - [[Ivan VII. Paleolog]] - [[Ivan Briennski]] - [[Ivan Skilica]] - [[Ivan Štefan]] - [[Ivan Vihovski]] - [[Izabela I. Jeruzalemska]] - [[Ivan Mazepa]] - [[Ivan Zonara]] - [[Izak I. Komnen]] - [[Izak II. Angel]] '''J'''<br> [[Jazdegerd II.]] - [[Jazid III.]] - [[Jakvinta Barijska]] - [[Jovan Vladimir]] - [[Johannes Aventinus]] - [[Jovin]] - [[Jurij Amastridski]] - [[Jurij Amartol]] - [[Johann Schreck]] - [[Jao Silian]] - [[Ju Veliki]] - [[Jolig kagan]] - [[Jami kagan]] - [[Jakub al-Mansur]] - [[Jelena Vukanović]] - [[Johann von Tiefen]] - [[Johannes von Baysen]] - [[Judita Švabska]] - [[Judita Češka]] - [[Jusuf ibn Tašfin]] - [[Judita Schweinfurtska]] - [[Jaromír Češki]] - [[Jadegar Mohamed |Jadegar Mohamed]] - [[Jagid-Lim]] - [[Jahdun-Lim]] - [[Jarim-Lim I.]] - [[Jazkur-el]] - [[Jakareb]] - [[Jakbim]] - [[Jakubher]] - [[Jamu]] - [[Jasmah-Adad]] - [[Jazdegerd I.]] - [[Jazdegerd III.]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Jerónimo de Ayanz y Beaumont]] - [[Jer Tanrı]] - [[Jesugej]] - [[Jesu Mongke]] - [[Jolanda Courtenayska]] - [[Jolanda Flandrijska]] - [[Jordan I. Kapuanski]] - [[Jordan (zgodovinar)]] - [[Joscelin I. Edeški]] - [[Jovan Nenad]] - [[Jožef II. Konstantinoplski]] - [[Jožef Genezij]] - [[Judita Habsburška]] - [[Judita Ogrska]] - [[Julijan Odpadnik]] - [[Jukuk šad]] - [[Jurij I. Terter]] - [[Jurij II. Terter]] - [[Jurij Dolgoroki]] - [[Jurij Duka]] - [[Jurij Gika]] - [[Justin I.]] '''K'''<br> [[Kaniška]] - [[Kelvulf II. Mercijski]] - [[Kenvulf Mercijski]] - [[Kerdik Wesseški]] - [[Kinrik Wesseški]] - [[Kreoda Mercijski]] - [[Kalavun]] - [[Konrad IV. Nemški]] - [[Konradin]] - [[Kutuz]] - [[Kjurike I.]] - [[Konstantin I. Kilikijski]] - [[Konstantin II. Kilikijski]] - [[Kosrovanujš]] - [[Katranida II.]] - [[Kalidurut]] - [[Kočapar Branislavljević]] - [[Konstantin Bodin]] - [[Kursan]] - [[Karel Provansalski]] - [[Kativolk]] - [[Karel Otrok]] - [[Karel Preprosti]] - [[Karlman I.]] - [[Krištof Cellarius]] - [[Kudama ibn Džafar]] - [[Kotis III.]] - [[Konstantin Vasilij Ostroški]] - [[Kotis I.]] - [[Kong Anguo]] - [[Kutlug jabgu kagan]] - [[Konstantin III. (bizantinski cesar)|Konstantin III.]] - [[Konstantin IV.]] - [[Konstantin Manasij]] - [[Karel, grof Valoijski]] - [[Katarina Courtenayska]] - [[Konstanca Sicilska]] - [[Kinialon]] - [[Kandik]] - [[Karel III. Debeli]] - [[Karlman Bavarski]] - [[Konrad I. Nemški]] - [[Konrad II. Mazovski]] - [[Konstanca Aragonska]] - [[Kunigunda Češka]] - [[Kunigunda Švabska]] - [[Konrad von Jungingen]] - [[Konrad von Wallenrode]] - [[Konrad Zöllner von Rothenstein]] - [[Konrad von Erlichshausen]] - [[Kristina Ingesdotter]] - [[Konrad II. Oton]] - [[Konrad I. Češki]] - [[Knut V. Danski]] - [[Křesomysl]] - [[Kaa]] - [[Kaba]] - [[Kabul kan]] - [[Kadan]] - [[Kadašman-Enlil I.]] - [[Kajra]] - [[Kakare Ibi]] - [[Kakare Ini]] - [[Kalinik iz Petre]] - [[Kalojan]] - [[Kaloker]] - [[Kambiz I.]] - [[Kamoz]] - [[Kandalanu]] - [[Kara Hulegu]] - [[Kar (rimski cesar)]] - [[Kara Mustafa Paša]] - [[Kardam]] - [[Kareh]] - [[Karel IX. Švedski]] - [[Karel X. Gustav Švedski]] - [[Karel Avgust Švedski]] - [[Karel Mlajši]] - [[Karel Plešasti]] - [[Karel Veliki]] - [[Kasandana]] - [[Kasekemui]] - [[Kasim I. Astrahanski]] - [[Kasim II. Astrahanski]] - [[Kasim Kasimski]] - [[Kasim Paša]] - [[Kasivelaun]] - [[Kastik]] - [[Kastor z Rodosa]] - [[Kašta]] - [[Katvalda]] - [[Kavad I.]] - [[Kazimir I. Poljski]] - [[Kazimir II. Poljski]] - [[Kefren]] - [[Friedrich August Kekulé|Kekulé, Friedrich August]] - [[Kejhusrev II.]] - [[Kejhusrev III.]] - [[Kejkavus II.]] - [[Kejkubad I.]] - [[Kejkubad II.]] - [[Kejkubad III.]] - [[Kejkavus I.]] - [[Kejkavus II.]] - [[Keops]] - [[Keraca Petrica]] - [[Kerboga]] - [[Kikija]] - [[Kılıç Arslan I.]] - [[Kilič Arslan II.]] - [[Kilič Arslan IV.]] - [[Kir I.]] - [[Kir II.]] - [[Kir Mlajši]] - [[Kira Marija]] - [[Kirta]] - [[Klavdij II. Gotski]] - [[Kleopatra I. Sirijka]] - [[Kleopatra II.]] - [[Klodij Albin]] - [[Kniva]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstantin II.]] - [[Konstantin VIII.]] - [[Konstancij Gal]] - [[Konstans]] - [[Kraljevič Marko]] - [[Kasij Dion]] - [[Klef]] - [[Klejt]] - [[Klodion]] - [[Klodomer]] - [[Klodvik I.]] - [[Klodvik II.]] - [[Klodvik III.]] - [[Klodvik IV.]] - [[Klotar I.]] - [[Klotar II.]] - [[Klotar III.]] - [[Klotar IV.]] - [[Koloman I. Asen]] - [[Komod]] - [[Konrad Krafft von Dellmensingen]] - [[Konrad I. Mazovski]] - [[Konrad Montferraški]] - [[Konstanca Vroclavska]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstancij Klor]] - [[Konstantin VI.]] - [[Konstantin IX. Monomah]] - [[Konstantin Dragaš Dejanović]] - [[Konstantin I. Veliki]] - [[Konstantin V. Kopronim]] - [[Konstantin X. Dukas]] - [[Konstantin Ipsilanti]] - [[Konstantin Șerban]] - [[Kormesij]] - [[Kormisoš]] - [[Kosroj II.]] - [[Koščak]] - [[Kozrav II.]] - [[Kozrav Uzurpator]] - [[Kristijan II. Danski]] - [[Krištof Korvin]] - [[Krum]] - [[Ksenofont]] - [[Kserks II.]] - [[Kuber]] - [[Kubrat]] - [[Kudur-Mabuk]] - [[Kudžula Kadfiz]] - [[Keops|Kufu]] - [[Kučuk Mohamed]] - [[Kujaš]] - [[Kulin]] - [[Kulug Sibir]] -[[Kun-Damu]] - [[Kurigalzu I.]] - [[Kurunta]] - [[Kutalmiš]] - [[Kvintil (rimski cesar)]] '''L'''<br> [[Leon III. Kilikijski]] - [[Leon I. Kilikijski]] - [[Leon I. Kilikijski (knez)]] - [[Leon II. Kilikijski]] - [[Leon IV. Kilikijski]] - [[Ljutovid]] - [[Lup Protospatarij]] - [[Ladislav Neapeljski]] - [[Liüntika]] - [[Liutsvinda]] - [[Lenus]] - [[Lotar Francoski]] - [[Ludvik III. Francoski]] - [[Ludvik IV. Francoski]] - [[Ludvik V. Francoski]] - [[Ludvik Slepi]] - [[Leoncij]] - [[Laodika Pontska]] - [[Leon Tripolski]] - [[Li Šidžen]] - [[Li Daši]] - [[Ling (dinastija Han)]] - [[Lju Bej]] - [[Lin Šin]] - [[Lu Dži]] - [[Li Daojuan]] - [[Ludvik IX. Francoski]] - [[Leopold VI. Avstrijski]] - [[Ludvik Otrok]] - [[Ludvik Mlajši]] - [[Lucija Rügenska]] - [[Ludwig von Erlichshausen]] - [[Leopold V. Avstrijski]] - [[Leopold I. Avstrijski]] - [[Lukarta Bogenska]] - [[Labarna I.]] - [[La-bašum]] - [[Ladislav IV. Ogrski]] - [[Lala Şâhin paša]] - [[Lantfrid]] - [[Laodika II.]] - [[Laodika IV.]] - [[Auguste Laurent|Laurent, Auguste]] - [[Lazar Branković]] - [[Lazar Hrebeljanović]] - [[Lažni Dimitrij I.]] - [[Leon I. Tračan]] - [[Leon II. (bizantinski cesar)|Leon II.]] - [[Leon III. Izavrijec]] - [[Leon IV. Hazar]] - [[Leon V. Armenec]] - [[Leon VI. Modri]] - [[Lestek]] - [[Lešek I. Beli]] - [[Lešek II. Črni]] - [[Libaja]] - [[Li Buvej]] - [[Lid]] - [[Lipit-Ištar]] - [[Liutprand]] - [[Longar|Longar Dardanski]] - [[Longar Dalmatski]] - [[Lotar I. Karolinški]] - [[Thomas Martin Lowry|Lowry]] - [[Lucij Tarkvinij Superb]] - [[Lucij Tarucij Firman]] - [[Ludvik II. Jagelo]] - [[Ludvik Nemški|Ludvik II. Nemški]] - [[Ludvik Pobožni]] - [[Lugal-Ane-Mundu]] - [[Lugalbanda]] - [[Lugal-kiniše-dudu]] - [[Lugal-kisal-si]] - [[Lugal-kitun]] - [[Lugalzagezi]] - [[Lup I. Akvitanski]] - [[Lup II. Gaskonjski]] '''M''' <br> [[Mohamed Alim Kan]] - [[Mohamed Šajbani]] – [[Magnus Dobri]] – [[Malcolm IV. Škotski]] – [[Matilda Angleška]] – [[Margareta Provansalska]] - [[Matej Pariški]] - [[Mohamed ibn Ali ibn Abdalah]] - [[Mengu Timur]] - [[Mleh Kilikijski]] - [[Möngke]] - [[Mihajlo III. Vojislavljević]] - [[Mihajlo Višević]] - [[Mihajlo I. Vojislavljević]] - [[Mihajlo II. Vojislavljević]] - [[Marija I. Ogrska]] - [[Marozija]] - [[Malobavd]] - [[Mark Metij Ruf]] - [[Markomer]] - [[Merogaz]] - [[Magon I.]] - [[Maksencij]] - [[Mihael I. Kerularij]] - [[Mihael Sirijec]] - [[Mitridat I. Pontski]] - [[Mitridat II. Kioški]] - [[Mitridat II. Pontski]] - [[Mitridat IV. Pontski]] - [[Mitridat V. Pontski]] - [[Mitridat Krest]] - [[Madij]] - [[Martinas Goštautas]] - [[Ma Duanlin]] - [[Min (dinastija Džin)]] - [[Michael Faraday]] - [[Mahmud al-Kašgari]] - [[Mukan kagan]] - [[Mohamed I. al-Mustansir]] - [[Mulaj Abd al-Aziz]] - [[Mulaj Hasan I.]] - [[Mulaj Ismail]] - [[Marvan II.]] - [[Muavija I.]] - [[Mojmir I. Moravski]] - [[Movses Kagankatvaci]] - [[Muajjad al-Din al-Urdi]] - [[Margareta I. Danska]] - [[Martin Truchsess von Wetzhausen]] - [[Mihael Küchmeister von Sternberg]] - [[Marija Vukanović]] - [[Mstislav I. Kijevski]] - [[Marija Dobronega]] - [[Miecław]] - [[Mnata]] - [[Magnencij]] - [[Magnus Livonski]] - [[Mahmud I.]] - [[Mahmud II.]] - [[Mahmud Bin Kučuk]] - [[Mahmud Kazanski]] - [[Mahmud Paša Anđelović]] - [[Maksimijan]] - [[Malamir]] - [[Mandana Medijska]] - [[Manuel I. Komnen]] - [[Makrin]] - [[Maksimin Tračan]] - [[Manes]] - [[Maništušu]] - [[Manuel II. Paleolog]] - [[Marcijan (bizantinski cesar)|Marcijan]] - [[Mara-Il]] - [[Marduk-apla-iddina II.]] - [[Marduk-nadin-ahhe]] - [[Marduk-zakir-šumi II.]] - [[Margareta Brandenburška]] - [[Marija (žena Boleslava Kodravega)|Marija]] - [[Marija Alanska]] - [[Marija Komnena]] - [[Marija Montferraška]] - [[Marina Smilec]] - [[Mark Avrelij Prob]] - [[Mark Emilij Lepid]] - [[Mark Klavdij Tacit]] - [[Mark Junij Brut]] - [[Marobod]] - [[Marvan I.]] - [[Maslama ibn Abd al-Malik]] - [[Matej Basarab]] - [[Mavdud]] - [[Mavro Orbini]] - [[Mavzol]] - [[Mavricij (bizantinski cesar)]] - [[Mehmed I.]] - [[Mehmed I. Geraj]] - [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Mehmed III.]] - [[Mehmed IV.]] - [[Mehmed Paša Sokolović]] - [[Mek]] - [[Melem-ana]] - [[Menander Protektor]] - [[Mengli I. Geraj]] - [[Menkare]] - [[Menkauhor]] - [[Menkaure]] - [[Mentuhotep I.]] - [[Mentuhotep II.]] - [[Mentuhotep III.]] - [[Mentuhotep IV.]] - [[Mentuhotep V.]] - [[Mentuhotep VI.]] - [[Mentuhotepi]] - [[Menua]] - [[Merdžefare]] - [[Merenhor]] - [[Merenre I.]] - [[Merenre II.]] - [[Merheperre]] - [[Meritaton]] - [[Merkare]] - [[Merneit]] - [[Merneptah]] - [[Meroveh]] - [[Mesanepada]] - [[Mesud I.]] - [[Mesud II.]] - [[Meš-he]] - [[Meš-ki-ang-gašer]] - [[William Hallowes Miller|Miller, William Hallowes]] - [[Mihael I. Komnen Dukas]] - [[Mihael I. Rangab ‎]] - [[Mihael II. Amorijec]] - [[Mihael II. Asen]] - [[Mihael III. Pijanec]] - [[Mihael III. Šišman Asen]] - [[Mihael IV. Paflagonec]] - [[Mihael V. Kalafat]] - [[Mihael Psel]] - [[Mihael VII. Dukas]] - [[Mihael VIII. Paleolog]] - [[Mihael IX. Paleolog]] - [[Mihael Hrabri]] - [[Milica Hrebeljanović]] - [[Mihael Kritobul]] - [[Mihnea I. Vlaški]] - [[Miliduh]] - [[Mimar Sinan]] - [[Miran Šah]] - [[Mircea I. Vlaški]] - [[Mircea III. Drakul]] - [[Mircea V. Pastir]] - [[Merihator]] - [[Meriibre Heti]] - [[Merikare]] - [[Mico Asen]] - [[Mitil]] - [[Mitridat I. Partski]] - [[Mitridat III. Partski]] - [[Mitridat IV. Partski]] - [[Mješko II. Lambert]] - [[Mješko III. Stari]] - [[Mlajša gospa]] - [[Modu]] - [[Mohamed Amin]] - [[Mohamed bin Tugluk]] - [[Mojzes Bolgarski]] - [[Montemsaf]] - [[Monunij]] - [[Mstislav II. Kijevski]] - [[Muavija II.]] - [[Mubarak Šah]] - [[Murat I.]] - [[Murat II.]] - [[Murat III.]] - [[Murat IV.]] - [[Muršili I.]] - [[Muršili II.]] - [[Muršili III.]] - [[Murtaza]] - [[Musa Čelebi]] - [[Musa Kesedžija]] - [[Mustafa I.]] - [[Mustafa II.]] - [[Mustafa III.]] - [[Mustafa IV.]] - [[Mustafa Ali]] - [[Mustafa Čelebi]] - [[Mušezib-Marduk]] - [[Mut-Aškur]] - [[Mutimir Vlastimirović]] - [[Mutnedžmet]] - [[Mutnofret]] [[Muvatali I.]] - [[Muvatali II.]] - [[Muza Partska]] '''N'''<br> [[Nadir Šah]] - [[Nasir Hosrov]] - [[Neda (kneginja)]] - [[Ninos]] - [[Nikomed II. Bitinski]] - [[Nikomed III. Bitinski]] - [[Nikomed IV. Bitinski]] - [[Nikolaj I. Mistik]] - [[Nurhaci]] - [[Nagaču]] - [[Nan Geng]] - [[Nearh]] - [[Niri kagan]] - [[Neklan]] - [[Nezamysl]] - [[Nabonasar]] - [[Nakon]] - [[Naplanum]] - [[Naram-Sin Akadski]] - [[Naram-Sin Asirski]] - [[Narmer]] - [[Nasalsa]] - [[Nastasen]] - [[Natakamani]] - [[Neagoe Basarab]] - [[Nebdžefare]] - [[Nebirirav I.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebukadnezar I.]] - [[Nebkaure Heti]] - [[Nebmaatre]] - [[Nebra]] - [[Nebsenre]] - [[Nečerkare]] - [[Nedžemibre]] - [[Neferefre]] - [[Neferhotep I.]] - [[Neferhotep III.]] - [[Neferit I.]] - [[Neferit II.]] - [[Neferka]] - [[Neferkahor]] - [[Neferkamin Anu]] - [[Neferkare I.]] - [[Neferkare II.]] - [[Neferkare IV.]] - [[Neferkare V.]] - [[Neferkare VI.]] - [[Neferkare VIII.]] - [[Neferkare Nebi]] - [[Neferirkare]] - [[Neferkasokar]] - [[Neferkaure]] - [[Nefertari]] - [[Neheb]] - [[Nehesi]] - [[Neferirkare Kakai]] - [[Neferkamin I.]] - [[Neko II.]] - [[Nektaneb I.]] - [[Nektaneb II.]] - [[Nergal-ušezib]] - [[Nerikare]] - [[Nešri]] - [[Nikare]] - [[Nikare II.]] - [[Nikefor Brijenij]] - [[Nikefor III. Botanijat]] - [[Niketas Honiates]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor I. Konstantinopelski]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor II. Fokas]] - [[Nikolaj Aleksander Vlaški]] - [[Nikola Jurišić]] - [[Nikolaj Kanabos]] - [[Ninečer]] - [[Ninsun]] - [[Ninurta-apal-Ekur]] - [[Ninurta-nadin-šumi]] - [[Ninurta-tukulti-Ašur]] - [[Nitokris]] - [[Njuserre]] - [[Nuja]] - [[Nubnefer]] - [[Nur-Adad]] - [[Nur ad-Din]] - [[Nur Devlet]] - [[Nur-Mer]] '''O'''<br> [[Oistin mac Amlaíb]] – [[Ongend]] - [[Offa Mercijski]] - [[Odorik Pordenonski]] - [[Oldžejtu]] - [[Ošin Kilikijski]] - [[Ošin Lampronski]] - [[Oton III. Bavarski]] - [[Oda Hesenska]] - [[Oton I. Saški]] - [[Odo Francoski]] - [[Osman ibn Afan]] - [[Omar ibn Abd al-Aziz]] - [[Omar I. Kretski]] - [[Omar ibn Hubajra]] - [[Oujang Šju]] - [[Ozmiš kagan]] - [[Ogul Kajmiš]] - [[Oda Haldenslebenska]] - [[Oton Boleslavovič]] - [[Oseluk]] - [[Oldřih Češki]] - [[Oda Meissenska]] - [[Odoaker]] - [[Oleg Novgorodski]] - [[Olibrij]] - [[Omurtag]] - [[Opat Suger]] - [[Orban]] - [[Orda kan]] - [[Orderik Vitalis]] - [[Ördög]] - [[Organa]] - [[Orgetoriks]] - [[Orhan I.]] - [[Orod I.]] - [[Orod II.]] - [[Orod III.]] - [[Orontobat]] - [[Osman I.]] - [[Osman II.]] - [[Osman I.]] - [[Otto von Below]] '''P'''<br> [[Penda Mercijski]] – [[Peda Mercijski]] - [[Plaisance Antiohijska]] - [[Peroz III.]] - [[Peter Deljan]] - [[Petrislav Vojislavljević]] - [[Peter II. Orseolo]] - [[Peter Dukljanski]] - [[Pribina (ban)]] - [[Pomponij Mela]] - [[Pitodorida Pontska]] - [[Polemon I. Pontski]] - [[Polemon II. Pontski]] - [[Prusij II. Bitinski]] - [[Pjotr Wrangel]] - [[Polien]] - [[Palak]] - [[Perisad V.]] - [[Pan Geng]] - [[Piri Reis]] - [[Pribina]] - [[Prisk]] - [[Psevdo-Zaharija Govornik]] - [[Paul von Rusdorf]] - [[Piotr Dunin]] - [[Predslava Kijevska]] - [[Pribislav Vagrski]] - [[Pagan]] - [[Pakor I.]] - [[Pakor II.]] - [[Pakor I. Perzijski]] - [[Pál Tomori]] - [[Pamba]] - [[Papež Formoz]] - [[Papež Inocenc III.]] - [[Papež Marin I.]] - [[Pargali Ibrahim Paša]] - [[Parisatis]] - [[Paršatatar]] - [[Partamaspat]] - [[Pătrașcu Dobri]] - [[Pentini]] - [[Pepi I.]] - [[Pepi II.]] - [[Pepi III.]] - [[Peribsen]] - [[Pertinaks]] - [[Peroz I. Kušanšah]] - [[Perzej Makedonski]] - [[Pescenij Niger]] - [[Peter Bartolomej]] - [[Peter I. Bolgarski]] - [[Peter I. Vlaški]] - [[Peter II. Courtenayski]] - [[Peter IV. Bolgarski]] - [[Peter Gojniković]] - [[Peter Puščavnik]] - [[Petubastis III.]] - [[Peter IV. Rareš]] - [[Pijaššili]] - [[Pije]] - [[Pijusti]] - [[Piksodar]] - [[Pilip Orlik]] - [[Pinej]] - [[Pipin I. Akvitanski]] - [[Pipin II. Akvitanski]] - [[Pipin Grbasti]] - [[Pipin Herstalski]] - [[Pipin Landenski]] - [[Pir Mohamed]] - [[Pithana]] - [[Plektruda]] - [[Plevrat I.]] - [[Polibij]] - [[Presijan]] - [[Prijezda I.]] - [[Prosigoj]] - [[Przemisl II.]] - [[Psametik I.]] - [[Psametik II.]] - [[Psametik IV.]] - [[Psamut]] - [[Psusenes I.]] - [[Ptolemaj I. Soter]] - [[Poliperhon]] - [[Přemysl Orač]] - [[Ptolemaj II. Filadelf]] - [[Ptolemaj V. Epifan]] - [[Ptolemaj VI. Filometor]] - [[Ptolemaj VII. Neos Filopator]] - [[Ptolemaj VIII. Everget]] - [[Publij Kvintilij Var]] - [[Pupien]] - [[PU-Šarruma]] - [[Puzur-Ašur I.]] - [[Puzur-Ašur II.]] - [[Puzur-Sin]] - [[Puzur-Ašur III.]] - [[Puzur-Ištar]] '''R'''<br> [[Rostam]] - [[Ragnar Lodbrok]] – [[Reginfred]] – [[Rihard III. Angleški]] – [[Robert de Torigni]] – [[Robert I., grof Artoisa]] - [[Rukn ad-Din Huršah]] - [[Rustichello da Pisa]] - [[Ruben II. Kilikijski]] - [[Ruben III. Kilikijski]] - [[Ruben I. Armenski]] - [[Radoslav Gradišnić]] - [[Ratold Italijanski]] - [[Regino Prümski]] - [[Rudolf I. Burgundski]] - [[Rudolf II. Burgundski]] - [[Ritona]] - [[Rotona]] - [[Rosmerta]] - [[Ragnahar]] - [[Robert I. Francoski]] - [[Rusa I.]] - [[Rusa II.]] - [[Rogerij Borsa]] - [[Romoald I. Beneventski]] - [[Rastislav Moravski]] - [[Richeza Berška]] - [[Richeza Poljska]] - [[Ratibor I. Pomorjanski]] - [[Radbod Frizijski]] - [[Rado (majordom)|Rado]] - [[Radu I. Vlaški]] - [[Radu III. Čedni]] - [[Radu V. Afumatski]] - [[Radu VI. Bădica]] - [[Radu VII. Paisie]] - [[Radu Leon]] ‎- [[Radu Mihnea]] - [[Radu Negru]] - [[Raganfrid]] - [[Rahotep]] - [[Rajmond IV. Touluški]] - [[Ramzes I.]] - [[Ramzes III.]] - [[Ramzes V.]] - [[Rašid al-Din]] - [[Rekared I.]] - [[Rekesvint]] - [[Renseneb]] - [[Rib-Hadda]] - [[Richeza Lotarinška]] - [[Ricimer]] - [[Rihard II. Angleški]] - [[Rim-Sin I.]] - [[Rim-Sin II.]] - [[Rimuš Asirski]] - [[Robert I. Courtenayski]] - [[Robert Menih]] - [[Rogerij I. Sicilski]] - [[Rogneda Polocka]] - [[Rogvolod]] - [[Roman I. Bolgarski]] - [[Roman I. Lekapen]] - [[Roman II.]] - [[Roman III. Argir]] - [[Roman IV. Diogen]] - [[Friedlieb Ferdinand Runge|Runge, Friedlieb Ferdinand ]] - [[Rurik]] '''S'''<br> [[Senge]] - [[Sergej Pavlovič Tolstov]] - [[Sigfred Danski]] – [[Sigurd Ring]] – [[Sigurd Kača v očesu]] – [[Snorri Sturlson]] – [[Sakso Gramatik]] - [[Sigfred]] - [[Sven II. Danski]] – [[Sven Vilobradi]] - [[Smbat II. Armenski]] - [[Smbat VIII. Bagratuni]] - [[Senekerim-Hovhannes Arcruni]] - [[Smbat I. Armenski]] - [[Suhajl ibn Amr]] - [[Sofija Loonska]] - [[Sarolt]] - [[Simon iz Kéze]] - [[Slavomir Moravski]] - [[Svetopolk II. Moravski]] - [[Sulpicij Aleksander]] - [[Suno]] - [[Sandakšatru]] - [[Sarduri II.]] - [[Simeon Olelkovič]] - [[Skilur]] - [[Sulejman ibn Abd al-Malik]] - [[Sima Tan]] - [[Sun Čuan]] - [[Sima Guang]] - [[Si jabgu kagan]] - [[Skilaks]] - [[Sandil]] - [[Sinadena Bizantinska]] - [[Stibor von Baysen]] - [[Salomea Berška]] - [[Skomantas Jatvinški]] - [[Svetopolk II. Pomorjanski]] - [[Soběslav II.]] - [[Simeon Moskovski]] - [[Spytihněv II.]] - [[Svatopluk Olomuški]] - [[Svetoslava Poljska]] - [[Svjatoslav Olgovič]] - [[Sofija Minska]] - [[Spytihněv I.]] ‎- [[Sven III. Danski]] - [[Sa (faraon)|Sa]] - [[Sagisu]] - [[Sahib I. Geraj]] - [[Sahure]] - [[Sajed Borhan]] - [[Sajid Ahmed I.]] - [[Sakirhar]] - [[Salitis]] - [[Salonin]] - [[Samium]] - [[Samsu-iluna]] - [[Samuel Bolgarski]] - [[Sanakt]] - [[Sanatruk]] - [[Sanatruk II.]] - [[Sanherib]] - [[Sankptahi]] - [[Sarduri I.]] - [[Sargon I.]] - [[Sargon II.]] - [[Sargon Akadski]] - [[Sarpedon]] - [[Sartak]] - [[Sasan]] - [[Satilgan]] - [[Sa'umu]] - [[Savin (kan)|Savin]] - [[Sebkaj]] - [[Sehetepibre]] - [[Segerseni]] - [[Seanhibtavi Seanhibre]] - [[Sehebre]] - [[Seheperenre]] - [[Sehetepibre]] - [[Sekemib]] - [[Sekemket]] - [[Sekemre]] - [[Sekemre Šedvast]] - [[Sjemomisl]] - [[Sobekemsaf I.]] - [[Sobekemsaf II.]] - [[Selevk I. Nikator]] - [[Selevk II. Kalinik]] - [[Selevk III. Keraun]] - [[Selevk IV. Filopator]] - [[Selim I. Geraj]] - [[Selim II.]] - [[Selim III.]] - [[Semenkare]] - [[Semenre]] - [[Semerket]] - [[Semken]] - [[Senaib]] - [[Senebmiu]] - [[Senebkaj]] - [[Sened]] - [[Senusret I.]] - [[Senusret II.]] - [[Senusret III.]] - [[Senusret IV.]] - [[Septimij Sever]] - [[Seti I.]] - [[Set Meribre]] - [[Setnaht]] - [[Setut]] - [[Sevadžkare I.]] - [[Sevadžkare III.]] - [[Sevadžtu]] - [[Sevar]] - [[Sevt III.]] - [[Sidonij Apolinarij]] - [[Sigibert I.]] - [[Sigibert II.]] - [[Sigibert III.]] - [[Sigibert Hromi]] - [[Sigismund I. Poljski]] - [[Sigismund II. Avgust]] - [[Sihator]] - [[Sikelgajta]] - [[Silahdar Damat Ali Paša]] - [[Sili-Adad]] - [[Simion Movilă]] - [[Simon Bar Kohba]] - [[Simonida Nemanjić]] - [[Sin-Eribam]] - [[Sin-Idinam]] - [[Sin-Ikišam]] - [[Simeon Bekbulatovič]] - [[Sisebut]] - [[Sin-šar-iškun]] - [[Sin-šumu-lišir]] - [[Sitalk]] - [[Skarlat Kalimahi]] - [[Skerdilajd]] - [[Skunha]] - [[Slon (faraon)]] - [[Smail-aga Čengić]] - [[Smenhkare]] - [[Smilcena Paleologina]] - [[Smilec]] - [[Sneferka]] - [[Sneferu]] - [[Sobekhotep I.]] - [[Sobekhotep III.]] - [[Sobekhotep IV.]] - [[Sobekhotep V.]] - [[Sobekhotep VI.]] - [[Sobekhotep VII.]] - [[Sobekhotep VIII.]] - [[Sobekneferu]] - [[Soběslav I. Češki]] - [[Sogdijan]] - [[Sonbef]] - [[Eugène Soubeiran]] - [[Sozomen]] - [[Sparadok]] - [[Stanislav Leščinski]] - [[Stavrakij]] - [[Stefan Branković]] - [[Stefan Dušan]] - [[Stefan Lazarević]] - [[Stefan Uroš V.]] - [[Sten Sture mlajši]] - [[Stepanos Asoghik]] - [[Stjepan Tomaš]] - [[Stjepan Tomašević]] - [[Stjepan Vukčić Kosača]] - [[Stojgnev]] - [[Karl Hugo Strunz|Strunz, Karl Hugo]] - [[Subedej]] - [[Sujumbike]] - [[Sulejman II.]] - [[Sulejman II. Rumski]] - [[Sulejman Čelebi]] - [[Sulejman ibn Kutalmiš|Sulejman ibn Kutalmiš]] - [[Sulili]] - [[Sumuel]] - [[Sumu-Epuh]] - [[Sumu-Jaman]] - [[Sumu-la-El]] - [[Sveti Kliment Ohridski]] - [[Sveti Naum]] - [[Sveti Sava]] - [[Svetonij]] - [[Svintila]] - [[Svjatopolk II. Kijevski]] - [[Svjatoslav III. Igorjevič]] '''Š'''<br> [[Štefan Angleški]] – [[Šadžar al-Dur]] - [[Štefan Vojislav]] - [[Ši Najan]] - [[Šundži]] - [[Šen Jue]] - [[Šjao Dzišjan]] - [[Šjan (dinastija Han)]] - [[Šuan (dinastija Han)]] - [[Šjang Džja]] - [[Šennong]] - [[Šjao Džja]] - [[Šjao Ji]] - [[Šjao Šin]] - [[Šeguj kagan]] - [[Šibi kagan]] - [[Šabaka]] - [[Šabataka]] - [[Šahgali]] - [[Šahin Geraj]] - [[Šahruh Mirza]] - [[Šalim-ahe]] - [[Šalmaneser I.]] - [[Šalmaneser III.]] - [[Šamaš-šum-ukin]] - [[Šamši-Adad I.]] - [[Šamši-Adad V.]] - [[Šanakdakete]] - [[Šapur I.]] - [[Šapur III.]] - [[Šapur IV.]] - [[Šapur Perzijski]] - [[Šarek]] - [[Šattivaza]] - [[Šattuara]] - [[Šattuara II.]] - [[Šauštatar]] - [[Šejk Ahmed]] - [[Šejk Aulijar]] - [[Šeneh]] - [[Šenšek]] - [[Šepseskaf]] - [[Šepseskare]] - [[Šeši]] - [[Šišman I.]] - [[Škorpijon I.]] - [[Škorpijon II.]] - [[Štefan V. Ogrski]] - [[Štefan Dečanski]] - [[Štefan Dragutin]] - [[Štefan Konstantin]] - [[Štefan Milutin]] - [[Štefan Nemanja]] - [[Štefan Prvokronani]] - [[Štefan Radoslav]] - [[Štefan Uroš I.]] - [[Štefan Vladislav I.]] - [[Štefan Vladislav II.]] - [[Štefan Zapolja]] - [[Šulgi]] - [[Šupiluliuma I.]] - [[Šupiluliuma II.]] - [[Šuttarna I.]] - [[Šuttarna II.]] - [[Šuttarna III.]] - [[Šu-turul]] '''T'''<br> [[Teobald I. Navarrski]] - [[Tatatunga]] - [[Toros III. Kilikijski]] - [[Toros II. Kilikijski]] - [[Teodor Rštuni]] - [[Toros I. Armenski]] - [[Trdat (arhitekt)]] - [[Teodora Kosara]] - [[Teodora (senatorka)]] - [[Tit Labien]] - [[Teodomer]] - [[Trebeta]] - [[Tiberij III.]] - [[Tempti-Humban-Inšušinak]] - [[Teušpa]] - [[Teofil Edeški]] - [[Tajdzu (dinastija Džin)]] - [[Tjandzuo (dinastija Ljao)]] - [[Togon Timur]] - [[Trije vladarji in pet cesarjev]] - [[Tengri kagan]] - [[Tong jabgu kagan]] - [[Tardu]] - [[Tulan kagan]] - [[Taspar kagan]] - [[Teodora Angelina]] - [[Traidenis]] - [[Tabiri]] - [[Taharka]] - [[Tahurvaili]] - [[Tankred Galilejski]] - [[Tantamani]] - [[Tao I.]] - [[Tao II.]] - [[Tetišeri]] - [[Tarik ibn Zijad]] - [[Tasilo II. Bavarski]] - [[Taşköprüzade]] - [[Tašlultum]] - [[Teisp]] - [[Teja (kralj Ostrogotov)|Teja]] - [[Tengri]] - [[Teobald III. Šampanjski]] - [[Teodora Smilec]] - [[Teodor I. Laskaris]] - [[Teodozij Vlaški]] - [[Teos]] - [[Teš]] - [[Tit Flavij]] - [[Tomaž Slovan]] - [[Šapur II.]] - [[Šar-Kali-Šari]] - [[Tatikij]] - [[Telec]] - [[Telerig]] - [[Telipinu]] - [[Teobald Bavarski]] - [[Teodahad]] - [[Teodbert Bavarski]] - [[Teodebald]] - [[Teodebert I.]] - [[Teodebert II.]] - [[Teodemir]] - [[Teoderik I.]] - [[Teoderik II.]] - [[Teoderik III.]] - [[Teoderik Strabon]] - [[Teodoald]] - [[Teodor II. Laskaris]] - [[Teodora II.]] - [[Teodora III.]] - [[Teodorik I.]] - [[Teoderik Veliki]] - [[Teodor Svetoslav]] - [[Teodozij II.]] - [[Teodozij III.]] - [[Teofan Spovednik]] - [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]] - [[Teofilakt Simokat]] - [[Teos]] - [[Teres I.]] - [[Teti]] - [[Teudis]] - [[Tevta]] -‎ [[Tervel]] - [[Thietmar Merseburški]] - [[Richard Trevithick]] - [[Tiberij II. Konstantin]] - [[Tiglat-Pileser I.]] - [[Tiglat-Pileser III.]] - [[Tija]] - [[Tiju]] - [[Timur Lenk]] - [[Tiridat I.]] - [[Tiridat II.]] - [[Tiridat III.]] - [[Tiš-atal]] - [[Tit Flavij]] - [[Togrul beg]] - [[Tokomer]] - [[Toktamiš]] - [[Toktu]] - [[Totila]] - [[Toljen II.]] - [[Toluj]] - [[Toros Edeški]] - [[Trebonijan Gal]] - [[Tudhalija]] - [[Tudhalija I.]] ‎- [[Tudhalija II.]] - [[Tudhalija III.]] - [[Tudhalija IV.]] - [[Tudor Vladimirescu]] - [[Tukulti-Ninurta I.]] - [[Tukulti-Ninurta II.]] - [[Tunka Manin]] - [[Tura-Dagan]] - [[Tušratta]] - [[Tutankamon]] - [[Tutmoz I.]] - [[Tutmoz II.]] - [[Tutmoz III.]] - [[Tutmoz IV.]] - [[Tutuš I.]] '''U'''<br> [[Ügyek]] - [[Urtak]] - [[Umfredo Hautevillski]] - [[Uroš I. Vukanović]] - [[Ulrich von Jungingen]] - [[Udul-kalama]] - [[Uglješa Mrnjavčević]] - [[Uhna]] - [[Ulagči]] - [[Ulgen]] - [[Ulug Mohamed]] - [[Umaj]] - [[Umaja ibn Abd Šams]] - [[Umor (kan)|Umor]] - [[Unas]] - [[Uraz Mohamed]] - [[Ur-Baba]] - [[Urgana]] - [[Ur-gar]] - [[Ur-gigir]] - [[Ur-Nammu]] - [[Ur-nigin]] - [[Ur-Nanše]] - [[Ur-Ningirsu]] - [[Ur-Nungal]] - [[Userkaf]] - [[Userkare]] - [[Ušpija]] - [[Utamiš Geraj]] - [[Utnapištim]] - [[Utu-hengal]] - [[Uzbeg kan]] - [[Uzun Hasan]] '''V'''<br> [[Vali Mohamed]] - [[Viljem Malmesburyjski]] - [[Viljem Rubruški]] - [[Vančinbalin Inžanaš]] - [[Vladimir Vojislavljević]] - [[Vukan]] - [[Vihing]] - [[Viljem II. Gornjepanonski]] - [[Veraudun]] - [[Vladimir Olgerdovič]] - [[Vanjan Šijin]] - [[Vujašu]] - [[Vej Šov]] - [[Vo Džja‎]] - [[Vu, cesar Hana]] - [[Ven Ding]] - [[Vu Ji]] - [[Vu, kralj Džova]] - [[Vu Ding]] - [[Vuling]] - [[Viljem II. Apulijski]] - [[Viljem Železna roka]] - [[Valdemar IV. Danski]] - [[Vladislav III. Tankonogi]] - [[Viljem iz Modene]] - [[Vladislav I. Herman]] - [[Vsevolod II. Kijevski]] - [[Vsevolod IV. Kijevski]] - [[Vladislav I. Češki]] - [[Vsevolod Pskovski]] - [[Virpirka Tenglinška]] - [[Vratislav II.]] - [[Valdemar II. Danski]] - [[Venčeslav III. Češki]] - [[Vladivoj Češki]] ‎- [[Vnislav]] - [[Vojen]] - [[Vratislav I. Češki]] - [[Vadfradad I.]] - [[Vadfradad II.]] - [[Vadfradad III.]] - [[Vahbarz]] - [[Vahkare Heti]] - [[Valamir]] -[[Valens]] - [[Valentinijan I.]] - [[Valentinijan II.]] - [[Valerijan (rimski cesar)]] - [[Vangion in Sidon]] - [[Vanij]] - [[Vardan I.]] - [[Vardan II.]] - [[Varad-Sin]] - [[Varnahar II.]] - [[Vasašatta]] - [[Vasilij Vasiljevič Golicin]] - [[Vasudeva II.]] - [[Vazad]] - [[Vazner]] - [[Vegaf]] - [[Venčeslav II. Češki]] - [[Veneg]] - [[Vercingetoriks]] - [[Vetranion]] - [[Vibilij]] - [[Vidimir]] - [[Viljem iz Tira]] - [[Vima Kadfiz]] - [[Vima Takto]] - [[Vineh]] - [[Višeslav]] - [[Višeslava Kijevska]] - [[Vitelij]] - [[Vjačeslava Novgorodska]] - [[Vlad I. Uzurpator]] - [[Vlad II. Drakul]] - [[Vlad III. Drakula]] - [[Vlad V. Mlajši]] - [[Vlad VI. Dragomir]] -[[Vladimir Rasate]] - [[Vladislav I. Vlaški]] - [[Vladislav II. Izgnanec]] - [[Vladislav II., vojvoda in kralj Češke]] - [[Vladislav III. Poljski]] - [[Vladislav III. Vlaški]] - [[Vlastimir (srbski knez)]] - [[Vologas I.]] - [[Vologas II.]] - [[Vologas III.]] - [[Vologas IV.]] - [[Vologas V.]] - [[Vologas VI.]] - [[Voluzijan]] - [[Vonon I.]] - [[Vonon II.]] - [[Vukan Nemanjić]] - [[Vukašin Mrnjavčević]] - [[Vlatko Vuković Kosača|Vuković Kosača, Vlatko]] - [[Vuk Branković]] - [[Vulfila]] '''W'''<br> [[Winrich von Kniprode]] - [[Wulfstan iz Hedebyja]] - [[James Watt|Watt, James]] - [[Christian Samuel Weiss|Weiss, Christian Samuel]] - [[Alfred Werner|Werner, Alfred]] - [[Widukind Corveyski]] '''Y'''<br> [[Yaghi-Siyan]] '''Z'''<br> [[Zubajda bint Džafar]] - [[Zotto]] - [[Zbignjev]] - [[Zabaja]] - [[Zagan Paša]] - [[Zbislava Kijevska]] - [[Zenobija]] - [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] - [[Zidanta I.]] - [[Zidanta II.]] - [[Zimri-Lim]] - [[Ziusudra]] - [[Zoa (bizantinska cesarica)|Zoa Porfirogeneta]] - [[Zosim]] ===Stare države in pokrajine=== [[Buharski emirat]] - [[Buharski kanat]] - [[Dublinsko kraljestvo]] - [[Džungarski kanat]] - [[Hadramavtsko kraljestvo]] - [[Himjarsko kraljestvo]] - [[Jorvik]] - [[Karakalpakstan]] - [[Kokandski kanat]] - [[Zunanja Mongolija]] - [[Mercija]] - [[Mongolska Armenija]] - [[Wessex]] - [[Džazira (provinca kalifatov)]] - [[Ifrikija]] - [[Kraljestvo Tašir-Dzoraget]] - [[Armensko kraljestvo Kilikija]] - [[Kraljevina Arcah]] - [[Martakertska provinca]] - [[Sjuniško kraljestvo]] - [[Arminija]] - [[Taron]] - [[Vaspurakansko kraljestvo]] - [[Gasanidi]] - [[Palaestina Secunda]] - [[Kraljevina Hrvaška (925–1102)]] - [[Meranija]] - [[Paganija]] - [[Rašidunski kalifat]] - [[Dalmacija (tema)]] - [[Partij]] - [[Zgornja Burgundija]] - [[Spodnja Burgundija]] - [[Zahodnofrankovsko kraljestvo]] - [[Primorska Hrvaška (kneževina)]] - [[Tulunidi]] - [[Afriški eksarhat]] - [[Pont]] - [[Quaestura exercitus]] - [[Vaspurakan]] - [[Kaldija]] - [[Pontsko kraljestvo]] - [[Eolija]] - [[Hubuškija]] - [[Migdonija]] - [[Zamua]] - [[Genovska Gazarija]] - [[Kijevska kneževina]] - [[Kijevsko vojvodstvo]] - [[Nogajska horda]] - [[Severija]] - [[Armorika]] - [[Lahmidi]] - [[Mizija]] - [[Dinastija Džin (266-420)]] - [[Dinastija Ljang]] - [[Dinastija Ming]] - [[Šestnajst kraljestev]] - [[Dinastija Lju Song]] - [[Južni Či]] - [[Kasnejši Džin]] - [[Vzhodni Vej]] - [[Vzhodni Vu]] - [[Cao Vej]] - [[Dinastija Han]] - [[Han (država)]] - [[Šu Han]] - [[Tri kraljestva]] - [[Dinastija Han]] - [[Dinastija Šang]] - [[Severne in južne dinastije]] - [[Ba (država)]] - [[Džao (država)]] - [[Jan (država)]] - [[Šanši]] - [[Šu (kraljestvo)]] - [[Zahodni turški kaganat]] - [[Toharistan]] - [[Transoksanija]] - [[Dinastija Džov]] - [[Prvi turški kaganat]] - [[Zahodni Vej]] - [[Kneževina Taranto]] - [[Vojvodina Apulija in Kalabrija]] - [[Država Tevtonskega reda]] - [[Jugra]] - [[Kneževina Taranto]] - [[Novgorodska republika]] - [[Panonska marka]] - [[Pomerelija]] - [[Sveto rimsko cesarstvo]] - [[Tavastija]] - [[Tripolitanija]] - [[Vojvodina Apulija in Kalabrija]] - [[Vojvodina Legnica]] -[[Adiabena]] - [[Afrika (rimska provinca)]] - [[Ahaja (rimska provinca)]] - [[Ajdinski emirat]] - [[Ak Kojunlu]] - [[Akvitanska Galija]] - [[Al Andaluz]] - [[Alasija]] - [[Amki]] - [[Amurru]] - [[Anšan]] - [[Arabija (rimska provinca)]] - [[Arahozija]] - [[Arvad]] - [[Arzava]] - [[Asirija (rimska provinca)]] - [[Astrahanski kanat]] - [[Atropatena]] - [[Augusta Euphratensis]] - [[Azija (rimska provinca)]] - [[Betika]] - [[Ilirija (država)|Ardijejsko kraljestvo]] - [[Arija (satrapija)|Arija]] - [[Armenija (razločitev)]] - [[Atenska vojvodina]] - [[Avrelijanova Dakija]] - [[Baktrija]] - [[Bitinija]] - [[Bitinija in Pont (rimska provinca)]] - [[Budimski pašaluk]] - [[Cezarejska Mavretanija]] - [[Ciprsko kraljestvo]] - [[Dalmacija (rimska provinca)]] - [[Daorson]] - [[Davnija]] - [[Desnobrežna Ukrajina]] - [[Dežela Punt]] - [[Dieceza Vzhod]] - [[Dioceza Panonija]] - [[Dioceza Trakija]] - [[Drangijana]] - [[Druga Panonija]] - [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Ebla]] - [[Egejska vojvodina]] - [[Egipt (rimska provinca)]] - [[Elam]] - [[Epir]] - [[Epirski despotat]] - [[Eridu]] - [[Etolija]] - [[Evropa (rimska provinca)]] - [[Fenicija (rimska provinca)]] - [[Galija]] - [[Gališko-volinska kneževina]] - [[Gandara]] - [[Gedrozija]] - [[Genovska republika]] - [[Germijan]] - [[Gezer]] - [[Gornja Germanija]] - [[Gornja Panonija (rimska provinca)]] - [[Gornji Egipt]] - [[Grofija Blois]] - [[Grofija Edesa]] - [[Grofija Hainaut]] - [[Grofija Tripoli]] - [[Habsburška Srbija (1788–1792)]] - [[Hamag Mongol]] - [[Hamazi]] - [[Hamidski bejlik]] - [[Harakena]] - [[Hatra]] - [[Hazari]] - [[Hemimont]] - [[Hercegovski sandžak]] - [[Herson]] - [[Hibernija]] - [[Hirkanija]] - [[Hispanija]] - [[Hivski kanat]] - [[Horezm]] - [[Ilirik]] - [[Isin]] - [[Italijanski katepanat]] - [[Ilkanat]] - [[Ingrija]] - [[Italija (rimska provinca)]] - [[Izavrija]] - [[Izraelsko kraljestvo (združeno)]] - [[Judeja]] - [[Judeja (rimska provinca)]] - [[Kabulistan]] - [[Kanaan]] - [[Kadeš]] - [[Kalmarska unija]] - [[Kalmiški kanat]] - [[Kapadokija]] - [[Kapadokija (rimska provinca)]] - [[Karakitajski kanat]] - [[Karaman]] - [[Karamanidi]] - [[Karija]] - [[Karkemiš]] - [[Kasimski kanat]] - [[Kazanski kanat]] - [[Komagena]] - [[Kende]] - [[Kilikija]] - [[Kneževina Antiohija]] - [[Kneževina Ahaja]] - [[Kneževina Gornja Ogrska]] - [[Kneževina Teodoro]] - [[Konavle]] - [[Korduena]] - [[Kordovski emirat]] - [[Kordovski kalifat]] - [[Korzika in Sardinija (rimska provinca)]] - [[Kotijske Alpe (rimska provinca)]] - [[Kozaški hetmanat]] - [[Kraljevina Črna gora]] - [[Kraljevina Livonija]] - [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)]] - [[Kraljevina Srbija (1217-1345)]] - [[Kraljevina Srbija (1718-1739)]] - [[Kreta in Cirenajka]] - [[Kretski emirat]] - [[Krf]] - [[Krimski Goti]] - [[Krimski kanat]] - [[Križarske države]] - [[Krona kraljevine Poljske]] - [[Kujavija]] - [[Kumanija]] - [[Kundur]] - [[Kušansko cesarstvo]] - [[Kuššara]] - [[Lagaš]] - [[Latinsko cesarstvo]] - [[Levobrežna Ukrajina]] - [[Likaonija]] - [[Likija]] - [[Likija in Pamfilija (rimska provinca)]] - [[Luvijci]] - [[Luzitanija]] - [[Makedonija (rimska provinca)]] - [[Mala Armenija]] - [[Mala Skitija]] - [[Medija]] - [[Megido]] - [[Mezija]] - [[Mezopotamija (razločitev)]] - [[Mezopotamija]] - [[Mezopotamija (rimska provinca)]] - [[Mitani]] - [[Moab]] - [[Moravska Srbija]] - [[Morejski despotat]] - [[Nabatejsko kraljestvo]] - [[Nadžd]] - [[Nezakcij]] - [[Nikejsko cesarstvo]] - [[Nipur]] - [[Nova Rusija]] - [[Novo egipčansko kraljestvo]] - [[Nuhaše]] - [[Numidija]] - [[Odriško kraljestvo]] - [[Opričnina]] - [[Osmanska Ogrska]] - [[Osroena]] - [[Osroena (rimska provinca)]] - [[Ostfalija]] - [[Paflagonija]] - [[Palestinska Sirija]] - [[Palmirsko cesarstvo]] - [[Panonija Valerija]] - [[Partija (satrapija)|Partija]] - [[Peninske Alpe (rimska provinca)]] - [[Peonija]] - [[Pizidija]] - [[Podolje (zgodovinska pokrajina)]] - [[Pretorska prefektura Ilirik]] - [[Prednja Hispanija]] - [[Pretorijanska prefektura Vzhod]] - [[Prevalitanija]] - [[Primorske Alpe (rimska provinca)]] - [[Promona]] - [[Prva babilonska dinastija]] - [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] - [[Prvo vmesno obdobje Egipta]] - [[Raška]] - [[Rdeča Rutenija]] - [[Retenu]] - [[Retija]] - [[Rimska Armenija]] - [[Rodopi (rimska provinca)]] - [[Rumelija]] - [[Samnij]] - [[Samogitija]] - [[Sandžak]] - [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Satagidija]] - [[Satrapija]] - [[Savska Panonija]] - [[Sebasteja (tema)]] - [[Seldžuški sultanat Rum]] - [[Selevkidsko cesarstvo]] - [[Seniorska provinca]] - [[Sicilija (rimska provinca)]] - [[Sogdija]] - [[Solunsko kraljestvo]] - [[Spodnja Germanija]] - [[Spodnja Lorena]] - [[Spodnja Panonija (rimska provinca)]] - [[Spodnji Egipt]] - [[Srbski despotat]] - [[Srbsko cesarstvo]] - [[Srednje kraljestvo]] - [[Sremsko kraljestvo]] - [[Stari Egipt]] - [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Staro egipčansko kraljestvo|Staro kraljestvo]] - [[Sumur]] - [[Suza, Perzija]] - [[Švedska Estonija]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Tesalija]] - [[Trakija]] - [[Trakija (rimska provinca)]] - [[Trapezundsko cesarstvo]] - [[Travunija]] - [[Tretja urska dinastija]] - [[Umajadski kalifat]] - [[Veliki Horasan]] - [[Velikopoljska]] - [[Vizigotsko kraljestvo]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Tarakonska Hispanija]] - [[Terra Mariana]] - [[Terra Sancti Benedicti]] - [[Tingiška Mavretanija]] - [[Troada]] - [[Velika Bolgarija]] - [[Velika Germanija]] - [[Vlaška]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Vojvodina Livonija]] - [[Vojvodina Spoleto]] -[[Volška Bolgarija]] - [[Vzhodna Prusija]] - [[Zadnja Hispanija]] - [[Zama Regia]] - [[Zgodnje dinastično obdobje (Egipt)]] - [[Zlata horda]] ===Vojna zgodovina=== [[Bitka pri Fariskurju]] - [[Burghal Hidage]] - [[Burh]] - [[Druga baronska vojna]] - [[Fyrd]] - [[Pastirska križarska vojna (1251)]] - [[Osma križarska vojna]] - [[Tuniški sporazum]] - [[Wedmorski sporazum]] - '''A'''<br> [[Amirspasalar]] - [[Aspet (vojaški čin)]] - [[Anatolska tema]] - [[Armenska tema]] - [[Aragonska križarska vojna]] - [[Akcenzi]] - [[Akkermanska konvencija]] - [[Andrusovsko premirje]] - [[Antoninov zid]] - [[Apamejski sporazum]] - [[Arsija]] - [[Avstro-Ogrski kompromis]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1529-1533)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1716-1718)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)]] - [[Azabi]] - [[Azeb]] '''B'''<br> [[Bitka pri Hattinu]] - [[Bitka pri Bagrevandu]] - [[Bitka pri Jarmuku]] - [[Bitka pri mostu]] - [[Bitka pri Bratislavi (907)]] - [[Bitka v bosanskem višavju]] - [[Bitka na Gvozdu]] - [[Bitka na Bosworthskem polju]] - [[Bitka pri Soissonsu (923)]] - [[Banda (Bizantinsko cesarstvo)]] - [[Bitka pri Ardabilu]] - [[Bitka pri Kartagini (698)]] - [[Bitka pri Sufetuli]] - [[Bukelarska tema]] - [[Bitka pri Zeli]] - [[Bitka jamborov]] - [[Bitka pri Di Karju]] - [[Bitka pri Kadisiji]] - [[Bitka na jezeru Pojang]] - [[Bitka pri Rdečih pečinah]] - [[Boksarska vstaja]] - [[Bitka pri Inkermanu]] - [[Bitka pri Jarnacu]] - [[Brestkujavski mir]] - [[Bitka na Nevi]] - [[Bitka pod Hojnicami]] - [[Bahčisarajski mirovni sporazum]] - [[Bar Kohbova vstaja]] - [[Batavska vstaja]] - [[Bazilika (top)]] - [[Berma]] - [[Bitka na ager sanguinis]] - [[Bitka na Kalki]] - [[Bitka na Kosovskem polju (1448)]] - [[Bitka na Marici]] - [[Bitka na Rovinah]] - [[Bitka na Zlatici]] - [[Bitka pri Ajn Džalutu|Bitka pri Ajn Džalutu]] - [[Bitka pri Alcorazu]] - [[Bitka pri Akciju]] - [[Bitka pri Alaliji]] - [[Bitka pri Ankari]] - [[Bitka pri Barbalisu]] - [[Bitka pri Basianu]] - [[Bitka pri Bileći]] - [[Bitka pri Boliji]] - [[Bitka pri Draču (1081)]] - [[Bitka pri Edesi]] - [[Bitka pri Filipih]] - [[Bitka pri Guadaleti]] - [[Bitka pri Harranu]] - [[Bitka v Insubriji]] - [[Bitka pri Jeni]] - [[Bitka pri Kadešu]] - [[Bitka pri Klastidiju]] - [[Bitka pri Kondurči]] - [[Bitka pri Kressenbrunnu]] - [[Bitka pri Kreti]] - [[Bitka pri Lechfeldu]] - [[Bitka pri Legnici]] - [[Bitka pri Leipzigu]] - [[Bitka pri Manzikertu]] - [[Bitka pri Milvijskem mostu]] - [[Bitka pri Mohaču]] - [[Bitka pri Mohiju]] - [[Bitka pri Mons Lactarius]] - [[Bitka pri Navarinu]] - [[Bitka pri Nedavi]] - [[Bitka pri Odrinu (324)]] - [[Bitka pri Odrinu (378)]] - [[Bitka pri Odrinu (razločitev)]] - [[Bitka pri Orši]] - [[Bitka pri Pákozdu]] - [[Bitka pri Periteorionu]] - [[Bitka pri Petrovaradinu]] - [[Bitka pri Pliski]] - [[Bitka pri Posadi]] - [[Bitka pri Pteriji]] - [[Bitka pri Savi (388)]] - [[Bitka pri Slankamnu]] - [[Bitka pri Soissonsu (718)]] - [[Bitka pri Suzdalu]] - [[Bitka pri Tagini]] - [[Bitka pri Tertryju]] - [[Bitka pri Timbri]] - [[Bitka pri Tolbiacu]] - [[Bitka pri Trebiji]] - [[Bitka pri Toursu]] - [[Bitka pri Varni]] - [[Bitka pri Velbaždu]] - [[Bitka pri Vézeronceu]] - [[Bitka pri Vouilléu]] - [[Bitka pri Wogastisburgu]] - [[Bitka pri Zami]] - [[Bombarda]] - [[Bratislavski mir (1271)]] '''C'''<br> [[Comitatenses]] - [[Carnuntum]] - [[Car topov]] - [[Centurija]] - [[Centurion]] '''D'''<br> [[Deveta križarska vojna]] - [[Druga bitka pri Dongoli]] - [[Drungos]] - [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla]] - [[Dan barikad]] - [[Dekurion (konjeniški častnik)]] - [[Dobrinski red]] - [[Druga švedska križarska vojna]] - [[Devolska pogodba]] - [[Doppelsöldner]] - [[Dorpatski sporazum]] - [[Druga križarska vojna]] - [[Druga mitridatska vojna]] - [[Drugo obleganje Dunaja]] '''E'''<br> [[Egipčansko-hetitski mirovni sporazum]] '''F'''<br> [[Forchheimski mir]] - [[Finsko-novgorodske vojne]] '''G'''<br> [[Galipolski sporazum]] - [[Gal mesedi]] - [[Galske vojne]] - [[Gesta Francorum]] - [[Gotska vojna (376–382)]] '''H'''<br> [[Harsianon]] - [[Hastati]] - [[Hetman]] - [[Hipaspisti]] '''I'''<br> [[Iberska tema]] - [[Ilirske vojne]] '''J'''<br> [[Jam Zapoljski sporazum]] - [[Janičarji]] - [[Judovsko-rimske vojne]] '''K'''<br> [[Križarska vojna baronov]] - [Križarske vojne proti Staufovcem]] - [[Kimbrska vojna]] - [[Kapadokijska tema]] - [[Kibireotska tema]] - [[Kölnska vojna|Kölnska vojna]] - [[Kalatravski red]] - [[Kölnska zveza]] - [[Kristburški sporazum]] - [[Kagan bek]] - [[Kardo]] - [[Karlovški mir]] - [[Kastrum]] - [[Katafrakt]] - [[Kielski sporazum]] - [[Konjeniški gardni polk]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)]] - [[Konstantinopelsko obzidje]] - [[Kontubernij]] - [[Kopenska vojska Osmanskega cesarstva]] - [[Krakovski sporazum]] - [[Križarske vojne]] - [[Križarski pohod na Varno]] - [[Krvni davek]] - [[Kučukkajnarški mir]] - [[Kurin]] - [[Kurultaj]] '''L'''<br> [[Lačni pohod]] - [[Legatus]] - [[Lejdang]] - [[Livonski pohod proti Rusom]] - [[Landskneht]] - ''[[Legatus Augusti pro praetore]]'' - [[Leves]] - [[Livonska vojna]] - [[Livonski bratje meča]] - [[Livonski red]] '''M'''<br> [[Mezopotamska tema]] - [[Moskovsko-litovske vojne]] - [[Mengčong]] - [[Mir iz Saint-Germain-en-Laya]] - [[Montferrand (grad)]] - [[Malmöjski sporazum]] - [[Malteški viteški red]] - [[Marijeve reforme]] - [[Markomanske vojne]] - [[Mesedi]] - [[Mingan]] - [[Mitridatske vojne]] - [[Moskovska državljanska vojna]] - [[Mosska konvencija]] - [[Muzej poljske vojske]] - '''N'''<br> [[Nvarsaški sporazum]] - [[Novi Navarino]] - [[Nora vojna]] '''O'''<br> [[Optimatska tema]] - [[Obleganje Konstantinopla (860)]] - [[Odprava Rusov v Paflagonijo]] - [[Rusko-bizantinska vojna (907)]] - [[Obdobje vojskujočih se držav]] - [[Obleganje]] - [[Obleganje Budima (1541)]] - [[Obleganje Antiohije]] - [[Obleganje Bagdada (1258)]] - [[Obleganje Edese]] - [[Obleganje Jeruzalema (1099)]] - [[Obleganje Jeruzalema (1187)]] - [[Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)]] - [[Obleganje Kisega]] - [[Obleganje Konstantinopla (626)]] - [[Obleganje Konstantinopla (674-678)]] - [[Obleganje Nikeje]] - [[Obleganje Očakova]] - [[Obleganje Pskova]] - [[Oradejski sporazum]] - [[Osem praporov]] '''P'''<br> [[Pohod v Tabuk]] - [[Prva bitka pri Dongoli]] - [[Prva fitna]] - [[Primus pilus]] - [[Pruska križarska vojna]] - ''[[Pax Nicephori]]'' - [[Perejaslavski sporazum]] - [[Peta križarska vojna]] - [[Petropavlovska trdnjava]] - [[Pljusski sporazum]] - [[Pokol v Verdenu]] - [[Poterna]] - [[Pozvolski sporazum]] - [[Požarevski mir]] - [[Pretorijanski prefekt]] - [[Prva judovsko-rimska vojna]] - [[Prva mitridatska vojna]] - [[Prvo obleganje Dunaja]] '''R'''<br> [[Rusko-bizantinska vojna (941)‎]] - [[Rusko-bizantinske vojne]] - [[Rusko-bizantinski sporazum (945)]] - [[Rakovorska bitka (1268)]] - [[Roskildski sporazumi]] - [[Rusko-krimske vojne]] - [[Rusko-turška vojna (1676-1681)]] - [[Rusko-turška vojna (1686-1700)]] - [[Rusko-turška vojna (1787-1792)]] '''S'''<br> [[Sedma križarska vojna]] - [[Sedem velikih zamer]] - [[Severne križarske vojne]] - [[Stralsundski mir]] - [[Samnitske vojne]] - [[Sarisa]] - [[Sejmeni]] - [[Serasker]] - [[Seznam obleganj Konstantinopla]] ‎- [[Sinoda v Uppsali]] - [[Sistovski sporazum]] - [[Spahije]] - [[Sporazum o večnem miru (1686)]] - [[Srbski svobodni korpus]] - ''[[Status quo ante bellum]]'' - [[Strateg]] - [[Sun Binova Umetnost vojne]] - [[Szegedski mirovni sporazum]] '''Š'''<br> [[Šesta križarska vojna]] - [[Šelonska bitka]] - [[Švedsko-novgorodske vojne]] - [[Ščečinski mir]] - [[Škorpijon (metalec kopja)|Škorpijon]] '''T'''<br> [[Tretja fitna]] - [[Tema (bizantinsko okrožje)]] - [[Trakezijska tema]] - [[Turkmančajski mirovni sporazum]] - [[Troyski mir]] - [[Trojna intervencija]] - [[Tribunus angusticlavius]] - [[Tribunus laticlavius]] - [[Tagma (vojaška enota)]] - [[Timar]] - [[Timariot]] - [[Trajanovi dačanski vojni]] - [[Tretja mitridatska vojna]] - [[Tretja križarska vojna]] - [[Tretja makedonska vojna]] - [[Triariji]] - [[Trinajstletna vojna]] '''U'''<br> [[Uničenje Baturina]] - [[Uškujniki]] '''V'''<br> [[Vojna osmih princev]] - [[Vojna treh Henrikov]] - [[Vojna ključev]] - [[Vendski križarski pohod]] - [[Vojna duhovščine]] - [[Vojna lakote]] - [[Varjagi]] - [[Vašvarski mir]] - [[Veksilacija]] - [[Velika ilirska vstaja]] - [[Velika turška vojna]] - [[Veliti]] - [[Vitez]] - [[Vojaški red]] - [[Vojna Šeste koalicije]] - [[Vojne in oboroženi spopadi Rusije]] - '''Z'''<br> [[Zavezništvo osmih držav]] - [[Zlata bula iz Riminija]] - [[Zuhabski mir]] ====Rimske legije==== [[I. legija Adiutrix]] - [[I. legija Italica]] - [[I. legija Armeniaca]] - [[I. legija Minervia]] - [[I. legija Parthica]] - [[II. legija Adiutrix]] - [[II. legija Armeniaca]] - [[II. legija Augusta]] - [[II. legija Flavia Virtutis]] - [[II. legija Italica]] - [[III. legija Cirenajka]] - [[III. legija Gallica]] - [[III. legija Parthica]] - [[IV. legija Flavia Felix]] - [[V. legija Alaudae]] - [[V. legija Macedonica]] - [[VI. legija Victrix]] - [[VII. legija Claudia]] - [[VII. legija Gemina]] - [[VIII. legija Augusta]] - [[IX. legija Hispana]] - [[X. legija Equestris]] - [[X. legija Gemina]] - [[XI. legija Claudia]] - [[XIII. legija Gemina]] - [[XIV. legija Gemina]] - [[XV. legija Apollinaris]] - [[XVI. legija Flavia Firma]] - [[XVI. legija Gallica]] - [[XVII. legija]] - [[XVIII. legija]] - [[XIX. legija]] - [[XX. legija Valeria Victrix]] - [[XXI. legija Rapax]] - [[XXII. legija Primigenia]] ===Drugo=== '''A'''<br> [[Atalik]] - [[Adžina Tepe]] - [[Afšaridi]] - [[al-Halanija]] - [[Arheološki park al-Balid]] - [[Arheološko najdišče Šisr]] – [[Annales Cambriae]] - [[Abasidi]] - [[Amir al-umara]] - [[Arimateja]] - [[Arcrunidi]] - [[Annales Barenses]] - [[Alagion]] - [[Admonitio generalis]] - [[Ariman]] - [[Augusta Treverorum]] - [[Amorij]] - [[Ardabil]] - [[Ajaja]] - [[Azijske večernice]] - [[Al-bidaja va l-Nihaja]] - [[Amir al-Muminin]] - [[Abidos, Dardanele]] - [[Amasra]] - [[Akademija Donglin]] - [[Akademija Hanlin]] - [[Analekti]] - [[Afrasiabske stenske slike]] - [[Ašina]] - [[Avzoni]] - [[Amboiška zarota]] - [[Amboiški edikt]] - [[Al-Aksa]] - [[Annales placentini gibellini]] - [[Annales placentini guelfi]] - [[Annales Vedastini]] - [[Annales Bertiniani]] - [[Alfonzove tablice]] - [[Altötting]] - [[Annales Alamannici]] - [[Annales Sangallenses maiores]] - [[Apolonijev izrek]] - [[Abbottov papirus]] - [[Abidoška dinastija]] - [[Abiški seznam kraljev]] - [[Abri]] - [[Abu Gorab]] - [[Abu Rawash]] - [[Abu Salabih]] -[[Abusir]] - [[Abzu]] - [[Adelfat]] - [[Aes grave]] - [[Aes rude]] - [[Aes signatum]] - [[Aglibol]] - [[Agilolfingi]] - [[Agri decumates]] -[[Ahajci]] - [[Ahajci (Homer)]] - [[Ahidname]] - [[Ahmim]] - [[Ahwat]] - [[Ain Suhna]] - [[Ain Šams]] - [[Aja (mitologija)]] - [[Ajubidi]] - [[Akadščina]] - [[Akçe]] - [[Aker (bog)]] - [[Akšak]] - [[Akvitanci]] - [[Alalah]] - [[Alalu]] - [[Alani]] - [[Alanya]] - [[Alatu]] - [[Alassa]] - [[Alba Iulia]] - [[Albanopolis]] - [[Alcazaba, Málaga]] - [[Aldii]] - [[Aleksandrova vrata]] - [[Aleksandrovski kremelj]] - [[Aleksiada]] - [[Alcázar de los Reyes Cristianos]] - [[Al-Fadghami]] - [[Algareščina]] - [[Al-latin lev]] - [[Alişar Hüyük]] - [[Almalik, Šindžjang]] - [[Almohadi]] - [[Alobrogi]] - [[Altıntepe]] - [[Amada]] - [[Amantia]] - [[Amantini]] - [[Amardi]] - [[Amarnska pisma]] - [[Amarnsko obdobje]] - [[Ambari]] - [[Ambroni]] - [[Amduat]] - [[Am-heh]] - [[Amlaška kultura]] - [[Ammit]] - [[Ami-Sadukova Venerina tablica]] - [[Amorejščina]] - [[Anaba]] - [[Anadolu Hisarı]] - [[Andelotski sporazum]] - [[Andetrij]] - [[Anemasova ječa]] - [[Anhur]] - [[Anšar]] - [[Antalya]] - [[Anti]] - [[Antične mezopotamske merske enote]] - [[Antiohov valj]] - [[Antične rimske merske enote]] - [[Apedemak]] - [[Antoninijan]] - [[Antoninska kuga]] - [[Antu]] - [[Anuket]] - [[Anunaki]] - [[Apep]] - [[Apicius]] - [[Apis]] - [[Apisov papirus]] - [[Apostolski kanoni]] - [[Apuani]] - [[Arbil]] - [[Arensnufis]] - [[Argenteus]] - [[Arheološki muzeji v Istanbulu]] - [[Arheološko najdišče Mérida]] - [[Arhimandrit]] - [[Arhimedov palimpsest]] - [[Armant]] - [[Arpalik]] - [[Arrapha]] - [[Arsakidi (Iran)]] - [[Arvad]] - [[Asag]] - [[As (rimski kovanec)|As]] - [[Asenova trdnjava]] - [[Asirski Sončev mrk]] - [[Asjut]] - [[Asuan]] - [[Asurbanipalova knjižnica]] - [[Aš]] - [[Ašdod]] - [[Ašer (pleme)]] - [[Aškelon]] - [[Ašur]] - [[Atabeg]] - [[Atef]] - [[Atintani]] - [[Atiški talent]] - [[Atos]] - [[Atrebati]] - [[Atribis]] - [[Attar]] - [[At Tarif]] - [[Autokrator]] - [[Avari]] - [[Avaris]] - [[Avgust (naslov)]] - [[Avrelijev steber]] - [[Azov]] '''B''' <br> [[Buharska tanga]] - [[Baktrijščina]] - [[Brahmi]] - [[Bar al-Hikman]] – [[Bard]] - [[Bechbretha]] - [[Berad Airechta]] - [[Bredska deklaracija]] - [[Bretha Déin Chécht]] - [[Bretwalda]] - [[Biancov zemljevid sveta]] - [[Bagratidi]] - [[Belojevići]] - [[Beginaža]] - [[Bosonidi]] - [[Brukteri]] - [[Bizantinsko-beneški sporazum (1082)]] - [[Beli teror]] - [[Bebriki]] - ''[[Bencao gangmu]]'' - [[Boksarski protokol]] - [[Basmili]] - [[Bjendžong]] - [[Balaklava]] - [[Bab Agnau]] - [[Boulonjski edikt]] - [[Brindisi]] - [[Banderia Prutenorum]] - [[Barti]] - [[Bolotovski sporazum]] - [[Baalšamin]] - [[Babilonska matematika]] - [[Babilonska trdnjava]] - [[Babilonske številke]] - [[Babilonski koledar]] - [[Badarska kultura]] - [[Bad-tibira]] - [[Bagram]] - [[Bahčisaraj]] - [[Balasagun]] - [[Balh]] - [[Balšići]] - [[Barcelonski disput]] - [[Barlasi]] - [[Basanija]] - [[Basileopator]] - [[Basileus]] - [[Basra]] - [[Bastarni]] - [[Bat (boginja)]] - [[Batavi]] - [[Bavarski geograf]]- [[Bazilika Svetega groba]] - [[Beca]] - [[Beglerbeg]] - [[Behistunski napis]] - [[Beit Khallaf]] - [[Bela kapela]] - [[Bel (mitologija)]] - [[Bela piramida]] - [[Belogradčik]] - [[Benben]] - [[Benediktinska nadopatija Pannonhalma]] - [[Beni Hasan]] - [[Beograjski mir]] - [[Berahot]] - [[Berenika (pristanišče)]] - [[Berziti]] - [[Bes (rimski kovanec)]] - [[Bes (satrap)]] - [[Bezant]] - [[Biblia pauperum]] - ''[[Bibliotheca Corviniana]]'' - [[Birgi]] - [[Biskupin]] -[[Bistam]] - [[Bišapur]] - [[Biši]] - [[Bizanc]] - [[Bizantinska aristokracija in birokracija]] - [[Bizantinski kovanci]] - [[Bizantinski senat]] - [[Bjandzi]] - [[Blauova spomenika]] - [[Blemiji]] - [[Bogomilstvo]] - [[Bojanska cerkev]] - [[Bonifacio]] - [[Bordžigini]] - [[Borilov sinodik]] - [[Borsipa]] - [[Braničevci]] - [[Braničevo]] - [[Brestovska Biblija]] - [[Brevki]] - [[Briška jama]] - [[Briti]] - [[Bubastis]] - [[Budim]] - [[Buhen]] - [[Bukoleon]] - [[Bulava]] - [[Bunene]] - [[Burgundi]] - [[Burgward]] - [[Buto]] '''C'''<br> [[Cóic Conara Fugill]] - [[Collectio canonum Hibernensis]] - [[Cáin Adomnáin]] - [[Cogad Gáedel re Gallaib]] – [[Corpus iuris Hibernici]] – [[Críth Gablach]] – [[Clunyjske reforme]] - [[Croylandska kronika]] - [[Cum non solum]] - [[Chronica Majora]] - [[Chronicon Casauriense]] - [[Constitutio Romana]] - [[Chronica sancti Pantaleonis]] - [[Corpus Inscriptionum Latinarum]] - [[Comes]] - [[Cefu Juangui]] - [[Corbeilski sporazum]] - [[Caltabellottski sporazum]] - [[Chronica regia Coloniensis]] - [[Chronicon Faventinum]] - [[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]] - [[Codex Manesse]] - [[Confoederatio cum principibus ecclesiasticis]] - [[Collegium Maius]] - [[Collegium Novum]] - [[Chronicon terrae Prussiae]] - [[Câmpulung]] - [[Capitulatio de partibus Saxoniae]] - [[Car zvonov]] - [[Catch Me Who Can]] - [[Caylusova vaza]] - [[Cedrov gozd]] - [[Celeres]] - [[Cezar (naslov)]] - [[Chao (valuta)]] - [[ChEMBL]] - [[Chronica Boemorum]] - [[Chronica Hungarorum]] - [[Chronica seu originale regum et principum Poloniae]] - [[Chronicon Salernitanum]] - [[Cisalpska Galija]] - [[Civitas]] - [[Cizre]] - [[Cluj-Napoca]] - [[Codex Cumanicus]] - [[Comes sacrarum largitionum]] - [[Comis]] -[[Commentarii de bello Gallico]] - [[Concordia Sagittaria]] - [[Constitutio Antoniniana]] - [[Córdoba, Španija]] - [[Corpus separatum]] - [[Crnojevići]] - [[Cursus honorum]] - [[Curtea de Argeș]] - [[Curzonova linija]] '''Č'''<br> [[Donkervoort]] - [[Čor-Bakr]] – [[Černogorovsko-novočerkaska kultura]] - [[Čagatajščina]] - [[Čerkezi]] - [[Čerkezija]] - [[Četrta egipčanska dinastija]] - [[Čigirin]] - [[Çinili Köşk]] -[[Črna piramida]] - [[Črnogorski perper]] - [[Čuanrongi]] - [[Čuvaši]] '''D'''<br> [[Dežela kadila]] – [[Džanidi]] – [[Džingisidi]] - [[Durhamski sporazum (1139)]] - [[Davidov stolp]] - [[Debelacija]] - [[Džarahidi]] - [[Damietta]] - [[Dongola]] - [[Domagojevići]] - [[Dentumoger]] - [[Dunajski gozd]] - [[Detinec]] - [[Drevljani]] - [[Džaočing]] - [[Džjankang]] - [[Dinastija Šin]] - [[Društvo pravičnih in složnih pesti]] - [[Džinši]] - [[Devet poglavij matematične umetnosti]] - [[Džangdžjašanska hanska bambusna besedila]] - [[Ding]] - [[Donghu]] - [[Džaoling]] - [[Džičeng]] - [[Dzidži tongdžjan]] - [[Džemaa el-Fna|Džemaa el-Fnaa]] - [[Dauni]] - [[Dulebi]] - [[De revolutionibus orbium coelestium]] - [[Dabujidi]] - [[Dagon]] - [[Dahšur]] - [[Dalimilova kronika]] - [[Damastion]] - [[Damnatio memoriae]] - [[Danajci]] - [[Danišmendi]] - [[Dea Gravida]] - [[De administrando imperio]] - [[De ceremoniis]] - [[Deir el-Ballas]] - [[Dekuman]] - [[Dekurija]] - [[Delminij]] - [[Demotska pisava]] - [[Denarij]] - [[Dendera]] - [[Denizli]] - [[Derafš Kaviani]] - [[Der]] - [[Derbent]] - [[Despot (dvorni naslov)]] - [[Dešret]] - [[Devet lokov]] - [[Deveta egipčanska dinastija]] - [[Deseta egipčanska dinastija]] - [[Devetnajsta egipčanska dinastija]] - [[Dezitijati]] - [[Dilbat]] - [[DIN 31635]] - [[Dinastija Vasa]] - [[Dingir]] - [[Dirham]] - [[Divina dispensatione]] - [[Djahi]] - [[Dneprove brzice]] - [[Dnjester]] - [[Dodrans]] - [[Dofar (governorat)]] - [[Dolina Coa]] - [[Dolina kraljic]] - [[Domesticus]] - [[Domestikos]] - [[Dominat]] - [[Donacija Sutrija]] - [[Donec]] - [[Dorski slog]] - [[Dra Abu el-Naga]] - [[Drobeta-Turnu Severin]] - [[Dromon]] - [[Druga egipčanska dinastija]] - [[Drugi torunjski mir]] - [[Drugi triumvirat]] - [[Drugo vmesno obdobje Egipta]] - [[Duamutef]] - [[Duat]] - [[Dumuzi]] - [[Dunajski kongres (1515)]] -[[Dušanov zakonik]] - [[Dupondij]] - [[Dur-Kurigalzu]] - [[Dux]] - [[Dvajseta egipčanska dinastija]] - [[Dvanajsta egipčanska dinastija]] - [[Dve gospe]] - [[Dzalisi]] - [[Dzuo Džuan]] - [[Džagfar tarihi]] - [[Džavišgar]] - [[Džebel Barkal]] - [[Džedkarejeva piramida]] - [[Džemdet Nasr]] - [[Džemdet nasrsko obdobje]] - [[Džizja]] - [[Džongdu]] - [[Džurčeni]] '''E'''<br> [[Encomium Emmae Reginae]] – [[Ealdorman]] - [[Eparhija]] - [[Edikt o izgonu]] - [[Egerska zlata bula]] - [[Eberswaldski zaklad]] - [[Edoni]] - [[Eolci]] - [[Enotri]] - [[Edikt iz Beaulieuja]] - [[Estoire d'Eracles]] - [[Excerpta Constantiniana]] - [[Eblaitščina]] - [[Edfu]] - [[Edui]] - [[Egipčanska algebra]] - [[Egipčanski muzej, Berlin]] - [[Egipčanski muzej, Kairo]] - [[Eğirdir]] - [[Ejalet]] - [[Ekallatum]] - [[Ekbatana]] - [[Ekron]] - [[Ekskubitorji]] - [[Ekvi]] - [[Elamščina]] - [[El Džem]] - [[Elefantina]] - [[El Kab]] - [[El Kurru]] ‎- [[El-Lahun]] - [[Elteber]] - [[Emar]] - [[Emeš]] - [[Enajsta egipčanska dinastija]] - [[Enbilulu]] - [[Enhelejci]] - [[Enki]] - [[Enkomi]] - [[Enlil]] - [[Enmerkar in gospodar Arate]] - [[EN (klinopis)]] - [[Enmannsche Kaisergeschichte]] - [[Enmešara]] - [[Ensi]] - [[Enten]] - [[Enuma Eliš]] - [[Epitome de Caesaribus]] - [[Ereškigal]] - [[Eridu]] - [[Erikova kronika]] - [[Eruvin]] - [[Erzincan]] - [[Erzurum]] - [[Esagila]] - [[Esterina knjiga]] - [[Ešnuna]] - [[Etymologicum Magnum]] - [[Etnografski muzej, Ankara]] - [[Evrikov zakonik]] - [[Excerpta Latina Barbari]] - [[Extremadura]] '''F'''<br> [[Fajaztepa]] - [[Fili]] - [[Fragmentarni letopisi Irske]] – [[Frankoitalijanščina]] - [[Fals]] - [[Faustinopolis]] - [[Fusang]] - [[Faradayeva čaša]] - [[Fraunhoferjeve črte]] - [[Fengsu tongji]] - [[Fenghao]] - [[Fengdžjan]] - [[Fanagorija]] - [[Femsko sodišče]] - [[Finoskandija]] - [[Fajansa]] - [[Fajum]] - [[Faras]] - [[Faravahar]] - [[Fasti]] - [[Fasti Triumphales]] - [[Fatva]] - [[Feodozija]] - [[Ferman]] - [[Filistejci]] - [[Filitosa]] -[[Filotejev Kletorologij]] - [[Firuzabad, Fars]] - [[Flandrija]] - [[Foederati]] - [[Fokaja]] - [[Folis]] - [[Formannskapsdistrikt]] - [[Fotijeva shizma]] - [[Frataraka]] - [[Fuldski letopisi]] '''G'''<br> [[Gardani hisar]] - [[Gavelkind]] - [[Gesta Danorum]] - [[Gesta Francorum Iherusalem peregrinantium]] - [[Gesta Pontificum Anglorum]] - [[Gesta Regum Anglorum]] - [[Gesta Stephani]] – [[Grad Falaise]] - [[Grad Corfe]] – [[Grad Çandır]] - [[Gavit]] - [[Gadir Hum]]- [[Grubeša Vojislavljević]] - [[Gesta Hunnorum et Hungarorum]] - [[Gesta Hungarorum]] - [[Genius cucullatus]] - [[Gesta Treverorum]] - [[Gnjeznenska bula]] - [[Gokturki]] - [[Grki]] - [[Grad Melfi]] - [[Georgenberški sporazum]] - [[Gemeiner Pfennig]] - [[Grivna]] - [[Galindi]] - [[GAL (klinopis)]] - [[Galatski stolp (stari)]] - [[Gal dubsar]] - [[Gal gestin]] - [[Gal mesedi]] - [[Galci]] - [[Galurščina]] - [[Gandž Name]] - [[Gardinerjev seznam hieroglifov]] - [[Garum]] - [[Gat, Filisteja]] - [[Gazi Husrev-begova medresa]] - [[Gebelein]] - [[Gebel el-Silsila]] - [[Gebze]] - [[Genucijevi zakoni]] - [[Gepidi]] - [[Gesta principum Polonorum]] - [[Geštinana]] - [[Geti]] - [[Gezerski koledar]] - [[Ġgantija]] - [[Gibralfaro]] - [[Girsu]] - [[Glinjani]] - [[Gniezno]] - [[Goplani]] - [[Gornja Gvineja]] - [[Gornja Mezopotamija]] - [[Grad Kroměříž]] - [[Grevtungi]] - [[Grivasti pavijan]] - [[Grobnica Kira Velikega]] - [[Grodno]]- [[Grofija Flandrija]] - [[Gubernija]] - [[Gudejeva valja]] - [[Guduščani]] - [[Gundišapur]] - [[Gur Emir]] - [[Gutijci]] - [[Gvinejski zaliv]] '''H'''<br> [[Halki]] - [[Hodža (Srednja Azija)]] - [[Halhi]] -[[Huntajdži]] - [[Heiligenski sporazum]] – [[Heimskringla]] - [[Mankus]] - [[Heptarhija]] - [[Historia Mongalorum]] - [[Hormuz (mesto)]] - [[Hoftag]] - [[Humeima]] - [[Hasan-Džalaljani]] - [[Hiperpiron]] - [[Hamdanidi]] - [[Hetumidi]] - [[Halat]] - [[Hajbar]] - [[Haridžiti]] - [[Harka (naziv)]] - [[Historia Salonitana]] - [[Hiperboreja]] - [[Hünername]] - [[Hadrumetum]] - [[Haraks]] - [[Henan]] - [[Hebej]] - [[Handan]] - [[Hešibi]] - [[Haodžing]] - [[Henrikovski členi]] - [[Hioniti]] - [[Henricus Petrus]] - [[Henrikovska knjiga]] - [[Hedvikin kodeks]] - [[Helmno]] - [[Historia Tartarorum]] - [[Hanti]] - [[Habur]] - [[Hadad]] - [[Hadjaški sporazum]] - [[Hadžitarhan]] - [[Hafsidi]] - [[Haja]] - [[Halabija]] - [[Halafska kultura]] - [[Haldi]] - [[Halikarnas]] - [[Halkidika]] - [[Hamadan]] - [[Hamadanski kamniti lev]] - [[Hansi]] - [[Hapi (Horov sin)]] - [[Harač]] - [[Harran]] - [[Hasunska kultura]] - [[Hati (anatolsko ljudstvo)]] - [[Hati (germansko pleme)]] - [[Hatt-i humajun]] - [[Hatnub]] - [[Hatun]] - [[Hatuša]] - [[Hauran]] - [[Havara]] - [[Haz]] - [[Hazor]] - [[Heket]] - [[Hendursaga]] - [[Henrikova kronika Livonije]] - [[Hensit]] - [[Hentiamenti]] - [[Heracleopolis Magna]] - [[Hermopolis]] - [[Hermopolska ogdoada]] - [[Hesat]] - [[Hetitski klinopis]] - [[Hazaran]] - [[Hedžet]] - [[Heh]] - [[Hekat]] - [[Hekatomnidi]] - [[Heka]] - [[Hekatompil]] - [[Heksamilion]] - [[Helandija]] - [[Heliopolis]] - [[Helveti]] - [[Hepri]] - [[Herišef]] - [[Hermunduri]] - [[Heroon]] - [[Herson]] - [[Heruli]] - [[Heruski]] - [[Hešbon]] - [[Hetitska besedila]] - [[Heveli]] - [[Hieratika]] - [[Hilandarska listina]] - [[Hiksi]] - [[Hilandar]] - [[Hilandarski tipik]] - [[Hipogej Ħal-Saflieni]] - [[Hipogej Sant'Iroxi]] - [[Hipokavst]] - [[Hipon]] - [[Histamenon]] - [[Historia Augusta]] - [[Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum]] - [[Historia Langobardorum]] - [[Historia Sicula]] - [[Hiša duše]] - [[Hnum]] - [[Hofmarschall]] - [[Hofmeister]] - [[Holašovice]] - [[Hollókő]] - [[Honsu]] - [[Hopeš]] - [[Hor]] - [[Horodlanska unija]] - [[Horovi sinovi]] - [[Horovo ime]] - [[Horovo oko]] - [[Hövitsman]] - [[Huang Čing Džigong Tu]] - [[Hu, Egipt]] - [[Hu (mitologija)]] - [[Huesca]] - [[Huriti]] - [[Huritščina]] - [[Hušbišag]] '''I'''<br> [[Ihšididi]] - [[Intitulacija]]] - [[Interpretatio romana]] - [[Ime obdobja (Kitajska)]] - [[Inkerman]] - [[Ivanovih sto]] - [[Iași]] - [[Ičirgu bojla]] - [[Igigi]] - [[Iguman]] - [[Ikonomidisov Taktikon]] - [[Ilabrat]] - [[Iliri]] - [[Ilustrirana kronika]] - [[Ilustrirana kronika Ivana Groznega]] - [[Imenik bolgarskih kanov]] - [[Imset]] - [[Inventarna stela]] - [[Iqta]] - [[Irkalla]] - [[Iske Kazan]] - [[Istanbulski pomorski muzej]] -[[Ištar]] - [[Ištarat]] - [[Ititavi]] - [[Ius regale montanorum]] - [[Ivanovske skalne cerkve]] - [[İznik]] - [[Ižori]] '''J'''<br> [[Jam]] - [[Jus spolii]] - [[Jedisan]] - [[Jonglejeva enciklopedija]] - [[Juejang]] - [[Jame Jungang]] - [[Jinšu]] - [[Jonci]] - [[Jagelonska knjižnica]] - [[Jagelonska univerza]] - [[Jabgu]] - [[Jah (mitologija)]] - [[Jakuti]] - [[Jame Aggteleškega krasa in Slovaškega krasa]] - [[Jamhad]] - [[Jantarna cesta]] - [[Japigi]] - [[Jarhibol]] - [[Jasak]] - [[Jatvingi]] - [[Jaželbiški mir]] - [[Jevamot]] - [[Joma]] - [[Judenrat]] - [[Judovska četrt, Třebíč]] - [[Judovski prazniki]] - [[Juridična stela]] - [[Justinijanova dinastija]] - [[Jutungi]] - [[Južna mazgunska piramida]] '''K'''<br> [[Kan]] - [[Kokand]] - [[Kafirkala (Tadžikistan)]] - [[Kafirkala (Uzbekistan)]] - [[Kalai Kafirnigan]] - [[Karatepa]] - [[[[Kizil kala]]]] - [[Kojkirilgan kala]] - [[Khor Rori]] – [[Kazenski zakoni (Irska)]] - [[Kilkennyjski statut]] - [[Le Bec-Hellouin]] – [[Knýtlinga saga]] - [[Klarendonske konstitucije]] - [[Kanon medicine]] - [[Karmati]] - [[Kaskar]] - [[Kitab al-jabr wa-l-muqabala]] - [[Kadisija]] - [[Kütahya]] - [[Kabari]] - [[Kronika Regina Prümskega]] - [[Kapitular]] - [[Kartular]] - [[Konradini]] - [[Ksulsigije]] - [[Keltska Galija]] - [[Kuriali]] - [[Kalcedonsko krščanstvo]] - [[Kronika Alfonza III.]] - [[Kimerci]] - [[Kimiata]] - [[Kluhorski prelaz]] - [[Kataonija]] - [[Kibistra]] - [[Klazomenski sarkofag]] - [[Krakovsko-vilenska unija]] - [[Kitab al-Ujun]] - [[Komerciarij]] - [[Kurgan]] - [[Knjiga Ljanga]] - [[Knjiga Čija]] - [[Knjiga Songa]] - [[Kraljeva ustanova Velike Britanije]] - [[Kultura ploščastih grobov]] - [[Kitajske piramide‎]] - [[Knjiga Džina]] - [[Knjiga Hana]] - [[Knjiga Kasnejšega Hana]] - [[Knjiga o številih in računanju]] - [[Knjiga Veja]] - [[Kitajski priimek]] - [[Knjiga dokumentov]] - [[Knjiga poznejšega Hana]] - [[Kronike Huajanga]] - [[Knjiga pesmi]] - [[Knjiga Džova]] - [[Knjiga obredov]] - [[Kraji svetovne dediščine v Kirgizistanu]] - [[Kefalonija]] - [[Katoliška liga]] - [[Kandik]] - [[Kutriguri]] - [[Kopa (številska enota)]] - [[Kulmske pravice]] - [[Konradov statut]] - [[Kareli]] - [[Kašubi]] - [[Kabinet medalj]] - [[Ka (faraon)|Ka]] - [[Kadi]] - [[Kafes]] - [[Kalbidi]] - [[Kaldarij]] - [[Kaledonci]] - [[Kalisz]] - [[Kališki statut]] - [[Kalmiki]] - [[Kalmiščina]] - [[Kamen iz južne Sakare]] - [[Kamen iz Palerma]] - [[Kampidanščina]] - [[Kanonsko pravo]] - [[Kanop]] - [[Kanopska skrinja]] - [[Kanopski vrči]] - [[Kapua]] - [[Kapudan paša]] - [[Karakum]] - [[Karejski tipik]] - [[Karpati]] - [[Karpi]] - [[Kartuša]] - [[Kartuša (hieroglif)]] - [[Kasiti]] - [[Kasluhejci]] - [[Kasr Ibrim]] - [[Kava, Sudan]] - [[Kavkan]] - [[Kaza]] - [[Kelti]] - [[Keltiberi]] - [[Karaka]] - [[Karavela]] - [[Karnaški seznam kraljev]] - [[Kasiti]] - [[Kaski]] - [[Katif]] - [[Kavkan]] - [[Kazan]] - [[Kаzanlăška grobnica]] - [[Kazanski kremelj]] - [[Kayseri]] - [[Kebehsenuf]] - [[Kefrenova piramida]] - [[Kek (mitologija)]] - [[Kejsun]] - [[Keneurgenč]] - [[Kereidi]] - [[Kerma]] - [[Kilikijska vrata]] - [[Killingworthške lokomotive]] - [[Kilva]] - [[KI (klinopis)]] - [[Ki (mitologija)]] - [[Kimbri]] - [[Kipčaki]] - [[Kipčaščina]] - [[Kipsela]] - [[Kirov valj]] - [[Kis, Egipt]] - [[Kiš]] - [[Kišar]] - [[Kitāb-e Dīārbakrīya]] - [[Kitani]] - [[Kizik]] - [[Kizilkum]] - [[Kizzuwatna]] - [[Klinopis]] - [[Knjiga Čena]] - [[Knjiga nebeške krave]] - [[Knjiga votlin]] - [[Knjiga vrat]] - [[Knjige dihanja]] - [[Kodašim]] - [[Kom El Sultan]] - [[Komneni]] - [[Kom Ombo]] - [[Koncil v Clermontu]] - [[Koncil v Piacenzi]] - [[Kongrati]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1479)]] - [[Konstantinska dinastija]] - [[Kulturna krajina Lednice-Valtice]] - [[Konstantinopelska patria]] ‎- [[Konstantinopelski hipodrom]] - [[Konstantinopelski sporazum (1533)]] - [[Košiški privilegij]] - [[Krakovski kongres]] - [[Kran]] - [[Kratka kronologija]] - [[Kruja]] - [[Ksantos]] - [[Ksois]] - [[Ktitor]] - [[Kuara]] - [[Kuban]] - [[Kubit (dolžinska mera)]] - [[Kudurru]] - [[Kültepe]] - [[Kumani]] - [[Kumarbi]] - [[Kupola na skali]] - [[Kuropalat]] - [[Kurški steli]] - [[Kuruş]] - [[Kušanšah]] - [[Kuta, Mezopotamija]] - [[KV11]] - [[KV14]] - [[Kvadi]] - [[Kvadrans]] - [[Kvadratura parabole]] - [[Kvestor]] - [[Kvinarij]] '''L'''<br> [[Letopisi Insifallena]] - [[Limeriški sporazum]] - [[Letopisi Ulstra]] - [[Lampron]] - [[Lori (trdnjava)]] - [[Lex Romana Curiensis]] - [[Liber Historiae Francorum]] - [[Lindisfarnski evangeliji]] - [[Lestrigoni]] - [[Lužecki samostan]] - [[Liaodong]] - [[Lingču]] - [[Luojang]] - [[Letopisi mojstra Jana]] - [[Letopisi vojskujočih se držav]] - [[Letopisi pomladi in jeseni]] - [[Lit de justice]] - [[Lukani]] - [[Liber ad honorem Augusti]] - [[Liber censuum]] - [[Latgalci]] - [[Letopisi Frankovskega kraljestva]] - [[Limes Saxoniae]] - [[Livonska rimana kronika]] - ‎[[Lorški letopisi]] - [[Lavrentijev letopis]] - [[Lužiška kultura]] - [[Lahamu]] - [[Lahmu]] - [[Laodamija]] - [[Laodicea Combusta]] - [[Larak]] - [[Larisa]] - [[Larsa]] - [[Łaskijev statut]] - [[Latakija]] - [[Lateranski obelisk]] - [[Latinci]] - [[Latinske pravice]] - [[Latobiki]] - [[Latobrigi]] - [[Lehiti]] - [[Lelvani]] - [[Lemba]] - [[Lemki]] - [[Leponti]] - [[Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov]] - [[Letopis popa Dukljana]] - [[Leto štirih cesarjev]] - [[Leto petih cesarjev]] - [[Leto šestih cesarjev]] - [[Levi (ljudstvo)|Levi]] - [[Levoča, Spiški grad in z njima povezani kulturni spomeniki]] - [[Lex Antonia]] - [[Lex Salica]] - [[Lex specialis]] - [[Lex Titia]] - [[Lex Ursonensis]] - [[Liberum veto]] - [[Libijska pisava]] - [[Libijska puščava]] - [[Liguri]] - [[Ligurščina]] - [[Likijci]] - [[Liktor]] - [[Liman (geologija)]] - [[Limes Transalutanus]] - [[Limmu]] - [[L-Innu Malti]] - [[Livrustkammaren]] - [[Litomyšl]] - [[Ljudstva z morja]] - [[Locomotion No. 1]] - [[Logotet]] - [[Logothetes tou dromou]] - [[Logothetes tou genikou]] - [[Logudorščina]] - [[Lublinska unija]] - [[Lugal]] - [[Lugdunska Galija]] - [[Lugi]] - [[Lukka]] - [[Lulubi]] '''M'''<br> [[Mavzolej Mohameda Bašoroja]] - [[[[Mavzolej Hakima al-Termizija]]]] - [[Munster]] - [[Margat]] - [[Maqamat al-Hariri]] - [[Mongolska pisava]] - [[Marzban]] - [[Mavla]] - [[Muzej turške in islamske umetnosti]] - [[Magna Hungaria]] - [[Mojmiridi]] - [[Morgengabe]] - [[Men (božanstvo)]] - [[Mitridatska dinastija]] - [[Mjelniška unija]] - [[Možajsk]] - [[Mopsuestija]] - [[Maoling]] - [[Mavzolej Qianling]] - [[Madridski sporazum (1880)]] - [[Mahzen]] - [[Marakeš]] - [[Melfi]] - [[Melfijske konstitucije]] - [[Mezzogiorno]] - [[Mos teutonicus]] - [[Mikulčice]] - [[Mersenski sporazum]] - [[Malbork]] - [[Mogilno]] - [[Mansi]] - [[Malopoljska]] - [[Milčani]] - [[Mačva]] - [[Madhab]] - [[Madarski konjenik]] - [[Madridski Skilica]] - [[Madžar (mesto)]] - [[Magdeburške pravice]] - [[Malikijski madhab]] - [[Mandilion]] - [[Magister militum]] - [[Magister officiorum]] - [[Magister pecoris camelorum]] - [[Magistrat]] - [[Maglič]] - [[Magnaura]] - [[Magnezija na Meandru]] - [[Magura]] - [[Maharda]] - [[Mainz]] - [[Makedonska dinastija]] - [[Málaga]] - [[Malindi]] - [[Malta]] - [[Mandejski jeziki]] - [[Mangup]] - [[Maninščina]] - [[Mardin]] - [[Mariki (ljudstvo)|Mariki]] - [[Marinidi]] - [[Markomani]] - [[Markov samostan]] - [[Mar Saba]] - [[Masageti]] - [[Masesili]] - [[Masili]] - [[Medamud]] - [[Medinet Madi]] - [[Mehit]] - [[Meidum]] - [[Menapijci]] - [[Mérida, Španija]] - [[Marijci]] - [[Medresa]] - [[Mehetveret]] - [[Menat]] - [[Merikarejeva piramida]] - [[Merjenje kroga]] - [[Merovingi]] - [[Merv]] - [[Mesapi]] - [[Mestna država]] - [[Mestni arheološki muzej, Bologna]] - [[Metoh]] - [[Mihranidi]] - [[Milas]] - [[Miliana]] - [[Milodraška ahidnama]] - [[Minaret]] - [[Mirgisa]] - [[Medina Azahara]] - [[Medun|Meteon]] - [[Melkumani]] - [[Merkiti]] - [[Mersa Gavasis]] - [[Mira (Likija)]] - [[Mirza]] - [[Mitilena]] - [[Moed]] - [[Molosi]] - [[Mombasa]] - [[Monemvazija]] - [[Mongolski šamanizem]] - [[Montu]] - [[Morejska kronika]] - [[Moskovski matematični papirus]] - [[Most Mehmed Paše Sokolovića]] - [[Mosul]] - [[Muladi]] - [[Municipij]] - [[Muntenija]] - [[Murom]] - [[Mušhuššu]] - [[Mut]] - [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara]] - [[Muzej Deir ez-Zora]] - [[Muzej Luksorja]] '''N'''<br> [[Nukus]] - [[Nakšbandi]] – [[Nizamija]] - [[Nomokanon]] - [[Nika (upor)]] - [[Nesviški dvorec]] - [[Nušibi]] - [[Naturales quaestiones]] - [[Nevekat]] - [[Nova knjiga Tanga]] - [[Navarh]] - [[Nitra]] - [[Natangi]] - [[Nogata]] - [[Nadruvi]] - [[Nikonova kronika]] - [[Non parum animus noster]] - [[Novgorodska četrta kronika]] - [[Nabonidova kronika]] - [[Nabu]] - [[Nacionalni muzej Irana]] - [[Nacionalni arheološki muzej Neaplja]] - [[Naditu]] - [[Nadžaf]] - [[Naharar]] - [[Nahija]] - [[Nahr el-Kalb]] - [[Najmani]] - [[Nakada]] - [[Nakš-e Rostam]] - [[Namtar]] - [[Nanše]] -[[Napata]] - [[Naravni rezervat Srebǎrna]] - [[Narodni muzej Alepa]] - [[Narodni muzej Damaska]] - [[Narodni muzej egipčanske civilizacije]] - [[Narodni park Hortobágy—Puszta]] - [[Našim]] - [[Nebti]] - [[Nefertem]] - [[Nehen]] - [[Nekbet]] - [[Neferefrejeva piramida]] - [[Neit]] - [[Nemanjići]] - [[Nemes]] - [[Nammu]] - [[Neminem captivabimus nisi iure victum]] - [[Neretvani]] - [[Nerik]] - [[Neronov kolos]] - [[Nervijci]] - [[Nesebar]] - [[Nezikin]] - [[Neznani knez]] - [[Nihil novi]] - [[Nija]] - [[Ninazu]] - [[Nindara]] - [[Ningikuga]] - [[Ninkura]] - [[NIN (klinopis)]] - [[Ninlil]] -[[Nikomedija]] - [[Nilometer]] - [[Nimintaba]] - [[Ninazu]] - [[Ningišzida]] - [[Ninhursaga]] - [[Ningal]] - [[Ninsar]] - [[Nintinuga]] - [[Ninurta]] - [[Nisa]] - [[Nisaba]] - [[Njemen]] - [[Nogajci]] - [[Nom]] - [[Nomarh]] - [[Nomokanon svetega Save]] - [[Norveški rigsdaler]] -[[Notitia de actoribus regis]] - [[Notitia Dignitatum]] - [[Notitia Urbis Constantinopolitanae]] - [[Nubijci]] - [[Numidijci]] - [[Numidščina]] - [[Numus]] - [[Nur (gorovje)|Nur]] - [[Nuri]] - [[Nut]] - [[Nuzi]] - [[Nyen]] '''O'''<br> [[Otočje Dimanijat]] – [[Óláfs saga Tryggvasonar en mesta]] – [[Okrogloglavci]] – [[Old Minster (Winchester)]] - [[Osemnajsti toledski koncil]] - [[Olelkoviči]] - [[Ordoška kultura]] - [[Obredi Džova]] - [[Orhonski napisi]] - [[Otuken]] - [[Orléanski sporazum]] - [[Onoguri]] - [[Ostromirov evangelij]] - [[Obrenovići]] - [[Oešo]] - [[O krogli in valju]] - [[Olmalik]] - [[Olomuc]] - [[Olt]] - [[Oltenija]] - [[Ondol]] - [[Opatija Prüm]] - [[O plavajočih telesih]] - [[Orla]] - [[Osebno ime (Stari Egipt)]] - [[O ravnovesju ravnin]] - [[Oront]] - [[Osma egipčanska dinastija]] - [[O spiralah]] - [[Oppidum]] - [[Oria, Italija]] - [[Orobi]] - [[Osebno ime (arabsko)]] - [[Osemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Osmansko medvladje]] - [[Ostrogoti]] - [[Otranto]] - [[Otrar]] '''P'''<br> [[Pajkend]] - [[Pandžakent]] - [[Palača Hudajar kana]] - [[Poyningsov zakon]] - [[Palača Beaumont]] – [[Pedenj]] - [[Potovanja Marka Pola]] - [[Ptolemaida, Egipt]] - [[Preslavska književna šola]] - [[Preslavska ljudska skupščina]] - [[Panegyrici latini]] - [[Porta Nigra]] - [[Pravilo svetega Benedikta]] - [[Priamov zaklad]] - [[Punščina]] - [[Puškinov muzej]] - [[Pontska Herakleja]] - [[Paziriška kultura]] - [[Pet barbarov]] - [[Prinčevi otoki]] - [[Pingo]] - [[Posmrtno ime]] - [[Partizanske prepovedi]] - [[Partizanske prepovedi]] - [[Pekinški človek]] - [[Pokol v Vassyju]] - [[Pragmatična sankcija iz Bourgesa]] - [[Pasijon opatinje Kunigunde]] - [[Privilegium de non appellando]] - [[Prümski sporazum]] - [[Pietati proximum]] - [[Plock]] - [[Pruska zveza]] - [[Prvi torunjski mir]] - [[Pogezani]] - [[Pomezani]] - [[Polabi]] - [[Polabski Slovani]] - [[Pomorjansko]] - [[Posadnik]] - [[Predloga:Češki vladarji]] - [[Padiisetov kip]] - [[Paiza]] - [[Pagus]] - [[Pacta conventa]] - [[Palača Blaherne]] - [[Pala d'Oro]] - [[Palasa]] - [[Paleologi]] - [[Paleta lovcev]] - [[Palmirska aramejščina]] - [[Palóci]] - [[Pannonhalma]] - [[Papirus Harris I]] - [[Papirus Boulaq 18]] - [[Parakoimomenos]] - [[Parni stroj]] - [[Pariški disput]] - [[Parizi]] - [[Parni]] - [[Parti]] - [[Partščina]] - [[Pastirska sekira]] - [[Paša]] - [[Paks (boginja)]] - [[Palimpsest]] - [[Pariški edikt]] - [[Patara]] - [[Pax Chazarica]] - [[Pax Nicephori]] - [[Pax Romana]] - [[Pea]] - [[Pečenegi]] - [[Pejeva in Nehenova duša]] - [[Pelazgi]] - [[Peligan]] - [[Pentapolis]] - [[Pergamonski muzej]] - [[Pesahim]] - [[Peta egipčanska dinastija]] - [[Petindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Petnajsta egipčanska dinastija]] - [[Petriejev muzej egipčanske arheologije]] - [[Pevceti]] - [[Pipinidi]] - [[Piramida Ameni Kemaua]] - [[Piramida Pepija I.]] - [[Piramida Senusreta II.]] - [[Piramidion]] - [[Piramidna besedila]] - [[Pirinski narodni park]] - [[Pirusti]] - [[Pisa]] - [[Plastna piramida]] - [[Planinska kavka]] - [[Plastna piramida]] - [[Plebejski tribun]] - [[Pliska]] - [[Polock]] - [[Pokopana piramida]] - [[Poladska kultura]] - [[Poljski bratje]] - [[Pomladni in jesenski letopisi šestnajstih kraljestev]] - [[Pontifex maximus]] - [[Porfirogenet]] - [[Posteljnik]] - [[Potsdamski sporazum]] - [[Praeses]] - [[Prabolgarski koledar]] - [[Praecepta Militaria]] - [[Praepositus sacri cubiculi]] - [[Praški groš]] - [[Pravi križ]] - [[Prebenda]] - [[Prepiri Hora in Seta]] - [[Pretor]] - [[Pretorska prefektura]] - [[Prevala]] - [[Principat]] - [[Privilegium Sigismundi Augusti]] - [[Proedros]] - [[Prokurator]] - [[Promagistrat]] - [[Promptuarii Iconum Insigniorum]] - [[Pronoja]] - [[Pro]]skineza]] - [[Protospatarij]] - [[Protovestiarij]] - [[Prusi]] - [[Prva urska dinastija]] - [[Pterija]] - [[Pruski poklon]] - [[Prva egipčanska dinastija]] - [[Prvi triumvirat]] - [[Pšent]] - [[Ptolemajska dinastija]] '''Q'''<br> [[Quia maior]] - [[Qift]] - [[Qila Mubarak]] - [[Qustul]] - [[QV66]] '''R'''<br> [[Ras al-Had]] – [[Rustak]] – [[Ragnars saga Loðbrókar]] – [[Ragnarssona þáttr]] - [[Rodbina Wessex]] – [[Rodbina York]] – [[Rachel suum videns]] - [[Ramla]] - [[Ramataim-Zofim]] - [[Rubenidi]] - [[Renovatio regni Francorum]] - [[Robertinci]] - [[Red belega orla]] - [[Seznam kalifov]] - [[Simferopol]] - [[Radzivilska kronika]] - [[Razbojniki iz močvirja Ljanšan]] - [[Rdeče obrvi]] - [[Razprava o astrologiji v kaijuanskem obdobju]] - [[Rouranščina]] - [[Red Svetega Duha]] - [[Red svetega Mihaela]] - [[Rafanija]] - [[Ratiaria]] - [[Reichshofrat]] - [[Reichskammergericht]] - [[Reichsregiment]] - [[Renovatio imperii Romanorum]] - [[Ribmonski sporazum]] - [[Radnoški sporazum]] - [[Rabataški napis]] - [[Radaniti]] - [[Rakovski katekizem]] - [[Ras ibn Hani]] - [[Rasamov valj]] - [[Rdeča piramida]] - [[Red sv. Štefana, papeža in mučenca]] - [[Renpet]] - [[Rimska provinca]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimsko državljanstvo]] - [[Red belega orla (Poljska)]] - [[Red bratstva in enotnosti]] - [[Red črnega orla]] - [[Red svete Ane]] - [[Red svetega Aleksandra Nevskega]] - [[Red svetega Andreja]] - [[Red svetega Jurija]] - [[Renenutet]] - [[Res geste Divi Augusti]] - [[Rešef]] - [[Rilski samostan]] - [[Rimska dioceza]] - [[Rimski guverner]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimski senat]] - [[Rhindov matematični papirus]] - [[Rimski diktator]] - [[Ripuarski Franki]] - [[Rjazan]] - [[Roš hašana (Talmud)]] - [[Rugi]] - [[Ruina (zgodovina Ukrajine)]] - [[Rumeli Hisarı]] - [[Rumkale]] - [[Rundetaarn]] '''S'''<br> [[Signak]] – [[Sanas Cormaic]] - [[Scela Mucce Meic Datho]] - [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Omanu]] - [[Saga o Hervorju in Hedreku]] – [[Senchas Már]] - [[Seznam danskih vladarjev]] - [[Skjöldunga saga]] – [[Strangfordsko jezero]] - [[Safavidi]] - [[Seznam angleških kraljev]] - [[Stratus]] - [[Seznam mameluških sultanov]] - [[Sijasatnama]] - [[Samostan Hovhanavank]] - [[Sis]] - [[Samostan Hckonk]] - [[Samostan Horomos]] - [[Samostan Sagmosavank]] - [[Samostan Spitakavor]] - [[Samostan Tanahat]] - [[Sbeitla]] - [[Strata Diocletiana]] - [[Siyer-i Nebi]] - [[Saltovsko-majaška kultura]] - [[Speyerski sporazum]] - [[Salzburški letopisi]] - [[Seznam frankovskih kraljev]] - [[Srednji vek]] - [[Summa theologica]] - [[Stater]] - [[Sto ena noč]] - [[Spektralna črta]] - [[Sedem modrecev iz bambusovega gaja]] - [[Sancai Tuhui]] - [[Stara knjiga Tanga]] - [[Stopićeva jama]] - [[Seznam gokturških kaganov]] - [[Sogdijščina]] - [[Sujab]] - [[Slovani v Spodnji Panoniji]] - [[Statutum in favorem principum]] - [[Sicilska zlata bula]] - [[Sambijci]] - [[Skalvi]] - [[Staroangleški Orozij]] - [[Severna Dvina]] - [[Speculum humanae salvationis]] - [[Strigolniki]] - [[Samogiti]] - [[Sandomierška konfederacija]] - [[Seli]] - [[Semigali]] - [[Sabinci]] - [[Saft El Hinna]] - [[Sah]] - [[Sahurejeva piramida]] - [[Sais]] - [[Sakara]] - [[Sakarski seznam kraljev]] - [[Saki]] - [[Salamanca (lokomotiva)|Salamanca]] - [[Salerno]] - [[Salasi]] - [[Salijski Franki]] - [[Samarska kultura]] - [[Samniti]] - [[Samostan Dioniziat]] - [[Samostan Dohiar]] - [[Samostan Esfigmen]] - [[Samostan Filotej]] - [[Samostan Gregoriat]] - [[Samostan Iviron]] - [[Samostan Jazak]] - [[Samostan Konstamonit]] - [[Samostan Ksiropotam]] - [[Samostan Karakal]] - [[Samostan Ksenofont]] - [[Samostan Kutlumuš]] - [[Samostan Ljubostinja]] - [[Samostan Manasija]] - [[Samostan Mileševa]] - [[Samostan Morača]] - [[Samostan Pantelejmon]] - [[Samostan Pantokrator]] - [[Samostan Reževići]] - [[Samostan Simonopetra]] - [[Samostan Sopoćani]] - [[Samostan Stavronikita]] - [[Samostan svetega Pavla]] - [[Samostan Zograf]] - [[Samostan Žića]] - [[Samuelov napis]] - [[Sandomierski sporazum]] - [[Sandomierz]] - [[Sandžak]] - [[Sanjska stela]] - [[Sankovići]] - [[Şanlıurfa]] - [[Saraceni]] - [[Saraj (mesto)]] - [[Sardeati]] - [[Sardinci]] - [[Sardinščina]] - [[Sarkel]] - [[Sarkofaška besedila]] - [[Sarpanit]] - [[Satet]] - [[Satrap]] - [[Satrapija]] - [[Sebar]] - [[Sebastokrator]] - [[Sebenit]] - [[Sedem rilskih jezer]] - [[Sedemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Sedma egipčanska dinastija]] - [[Sehel]] - [[Seked]] - [[Sekmet]] - [[Sekvani]] - [[Seldžuki]] - [[Selevkidi]] - [[Selevkija]] - [[Selevkija (razločitev)]] - [[Semis]] - [[Semiti]] - [[Serabit el-Hadim]] - [[Serket]] - [[Sasarščina]] - [[Sesterc]] - [[Setar]] - [[Seznam antičnih plemen v Iliriji]] - [[Seznam asirskih vladarjev]] - [[Seznam astrahanskih kanov]] - [[Seznam babilonskih kraljev]] - [[Seznam egipčanskih piramid]] - [[Seznam hetitskih kraljev]] - [[Seznam rimskih uzurpatorjev]] - [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] - [[Seznam srbskih vladarjev]] - [[Seznam kanov Zlate horde]] - [[Seznam kasimskih kanov]] - [[Seznam sultanov Osmanskega cesarstva]] - [[Seznam sumerskih kraljev]] - [[Seznam vladarjev Kuša]] - [[Sia (mitologija)]] - [[Sicilske večernice]] - [[Siega Verde]] - [[Sikuli]] - [[Silion]] - [[Silivri]] - [[Silikva]] - [[Sindh]] - [[Sindžar]] - [[Sin (mitologija)]] - [[Sintagma Matije Vlastarja]] - [[Sinop]] - [[Sipar]] - [[Sirara]] - [[Sisig]] - [[Sistrum]] - [[Sivas]] - [[Skadar]] - [[Skifat]] - [[Skiri]] - [[Skit]] - [[Skorš]] - [[Slani možje]] - [[Sloveni]] - [[Sobek]] - [[Sokar]] - [[Solidus]] - [[Solun]] - [[Solunski edikt]] - [[Soninščina]] - [[Sopdu]] - [[Spatarij]] - [[Spiška Kapitula]] - [[Sporazum treh črnih orlov]] - [[Srednja kronologija]] - [[Stadiasmus Patarensis]] - [[Stari Krim]] - [[Stara Ladoga]] - [[Stari most, Mostar]] - [[Stari Ras]] - [[Staroegipčansko razumevanje duše]] - [[Stavraton]] - [[Steber Svete trojice, Olomouc]] - [[Stefan (naziv)]] - [[Stela lakote]] - [[Stockholmski krvavi ples]] - [[Stolnic]] - [[Stolnica svetega Aleksandra Nevskega, Sofija]] - [[Stratopedarches]] - [[Suar]] - [[Suda]] -[[Sujumbikin stolp]] - [[Suka]] - [[Sulejmanija]] - [[Sultanija]] - [[Sultantepe]] - [[Sumerščina]] - [[Surh Kotal]] - [[Surname-i Vehbi]] - [[Svaška poroka]] - [[Svejhat]] - [[Sveštarska grobnica]] - [[Svijažsk]] - [[Svobodno kraljevo mesto]] '''Š'''<br> [[Šajbanidi]] – [[Šah (vladar)]] - [[Šjongnu]] - [[Štiriindvajset zgodovin]] - [[Šučang]] - [[Šanhai Judi Čuantu]] - [[Šjadu]] - [[Ši Čjangova ponev]] - [[Štiri knjige in Pet klasik]] - [[Šabakov kamen]] - [[Šabat (Talmud)]] - [[Šai]] - [[Šakkanakku]] - [[Šamaševa tablica]] - [[Šapinuva]] - [[Šaruhen]] - [[Šarur]] - [[Šekalim]] - [[Šerdeni]] - [[Šeriatsko pravo]] - [[Šesta egipčanska dinastija]] - [[Šestdesetiški številski sistem]] - [[Šestindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Šestnajsta egipčanska dinastija]] - [[Šišmani]] - [[Šjanbeji]] - [[Šofar]] - [[Štetje živine]] - [[Štirinajsta egipčanska dinastija]] - [[Šu]] - [[Šubat-Enlil]] - [[Šurupak]] '''T'''<br> [[Toprak kala]] - [[Timurnama]] – [[Togail Bruidne Da Derga]] - [[Thegn]] – [[Titulus Regius]] – [[Tretji zakon o nasledstvu]] - [[Turkomani]] - [[Tanuter]] - [[Tebaida]] - [[Tarikhnama]] - [[Toparh]] - [[Theophanes Continuatus]] - [[Turdski edikt]] - [[Turul]] - [[Tevtoni]] - [[Tongeren]] - [[Tungri]] - [[Treveri]] - [[Trierske cesarske terme]] - [[Tenso]] - [[Tibareni]] - [[Tabala]] - [[Treri]] - [[Tripoljsko-kukutenska kultura]] - [[Tongdian]] - [[Tongvančeng]] - [[Tempelj belega konja]] - [[Tibetanski letopisi]] - [[Tisjacki]] - [[Tablica iz Kiša]] - [[Tablica usod]] - [[Tablice iz Eble]] - [[Tanis]] - [[Taanit]] - [[Tabarkin]] - [[Tabriz]] - [[Tabula Rogeriana]] - [[Taharot]] - [[Taifa]] - [[Taite]] - [[Taiz]] - [[Tajna zgodovina Mongolov]] - [[Taktikon Uspenskega]] - [[Taksiarh]] - [[Talatat]] - [[Talmud]] - [[Tamga]] - [[Tanger]] - [[Tanukidi]] - [[Tanzimat]] - [[Târgoviște, Romunija|Târgoviște]] - [[Taq-e Bostan]] - [[Targum]] - [[Tarhuntaša]] - [[Tarika]] - [[Tarraco]] - [[Tarz]] - [[Tašmetu]] - [[Tatarščina]] - [[Taulanti|Taulanti]] - [[Taunus]] - [[Taveret]] - [[Tavrini]] - [[Telepinujev razglas]] - [[Tel Tajinat]] - [[Taurus]] - [[Tebanska triada]] - [[Tefilin]] - [[Tefnut]] - [[Tekija]] - [[Tekija (verska zgradba)]] - [[Telč]] - [[Tell Kazel]] - [[Tell]] - [[Tell Šejk Hamad]] - [[Tel Šikmona]] - [[Tell Barri]] - [[Tell Bejdar]] - [[Tell Brak]] - [[Tell Ramad]] - [[Tešub]] - [[Tengrizem]] - [[Tenta]] - [[Teodozijev zakonik]] - [[Tepidarij]] - [[Terka]] - [[Terni]] - [[Terterji]] - [[Tetrapilon]] - [[Tetarteron]] - [[Tetradrahma]] - [[Tetrarhija]] - [[Tervingi]] - [[Tevkri]] - [[Tiana]] - [[Ticinum]] - [[Tilbeşar]] - [[Tile]] - [[Timočani]] - [[Timuridi]] - [[Tinis]] - [[Tipik]] - [[Tiša beav]] - [[Tjaru]] - [[Tlemcen]] - [[Tlos]] - [[Tmutarakan]] - [[Tod]] - [[Toledo]] - [[Tonzura]] - [[Torinski seznam kraljev]] - [[Tortoški disput]] - [[Trajanov steber]] - [[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] - [[Tre Kronor (grad)]] - [[Tretja egipčanska dinastija]] - [[Triens]] - [[Trier]] - [[Triumvirat]] - [[Trinajsta egipčanska dinastija]] - [[Tudun]] - [[Tug]] - [[Tugra]] - [[Tunip]] - [[Tura, Egipt]] - [[Turdetani]] - [[Turduli]] - [[Turkmenščina]] - [[Turščina]] - [[Turuki]] - [[Tus, Iran]] - [[Tuttul]] - [[Tutu (mitologija)]] '''U'''<br> [[Uzgenski minaret]] - [[Uzbekistanski sum]] - [[Uzgen]] - [[Uraicecht Becc]] - [[Urgesta]] - [[Utrehtski psalter]] - [[Upor rumenih turbanov]] - [[Upori poganov na Poljskem]] - [[Ubaidsko obdobje|Ubaidska kultura]] - [[Ujezd]] - [[Ullikummi]] - [[Ulpia Traiana Sarmizegetusa]] - [[Umm el-Qa'ab]] - [[Unasova piramida]] - [[Upelluri]] - [[Uraniborg]] - [[Urartščina]] - [[Uraš]] - [[Ureus]] - [[Urgenč]] - [[Urkeš]] - [[Ur (klinopis)]] - [[Uronarti]] - [[Userkafova piramida]] - [[Ustava Pilipa Orlika]] - [[Utu]] - [[Uttu]] - [[Uzurpator]] '''V'''<br> [[Varahša]] - [[Vadi Doka]] – [[Vita Ansgarii]] – [[Vita Ædwardi regis]] – [[Vita Ædwardi regis]] - [[Via Maris]] - [[Vasit]] - [[Vardapet]] - [[Vestes]] - [[Vojislavljevići]] - [[Votla cerkev]] - [[Veligrad]] - [[Veni, vidi, vici]] - [[Vangčeng]] - [[Valoijci]] - [[Venšjan tongkao]] - [[Vulture]] - [[Viminacium]] - [[Varmija]] - [[Višgorod]] - [[Varmi]] - [[Viborg (grad)]] - [[Višegrajski kodeks]] - [[Vagri]] - [[Vagrija]] - [[Varni]] - [[Veleti]] - [[Velislavova ilustrirana Biblija]] - [[Vad ben Naka]] - [[Vadi El Garf]] - [[Vadi El Hudi]] - [[Vadi Halfa]] - [[Vadi Hammamat]] - [[Vadi Maghara]] - [[Vadžet]] - [[Vakuf]] - [[Valentinijanska dinastija]] - [[Varšavska konfederacija]] - [[Vašukani]] - [[Vatikanski muzeji]] - [[Velika palača v Konstantinoplu]] - [[Veliko Tǎrnovo]] - [[Veliki svečenik]] - [[Valletta]] - [[Valide sultan]] - [[Valpet]] - [[Velika Ribja reka]] - [[Veliki karnaški napis]] - [[Veliki vezir]] - [[Veliki župan]] - [[Velikonočna kronika]] - [[Vandalščina]] - [[Verbania]] - [[Vepvavet]] - [[Verethekau]] - [[Veronski seznam]] - [[Vestibul]] - [[Vezir]] - [[Via Annia]] - [[Via Claudia Augusta]] - [[Via Egnatia]] - [[Via Popilia]] - [[Via Traiana Nova]] - [[Vilajet]] - [[Vila Tugendhat]] - [[Vir gloriosus]] - [[Vir illustris]] - [[Visoki Dečani]] - [[Vita Karoli Magni]] - [[Viterbo]] - [[Viterbski sporazum]] - [[Vivente rege]] - [[Vizigoti]] - [[Vizigotski zakonik]] - [[Vladarski nazivi faraonov]] - [[Vladarsko ime]] - [[Vlahi]] - [[Vlkolinec]] - [[Vojaški tribun]] - [[Vojvoda (vojaški čin)]] - [[Volost]] - [[Volski]] - [[Volški Tatari]] - [[Volubilis]] - [[Vornik]] - [[Vranduk]] - [[Vukanovići]] - [[Vzhodna puščava]] '''W'''<br> [[Wergeld]] - [[Weld-Blundellova prizma]]- [[Wallingfordski sporazum]] - [[Witan]] '''Z'''<br> [[Zafar]] – [[Zgodnjeirsko pravo]] – [[Zajn al-akbar]] - [[Zlati psalterij sv. Gala]] - [[Zlata bula]] - [[Zgodovina Krima]] - [[Zgodovina prerokov in kraljev]] - [[Zukninska kronika]] - [[Zlati dinar]] - [[Zemljevid Mattea Riccija]] - [[Zgodovina južnih dinastij]] - [[Zgodovina Minga]] - [[Zapisi treh kraljestev]] - [[Zgodovina severnih dinastij]] - [[Zapisi velikega zgodovinarja]] - [[Zakon sudni ljudem]] - [[Zveza kuščarjev]] - [[Zadonščina]] - [[Zahodni Slovani]] - [[Zababa]] - [[Zabid]] - [[Zajanidi]] - [[Zakoni dvanajstih tabel]] - [[Zakros]] - [[Zalabija]] - [[Zaporoški kozaki]] - [[Zaratustrova kaaba]] - [[Zawyet El Aryan]] - [[Zeila]] - [[Zengidi]] - [[Zeraim]] - [[Zgodovina minulih let]] - [[Zgodovina Rimskega imperija]] - [[Zilant]] - [[Zlati rog]] - [[Zlomljena piramida]] - [[Zoste patrikia]] - [[Zvečan]] - [[Zvornik]] '''Ž'''<br> [[Žehra]] - [[Ženski sultanat]] =={{Silver2}} CEE 2020== == {{Gold1}} CEE 2021== [[Zalpuva]] • [[Berat]] • [[Hajredin Barbarosa]] • [[Balša II.]] • [[Karum]] • [[Zeta pod Balšići]] • [[Vlastimirovići]] • [[Butrint]] • [[Haoni]] • [[Epirska zveza]] • [[Tesproti]] • [[Zeta]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini]] • [[Radimlja]] • [[Narodni park Una]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji]] • [[Andrej III. Ogrski]] • [[Marija Ogrska]] • [[Gjirokastra]] • [[Seznam krajev svetovne dediščine v Srbiji]] • [[Srednjeveški spomeniki na Kosovu]] • [[Pećka patriarhija]] • [[Naša Gospa Ljeviška]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Češki republiki]] • [[Terezin]] • [[Češki raj]] • [[Grad Kost]] • [[Rusko-turška vojna (1877-1878)]] • [[Bašibozuk]] • [[Kneževina Bolgarija]] • [[Vzhodna Rumelija]] • [[Grad Malbork]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem]] • [[Rudnik soli Wieliczka]] • [[Zgodovinsko središče Krakova]] • [[Cerkvi miru]] • [[Lesene cerkve južne Malopoljske]] • [[Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry]] • [[Krzemionki]] • [[Stari Zamość]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji]] • [[Nicopolis ad Istrum]] • [[Roksolani]] • [[Kostoboki]] • [[Samostan Bačkovo]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Armeniji]] • [[Jererujk]] • [[Tatevi Anapat]] • [[Afrodizija]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji]] • [[Ani, Turčija|Ani]] • [[Safranbolu]] • [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği]] • [[Divriği]] • [[Letoon]] • [[Diyarbakırska trdnjava]] • [[Hevselski vrtovi]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji]] • [[Samostan Dafni]] • [[Filipi, Grčija|Filipi]] • [[Vergina]] • [[Nea Moni]] • [[Patmos]] • [[Samostan Janeza Evangelista, Patmos]] • [[Pitagoreja]] • [[Palača šekijskih kanov]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu]] • [[Atešgah]] • [[Hinalig]] • [[Vojvodina Češka]] • [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolk I. Moravski]] =={{Bronze3}} CEE 2022== [[Armenski koledar]] - [[Ak Kojunlu]] - [[Loveč]] - [[Prijezda I.]] - [[Otokar I. Češki]] - [[Crnojevići]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Samostan Manasija]] - [[Mješko IV. Krivonogi]] - [[Zlata vrata, Kijev]] - [[Trajanov zid]] - [[Levedi]] - [[Grad Devín]] - [[Albreht IV. Habsburški]] - [[Kosovski vilajet]] - [[Vali (naslov)]] - [[Kartli]] - [[Gulistanski mirovni sporazum]] - [[Kikladi]] - [[Narodni zgodovinski muzej (Albanija)]] - [[Bitka ob Nemigi]] - [[Kition]] - [[Narodni park Slītere]] - [[Estonski zgodovinski muzej|Estonski zgodovinski muzej]] - [[Mindaugasi]] - [[Kazahstanski tenge]] - [[Matka (soteska)|Matka]] - [[San Pawl il-Baħar]] - [[Buġibba (tempelj)]] - [[Kneževina Ogrska]] - [[Pjasti]] - [[Zahodni Poljani]] - [[Popiel]] - [[Hościsko]] - [[Sjemovit]] - [[Rzepiha]] - [[Nebet tepe]] - [[Bogdan I. Moldavski]] - [[Trenčín]] - [[Venčeslav I. Češki]] - [[Konstanca Ogrska]] - [[Privilegium minus]] - [[Privilegium maius]] - [[Vitold Veliki]] - [[Skirgaila]] - [[Krevska unija]] - [[Gediminoviči]] - [[Švitrigaila]] - [[Sigismund Kęstutaitis]] - [[Kęstutis]] - [[Biruta]] - [[Kuri]] - [[Algirdas]] - [[Uljana Tverska]] - [[Džanibeg]] - [[Marija Vitebska]] - [[Jaunutis]] - [[Jevna Pološka]] - [[Gediminas]] - [[Volinija]] - [[Riški mirovni sporazum]] - [[Vitenis]] - [[Butvidas]] - [[Butigeidis]] - [[Mazovija]] - [[Jagelonci]] =={{Gold1}} CEE 2023== ''[[Dagome iudex]]'' ⦁ ''[[Dagome iudex]]'' ⦁ [[Jadviga Kališka]] ⦁ [[Sirmij]] ⦁ [[Salona]] ⦁ [[Selevkija Pierija]] ⦁ [[Ivan Malala]] ⦁ [[Singidunum]] ⦁ [[Bitka pri Sirmiju]] ⦁ [[Elizabeta Poljska]] ⦁ [[Margareta Češka]] ⦁ [[Kraljevina Češka]] ⦁ [[Vitezi križa z rdečo zvezdo]] ⦁ [[Taboriti]] ⦁ [[Jan Žižka]] ⦁ [[Sigismund Karibut]] ⦁ [[Besarabija]] ⦁ [[Bukareštanski mirovni sporazum (1812)]] ⦁ [[Gagauzi]] ⦁ [[Karamanlidi]] ⦁ [[Paveza]] ⦁ [[Kraljevina Imereti]] ⦁ [[Fjodor II. Godunov]] ⦁ [[Obdobje težav]] ⦁ [[Jan Karol Chodkiewicz]] ⦁ [[Gazi II. Geraj]] ⦁ [[Fetih I. Geraj]] ⦁ [[Kalga]] ⦁ [[Krimski pohod na Moskvo (1571)]] ⦁ [[Poljsko-ruska vojna (1605–1618)]] ⦁ [[Jan Piotr Sapieha]] ⦁ [[Prokopij Petrovič Ljapunov]] ⦁ [[Aleksander Józef Lisowski]] ⦁ [[Lisovčiki]] ⦁ [[Ahmed III.]] ⦁ [[Osmanski kalifat]] ⦁ [[Ukrajinsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami]] ⦁ [[Akt o združitvi]] ⦁ [[Ukrajinska ljudska republika]] ⦁ [[Pavlo Skoropadski]] ⦁ [[Simon Petljura]] ⦁ [[Kobzar]] ⦁ [[Murat V.]] ⦁ [[Nova mošeja, Carigrad]] ⦁ [[Abdulmedžid I.]] ⦁ [[Češko steklo]] ⦁ [[Kadın]] ⦁ [[Ikbal]] ⦁ [[Lizbonski protokol]] ⦁ [[Red Medžidije]] ⦁ [[Galatski most]] ⦁ [[Velika litovska kneževina]] ⦁ [[Liubartas]] ⦁ [[Treniota]] ⦁ [[Vaišvilkas]] ⦁ [[Švarnas]] ⦁ [[Aukštaitija]] ⦁ ''[[Universitas lingvarum Litvaniæ]]'' ⦁ [[Litovski statuti]] ⦁ [[Tisočletje Rusije]] ⦁ [[Bogdan Hmelnicki]] ⦁ [[Horticja]] ⦁ [[Sporazumi iz Minska]] ⦁ [[Obleganje Sevastopola (1854–1855)]] ⦁ [[Mihail Dmitrijevič Gorčakov]] ⦁ [[Jevpatorija]] ⦁ [[Omer paša Latas]] ⦁ [[Grki na predrimskem Krimu]] ⦁ [[Bosporsko kraljestvo]] ⦁ [[Spartokidi]] ⦁ [[Pantikapej]] ⦁ [[Tavri]] ⦁ [[Spartok I.]] ⦁ [[Nimfej, Krim]] ⦁ [[Levkon I.]] ⦁ [[Kraljevi kurgan]] ⦁ [[Gorgip I.]] ⦁ [[Sindi]] [[Jadviga Kališka]] ⦁ [[Sirmij]] ⦁ [[Salona]] ⦁ [[Selevkija Pierija]] ⦁ [[Ivan Malala]] ⦁ [[Singidunum]] ⦁ [[Bitka pri Sirmiju]] ⦁ [[Elizabeta Poljska]] ⦁ [[Margareta Češka]] ⦁ [[Kraljevina Češka]] ⦁ [[Vitezi križa z rdečo zvezdo]] ⦁ [[Taboriti]] ⦁ [[Jan Žižka]] ⦁ [[Sigismund Karibut]] ⦁ [[Besarabija]] ⦁ [[Bukareštanski mirovni sporazum (1812)]] ⦁ [[Gagauzi]] ⦁ [[Karamanlidi]] ⦁ [[Paveza]] ⦁ [[Kraljevina Imereti]] ⦁ [[Fjodor II. Godunov]] ⦁ [[Obdobje težav]] ⦁ [[Jan Karol Chodkiewicz]] ⦁ [[Gazi II. Geraj]] ⦁ [[Fetih I. Geraj]] ⦁ [[Kalga]] ⦁ [[Krimski pohod na Moskvo (1571)]] ⦁ [[Poljsko-ruska vojna (1605–1618)]] ⦁ [[Jan Piotr Sapieha]] ⦁ [[Prokopij Petrovič Ljapunov]] ⦁ [[Aleksander Józef Lisowski]] ⦁ [[Lisovčiki]] ⦁ [[Ahmed III.]] ⦁ [[Osmanski kalifat]] ⦁ [[Ukrajinsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami]] ⦁ [[Akt o združitvi]] ⦁ [[Ukrajinska ljudska republika]] ⦁ [[Pavlo Skoropadski]] ⦁ [[Simon Petljura]] ⦁ [[Kobzar]] ⦁ [[Murat V.]] ⦁ [[Nova mošeja, Carigrad]] ⦁ [[Abdulmedžid I.]] ⦁ [[Češko steklo]] ⦁ [[Kadın]] ⦁ [[Ikbal]] ⦁ [[Lizbonski protokol]] ⦁ [[Red Medžidije]] ⦁ [[Galatski most]] ⦁ [[Velika litovska kneževina]] ⦁ [[Liubartas]] ⦁ [[Treniota]] ⦁ [[Vaišvilkas]] ⦁ [[Švarnas]] ⦁ [[Aukštaitija]] ⦁ ''[[Universitas lingvarum Litvaniæ]]'' ⦁ [[Litovski statuti]] ⦁ [[Tisočletje Rusije]] ⦁ [[Bogdan Hmelnicki]] ⦁ [[Horticja]] ⦁ [[Sporazumi iz Minska]] ⦁ [[Obleganje Sevastopola (1854–1855)]] ⦁ [[Mihail Dmitrijevič Gorčakov]] ⦁ [[Jevpatorija]] ⦁ [[Omer paša Latas]] ⦁ [[Grki na predrimskem Krimu]] ⦁ [[Bosporsko kraljestvo]] ⦁ [[Spartokidi]] ⦁ [[Pantikapej]] ⦁ [[Tavri]] ⦁ [[Spartok I.]] ⦁ [[Nimfej, Krim]] ⦁ [[Levkon I.]] ⦁ [[Kraljevi kurgan]] ⦁ [[Gorgip I.]] ⦁ [[Sindi]] =={{Gold1}} CEE 2024== [[Knjižnica ruske akademije znanosti]] ⦁ [[Poljsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Hajk Bžiškjan]] - [[Virtuti Militari]] ⦁ [[Władysław Eugeniusz Sikorski]] ⦁ [[Medmorje]] ⦁ [[Kresy]] ⦁ [[Direktorat Ukrajine]] ⦁ [[Poljsko-ukrajinska vojna]] ⦁ [[Edward Śmigły-Rydz]] ⦁ [[Hürrem Sultan]] ⦁ [[Bizantinsko-osmanske vojne]] ⦁ [[Prabolgari]] ⦁ [[Sedem slovanskih plemen]] ⦁ [[Severjani]] ⦁ [[Teofilakt Ohridski]] ⦁ [[Povolški Finci]] ⦁ [[Varazdat]] ⦁ [[Omurtagova palača]] ⦁ [[Kazaški kanat]] ⦁ [[Abulhajr kan]] ⦁ [[Žanibek kan]] ⦁ [[Kerej kan]] ⦁ [[Kasim kan]] ⦁ [[Sarajčik]] ⦁ [[Burunduk kan]] ⦁ [[Sozak]] ⦁ [[Turkistan]] ⦁ [[Kandijska vojna]] - [[Gazi Husein Paša]] ⦁ [[Kodža Musa Paša]] ⦁ [[Köprülü Mehmed Paša]] ⦁ [[Zgodovina Malte]] ⦁ [[Bormla]] ⦁ [[Majmunin nagrobnik]] ⦁ [[Trdnjava svetega Elma]] ⦁ [[Ferdinand von Hompesch zu Bolheim]] ⦁ [[Rusko-turške vojne]] ⦁ [[Niški sporazum (1739)]] ⦁ [[Hotin]] ⦁ [[Pjotr Aleksandrovič Rumjancev-Zadunajski]] ⦁ [[Kartlijsko-kahetsko kraljestvo]] ⦁ [[Judah Loew ben Bezalel]] ⦁ [[Osmanske vojne v Evropi]] ⦁ [[Lala Mustafa Paša]] ⦁ [[Kodža Sinan Paša]] ⦁ [[Jurij II. Rákóczi]] ⦁ [[Jaški mirovni sporazum]] ⦁ [[Druga srbska vstaja]] ⦁ [[Kneževina Srbija]] ⦁ [[Stanoje Glavaš]] ⦁ [[Hadži Prodan Gligorijević]] ⦁ [[Berlinski sporazum (1878)]] ⦁ [[Kolima]] ⦁ [[Korintska zveza]] ⦁ [[Demetrij I. Makedonski]] ⦁ [[Pir Epirski]] ⦁ [[Antigon II. Gonat]] ⦁ [[Lizimahija (Trakija)]] ⦁ [[Galipoli]] ⦁ [[Akrokorint]] ⦁ [[Galipolska zvezda]] ⦁ [[Demetriada]] ⦁ [[Savojska križarska vojna]] ⦁ [[Peter I. Ciprski]] ⦁ [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla]] == {{Gold1}} CEE 2025 == [[Estonska vojna za neodvisnost]] - [[Belo gibanje]] - [[Nikolaj Judenič]] - [[Grigorij Semjonov]] - [[Litovska vojna za neodvisnost]] - [[Pavel Bermondt-Avalov]] - [[Suvalški sporazum]] - [[Upor Żeligowskega]] - [[Lucjan Żeligowski]] - [[Republika Srednja Litva]] - [[Latvijska vojna za neodvisnost]] - [[Baltski domobranci]] - [[Ukrajinska vojna za neodvisnost]] - [[Ernest Broșteanu]] - [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] - [[Armada Ukrajinske ljudske republike]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Katinski pokol]] - [[Pjotr Soprunenko]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Slánskýjev proces]] - [[Ukrajinizacija]] - [[Ukrajinska država]] - [[Siški strelci]] - [[Kongresna Poljska]] - [[Organski statut Kraljevine Poljske]] - [[Kraljevina Galicije in Lodomerije]] - [[Oktobrska diploma]] - [[Februarski patent]] - [[Agenor Romuald Gołuchowski]] - [[Schönbrunnski sporazum]] - [[Januarska vstaja]] - [[Aleksander Wielopolski]] - [[Alvenslebenska konvencija]] - [[Organsko delo]] - [[Žuavi smrti]] - [[Mihail Nikolajevič Muravjov]] - [[Rusko-poljska vojna (1654–1667)]] - [[Jurij Hmelnicki]] - [[Zborivski sporazum]] - [[Aleksej Nikitič Trubeckoj]] - [[Severna vojna (1655–1660)]] - [[Švedska Livonija]] - [[Tišovska konfederacija]] - [[Velavski in Bidgoški sporazum]] - [[Petro Dorošenko]] - [[Zgodovina Latvije]] - [[Narvska kultura]] - [[Kneževina Jersika]] - [[Visvaldis]] - [[Vendi (Livonija)]] - [[Sviderska kultura]] - [[Vilenski sporazum (1561)]] - [[Formula regiminis]] - [[Constitutiones Livonicae]] - [[Koledarski nemiri v Rigi]] - [[Drogičinski sporazum]] - [[Svobodno mesto Riga]] - [[Grodnenski sporazum (1566)]] - [[Latgalija]] - [[Latvijski rubelj]] - [[Nemški vzhodni rubelj]] - [[Livonska križarska vojna]] - [[Henrik Latvijski]] - [[Albert Riški]] - [[Kaupo]] - [[Polocka kneževina]] - [[Lembitu]] - [[Oselci]] - [[Pskovska republika]] - [[Timur Kutlug]] - [[Dovmont Pskovski]] - [[Pskovski letopisi]] - [[Pskovska sodna listina]] - [[Zvonica]] - [[Sudebnik Ivana III.]] -[[Aleksander Tverski]] - [[Danska Estonija]] - [[Svjatoslavov pohod na Bolgarijo]] - [[Obleganje Dorostopola]] - [[Bardas Skleros]] - [[Komitopuli]] - [[Nikola (komit)]] - [[Ašot II. Armenski]] - [[Bagratidska Armenija]] - [[Bagaran]] - [[Sparapet]] - [[Širakavan]] - [[Kars]] ==CEE 2026== [[Erevanski kanat]] - [[Irendek]] - [[Peltast]] - [[Obleganje Jajca (1463)]] - [[Čečeni]] - [[Narin-kala]] - [[Mož iz Urfe]] - [[Lama Dordži]] - [[Alaca Höyük]] - [[Davači]] - [[Zgodovina Turčije]] - [[Prizrenska liga]] - [[Ašli]] - [[Zahodna Armenija]] - [[Vattisen jali]] - [[Zgodovina Madžarske]] - [[Dunajski diktat]] - [[Sekeli]] - [[Zrinsko-frankopanska zarota]] - [[Zgodovina Azerbajdžana]] - [[Narodni park Rāzna]] - [[Bosanska Krajina]] - [[Borġ in-Nadur]] - [[Hotinska bitka (1621)]] - [[Budžaška horda]] - [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] - [[Heraklij II. Gruzijski]] - [[Gjon II. Kastrioti]] - [[Ivan I. Crnojević]] - [[Đuraš Ilijić]] - [[Turovska kneževina]] - [[Svjatopolk I. Kijevski]] - [[Narimunt]] - [[Züriški in Londonski sporazum]] - [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] - [[Estonski Švedi]] - [[Fundamento de Esperanto]] - [[Nektar Terpo]] - [[Zgodovina Slovaške]] - [[Kotini]] - [[Tarkan]] - '[[Chronicon Hungarico-Polonicum]] - [[Grad Beckov]] - [[Jošt Moravski]] - [[Universitas Istropolitana]] - [[Terezijanski urbar]] - [[Ukrajinska uporniška vojska]] - [[Sretenjska ustava]] - [[Bataljon Slavček]] - [[Bitka pri Kolínu]] - [[Antigonidi]] - [[Antigon I. Monoftalm]] - [[Orontidi]] - [[Evagor I.]] - [[Abdyl Frashëri]] - [[Sanstefanski mir]] - [[Adžari]] - [[Kavkaški kanati]] - [[Katarina Jagelo]] - [[Tamara Gruzijska]] - [[Vitebska kneževina]] - [[Smolenska kneževina]] - [[Bitka pri Aheloju]] - [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] - [[Lapčani]] - [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] - [[Tanbali]] - [[Elizabeta Češka]] - [[Petar I. Petrović Njegoš]] - [[Murus Dacius]] - [[Kuldīga]] - [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] - [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] - [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] - [[Besarabska gubernija]] - [[Zemstvo]] - [[Feldšer]] - [[Prva srbska vstaja]] - [[Dahije]] - [[Vidinski sandžak]] - [[Hajduk Veljko]] - [[Pokol knezov]] - [[Smederevski sandžak]] - [[Temišvarski ejalet]] - [[Rumelski ejalet]] - [[Hadži Mustafa Paša]] - [[Ohridski sandžak]] - [[Ajani]] - [[Krdžali]] - [[Otoški ejalet]] - [[Ada Kale]] ==Izbrane slike== <gallery> Slika:Ticarjev_dom_2526.JPG|Tičarjev dom pozimi: v ozadju Hudičev steber in Prisojnik<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Planinska_kavka_2082.JPG|Planinska kavka<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Bonifazio 44.JPG|Bonifacio (Bunifaziu), mesto nad previsom na skrajnem jugu Korzike.<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Stari most čez Rašo v Mahničih 1908.jpg|Opuščeni most čez Rašo pri Mahničih [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) </gallery> ==Arhiv== [[Brane-arhiv 2008]] c1j9p0ol6ofm3y2og4u0yut8yeicn5d Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 0 167487 6683548 6443991 2026-06-01T05:37:53Z Sporti 5955 2026 6683548 wikitext text/x-wiki '''[[Svetovno prvenstvo]] v [[hokej na ledu|hokeju na ledu]]''' je vsakoletni hokejski turnir za reprezentance pod okriljem [[Mednarodna hokejska zveza|Mednarodne hokejske zveza]] od leta [[1920]]. Med letoma 1920 in 1968 je kot Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu štel hokejski turnir [[Zimske olimpijske igre|Zimskih olimpijskih iger]]. Najuspešnejša reprezentanca po številu naslovov prvaka je [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]], ki je dosegla 28 naslovov v 68-ih nastopih, [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] pa jih je dosegla 22 na le 34-ih turnirjih in je daleč najboljša po odstotku naslovov glede na število nastopov, 64,7&nbsp;%, so tudi edina reprezentanca, ki je prav na vsakem nastopu osvojila medaljo. Skupaj s sovjetskimi naslovi je [[Ruska hokejska reprezentanca|ruska reprezentanca]], ki jo [[Mednarodna hokejska zveza]] priznava kot naslednico sovjetske reprezentanca, druga najuspešnejša s 27-imi naslovi prvaka. == Svetovni prvaki == {| class="wikitable" border=1 cellspacing=2 cellpadding=2 width=90% |- bgcolor="#efefef" align=left !Leto !Zlato !Srebro !Bron !Prizorišče |- |[[Hokej na ledu na Poletnih olimpijskih igrah 1920|1920]] |{{ikonazastave|Kanada|1868}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Ameriška hokejska reprezentanca|ZDA]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |[[Antwerpen]], [[Belgija]] ([[Olimpijske igre]]) |- |[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1924|1924]] |{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Ameriška hokejska reprezentanca|ZDA]] |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Britanska hokejska reprezentanca|Velika Britanija]] |[[Chamonix]], [[Francija]] ([[Olimpijske igre]]) |- |[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1928|1928]] |{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Švica}} [[Švicarska hokejska reprezentanca|Švica]] |[[St. Moritz]], [[Švica]] ([[Olimpijske igre]]) |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1930|1930]] |{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemška hokejska reprezentanca|Nemčija]] |{{ikonazastave|Švica}} [[Švicarska hokejska reprezentanca|Švica]] |[[Chamonix]], [[Francija]]/[[Berlin]], [[Nemčija]]/[[Dunaj]], [[Avstrija]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1931|1931]] |{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Ameriška hokejska reprezentanca|ZDA]] |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrijska hokejska reprezentanca|Avstrija]] |[[Krynica]], [[Poljska]] |- |[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1932|1932]] |{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Ameriška hokejska reprezentanca|ZDA]] |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemška hokejska reprezentanca|Nemčija]] |[[Lake Placid, New York]] ([[Olimpijske igre]]) |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1933|1933]] |{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Ameriška hokejska reprezentanca|ZDA]] |{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |[[Praga]], [[Češkoslovaška]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1934|1934]] |{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Ameriška hokejska reprezentanca|ZDA]] |{{ikonazastave|Nemčija|empire}} [[Nemška hokejska reprezentanca|Nemčija]] |[[Milano]], [[Italija]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1935|1935]] |{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Švica}} [[Švicarska hokejska reprezentanca|Švica]] |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Britanska hokejska reprezentanca|Velika Britanija]] |[[Davos]], [[Švica]] |- |[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1936|1936]] |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Britanska hokejska reprezentanca|Velika Britanija]] |{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Ameriška hokejska reprezentanca|ZDA]] |[[Garmisch-Partenkirchen]], [[Nemčija]] ([[Olimpijske igre]]) |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1937|1937]] |{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Britanska hokejska reprezentanca|Velika Britanija]] |{{ikonazastave|Švica}} [[Švicarska hokejska reprezentanca|Švica]] |[[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1938|1938]] |{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Britanska hokejska reprezentanca|Velika Britanija]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |[[Praga]], [[Češkoslovaška]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1939|1939]] |{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Ameriška hokejska reprezentanca|ZDA]] |{{ikonazastave|Švica}} [[Švicarska hokejska reprezentanca|Švica]] |[[Zürich]]/[[Basel]], [[Švica]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1947|1947]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrijska hokejska reprezentanca|Avstrija]] |[[Praga]], [[Češkoslovaška]] |- |[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1948|1948]] |{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |{{ikonazastave|Švica}} [[Švicarska hokejska reprezentanca|Švica]] |[[St. Moritz]], [[Švica]] ([[Olimpijske igre]]) |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1949|1949]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Ameriška hokejska reprezentanca|ZDA]] |[[Stockholm]], [[Švedska]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1950|1950]] |{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Ameriška hokejska reprezentanca|ZDA]] |{{ikonazastave|Švica}} [[Švicarska hokejska reprezentanca|Švica]] |[[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1951|1951]] |{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Švica}} [[Švicarska hokejska reprezentanca|Švica]] |[[Pariz]], [[Francija]] |- |[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1952|1952]] |{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Ameriška hokejska reprezentanca|ZDA]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |[[Oslo]], [[Drammen]], [[Norveška]] ([[Olimpijske igre]]) |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1953|1953]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Zahodna Nemčija}} [[Nemška hokejska reprezentanca|Zahodna Nemčija]] |{{ikonazastave|Švica}} [[Švicarska hokejska reprezentanca|Švica]] |[[Zürich]]/[[Basel]], [[Švica]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1954|1954]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |[[Stockholm]], [[Švedska]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1955|1955]] |{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |[[Krefeld]]/[[Dortmund]]/[[Köln]], [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]] |- |[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1956|1956]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Ameriška hokejska reprezentanca|ZDA]] |{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |[[Cortina d'Ampezzo|Cortina]], [[Italija]] ([[Olimpijske igre]]) |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1957|1957]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |[[Moskva]], [[Sovjetska zveza]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1958|1958]] |{{ikonazastave|Kanada|1957}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |[[Oslo]], [[Norveška]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1959|1959]] |{{ikonazastave|Kanada|1957}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |[[Praga]]/[[Bratislava]], [[Češkoslovaška]] |- |[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1960|1960]] |{{ikonazastave|Združene države Amerike|1959}} [[Ameriška hokejska reprezentanca|ZDA]] |{{ikonazastave|Kanada|1957}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |[[Squaw Valley Ski Resort|Squaw Valley]], [[Kalifornija]] ([[Olimpijske igre]]) |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1961|1961]] |{{ikonazastave|Kanada|1957}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |[[Ženeva]]/[[Lozana]], [[Švica]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1962|1962]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Kanada|1957}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Ameriška hokejska reprezentanca|ZDA]] |[[Colorado Springs, Colorado|Colorado Springs]]/[[Denver, Colorado|Denver]], [[Colorado]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1963|1963]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |[[Stockholm]], [[Švedska]] |- |[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1964|1964]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |[[Innsbruck]], [[Avstrija]] ([[Olimpijske igre]]) |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1965|1965]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |[[Tampere]], [[Finska]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1966|1966]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |[[Ljubljana]], [[Jugoslavija]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1967|1967]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |[[Dunaj]], [[Avstrija]] |- |[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1968|1968]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |[[Grenoble]], [[Francija]] ([[Olimpijske igre]]) |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1969|1969]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |[[Stockholm]], [[Švedska]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1970|1970]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |[[Stockholm]], [[Švedska]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1971|1971]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |[[Bern]]/[[Ženeva]], [[Švica]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1972|1972]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |[[Praga]], [[Češkoslovaška]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1973|1973]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |[[Moskva]], [[Sovjetska zveza]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1974|1974]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |[[Helsinki]], [[Finska]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1975|1975]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |[[München]]/[[Düsseldorf]], [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1976|1976]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |[[Katowice]], [[Poljska]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1977|1977]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |[[Dunaj]], [[Avstrija]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1978|1978]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |[[Praga]], [[Češkoslovaška]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1979|1979]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |[[Moskva]], [[Sovjetska zveza]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1981|1981]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |[[Göteborg]]/[[Stockholm]], [[Švedska]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1982|1982]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |[[Helsinki]]/[[Tampere]], [[Finska]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1983|1983]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |[[Düsseldorf]]/[[Dortmund]]/[[München]], [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1985|1985]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |[[Praga]], [[Češkoslovaška]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1986|1986]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |[[Moskva]], [[Sovjetska zveza]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1987|1987]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |[[Dunaj]], [[Avstrija]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1989|1989]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |[[Stockholm]]/[[Södertälje]], [[Švedska]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1990|1990]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |[[Bern]]/[[Fribourg]], [[Švica]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1991|1991]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]] |[[Turku]]/[[Helsinki]]/[[Tampere]], [[Finska]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1992|1992]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Finska}} [[Finska hokejska reprezentanca|Finska]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |[[Praga]]/[[Bratislava]], [[Češkoslovaška]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1993|1993]] |{{ikonazastave|Rusija}} [[Ruska hokejska reprezentanca|Rusija]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] |[[Dortmund]]/[[München]], [[Nemčija]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1994|1994]] |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Finska}} [[Finska hokejska reprezentanca|Finska]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |[[Bolzano]]/[[Canazei]]/[[Milano]], [[Italija]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1995|1995]] |{{ikonazastave|Finska}} [[Finska hokejska reprezentanca|Finska]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |[[Stockholm]]/[[Gävle]], [[Švedska]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1996|1996]] |{{ikonazastave|Češka}} [[Češka hokejska reprezentanca|Češka]] |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Ameriška hokejska reprezentanca|ZDA]] |[[Dunaj]], [[Avstrija]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1997|1997]] |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Češka}} [[Češka hokejska reprezentanca|Češka]] |[[Helsinki]]/[[Turku]]/[[Tampere]], [[Finska]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1998|1998]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Finska}} [[Finska hokejska reprezentanca|Finska]] |{{ikonazastave|Češka}} [[Češka hokejska reprezentanca|Češka]] |[[Zürich]]/[[Basel]], [[Švica]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1999|1999]] |{{ikonazastave|Češka}} [[Češka hokejska reprezentanca|Češka]] |{{ikonazastave|Finska}} [[Finska hokejska reprezentanca|Finska]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |[[Oslo]]/[[Lillehammer]]/[[Hamar]], [[Norveška]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2000|2000]] |{{ikonazastave|Češka}} [[Češka hokejska reprezentanca|Češka]] |{{ikonazastave|Slovaška}} [[Slovaška hokejska reprezentanca|Slovaška]] |{{ikonazastave|Finska}} [[Finska hokejska reprezentanca|Finska]] |[[Sankt Peterburg|St. Petersburg]], [[Rusija]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2001|2001]] |{{ikonazastave|Češka}} [[Češka hokejska reprezentanca|Češka]] |{{ikonazastave|Finska}} [[Finska hokejska reprezentanca|Finska]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |[[Köln]]/[[Hannover]]/[[Nürnberg]], [[Nemčija]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2002|2002]] |{{ikonazastave|Slovaška}} [[Slovaška hokejska reprezentanca|Slovaška]] |{{ikonazastave|Rusija}} [[Ruska hokejska reprezentanca|Rusija]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |[[Gothenburg]]/[[Karlstad]]/[[Jönköping]], [[Švedska]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2003|2003]] |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Slovaška}} [[Slovaška hokejska reprezentanca|Slovaška]] |[[Helsinki]]/[[Tampere]]/[[Turku]], [[Finska]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2004|2004]] |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Ameriška hokejska reprezentanca|ZDA]] |[[Praga]]/[[Ostrava]], [[Češka]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2005|2005]] |{{ikonazastave|Češka}} [[Češka hokejska reprezentanca|Češka]] |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Rusija}} [[Ruska hokejska reprezentanca|Rusija]] |[[Innsbruck]]/[[Dunaj]], [[Avstrija]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2006|2006]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] |{{ikonazastave|Češka}} [[Češka hokejska reprezentanca|Češka]] |{{ikonazastave|Finska}} [[Finska hokejska reprezentanca|Finska]] |[[Riga]], [[Latvija]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2007|2007]] |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Finska}} [[Finska hokejska reprezentanca|Finska]] |{{ikonazastave|Rusija}} [[Ruska hokejska reprezentanca|Rusija]] |[[Moskva]]/[[Mitišči]], [[Rusija]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008|2008]] |{{ikonazastave|Rusija}} [[Ruska hokejska reprezentanca|Rusija]] |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]] |{{ikonazastave|Finska}} [[Finska hokejska reprezentanca|Finska]] |[[Halifax Regional Municipality|Halifax]]/[[Quebec City, Quebec|Quebec City]], [[Kanada]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2009|2009]] |{{ih|Rusija}} |{{ih|Kanada}} |{{ih|Švedska}} |[[Zürich]]/[[Bern]], [[Švica]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2010|2010]] |{{ih|Češka}} |{{ih|Rusija}} |{{ih|Švedska}} |[[Köln]]/[[Mannheim]], [[Nemčija]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2011|2011]] |{{ih|Finska}} |{{ih|Švedska}} |{{ih|Češka}} |[[Bratislava]]/[[Košice]], [[Slovaška]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2012|2012]] |{{ih|Rusija}} |{{ih|Slovaška}} |{{ih|Češka}} |[[Helsinki]]/[[Tampere]], [[Finska]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2013|2013]] |{{ih|Švedska}} |{{ih|Švica}} |{{ih|ZDA}} |[[Stockholm]]/[[Malmö]], [[Švedska]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2014|2014]] |{{ih|Rusija}} |{{ih|Finska}} |{{ih|Švedska}} |[[Minsk]], [[Belorusija]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2015|2015]] |{{ih|Kanada}} |{{ih|Rusija}} |{{ih|ZDA}} |[[Praga]]/[[Ostrava]], [[Češka]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2016|2016]] |{{ih|Kanada}} |{{ih|Finska}} |{{ih|Rusija}} |[[Sankt Peterburg]]/[[Moskva]], [[Rusija]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2017|2017]] |{{ih|Švedska}} |{{ih|Kanada}} |{{ih|Rusija}} |[[Köln]], [[Nemčija]]/[[Pariz]], [[Francija]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2018|2018]] |{{ih|Švedska}} |{{ih|Švica}} |{{ih|ZDA}} |[[København]]/[[Herning]], [[Danska]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2019|2019]] |{{ih|Finska}} |{{ih|Kanada}} |{{ih|Rusija}} |[[Bratislava]]/[[Košice]], [[Slovaška]] |- |<s>2020</s> || align="center" colspan=5 |''odpoved zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusne bolezni 2019]]'' |- |''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2021|2021]]'' |{{ih|Kanada}} |{{ih|Finska}} |{{ih|ZDA}} |[[Riga]], [[Latvija]] |- |''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2022|2022]]'' |{{ih|Finska}} |{{ih|Kanada}} |{{ih|Češka}} |[[Helsinki]]/[[Tampere]], [[Finska]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2023|2023]] |{{ih|Kanada}} |{{ih|Nemčija}} |{{ih|Latvija}} |[[Tampere]], [[Finska]]/[[Riga]], [[Latvija]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2024|2024]] |{{ih|Češka}} |{{ih|Švica}} |{{ih|Švedska}} |[[Praga]]/[[Ostrava]], [[Češka]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2025|2025]] |{{ih|ZDA}} |{{ih|Švica}} |{{ih|Švedska}} |[[Stockholm]], [[Švedska]]/[[Herning]], [[Danska]] |- |[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2026|2026]] |{{ih|Finska}} |{{ih|Švica}} |{{ih|Norveška}} |[[Zürich]]/[[Fribourg]], [[Švica]] |- |''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2027|2027]]'' | | | |[[Düsseldorf]]/[[Mannheim]], [[Nemčija]] |- |''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2028|2028]]'' | | | |[[Pariz]]/[[Lyon]], [[Francija]] |} === Dobitniki medalj === :''Reprezentance v poševnem ne obstajajo več, toda [[Mednarodna hokejska zveza]] priznava rusko reprezentanco za naslednico sovjetske, češko za naslednico češkoslovaške in nemško za naslednico zahodnonemške''. {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#efefef" align=center !width="170" align=left|Reprezentanca !style="background-color: #F7F6A8;" | Zlato !style="background-color: #DCE5E5;" | Srebro !style="background-color: #FFDAB9;" | Bron !Medalje |- align=center |align=left|{{ih|Kanada}} |28 |16 |9 |53 |- align=center |align=left|{{ih|Rusija}}<br />''{{ih|Sovjetska zveza}}''<br />&nbsp; |{{sort|27|5<br />22<br />'''27'''}} |{{sort|10|3<br />7<br />'''10'''}} |{{sort|10|5<br />5<br />'''10'''}} |{{sort|47|13<br />34<br />'''47'''}} |- align=center |align=left|{{ih|Češka}}<br />''{{ih|Češkoslovaška}}''<br />&nbsp; |{{sort|12|7<br />6<br />'''13'''}} |{{sort|13|1<br />12<br />'''13'''}} |{{sort|22|6<br />16<br />'''22'''}} |{{sort|47|14<br />34<br />'''48'''}} |- align=center |align=left|{{ih|Švedska}} |11 |19 |19 |48 |- align=center |align=left|{{ih|Finska}} |5 |9 |3 |17 |- align=center |align=left|{{ih|Združene države Amerike}} |3 |9 |9 |20 |- align=center |align=left|{{ih|Združeno kraljestvo}} |1 |2 |2 |5 |- align=center |align=left|{{ih|Slovaška}} |1 |2 |1 |4 |- align=center |align=left|{{ih|Švica}} |0 |6 |8 |13 |- align=center |align=left|{{ih|Nemčija}}<br />''{{ih|Zahodna Nemčija}}''<br />&nbsp; |{{sort|0|0<br />0<br />'''0'''}} |{{sort|2|2<br />1<br />'''3'''}} |{{sort|2|2<br />0<br />'''2'''}} |{{sort|4|4<br />1<br />'''5'''}} |- align=center |align=left|{{ih|Avstrija}} |0 |0 |2 |2 |- align=center |align=left|{{ih|Latvia}} |0 |0 |1 |1 |- align=center |align=left|{{ih|Norveška}} |0 |0 |1 |1 |} {{Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu}} {{Svetovna prvenstva}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva|Hokeju na ledu]] [[Kategorija:Svetovna prvenstva v hokeju na ledu|*]] [[Kategorija:Hokejska tekmovanja]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1920]] {{normativna kontrola}} nawaej5wwovnqaq19bzwffkr3fbh7si Grad Oštrc 0 172848 6683364 6642517 2026-05-31T15:01:36Z Pinky sl 2932 -- podvojene koord 6683364 wikitext text/x-wiki {{Infobox Military Structure |name=''' Grad Oštrc ''' <br/> [[hrvaščina|hrvaško]] ''Oštrcgrad'' <br/> |builder= (pred 1330) Peter [[Gisingovci|Gisingovec]] Herceg |ownership= Peter [[Gisingovci|Gisingovec]] Herceg (pred 1330-1339), ogrski kralji (1339-1399), [[Celjski grofje|Celjski grofje]] (1399-1456), hrvaški ban [[Jan Vitovec]], Jakob Székely, ogrski kralj [[Matija Korvin]] (1494-1504), Beatrica Frankopanska, Jurij Brandenburški (1509-1413), gospodje Pakrački in Bradači, hrvaški ban [[Petar Keglević]]. |condition= skromne ruševine |used= |height= |materials=kamen-[[apnenec]] |controlledby= |built= začetek 14. stoletja |location=nad naseljem [[Lobor]], [[Krapinsko-zagorska županija]][[Slika: Flag of Krapina-Zagorje County.svg |25px|Krapinsko-zagorska županija]] <br/>{{zastava|Hrvaška}} |type=[[Grad ostrog|grad]] [[Image:Castlesymbol.svg]] |map_size=250 |map_type= Hrvaška |caption= |pushpin_mark = Castle.svg |image= |coordinates={{koord novi|46|09|58.9|N|16|05|03.9|E|region:HR|display=inline,title}} |open_to_public=da}} '''Grad Oštrc''' ([[hrvaščina|hrvaško]] ''Oštrcgrad'') je nekoč stal na istoimenskem strmem griču 2 km severno-vzhodno od naselja Lobor v Hrvaškem Zagorju na južnem pobočju [[Ivanščica|Ivanščice]]. V razvaline je bil prepuščen že v 1. polovici [[17. stoletje|17. stoletja]] in o njem priča le nekaj ostankov obrambnega zidu. == Zgodovina == [[Grad]] ali [[utrdba]] je prvič omenjena leta [[1330]] kot gospoščina, na kateri je gospodoval Peter Gising imenovani Herceg. V rokah Gisingov je bil do leta [[1339]], ko je njihova posestva v imenu kralja [[Karel I. Ogrski|Karla I. Roberta]] Anžujskega osvojil ban Mikac Mihaljević. V kraljevih rokah Grad Oštrc ostane do 27. januarja[[1399]], ko ga je ogrski kralj [[Sigismund Luksemburški]] skupaj z Zagorsko županijo podelil [[Celjski grofje|celjskemu grofu]] Hermanu II.. Celjski grofje in državni knezi ter večkrat hrvaški bani so grad imeli v posesti do [[1456]]. Po smrti [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II. Celjskega]] je bil grad eno leto v posesti njegove vdove [[Katarina Branković| Katarine Branković]]. Leta [[1457]] je bil grad v lasti vojskovodje Celjskih, ki je postal hrvaški ban, [[Jan Vitovec|Jana Vitovca]] in njegovih sinov Jana, Janeza in Viljema, od približno leta [[1489]] je lastnik gradu Jakob Székely, nato od leta [[1494]] ogrski kralj [[Matija Korvin]], ki ga je leta [[1504]] podelil Beatrici Frankopanski. Od leta [[1509]] je bil lastnik gradu Georg Brandemburški iz veje Hohenzollern, leta [[1513]] preide v roke Ljudevita Pakračkega, in leta [[1519]] Mirka Bradača. Od leta [[1555]] so na gradu gospodarili kot solastniki družini Pakračkih in Bradačevih, ki pa se jim je z ženitnimi pogodbami pridružila družina Keglević, ki ga je na začetku [[17. stoletje|17. stoletja]] opustila. == Viri == * Krešimir Regan, ''Srednjovjekovne utvrde i kašteli na obroncima Ivanščice'', ([[Leksikografski zavod Miroslav Krleža]], Zagreb 1999), [[Kategorija:Gradovi na Hrvaškem|Oštrc]] eqbgce0paj291eay1p14zku2h9efssq Erjavec 0 182547 6683523 6606028 2026-05-31T23:43:35Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani nosilci priimka */ 6683523 wikitext text/x-wiki '''Erjavec''' je 48. najbolj pogost [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki so ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljale 1804 osebe. == Znani nosilci priimka == * [[Ajda Erjavec]], psihologinja in andragoginja * [[Aleš Erjavec]] (1951—2026), filozof, estetik * [[Andrej Erjavec]], španski borec * [[Anton Erjavec]] (1887—1910), pisatelj, duhovnik * [[Bojan Erjavec]] (1950—2023), metalurg? * [[Boris Erjavec]], alpinist * [[Borut Erjevec]] (*1967), športni padalec * [[Dušan Erjavec]], direktor Plesnega foruma Celje, organizator koncertov... * [[Emil Erjavec]] (*1963), agrarni ekonomist, prof. BF * [[Eva Erjavec]], flavtistka * [[Fran Erjavec]] (1834—1887), naravoslovec in pisatelj * [[Fran Erjavec (urednik)|Fran(c) Erjavec]] (1893—1960), urednik, publicist in zgodovinar * [[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (1925—2004), medicinski farmakolog, prof. MF * [[Franc Erjavec]], španski borec * [[Francka Erjavec]] (1924—2021), športnica kegljavka * [[Gea Erjavec]] (*1986), plesalka * [[Goga Stefanovič Erjavec]] (*1957), plesalka, koreografinja, pedagoginja ([[Plesni formum Celje]]) * Gordana Erjavec Marinkovič 1929-2014 * [[Ida Eržen Erjavec]] (*1946), nevrobiologinja, osteologinja * [[Janez Erjavec]] (*1949), .... * Jelka Erjavec (1935—2017) ? * [[Jure Erjavec]], ekonomist, informatik * [[Karl Erjavec]] (*1960), pravnik, politik * [[Marija Vera Erjavec]], bibliografka, arhivistka? * [[Marija Bren Erjavec]] (1929—2019), zdravnica pediatrinja *[[Marjan Erjavec]] - Tičo (1930—1994), zdravnik radiolog, pionir slov. nuklearne medicine, prof. MF, jazz-pozavnist, kulinarični publicist * [[Matej Erjavec]], košarkar, odvetnik, športni delavec * [[Matija Erjavec]] (1836—1908), duhovnik, narodni delavec, dekan, častni kanonik * [[Milan Erjavec]] (1936—1992), agronom, govedorejski strokovnjak * [[Nataša Erjavec]] (*1968), atletinja, metalka krogle in diska * [[Nika Erjavec]] (*1994), vizualna/intermedijska umetnica * [[Robert Erjavec]] (1971—2023), radijski in TV voditelj * [[Romana Erjavec]], novinarka * [[Rudolf Erjavec]], španski borec * [[Simona Erjavec]] (*1973), slikarka, likovna pedagoginja * [[Štefan Erjavec]], agronom, žlahtnitelj * [[Tatjana Erjevec]] (*1953), zdravnica (možganska kap - rehabilitacija) * [[Tomaž Erjavec]] (*1960), strokovnjak za sledenje pogleda ([[IJS]]) * [[Veronika Erjavec]] (*1999), tenisačica *[[Vladimira Erjavec]], veterinarka, prof. VF *[[Vojteh Erjavec]] (1925—1995), dr. *[[Zdravko Erjavec]], novinar *[[Zoran Erjavec]], zdravnik hematolog == Glej tudi == * priimek [[Rjavec]] * priimek [[Rijavec]] * priimek [[Erjavc]] * [[Mali Erjavec]], [[Veliki Erjavec]], naselji na Hrvaškem == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Erjavec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 0w379agw91m6ciplijqwih9zy18vjn2 6683620 6683523 2026-06-01T10:36:58Z A09 188929 .?!., (??) 6683620 wikitext text/x-wiki '''Erjavec''' je 48. najbolj pogost [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki so ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljale 1804 osebe. == Znani nosilci priimka == * [[Ajda Erjavec]], psihologinja in andragoginja * [[Aleš Erjavec]] (1951—2026), filozof, estetik * [[Andrej Erjavec]], španski borec * [[Anton Erjavec]] (1887—1910), pisatelj, duhovnik * [[Bojan Erjavec]] (1950—2023), metalurg? * [[Boris Erjavec]], alpinist * [[Borut Erjevec]] (*1967), športni padalec * [[Dušan Erjavec]], direktor Plesnega foruma Celje, organizator koncertov... * [[Emil Erjavec]] (*1963), agrarni ekonomist, prof. BF * [[Eva Erjavec]], flavtistka * [[Fran Erjavec]] (1834—1887), naravoslovec in pisatelj * [[Fran Erjavec (urednik)|Fran(c) Erjavec]] (1893—1960), urednik, publicist in zgodovinar * [[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (1925—2004), medicinski farmakolog, prof. MF * [[Franc Erjavec]], španski borec * [[Francka Erjavec]] (1924—2021), športnica kegljavka * [[Gea Erjavec]] (*1986), plesalka * [[Goga Stefanovič Erjavec]] (*1957), plesalka, koreografinja, pedagoginja ([[Plesni formum Celje]]) * Gordana Erjavec Marinkovič 1929-2014 * [[Ida Eržen Erjavec]] (*1946), nevrobiologinja, osteologinja * [[Janez Erjavec]] (*1949), gradbenik * Jelka Erjavec (1935—2017) ? * [[Jure Erjavec]], ekonomist, informatik * [[Karl Erjavec]] (*1960), pravnik, politik * [[Marija Vera Erjavec]], bibliografka, arhivistka? * [[Marija Bren Erjavec]] (1929—2019), zdravnica pediatrinja *[[Marjan Erjavec]] - Tičo (1930—1994), zdravnik radiolog, pionir slov. nuklearne medicine, prof. MF, jazz-pozavnist, kulinarični publicist * [[Matej Erjavec]], košarkar, odvetnik, športni delavec * [[Matija Erjavec]] (1836—1908), duhovnik, narodni delavec, dekan, častni kanonik * [[Milan Erjavec]] (1936—1992), agronom, govedorejski strokovnjak * [[Nataša Erjavec]] (*1968), atletinja, metalka krogle in diska * [[Nika Erjavec]] (*1994), vizualna/intermedijska umetnica * [[Robert Erjavec]] (1971—2023), radijski in TV voditelj * [[Romana Erjavec]], novinarka * [[Rudolf Erjavec]], španski borec * [[Simona Erjavec]] (*1973), slikarka, likovna pedagoginja * [[Štefan Erjavec]], agronom, žlahtnitelj * [[Tatjana Erjevec]] (*1953), zdravnica (možganska kap - rehabilitacija) * [[Tomaž Erjavec]] (*1960), strokovnjak za sledenje pogleda ([[IJS]]) * [[Veronika Erjavec]] (*1999), tenisačica *[[Vladimira Erjavec]], veterinarka, prof. VF *[[Vojteh Erjavec]] (1925—1995), dr. *[[Zdravko Erjavec]], novinar *[[Zoran Erjavec]], zdravnik hematolog == Glej tudi == * priimek [[Rjavec]] * priimek [[Rijavec]] * priimek [[Erjavc]] * [[Mali Erjavec]], [[Veliki Erjavec]], naselji na Hrvaškem == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Erjavec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] fpg19ledm16l2czi8wzmwocge30b5xl North 0 189215 6683490 4645058 2026-05-31T19:03:32Z ~2026-13659-49 255600 6683490 wikitext text/x-wiki '''North''' je lahko: * priimek več znanih ljudi: ** [[Alfred John North]], [[ornitolog]] ** [[Douglas North]] (1920-2015), ameriški ekonomist ** [[Francis Roger North]], [[general]] ** Oliver Laurence North, ameriški [[častnik]] ** [[Frederick North]], predsednik Vlade Združenega kraljestva Velike Britanije (in Irske) *North, ameriški film (1994), ki ga je režiral [[Rob Reiner]] (1947-2025) == Glej tudi == * [[sever]] {{razločitev}} 9olj7ls0nccfsgnj0ib2ou4ltck2ro5 6683494 6683490 2026-05-31T19:06:08Z ~2026-13659-49 255600 6683494 wikitext text/x-wiki '''North''' je lahko: * priimek več znanih ljudi: ** [[Alfred John North]], [[ornitolog]] ** [[Douglas North]] (1920-2015), ameriški ekonomist ** [[Francis Roger North]], [[general]] ** Oliver Laurence North, ameriški [[častnik]] ** [[Frederick North]] (Lord North) (1732–1792), premier [[Kraljevina Velika Britanija|Velike Britanije]] *North, ameriški film (1994), ki ga je režiral [[Rob Reiner]] (1947-2025) == Glej tudi == * [[sever]] {{razločitev}} 3elwww02ec2o1aq5o3qxbzpn06wibiy 6683496 6683494 2026-05-31T19:06:35Z ~2026-13659-49 255600 6683496 wikitext text/x-wiki '''North''' je lahko: * priimek več znanih ljudi: ** [[Alfred John North]], [[ornitolog]] ** [[Douglas North]] (1920-2015), ameriški ekonomist ** [[Francis Roger North]], [[general]] ** [[Oliver North|Oliver Laurence North]], ameriški [[častnik]] ** [[Frederick North]] (Lord North) (1732–1792), premier [[Kraljevina Velika Britanija|Velike Britanije]] *North, ameriški film (1994), ki ga je režiral [[Rob Reiner]] (1947-2025) == Glej tudi == * [[sever]] {{razločitev}} 5ba1yy9z5rk0sp58nskvnzglq7jr4ed Pogovor:Predsednik Vlade Republike Slovenije 1 191138 6683460 6680455 2026-05-31T18:04:26Z Upwinxp 126544 /* Prehitevanje */ mnenje 6683460 wikitext text/x-wiki {{pogovor-glava}} {{DYK|22. avgust|2011|entry= ... je bil '''[[Andrej Bajuk]]''', nekdanji '''[[predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik Vlade RS]]''' in '''[[minister za finance Republike Slovenije|minister za finance RS]]''', '''[[vojaški pogreb|pokopan z vojaškimi častmi]]'''?}} == Pahor == Pahor ni še predsednik vlade, ampak je postal mandatar za sestavo vlade. Pred. vlade bo postal, ko bo le-ta sestavljena in potrjena v DZ RS. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:16, 7. november 2008 (CET) :: Ja, saj to vem. Zato tudi nisem napisal datumov... In Pahor najbrž bo predsednik vlade... [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 19:28, 7. november 2008 (CET) :: In zakaj si skenslal barve? [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 19:29, 7. november 2008 (CET) No, če veš, da še ni, zakaj si ga napisal na seznam predsednikov vlade. Barve sem odstranil iz treh razlogov: ker nisi napisal po kakšnem principu si jim dodelil barve, ker pri Drnovšku niso bile vidne np ter ker ni v navadi obarvati sezname. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:33, 7. november 2008 (CET) Barack Obama je tudi že napisan na seznam predsednikov ZDA, pa še ni predsednik. Je pa izvoljen, tako kot mandatar BP. Barve sem dodal glede na stranke (črna - N.Si/SKD, rumena - SDS, rdeča - SD, modra - LDS). [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 19:49, 7. november 2008 (CET) : Ja, ga je potrebno tudi odstraniti. Po kakšnem ključu pa si jim dodelil barve? LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:50, 7. november 2008 (CET) :: Barva ustreza stranki, kateri predsednik vlade pripada (oz. je njen član ali celo predsednik). :: In šele sedaj sem opazil, da datumi končanja/začetka mandata predsednika vlade ne ustrezajo končaju/začetku vladanja njegove vlade... [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 02:22, 8. november 2008 (CET) Ne zastopiš. Po kakšnem principu ima npr. NSi črno barvo? Ker v njihovemu znaku/grbu ni črne barve ... LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 07:11, 8. november 2008 (CET) : Ok, glede N.Si sem najbrž mimo usekal. Kaj pa glede ostalih strank? Za SD je jasno, da se identificira z rdečo barvo... [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 10:36, 8. november 2008 (CET) == Dva premierja == Pozdravljeni. Ker vidim, da se je spet zgodilo podobno kot pred dvema letoma. Mislim, da smo takrat pustili Marjana Šarca v predlogi, dokler ni bila imenovana celotna vlada. Slovenski sistem je nekoliko poseben in se premierja voli ločeno od vlade, a on dejansko ne more voditi vlade, ker še nima svoje vlade. Dejansko oblast, sicer tekoče posle, še vedno vodi Janez Janša, ki je še vedno tudi kot PV RS zaveden na uradnih spletiščih države. Zato predlagam, da se do potrditve vlade pusti kot PV Janeza Janšo, razen na osebni strani Roberta Goloba. lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 22:53, 25. maj 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: Lahko, kar popravi. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 09:14, 26. maj 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]], @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: En tak revert pri [[Janez Janša|Janezu Janši]] je že bil postorjen; vendar sem ga (in nato bil) razveljavljen. Pingam zadnjega urednika @[[Uporabnik:Kmzzp|Kmzzp]] in ga poprosim za mnenje. Predlagam, da pridemo do nekega splošnega konsenza in ga zapišemo v npr. [[WP:SLOG|slogovni priročnik]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 26. maj 2022 (CEST) :::Prejšnji vladi preneha mandat z konstituiranjem državnega zbora. Janša v tem primeru ni več predsednik vlade, opravlja le tekoče posle. Golob pa je bil v skladu ustavo izvoljen za predsednika vlade. Pravilno je, da mandat prejšnji vladi preneha z konstituiranjem novega državnega zbora, s tem se konča tudi mandat takratnega PV-ja. [[Uporabnik:Kmzzp|Kmzzp]] ([[Uporabniški pogovor:Kmzzp|pogovor]]) 22:29, 30. maj 2022 (CEST) == Predlog za prestavitev (25. maj 2023) == {{predlog za prestavitev/datiran|Predsednik vlade Slovenije}} [[:Predsednik Vlade Republike Slovenije]] → {{no redirect|Predsednik vlade Slovenije}} – Od vseh predsednikov vlad je samo ta članek na naslovu ''Predsednik Vlade Republike X'', vsi ostali so na naslovu ''Predsednik vlade X''.[https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:PrefixIndex?prefix=predsednik+vlade&namespace=0] Predlagam prestavitev članka. -- [[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 13:46, 25. maj 2023 (CEST) *<s>{{za}}</s> Ali krajše ali polno ime, sem {{vzdržan}}, naj pa bo pri vseh člankih enako. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] <s>15:12, 25. maj 2023 (CEST)</s> 21:24, 24. januar 2024 (CET) ::Strinjam se, naj bo pri vseh člankih enako. Glede velike/male začetnice preferiram veliko (tj. Predsednik Vlade Slovenije ali Predsednik Vlade Republike Slovenije).[https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4431/za%C4%8Detnica-pri-skraj%C5%A1anih-stvarnih-lastnih-imenih-uredba-in-sklicevanje-na-skraj%C5%A1ana-imena] Za povezovanje in poenotenost je lažje, če je naslov krajši. ::Poleg tega bi pripomnil, da naj bo poimenovanje poenoteno ne samo pri predsednikih vlad, ampak tudi pri predsednikih držav (npr. ''Predsednik Hrvaške'' ali ''Predsednik Republike Hrvaške'') in z njimi povezanih stvari (npr. ''Zastava predsednika Češke'' ali ''Zastava predsednika Češke republike'') in tudi drugimi podobnimi temami (npr. ''simboli Republike Slovenije'' ali ''simboli Slovenije''). Skratka, vprašanje se nanaša na več kot samo na ta članek in sem za poenotenje povsod na skrajšano obliko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:22, 24. januar 2024 (CET) ::Imamo tudi članek ''[[15. vlada Republike Slovenije]]'': »15. vlada Republike Slovenije je aktualna Vlada Republike Slovenije ...«.<br />Precej nepoenoteno in celo pravopisno napačno (začetnici bi morali biti v tem primeru zamenjani). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:16, 25. januar 2024 (CET) *{{proti}} Ne vem, zakaj ne bi ohranili polnega uradnega imena. Tako kot je [[Predsednik vlade Češke republike]]. Tudi [[Predsednik vlade Republike Hrvaške]] je bil na polnem naslovu, dokler ga ni {{u|Pv21}} prestavil. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:20, 25. maj 2023 (CEST) ::Meni je v bistvu vseeno, nelogično pa je, da se vodi predsednik vlade Slovenije na en način, predsedniki vlad drugih držav pa na druge načine. Lahko bi predlagal tudi prestavitev preostalih, ampak po [[WP:DOP]] upoštevamo najpogostejše poimenovanje in je v tem primeru to ''predsednik vlade Slovenije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:34, 25. maj 2023 (CEST) ::Poleg tega je ''predsednik vlade Češke republike'' na tem naslovu in ne na ''Predsednik Vlade Češke republike'', kar bi bilo pravilno uradno poimenovanje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:46, 25. maj 2023 (CEST) :::Razumem željo po poenotenju, a zakaj poenostavitev samo pri predsedniku vlade. Kaj pa ostala državna nomenklatura, npr. [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], [[Urad vlade RS za demografijo]] ali ministrstva ... A bomo imeli prestavljanja iz [[Minister za zdravje Republike Slovenije]] v Minister za zdravje Slovenije? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:46, 25. maj 2023 (CEST) ::Menim, da lahko tu naredimo izjemo, podobno kot pri predsednikih, ki so večinoma na naslovu ''Predsednik X'', razen ''Predsednik Republike Slovenije'' in ''Predsednik Republike Hrvaške'', ker so okrajšana poimenovanja ustaljena. Razni uradi in ministri nimajo nekih ustaljenih okrajšanih poimenovanj. Sicer imamo precej zmede glede teh poimenovanj in je dobro, da to dorečemo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:55, 25. maj 2023 (CEST) *{{proti}} Pozdravljeni. Mislim, da je smiselno pri Sloveniji (in kateri državi) narediti izjemo. Pri Predsedniku vlade Republike Slovenije gre za uradno poimenovanje, ki je ob enem tudi precej dobro prijeto v obči uporabi in mislim da samo imenovanje predsednik vlade Slovenije zveni pusto in smešno. Pri tujih državah bi lahko prišli do kompliciranih nazivov, ki mislim, da niso prikladni za iskanje po Wikipediji, jih pa sicer vedno dopišemo v članku. Primer tega bi bil Predsednik vlade velikega vojvodstva Luksemburg ali predsednik vlade Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Prav tako bi lahko prihajalo do zmed, kot bi bilo predsednik vlade Republike Kitajske, kjer je bolj uporabno zapisati Predsednik vlade Tajvana. Skratka, kar želim povedati je, da sem osebno tukaj naklonjen izjemam, predvsem pri Sloveniji, saj je konec koncev izjemno pomembno, da tudi Slovenci dobro poznamo nazive lastnih voditeljev. Prijazen pozdrav vsem. --[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 18:14, 25. maj 2023 (CEST) ::[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]], če prav razumem, si proti, ker: ::* ti ''predsednik republike Slovenije'' zveni pusto in smešno ::* je pomembno, da Slovenci dobro poznamo nazive lastnih voditeljev. ::Prvi argument je čisto subjektiven in naslov marsikaterega članka zveni pusto, morda komu tudi smešno. ::(Npr. tudi beseda ''Slovenes'' marsikomu zveni smešno ali neprijetno, pa jo kljub temu [[:w:Slovenes|uporabljamo v angleščini]].) ::Drugi argument: Ne vem, zakaj bi morala Wikipedija skrbeti za to, da Slovenci dobro poznamo nazive lastnih voditeljev. Mislim, da to spada pod [[WP:NI#OGLASI]]: »Wikipedija ni mesto za kakršno koli propagando in oglaševanje.« ::Skratka, precej trhli argumenti. ::Vse dobro in prijazen pozdrav. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 25. maj 2023 (CEST) == Prehitevanje == Je izvoljeni mandatar za sestavo nove vlade res že kar predsednik vlade? Kolikor razumem jaz, to funkcijo nastopi ob zaprisegi nove vlade. Tako imamo vpisano tudi pri Robertu Golobu. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:57, 23. maj 2026 (CEST) :Malo nejasno polje zakonodaje, ampak kaže, da bi lahko bil. Funkcijo nastopi ob izvolitvi in prisegi (čeprav vlada, ki naj bi ji predsedoval, sploh še ne obstaja), medtem ko je prejšnjemu PV mandat prenehal že ob konstitutivni seji novega sklica Državnega zbora ([https://zakonodaja.com/ustava/urs/115-clen-prenehanje-funkcije-predsednika-in-ministrov-vlade 115. člen Ustave]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:43, 24. maj 2026 (CEST) :: No, na vladni spletni strani je kot predsednik vlade še vedno naveden Golob: [https://www.gov.si/drzavni-organi/predsednik-vlade/dr-robert-golob/] :: v medijih pa imenujejo Goloba "predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle": [https://www.sta.si/3560764][https://www.sta.si/3560108][https://www.sta.si/3561669] :: Tako da če ni nasprotnih mnenj, predlagam, da se držimo dosedanje prakse, da kot začetek mandata premierja pišemo dan prisege vlade in ne dne izvolitve za mandatarja. Lahko opozorimo tudi na [[:en:Slovenia|angleški wiki]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:04, 31. maj 2026 (CEST) ankn3f6hwvzca0yok42esopyw7lnz1g 6683466 6683460 2026-05-31T18:15:07Z Upwinxp 126544 /* Prehitevanje */ glej tudi pogovor na enwiki 6683466 wikitext text/x-wiki {{pogovor-glava}} {{DYK|22. avgust|2011|entry= ... je bil '''[[Andrej Bajuk]]''', nekdanji '''[[predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik Vlade RS]]''' in '''[[minister za finance Republike Slovenije|minister za finance RS]]''', '''[[vojaški pogreb|pokopan z vojaškimi častmi]]'''?}} == Pahor == Pahor ni še predsednik vlade, ampak je postal mandatar za sestavo vlade. Pred. vlade bo postal, ko bo le-ta sestavljena in potrjena v DZ RS. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:16, 7. november 2008 (CET) :: Ja, saj to vem. Zato tudi nisem napisal datumov... In Pahor najbrž bo predsednik vlade... [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 19:28, 7. november 2008 (CET) :: In zakaj si skenslal barve? [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 19:29, 7. november 2008 (CET) No, če veš, da še ni, zakaj si ga napisal na seznam predsednikov vlade. Barve sem odstranil iz treh razlogov: ker nisi napisal po kakšnem principu si jim dodelil barve, ker pri Drnovšku niso bile vidne np ter ker ni v navadi obarvati sezname. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:33, 7. november 2008 (CET) Barack Obama je tudi že napisan na seznam predsednikov ZDA, pa še ni predsednik. Je pa izvoljen, tako kot mandatar BP. Barve sem dodal glede na stranke (črna - N.Si/SKD, rumena - SDS, rdeča - SD, modra - LDS). [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 19:49, 7. november 2008 (CET) : Ja, ga je potrebno tudi odstraniti. Po kakšnem ključu pa si jim dodelil barve? LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:50, 7. november 2008 (CET) :: Barva ustreza stranki, kateri predsednik vlade pripada (oz. je njen član ali celo predsednik). :: In šele sedaj sem opazil, da datumi končanja/začetka mandata predsednika vlade ne ustrezajo končaju/začetku vladanja njegove vlade... [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 02:22, 8. november 2008 (CET) Ne zastopiš. Po kakšnem principu ima npr. NSi črno barvo? Ker v njihovemu znaku/grbu ni črne barve ... LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 07:11, 8. november 2008 (CET) : Ok, glede N.Si sem najbrž mimo usekal. Kaj pa glede ostalih strank? Za SD je jasno, da se identificira z rdečo barvo... [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 10:36, 8. november 2008 (CET) == Dva premierja == Pozdravljeni. Ker vidim, da se je spet zgodilo podobno kot pred dvema letoma. Mislim, da smo takrat pustili Marjana Šarca v predlogi, dokler ni bila imenovana celotna vlada. Slovenski sistem je nekoliko poseben in se premierja voli ločeno od vlade, a on dejansko ne more voditi vlade, ker še nima svoje vlade. Dejansko oblast, sicer tekoče posle, še vedno vodi Janez Janša, ki je še vedno tudi kot PV RS zaveden na uradnih spletiščih države. Zato predlagam, da se do potrditve vlade pusti kot PV Janeza Janšo, razen na osebni strani Roberta Goloba. lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 22:53, 25. maj 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: Lahko, kar popravi. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 09:14, 26. maj 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]], @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: En tak revert pri [[Janez Janša|Janezu Janši]] je že bil postorjen; vendar sem ga (in nato bil) razveljavljen. Pingam zadnjega urednika @[[Uporabnik:Kmzzp|Kmzzp]] in ga poprosim za mnenje. Predlagam, da pridemo do nekega splošnega konsenza in ga zapišemo v npr. [[WP:SLOG|slogovni priročnik]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 26. maj 2022 (CEST) :::Prejšnji vladi preneha mandat z konstituiranjem državnega zbora. Janša v tem primeru ni več predsednik vlade, opravlja le tekoče posle. Golob pa je bil v skladu ustavo izvoljen za predsednika vlade. Pravilno je, da mandat prejšnji vladi preneha z konstituiranjem novega državnega zbora, s tem se konča tudi mandat takratnega PV-ja. [[Uporabnik:Kmzzp|Kmzzp]] ([[Uporabniški pogovor:Kmzzp|pogovor]]) 22:29, 30. maj 2022 (CEST) == Predlog za prestavitev (25. maj 2023) == {{predlog za prestavitev/datiran|Predsednik vlade Slovenije}} [[:Predsednik Vlade Republike Slovenije]] → {{no redirect|Predsednik vlade Slovenije}} – Od vseh predsednikov vlad je samo ta članek na naslovu ''Predsednik Vlade Republike X'', vsi ostali so na naslovu ''Predsednik vlade X''.[https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:PrefixIndex?prefix=predsednik+vlade&namespace=0] Predlagam prestavitev članka. -- [[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 13:46, 25. maj 2023 (CEST) *<s>{{za}}</s> Ali krajše ali polno ime, sem {{vzdržan}}, naj pa bo pri vseh člankih enako. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] <s>15:12, 25. maj 2023 (CEST)</s> 21:24, 24. januar 2024 (CET) ::Strinjam se, naj bo pri vseh člankih enako. Glede velike/male začetnice preferiram veliko (tj. Predsednik Vlade Slovenije ali Predsednik Vlade Republike Slovenije).[https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4431/za%C4%8Detnica-pri-skraj%C5%A1anih-stvarnih-lastnih-imenih-uredba-in-sklicevanje-na-skraj%C5%A1ana-imena] Za povezovanje in poenotenost je lažje, če je naslov krajši. ::Poleg tega bi pripomnil, da naj bo poimenovanje poenoteno ne samo pri predsednikih vlad, ampak tudi pri predsednikih držav (npr. ''Predsednik Hrvaške'' ali ''Predsednik Republike Hrvaške'') in z njimi povezanih stvari (npr. ''Zastava predsednika Češke'' ali ''Zastava predsednika Češke republike'') in tudi drugimi podobnimi temami (npr. ''simboli Republike Slovenije'' ali ''simboli Slovenije''). Skratka, vprašanje se nanaša na več kot samo na ta članek in sem za poenotenje povsod na skrajšano obliko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:22, 24. januar 2024 (CET) ::Imamo tudi članek ''[[15. vlada Republike Slovenije]]'': »15. vlada Republike Slovenije je aktualna Vlada Republike Slovenije ...«.<br />Precej nepoenoteno in celo pravopisno napačno (začetnici bi morali biti v tem primeru zamenjani). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:16, 25. januar 2024 (CET) *{{proti}} Ne vem, zakaj ne bi ohranili polnega uradnega imena. Tako kot je [[Predsednik vlade Češke republike]]. Tudi [[Predsednik vlade Republike Hrvaške]] je bil na polnem naslovu, dokler ga ni {{u|Pv21}} prestavil. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:20, 25. maj 2023 (CEST) ::Meni je v bistvu vseeno, nelogično pa je, da se vodi predsednik vlade Slovenije na en način, predsedniki vlad drugih držav pa na druge načine. Lahko bi predlagal tudi prestavitev preostalih, ampak po [[WP:DOP]] upoštevamo najpogostejše poimenovanje in je v tem primeru to ''predsednik vlade Slovenije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:34, 25. maj 2023 (CEST) ::Poleg tega je ''predsednik vlade Češke republike'' na tem naslovu in ne na ''Predsednik Vlade Češke republike'', kar bi bilo pravilno uradno poimenovanje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:46, 25. maj 2023 (CEST) :::Razumem željo po poenotenju, a zakaj poenostavitev samo pri predsedniku vlade. Kaj pa ostala državna nomenklatura, npr. [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], [[Urad vlade RS za demografijo]] ali ministrstva ... A bomo imeli prestavljanja iz [[Minister za zdravje Republike Slovenije]] v Minister za zdravje Slovenije? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:46, 25. maj 2023 (CEST) ::Menim, da lahko tu naredimo izjemo, podobno kot pri predsednikih, ki so večinoma na naslovu ''Predsednik X'', razen ''Predsednik Republike Slovenije'' in ''Predsednik Republike Hrvaške'', ker so okrajšana poimenovanja ustaljena. Razni uradi in ministri nimajo nekih ustaljenih okrajšanih poimenovanj. Sicer imamo precej zmede glede teh poimenovanj in je dobro, da to dorečemo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:55, 25. maj 2023 (CEST) *{{proti}} Pozdravljeni. Mislim, da je smiselno pri Sloveniji (in kateri državi) narediti izjemo. Pri Predsedniku vlade Republike Slovenije gre za uradno poimenovanje, ki je ob enem tudi precej dobro prijeto v obči uporabi in mislim da samo imenovanje predsednik vlade Slovenije zveni pusto in smešno. Pri tujih državah bi lahko prišli do kompliciranih nazivov, ki mislim, da niso prikladni za iskanje po Wikipediji, jih pa sicer vedno dopišemo v članku. Primer tega bi bil Predsednik vlade velikega vojvodstva Luksemburg ali predsednik vlade Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Prav tako bi lahko prihajalo do zmed, kot bi bilo predsednik vlade Republike Kitajske, kjer je bolj uporabno zapisati Predsednik vlade Tajvana. Skratka, kar želim povedati je, da sem osebno tukaj naklonjen izjemam, predvsem pri Sloveniji, saj je konec koncev izjemno pomembno, da tudi Slovenci dobro poznamo nazive lastnih voditeljev. Prijazen pozdrav vsem. --[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 18:14, 25. maj 2023 (CEST) ::[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]], če prav razumem, si proti, ker: ::* ti ''predsednik republike Slovenije'' zveni pusto in smešno ::* je pomembno, da Slovenci dobro poznamo nazive lastnih voditeljev. ::Prvi argument je čisto subjektiven in naslov marsikaterega članka zveni pusto, morda komu tudi smešno. ::(Npr. tudi beseda ''Slovenes'' marsikomu zveni smešno ali neprijetno, pa jo kljub temu [[:w:Slovenes|uporabljamo v angleščini]].) ::Drugi argument: Ne vem, zakaj bi morala Wikipedija skrbeti za to, da Slovenci dobro poznamo nazive lastnih voditeljev. Mislim, da to spada pod [[WP:NI#OGLASI]]: »Wikipedija ni mesto za kakršno koli propagando in oglaševanje.« ::Skratka, precej trhli argumenti. ::Vse dobro in prijazen pozdrav. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 25. maj 2023 (CEST) == Prehitevanje == Je izvoljeni mandatar za sestavo nove vlade res že kar predsednik vlade? Kolikor razumem jaz, to funkcijo nastopi ob zaprisegi nove vlade. Tako imamo vpisano tudi pri Robertu Golobu. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:57, 23. maj 2026 (CEST) :Malo nejasno polje zakonodaje, ampak kaže, da bi lahko bil. Funkcijo nastopi ob izvolitvi in prisegi (čeprav vlada, ki naj bi ji predsedoval, sploh še ne obstaja), medtem ko je prejšnjemu PV mandat prenehal že ob konstitutivni seji novega sklica Državnega zbora ([https://zakonodaja.com/ustava/urs/115-clen-prenehanje-funkcije-predsednika-in-ministrov-vlade 115. člen Ustave]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:43, 24. maj 2026 (CEST) :: No, na vladni spletni strani je kot predsednik vlade še vedno naveden Golob: [https://www.gov.si/drzavni-organi/predsednik-vlade/dr-robert-golob/] :: v medijih pa imenujejo Goloba "predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle": [https://www.sta.si/3560764][https://www.sta.si/3560108][https://www.sta.si/3561669] :: Tako da če ni nasprotnih mnenj, predlagam, da se držimo dosedanje prakse, da kot začetek mandata premierja pišemo dan prisege vlade in ne dne izvolitve za mandatarja. Lahko opozorimo tudi na [[:en:Slovenia|angleški wiki]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:04, 31. maj 2026 (CEST) ::: Glej tudi [[:en:Talk:Prime Minister of Slovenia#Janša is only prime minister-designate]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:15, 31. maj 2026 (CEST) f6b6lsnh6b7eijg2axui5yhb8pmat8r 6683622 6683466 2026-06-01T10:40:47Z A09 188929 /* Prehitevanje */ odgovor 6683622 wikitext text/x-wiki {{pogovor-glava}} {{DYK|22. avgust|2011|entry= ... je bil '''[[Andrej Bajuk]]''', nekdanji '''[[predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik Vlade RS]]''' in '''[[minister za finance Republike Slovenije|minister za finance RS]]''', '''[[vojaški pogreb|pokopan z vojaškimi častmi]]'''?}} == Pahor == Pahor ni še predsednik vlade, ampak je postal mandatar za sestavo vlade. Pred. vlade bo postal, ko bo le-ta sestavljena in potrjena v DZ RS. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:16, 7. november 2008 (CET) :: Ja, saj to vem. Zato tudi nisem napisal datumov... In Pahor najbrž bo predsednik vlade... [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 19:28, 7. november 2008 (CET) :: In zakaj si skenslal barve? [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 19:29, 7. november 2008 (CET) No, če veš, da še ni, zakaj si ga napisal na seznam predsednikov vlade. Barve sem odstranil iz treh razlogov: ker nisi napisal po kakšnem principu si jim dodelil barve, ker pri Drnovšku niso bile vidne np ter ker ni v navadi obarvati sezname. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:33, 7. november 2008 (CET) Barack Obama je tudi že napisan na seznam predsednikov ZDA, pa še ni predsednik. Je pa izvoljen, tako kot mandatar BP. Barve sem dodal glede na stranke (črna - N.Si/SKD, rumena - SDS, rdeča - SD, modra - LDS). [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 19:49, 7. november 2008 (CET) : Ja, ga je potrebno tudi odstraniti. Po kakšnem ključu pa si jim dodelil barve? LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:50, 7. november 2008 (CET) :: Barva ustreza stranki, kateri predsednik vlade pripada (oz. je njen član ali celo predsednik). :: In šele sedaj sem opazil, da datumi končanja/začetka mandata predsednika vlade ne ustrezajo končaju/začetku vladanja njegove vlade... [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 02:22, 8. november 2008 (CET) Ne zastopiš. Po kakšnem principu ima npr. NSi črno barvo? Ker v njihovemu znaku/grbu ni črne barve ... LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 07:11, 8. november 2008 (CET) : Ok, glede N.Si sem najbrž mimo usekal. Kaj pa glede ostalih strank? Za SD je jasno, da se identificira z rdečo barvo... [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 10:36, 8. november 2008 (CET) == Dva premierja == Pozdravljeni. Ker vidim, da se je spet zgodilo podobno kot pred dvema letoma. Mislim, da smo takrat pustili Marjana Šarca v predlogi, dokler ni bila imenovana celotna vlada. Slovenski sistem je nekoliko poseben in se premierja voli ločeno od vlade, a on dejansko ne more voditi vlade, ker še nima svoje vlade. Dejansko oblast, sicer tekoče posle, še vedno vodi Janez Janša, ki je še vedno tudi kot PV RS zaveden na uradnih spletiščih države. Zato predlagam, da se do potrditve vlade pusti kot PV Janeza Janšo, razen na osebni strani Roberta Goloba. lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 22:53, 25. maj 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: Lahko, kar popravi. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 09:14, 26. maj 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]], @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: En tak revert pri [[Janez Janša|Janezu Janši]] je že bil postorjen; vendar sem ga (in nato bil) razveljavljen. Pingam zadnjega urednika @[[Uporabnik:Kmzzp|Kmzzp]] in ga poprosim za mnenje. Predlagam, da pridemo do nekega splošnega konsenza in ga zapišemo v npr. [[WP:SLOG|slogovni priročnik]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 26. maj 2022 (CEST) :::Prejšnji vladi preneha mandat z konstituiranjem državnega zbora. Janša v tem primeru ni več predsednik vlade, opravlja le tekoče posle. Golob pa je bil v skladu ustavo izvoljen za predsednika vlade. Pravilno je, da mandat prejšnji vladi preneha z konstituiranjem novega državnega zbora, s tem se konča tudi mandat takratnega PV-ja. [[Uporabnik:Kmzzp|Kmzzp]] ([[Uporabniški pogovor:Kmzzp|pogovor]]) 22:29, 30. maj 2022 (CEST) == Predlog za prestavitev (25. maj 2023) == {{predlog za prestavitev/datiran|Predsednik vlade Slovenije}} [[:Predsednik Vlade Republike Slovenije]] → {{no redirect|Predsednik vlade Slovenije}} – Od vseh predsednikov vlad je samo ta članek na naslovu ''Predsednik Vlade Republike X'', vsi ostali so na naslovu ''Predsednik vlade X''.[https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:PrefixIndex?prefix=predsednik+vlade&namespace=0] Predlagam prestavitev članka. -- [[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 13:46, 25. maj 2023 (CEST) *<s>{{za}}</s> Ali krajše ali polno ime, sem {{vzdržan}}, naj pa bo pri vseh člankih enako. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] <s>15:12, 25. maj 2023 (CEST)</s> 21:24, 24. januar 2024 (CET) ::Strinjam se, naj bo pri vseh člankih enako. Glede velike/male začetnice preferiram veliko (tj. Predsednik Vlade Slovenije ali Predsednik Vlade Republike Slovenije).[https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4431/za%C4%8Detnica-pri-skraj%C5%A1anih-stvarnih-lastnih-imenih-uredba-in-sklicevanje-na-skraj%C5%A1ana-imena] Za povezovanje in poenotenost je lažje, če je naslov krajši. ::Poleg tega bi pripomnil, da naj bo poimenovanje poenoteno ne samo pri predsednikih vlad, ampak tudi pri predsednikih držav (npr. ''Predsednik Hrvaške'' ali ''Predsednik Republike Hrvaške'') in z njimi povezanih stvari (npr. ''Zastava predsednika Češke'' ali ''Zastava predsednika Češke republike'') in tudi drugimi podobnimi temami (npr. ''simboli Republike Slovenije'' ali ''simboli Slovenije''). Skratka, vprašanje se nanaša na več kot samo na ta članek in sem za poenotenje povsod na skrajšano obliko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:22, 24. januar 2024 (CET) ::Imamo tudi članek ''[[15. vlada Republike Slovenije]]'': »15. vlada Republike Slovenije je aktualna Vlada Republike Slovenije ...«.<br />Precej nepoenoteno in celo pravopisno napačno (začetnici bi morali biti v tem primeru zamenjani). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:16, 25. januar 2024 (CET) *{{proti}} Ne vem, zakaj ne bi ohranili polnega uradnega imena. Tako kot je [[Predsednik vlade Češke republike]]. Tudi [[Predsednik vlade Republike Hrvaške]] je bil na polnem naslovu, dokler ga ni {{u|Pv21}} prestavil. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:20, 25. maj 2023 (CEST) ::Meni je v bistvu vseeno, nelogično pa je, da se vodi predsednik vlade Slovenije na en način, predsedniki vlad drugih držav pa na druge načine. Lahko bi predlagal tudi prestavitev preostalih, ampak po [[WP:DOP]] upoštevamo najpogostejše poimenovanje in je v tem primeru to ''predsednik vlade Slovenije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:34, 25. maj 2023 (CEST) ::Poleg tega je ''predsednik vlade Češke republike'' na tem naslovu in ne na ''Predsednik Vlade Češke republike'', kar bi bilo pravilno uradno poimenovanje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:46, 25. maj 2023 (CEST) :::Razumem željo po poenotenju, a zakaj poenostavitev samo pri predsedniku vlade. Kaj pa ostala državna nomenklatura, npr. [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], [[Urad vlade RS za demografijo]] ali ministrstva ... A bomo imeli prestavljanja iz [[Minister za zdravje Republike Slovenije]] v Minister za zdravje Slovenije? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:46, 25. maj 2023 (CEST) ::Menim, da lahko tu naredimo izjemo, podobno kot pri predsednikih, ki so večinoma na naslovu ''Predsednik X'', razen ''Predsednik Republike Slovenije'' in ''Predsednik Republike Hrvaške'', ker so okrajšana poimenovanja ustaljena. Razni uradi in ministri nimajo nekih ustaljenih okrajšanih poimenovanj. Sicer imamo precej zmede glede teh poimenovanj in je dobro, da to dorečemo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:55, 25. maj 2023 (CEST) *{{proti}} Pozdravljeni. Mislim, da je smiselno pri Sloveniji (in kateri državi) narediti izjemo. Pri Predsedniku vlade Republike Slovenije gre za uradno poimenovanje, ki je ob enem tudi precej dobro prijeto v obči uporabi in mislim da samo imenovanje predsednik vlade Slovenije zveni pusto in smešno. Pri tujih državah bi lahko prišli do kompliciranih nazivov, ki mislim, da niso prikladni za iskanje po Wikipediji, jih pa sicer vedno dopišemo v članku. Primer tega bi bil Predsednik vlade velikega vojvodstva Luksemburg ali predsednik vlade Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Prav tako bi lahko prihajalo do zmed, kot bi bilo predsednik vlade Republike Kitajske, kjer je bolj uporabno zapisati Predsednik vlade Tajvana. Skratka, kar želim povedati je, da sem osebno tukaj naklonjen izjemam, predvsem pri Sloveniji, saj je konec koncev izjemno pomembno, da tudi Slovenci dobro poznamo nazive lastnih voditeljev. Prijazen pozdrav vsem. --[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 18:14, 25. maj 2023 (CEST) ::[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]], če prav razumem, si proti, ker: ::* ti ''predsednik republike Slovenije'' zveni pusto in smešno ::* je pomembno, da Slovenci dobro poznamo nazive lastnih voditeljev. ::Prvi argument je čisto subjektiven in naslov marsikaterega članka zveni pusto, morda komu tudi smešno. ::(Npr. tudi beseda ''Slovenes'' marsikomu zveni smešno ali neprijetno, pa jo kljub temu [[:w:Slovenes|uporabljamo v angleščini]].) ::Drugi argument: Ne vem, zakaj bi morala Wikipedija skrbeti za to, da Slovenci dobro poznamo nazive lastnih voditeljev. Mislim, da to spada pod [[WP:NI#OGLASI]]: »Wikipedija ni mesto za kakršno koli propagando in oglaševanje.« ::Skratka, precej trhli argumenti. ::Vse dobro in prijazen pozdrav. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 25. maj 2023 (CEST) == Prehitevanje == Je izvoljeni mandatar za sestavo nove vlade res že kar predsednik vlade? Kolikor razumem jaz, to funkcijo nastopi ob zaprisegi nove vlade. Tako imamo vpisano tudi pri Robertu Golobu. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:57, 23. maj 2026 (CEST) :Malo nejasno polje zakonodaje, ampak kaže, da bi lahko bil. Funkcijo nastopi ob izvolitvi in prisegi (čeprav vlada, ki naj bi ji predsedoval, sploh še ne obstaja), medtem ko je prejšnjemu PV mandat prenehal že ob konstitutivni seji novega sklica Državnega zbora ([https://zakonodaja.com/ustava/urs/115-clen-prenehanje-funkcije-predsednika-in-ministrov-vlade 115. člen Ustave]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:43, 24. maj 2026 (CEST) :: No, na vladni spletni strani je kot predsednik vlade še vedno naveden Golob: [https://www.gov.si/drzavni-organi/predsednik-vlade/dr-robert-golob/] :: v medijih pa imenujejo Goloba "predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle": [https://www.sta.si/3560764][https://www.sta.si/3560108][https://www.sta.si/3561669] :: Tako da če ni nasprotnih mnenj, predlagam, da se držimo dosedanje prakse, da kot začetek mandata premierja pišemo dan prisege vlade in ne dne izvolitve za mandatarja. Lahko opozorimo tudi na [[:en:Slovenia|angleški wiki]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:04, 31. maj 2026 (CEST) ::: Glej tudi [[:en:Talk:Prime Minister of Slovenia#Janša is only prime minister-designate]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:15, 31. maj 2026 (CEST) :Obvezno ping @[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], s katerim sva o tem že nekaj debatirala v privat. Meni je načeloma vseeno, za katero opcijo se odloči, naj pa bo standardizirano. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:40, 1. junij 2026 (CEST) ch2ozh6fajsp5j9fgtt9nr5yo98wy53 Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji 0 195965 6683631 6682261 2026-06-01T11:01:40Z A09 188929 združene kočevarske cerkve v RKC cerkve zaradi iste denominacije, +par novih vnosov, nekaj razširjenih 6683631 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto porušitve/propada !Opis !Vir |- |{{slika d|Q139943202}} |[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve z [[Narteks|narteksom]], privzdignjenim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- | |[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Starokrščanska cerkev mer 21×10 m znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{slika d|Q139944883}} |[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stol. povečana in preurejena v starokrščansko baziliko, zunaj nje postavljena krstilnica. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- |{{slika d|Q140007943}} |[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":02">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |{{slika d|Q140007952}} |[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":02" /> |- |{{slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q130565085}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] |[[Kočarji]] |1942 |Prvič omenjena 1526. Bila je poddružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Leonarda, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |{{neznano}} |Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj|Trstelja]]. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] |[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]] | | | |- |{{Slika d|Q130565108}} |[[Cerkev sv. Ana, Mačkovec|Ana]] |[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] | | | |- |{{slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{Slika d|Q137799517}} |[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] |[[Kleč, Kočevje|Kleč]] |{{Hs|1943-12-31}} 1943 |Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile med roško ofenzivo. | |- |{{Slika d|Q66499085}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] |[[Brežice]] |{{Hs|1941-12-31}} 1941 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- |{{Slika d|Q128218438}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[Škver|škvera]]. | |- |{{slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- | |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč|Anton Puščavnik]] |[[Kleč, Kočevje|Kleč]] | | | |- |{{slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139827481}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] |[[Piran]] |{{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja |Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. |<ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q66458918}} |[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] |[[Idrija]] |1951 |Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- |{{Slika d|Q60362411}} |[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] |[[Portorož]] |{{Hs|1806}} 1806 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- |[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] |[[Ljubljana]] |1958 |[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. |<ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] |[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] | | | |- |{{slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q139844530}} |[[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] |[[Celje]] |{{Hs|1962-12-31}} 1962 |Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- |{{Slika d|Q130564897}} |[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] |[[Planina, Postojna|Planina]] |{{Hs|1943-05-17}} 1943 |Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943. |<ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789444}} |[[Cerkev sv. Elije, Spodnji Log|Elija]] |[[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] | | | |- |{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} |[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] |[[Prečna]] |{{Hs|1938-12-31}} 1938 |Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. |<ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] |[[Mlaka pri Kočevski Reki]] | |rekonstruirana (??) | |- | |[[Cerkev sv. Florijana, Brezje|Florijan]] |[[Brezje]] | |stoji del zidov cerkve in zvonika | |- |{{Slika d|Q130564875}} |[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] |[[Brezovica pri Črmošnjicah]] |1963 |Datirana v {{c.}} 1600, leta 1890 obnovljena in med drugo svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- |{{Slika d|Q104128379}} |[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] |[[Krško]] |{{Hs|1891-12-31}} 1891 |Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- |{{slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |{{slika d|Q139936455}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |1943 |Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- |{{Slika d|Q66458935}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] |[[Kunšperk]] | |podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja |<ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |{{neznano}} |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Jakoba_v_Žužemberku_1930.jpg|sredina|183x183_pik]] |[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] |[[Žužemberk]] |{{Hs|1956-12-31}} 1956 |podružnična cerkev je bila med 2. svetovno vojno močno poškodovana in leta 1956 porušena | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] |[[Cvišlerji]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] |[[Kočevska Reka]] | |na lokaciji stoji nova cerkev | |- |{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] |[[Senovo]] |1975 |Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). |<ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |{{Slika d|Q93275954}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] |[[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | |v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]] |[[Zgornja Muta]] |{{Hs|1785}}po 1785 |Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785. |71 |- |{{Slika d|Q130553194}} |[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] |[[Babiči]] | |cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] |<ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564858}} |[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] |[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | |Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- |{{Slika d|Q18515901}} |[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] |[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | |cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- |{{Slika d|Q66499056}} |[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] |[[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) |{{Hs|1961-12-31}} 1961 |Ena izmed dveh cerkva na [[Kum|Kumu]] (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. |<ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |{{neznano}} |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- |{{Slika d|Q130565141}} |[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] |[[Novi Lazi]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] |[[Ortnek]] | | | |- |{{Slika d|Q66458862}} |[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] |[[Škale]] | |Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |{{neznano}} |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- |{{Slika d|Q66535370}} |[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] |[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | |[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]] |[[Solkan]] |druga svetovna vojna |Stala je na hribu Kekec nad Solkanom. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Obstreljevana in težko poškodovana med drugo svetovno vojno, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. |<ref>{{RKD sklic|4736}}</ref> |- | |[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] |[[Ljubljana]] |1895 |Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] |[[Ljubljana]] |{{Hs|1958-12-31}} 1958 |baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- |{{Slika d|Q130565121}} |[[Cerkev sv. Kozme in Damjana, Onek|Kozma in Damjan]] |[[Onek]] | | | |- |{{Slika d|Q130564850}} |[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] |[[Blatnik pri Črmošnjicah]] | |stoji zvonik in obod cerkve | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |{{neznano}} |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] |[[Idrija]] |{{Hs|1967-12-31}} 1967 |baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- |{{Slika d|Q130564992}} |[[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] |[[Col, Ajdovščina|Col]] |{{Hs|1937-12-31}} 1937 |stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 |<ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |jožefinske reforme |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] |[[Trava, Loški Potok|Trava]] |1942 |Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. |<ref>{{RKD sklic|1-01794}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q69405558}} |[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] |[[Dražgoše]] | |nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- |{{Slika d|Q66458926}} |[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] |[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | |nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]] |[[Lendava]] |17. stoletje, pred 1669 |Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. |105 |- | |[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] |[[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | |<ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565061}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] |[[Koče, Kočevje|Koče]] | | | |- |{{Slika d|Q66537932}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] |[[Radlje ob Dravi]] | |porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- | |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev in predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]] |Ptuj |{{neznano}} |Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije ptujske pražupnije. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. |86 |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q18729291}} |[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) |[[Kunšperk]] | | | |- |{{Slika d|Q130564882}} |[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] |[[Palčje]] | | | |- |{{Slika d|Q130565147}} |[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] |[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] |po 1955 |Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. |<ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]] |[[Kobilje]] |prva polovica 17. stoletja |Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. |108 |- |{{Slika d|Q66458919}} |[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] |[[Poljane nad Škofjo Loko]] |{{Hs|1954-12-31}} 1954 |porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] |<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin|Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}152 |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q5037116}} |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{Hs|1952-12-31}} 1952 |nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- |{{Slika d|Q68549497}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] |[[Drama, Šentjernej|Drama]] | |nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven |<ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535034}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] |[[Družmirje]] |{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 |porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] |<ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |{{neznano}} |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]] |[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- |{{Slika d|Q105568910}} |[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] |[[Reštanj]] |{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 |Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. |{{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]] |[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]] |[[Gotenica]] |1950. |Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1-01823}}</ref> |- |{{slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oz. [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je baje ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{cite book|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |{{neznano}} |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena [[Cerkev sv. Petra, Piran|današnja cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- |{{Slika d|Q137825247}} |[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] |[[Pristava pri Leskovcu]] |{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje |stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- |{{Slika d|Q66481147}} |[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] |[[Stopno, Škocjan|Stopno]] | |zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 |<ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789108}} |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] |[[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] |[[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- |{{Slika d|Q69597415}} |[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] |[[Novo mesto]] | |poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla |<ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] |[[Smuka]] | |ohranjen je tlak, delno rekonstruiran oltarni del | |- |{{Slika d|Q17021452}} |[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] |[[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sv. Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Omenjena 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Sv. Trojice]]. Imela je dva zvonova. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. Požgana med roško ofenzivo 1942. |<ref>{{RKD sklic|02767}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] |[[Koblarji]] | |na lokaciji je postavljena kapelica | |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] |[[Teharje]] |{{Hs|1974-12-31}} 1974 |Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- |{{Slika d|Q105712864}} |[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] |[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | |Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. |<ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |{{neznano}} |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1844 |Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | |- |{{Slika d|Q137825248}} |[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] |[[Veniše]] |{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja |postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] |[[Stari Breg]] | | | |- |{{Slika d|Q130564953}} |[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] |[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) |{{Hs|1782}}opuščena 1782 |Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. |<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} |1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" ! width="3%" |Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] |[[Brje pri Koprivi]] | | | |- |{{Slika d|Q19933066}} |[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] |[[Maribor]] |{{Hs|1941-04-31}} april 1941 |Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. |<ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] |[[Paunoviči]] | | |<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- |{{Slika d|Q13567595}} |[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] |[[Celje]] |{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] |[[Marindol]] | | |<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|Q60352064}} |[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] |[[Arja vas]] (Govče) |{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 |rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 |<ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- |{{Slika d|Q105622655}} |[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] |[[Celje]] |{{Hs|1964-12-31}} 1964 |neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja |<ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- |{{Slika d|Q105622649}} |[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] |[[Radlje ob Dravi]] | |zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni |<ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} * {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} * {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] 2jlzlbrgu82xpmr2nz3od30ww6ugotp Predloga:Infopolje Kraj svetovne dediščine 10 212122 6683369 6532677 2026-05-31T15:09:30Z Pinky sl 2932 pp Površina 6683369 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{{child|}}} | bodyclass = vcard | headerstyle = background:#ddd; | titleclass = category | title = {{#if:{{{child|{{{internal|}}}}}}||<includeonly>'''{{{Name|{{{name|{{PAGENAMEBASE}}}}}}}}'''</includeonly>}} | image = {{#if:{{{child|}}}||{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{Image|{{{image|{{#invoke:Wd|property|raw|P18}}}}}}}}|size={{{image_size|250}}}|upright={{{image_upright|1}}}|alt={{{alt|}}}}}}} | caption = {{#if:{{{child|}}}||{{#if:{{{caption|{{{Caption|{{{imagecaption|}}}}}}}}} |<div style="padding-top:0.2em;line-height:1.4em;">{{{caption|{{{Caption|{{{imagecaption|}}}}}}}}}</div>}}}} | header1 = [[Unescova svetovna dediščina]] | label2 = Uradno&nbsp;ime | data2 = {{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|P1435|pval=Q9259 |qual=P1448 |name=whs|noicon=yes|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|onlysourced={{{onlysourced|no}}}|sep="<br />"|sorted=yes|{{{WHS|{{{official_name|}}}}}} }}{{#ifeq:{{{refs|yes}}}|yes|{{Wd|references|normal+|P1435|P1448}} }} |label3 = Del |data3 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P361|name=part_of|noicon=yes|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|onlysourced={{{onlysourced|no}}}|sep="<br />"|sorted=yes|{{{Part_of|{{{part_of|}}}}}} }}{{#ifeq:{{{refs|yes}}}|yes|{{Wd|references|normal+|P361}} }} | label4 = Lega | data4 = {{#if:{{{child|{{{internal|}}}}}}||{{Wikidata location|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|onlysourced={{{onlysourced|no}}}|location={{{location|{{{State Party|{{{Country|}}}}}}}}}}}}} |label5 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data5 = {{#if:{{{nocoord|}}}||{{#if:{{{child|{{{internal|}}}}}}||{{#if:{{{coords|}}} | {{{coords}}} | {{#if:{{{Coordinates|}}} | {{{Coordinates}}} | {{#if:{{{coordinates|}}} | {{{coordinates}}} | {{#if:{{#Property:P625}} | {{WikidataCoord|display=inline,title}} }} }} }} }}}}}} | label6 = Površina | data6 ={{{area|{{{Area|{{#if:{{#property:P2046}}|{{DisplayWikidataNumWithUnit|P2046}}{{#ifeq:{{{refs|yes}}}|yes|{{Wd|references|normal+|P2046}} }} }} }}}}}} |label7 = Varovalni&nbsp;pas |class7 = category |data7 = {{{Buffer_zone|{{{buffer_zone|}}}}}} | label9 = Vključuje | data9 = {{{Includes|{{{includes|}}}}}} <!-- {{#if:{{{child|{{{internal|}}}}}}||{{#invoke:WikidataIB|getValue|P527|name=includes|noicon=yes|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|onlysourced={{{onlysourced|no}}}|sorted=yes|sep=<br />|{{{includes|}}} }}{{#ifeq:{{{refs|yes}}}|yes|{{Wd|references|normal+|P527}} }}}} --> | label10 = [[Unescova svetovna dediščina#Merila|Kriterij]] | data10 = {{#if:{{{Type|}}}{{{Criteria|{{{criteria|}}}}}}|{{{Type|}}}: {{{Criteria|{{{criteria|}}}}}}|{{UNESCO WHS type|{{{Criteria|{{{criteria|{{#property:P2614}}}}}}}}}}{{#invoke:WikidataIB|getValue|P2614|name=Criteria|noicon=yes|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|onlysourced={{{onlysourced|no}}}|{{{Criteria|{{{criteria|}}}}}} }}{{#ifeq:{{{refs|yes}}}|yes|{{Wd|references|normal+|P2614}} }}}} |label11 = Referenca | data11 = {{#if:{{{ID|}}}{{#invoke:Wd|property|normal+|P757}} |{{#if:{{{Link|}}} |[{{{Link}}} {{{ID|{{#invoke:Wd|property|normal+|P757}}}}}] |[http://whc.unesco.org/en/list/{{{ID|{{#invoke:Wd|property|normal+|P757}}}}} {{{ID|{{#invoke:Wd|property|normal+|P757}}}}}] }} }} |label12 = Vpis | data12 = <includeonly>{{#if:{{{Year|{{{year|#property:P1435}}}}}} |{{{Year|{{{year|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue |P1435 |pval=Q9259 |qual=P580 |name=inscription |fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced={{{onlysourced|no}}}|noicon=yes}}}}}}}} <small>(<!-- -->{{{Session|{{#switch: {{{Year|{{{year|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue |P1435 |pval=Q9259 |qual=P580 |name=inscription |fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced={{{onlysourced|no}}}|noicon=yes}}}}}}}} |1977=1. |1978=2. |1979=3. |1980=4. |1981=5. |1982=6. |1983=7. |1984=8. |1985=9. |1986=10. |1987=11. |1988=12. |1989=13. |1990=14. |1991=15. |1992=16. |1993=17. |1994=18. |1995=19. |1996=20. |1997=21. |1998=22. |1999=23. |2000=24. |2001=25. |2002=26. |2003=27. |2004=28. |2005=29. |2006=30. |2007=31. |2008=32. |2009=33. |2010=34. |2011=35. |2012=36. |2013=37. |2014=38. |2015=39. |2016=40. |2017=41. |2018=42. |2019=43. |2020=44. |2021=45. |#default = Neznano }}}}}<!-- --> [[Odbor za svetovno dediščino|zasedanje]])</small><!-- -->}}</includeonly> |label13 = Razširitve | data13 = {{{Extension|{{{extension|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue |P793 |pval=Q29778318 |qual=P585 |name=extension |noicon=yes|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}}} }}}}}} |label14 = Ukinitev | data14 = {{{delisted|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue |P1435 |pval=Q9259 |qual=P582 |name=delisted |fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced={{{onlysourced|no}}}|noicon=yes}}}}} |label15 = [[Seznam ogrožene svetovne dediščine|Ogroženost]] | data15 = {{{Danger|{{{danger|{{#if:{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue |P793 |pval=Q222384 |qual=P580 |name=danger |fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced={{{onlysourced|no}}}|noicon=yes}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue |P793 |pval=Q222384 |qual=P580 |name=danger |noicon=yes|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced={{{onlysourced|no}}}}}–|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue |P793 |pval=Q222384 |qual=P582 |name=danger |noicon=yes|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced={{{onlysourced|no}}} }}{{#ifeq:{{{refs|yes}}}|yes|{{Wd|references|normal+|P793|Q222384}}}}}}}}}}}}}} | data16 = {{{embedded|{{{Embedded|}}}}}} | label17 = Spletna stran | data17 = {{#if:{{{child|{{{internal|}}}}}}||{{{website|{{#if:{{#property:P856}}|{{Url|1={{#invoke:Wd|property|P856}} }} }} }}}{{#ifeq:{{{refs|yes}}}|yes|{{Wd|references|normal+|P856}} }}}} |data18 = {{#if:{{{child|{{{internal|}}}}}}||{{Wikidata location map|locmapin={{{locmapin|}}}|map_caption={{{map_caption|}}}|name={{{name|{{{Name|}}}}}}|trackingcat={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Kraj svetovne dediščine z manjkajočo predlogo za Lokacijsko karto]]}}|nomap={{{nomap|}}}}}}} | below = {{#if:{{{internal|}}}||{{EditOnWikidata|noicon={{{noicon}}}}}}} }}<includeonly>{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Kraj svetovne dediščine z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Kraj svetovne dediščine]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| alt | area | Area | buffer_zone| Buffer_zone | Caption | caption | child | Coordinates | coordinates | Country | Criteria | criteria | Danger | danger | delisted | embedded | Extension | extension |ID | image | Image | image_size | image_upright | imagecaption | includes | internal | Link | location | Location | locmapin | map_caption | map_width | Name | name | nocoord | noicon | nomap | official_name | Part_of | part_of | Region | relief | Session | Type | WHS | Year | year |State Party | website }}{{main other|{{#if:{{safesubst:#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown=1|preview=1|child|nocoord|noicon|nomap|locmapin}}|[[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Kraj svetovne dediščine z lokalno definiranimi parametri]]|{{#if:{{{child|{{{internal|}}}}}}||[[Kategorija:Članki z infopolji sestavljenimi povsem iz Wikipodatkov]]}}}}}}{{#if:{{{child|}}}|[[Kategorija:Strani z infopoljem, ki ima nastavljen parameter child|W]]}}</includeonly><noinclude>{{documentation}}<!--Please add any categories to the /doc page --></noinclude> 37j2arbkpvgjloahmm2ligyyblogoyp Pristanišče Valencija 0 219332 6683600 5785908 2026-06-01T08:51:28Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683600 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Luka | name =Pristanišče Valencija | image =Port de València, eixida.JPG | caption =Kontejnerski terminal | country =[[Španija]] | location =[[Valencija]] | locode = ESVLC<ref name="Locode-1">{{cite web |title=UNLOCODE (ES) - SPAIN |url=https://service.unece.org/trade/locode/es.htm |website=service.unece.org |accessdate=28 April 2020}}</ref> | owner =Pristaniška oblast Valencija | type =Naravno/Umetno | sizewater = | sizeland = | size =600 ha | berths =40 | wharfs =72 | piers = | employees =5.000<ref>[http://www.valenciaport.com/cultures/es-ES/ Port of Valencia number of employees] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070804010026/http://www.valenciaport.com/cultures/es-ES |date=2007-08-04 }}</ref> | arrivals =7.521 (2022)<ref>{{Cite web|url=https://www.valenciaport.com/en/statistics/traffic-statistics/vessels/|title = Traffic Statistics}}</ref> | cargotonnage = 79,3 milijonov [[tona|ton]] (2022)<ref>{{Cite web|url=https://www.valenciaport.com/datos/estadisticas-de-trafico/mercancias/|title =Traffic Statistics}}</ref> | containervolume =5,0 milijonov [[TEU]] (2022)<ref>{{Cite web|url=https://www.valenciaport.com/datos/estadisticas-de-trafico/mercancias/|title =Traffic Statistics}}</ref> | passengertraffic =1,73 million passengers (2022)<ref>{{Cite web |url=https://www.valenciaport.com/datos/estadisticas-de-trafico/pasajeros/|title =Traffic Statistics}}</ref> | website =[http://www.valenciaport.com www.valenciaport.com] }} '''Pristanišče v [[Valencija|Valenciji]]''' je drugo največje morsko [[pristanišče]] v [[Španija|Španiji]] in eno izmed največjih v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] z letnim pretovorom 55 milijonov ton ter več kot 3.000.000 TEU (kontejnerskih enot). Za primerjavo, [[Luka Koper]] dosega 550.000 TEU letno. Luka ima zaposlenih več kot 15.000 ljudi, ki skrbijo za več kot 7.500 ladij na leto. ==Zgodovina== Zgodovina pristanišča sega v leto 1483, ko je kralj [[Ferdinand II. Aragonski]] izdal dovoljenje za izgradnjo prvega lesenega pomola na tamkajšnji plaži imenovani Pont de Fusta. Do 19. stoletja se je pristanišče ukvarjalo z večnimi problemi poplavljanja ter erozijo peska, vendar je vseeno promet stalno naraščal, tako da je postalo pristanišče pomembna točka za španske province po svetu. Leta 1985 sta pod upravo pristanišča pristali še dve pristanišči: [[Sagunto]] in [[Gandia]]. ==Opis== Vse tri luke, Valencia, Sagunto in Gandia, spadajo pod upravljanje družbe Port of Valencia in se raztezajo v dolžini 80 km ob zahodni obali Španije. Pristanišče je umeščeno v prostor, kjer se pridela 51% španskega [[bruto domači proizvod|BDP-ja]]. Pristan je dolg 12 km s površino 600 ha. Ima 40 sidrišč in 72 privezov. Pristanišče v Valenciji je največje [[vino|vinsko]] pristanišče na svetu. Med najbolj znanimi tamkajšnjimi vini so Toro, Rioja in Priorat. ==Terminali== ===Kontejnerska terminala=== Ima 2 kontejnerska terminala, ki skupaj dosegata največji pretovor kontejnerjev v Španiji. Dolžina obale meri več kot 1800 m, s 16 m globine in 13 dvigali Postpanamax. Do leta 2015 pričakujejo da bodo raztovorili že 4.000.000 TEU letno. [[File:Port of Valencia.jpg|thumb|280px|Pristanišče v Valenciji]] ===Avtomobilski terminal=== Dolžina obale meri 577 metrov. Letno privežejo več kot 350 ladij za prevoz [[avtomobil]]ov. ===Potniški terminal=== Leta 2007 so privezali več kot 150 ladij. Skupno število potnikov je preseglo 470.000. Večina ladij prihaja iz [[Balearski otoki|Balearskih otokov]] ter [[Italija|Italije]]. ==Satelitski luki== ===Luka Sagunto=== Večinoma tovorno pristanišče, z 10% deležem pretovora celotnega pristanišča. V plinskih terminalih pretovarjajo [[naravni plin]]. Ostali pretovor predstavljajo še [[železo]] in [[jeklo|jeklene]] konstrukcije, [[gnojila]] ter hlodi. ===Luka Gandía=== Dosega le 1.5% skupnega pretovora pristanišča. Specializirano je za uvoz in izvoz hlodov, [[papir]]ja, kolutov žic in pohištva. ==Dirkališče Formule ena== {{glavni|Valencia Street Circuit}} Spektakularna steza v Valenciji poteka po ulicah pristanišča. Nekoč neugledne ulice industrijske cone so spremenili v eno najsodobnejših dirkališč na svetu. Načrtovalcem proge je uspelo dodobra izkoristiti pristaniško okolje, saj večina kroga poteka ob vodi. Bolidi formule ena peljejo tudi čez premični most, ki povezuje severni in južni del pristanišča. Zahtevnih ovinkov v Valenciji ne manjka, boksi pa so v nekdanjih pristaniških skladiščih. Dirkališče je gostilo [[Velika nagrada Evrope 2008|Veliko nagrado Evrope 2008]]. ==Statistika== [[File:Team New Zealand in Valencia.jpg|thumb|280px|Pristanišče Valencija in American's Cup]] V [[2007]] je pristanišče pretovorilo 53,592,859 ton blaga in 3,042,665 kontejnerskih enot, kar je to pristanišče postavilo na drugo največje pristanišče po tovoru v Španiji. {| class="wikitable" border="3" |+ '''Generalna statistika za obdobje 2006 - 2007''' ! Leto ! 2006 ! 2007 |----- | Ribolov<sup>*</sup> | 254,603 | 339,324 |----- | Tekoči tovor<sup>*</sup> | 4,355,965 | 5,543,232 |----- | Razsuti tovor<sup>*</sup> | 7,148,231 | 7,322,671 |----- | Število potnikov | 345,063 | 474,814 |----- | Kontejnerskih enot | 2,612,049 | 3,042,665 |----- | Kontejnerjev<sup>*</sup> | 28,157,269 | 32,526,654 |----- | Razsuti tovor|Ostalo<sup>*</sup> | 7,624,309 | 7,860,978 |----- | Število ladij | 7,046 | 7,287 |----- | '''Skupaj<sup>*</sup>'''' | '''47,540,374''' | '''53,592,859''' |} :'''''*''' v tonah'' == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave - Slike == {{commons category|Port of Valencia}} * [http://www.shrani.si/f/2x/Qh/4twVp6p/valencia.jpg]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Pristanišče Valencija * [http://www.shrani.si/f/3P/BX/1FP8NnS5/sagunto.jpg]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Pristanišče Sagunto * [http://www.valenciaport.com/SiteCollectionImages/tinglado51915b.jpg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120629005412/http://www.valenciaport.com/SiteCollectionImages/tinglado51915b.jpg |date=2012-06-29 }} Pristanišče leta 1915 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Valencija]] [[Kategorija:Pristanišča v Španiji|Valencija]] 5ar2orn00v5nipfywkwe8d6za6b9fk2 Predloga:Infopolje Pristanišče 10 219333 6683593 5532837 2026-06-01T08:45:18Z Pinky sl 2932 posodobitev 6683593 wikitext text/x-wiki {{Infopolje |bodyclass = vcard |child = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes|yes}} |above = {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} |aboveclass = fn org |abovestyle = font-size:125%; background-color:#005E80;color:white |headerstyle = background-color:#005E80; color:white |subheader = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes|{{{name|Port details}}}}} |subheaderstyle= font-weight:bold; font-size:125%; background-color:#005E80; color:white |autoheaders = y |image1 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{logo|}}}|alt={{{logo_alt|}}}|size={{#if:{{{logo_size|{{{image_size|}}}}}}|{{{logo_size|{{{image_size|}}}}}}}}}} |caption1 = {{{logo_caption|}}} |image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|alt={{{image_alt|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}}}}} |caption2 = {{{caption|{{{image_caption|}}}}}} |image3 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = yes | mapframe-id = {{{mapframe-id|{{{qid|}}}}}} | mapframe-coord = {{{mapframe-coord|{{{coordinates|}}}}}} | mapframe-frame-width = {{{mapframe-frame-width|{{Digits|1={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}}}}}}}} | mapframe-marker = harbor | mapframe-marker-color = #005E80 | mapframe-zoom = 10 | mapframe-geomask = {{{mapframe-geomask|{{#ifeq:{{{pushpin_map_geomask|}}}|Yes|P17|<!-- -->}}}}} | mapframe-geomask-stroke-width = {{{mapframe-geomask-stroke-width|{{#ifeq:{{{pushpin_map_geomask|}}}|Yes|0.5|<!-- -->}}}}} | mapframe-geomask-stroke-colour = {{{mapframe-geomask-stroke-colour|{{#ifeq:{{{pushpin_map_geomask|}}}|Yes|#000000|<!-- -->}}}}} | mapframe-geomask-fill = {{{mapframe-geomask-fill|{{#ifeq:{{{pushpin_map_geomask|}}}|Yes|#BABABA|<!-- -->}}}}} | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid: {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} |image4 = {{#if:{{#property:P625}}{{{coordinates|}}}|{{#if:{{{pushpin_map|}}}|{{Lokacijska karta|{{{pushpin_map|}}} |relief = 1 |label = {{{name|<includeonly>{{PAGENAME}}</includeonly>}}} |mark = Blue_pog.svg |border = infobox |marksize = 9 |float = center |caption = Lega - {{{pushpin_map|}}} |coordinates= {{{coordinates|}}} }} }} }} |label1 = {{Longitem|Domače ime}} |data1 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{lang|{{{native_name_lang}}}|{{{native_name}}} }}|{{{native_name}}} }} }} |header2 = Lega |class3 = note |label3 = [[Država]] |data3 = {{{country|}}} |rowclass4= adr |class4 = locality |label4 = Lokacija |data4 = {{{location|}}} |label5 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] |data5 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{{coordinates|}}} {{{coordinates_footnotes|}}}|}} |label6 = {{if empty|{{{grid_name|}}}|Grid&nbsp;pozicija}} |data6 = {{{grid_position|}}} |label7 = [[UN/LOCODE]] |data7 = {{{locode|}}} |header8 = Podrobnosti |class9 = note |label9 = Zgrajeno |data9 = {{{built|}}} |class10 = note |label10 = Odprto |data10 = {{{opened|}}} |class11 = note |label11 = Zaprto |data11 = {{{closed|}}} |label12 = Vodstvo |data12 = {{{operated|}}} |label13 = Lastnik |data13 = {{{owner|}}} |label14 = Tip [[pristanišče|pristanišča]] |data14 = {{{type|}}} |label15 = Površina pristana |data15 = {{{sizewater|}}} |label16 = Površina na kopnem |data16 = {{{sizeland|}}} |label17 = Površina |data17 = {{{size|}}} |label18 = {{Abbr|Št.|Število}} [[sidrišče|sidrišč]] |data18 = {{{berths|}}} |label19 = Tipi ladij |data19 = {{{ships|}}} |label20 = {{Abbr|Št.|Število}} [[Privez|privezov]] |data20 = {{{wharfs|}}} |label21 = {{Abbr|Št.|Število}} of [[pier]]s |data21 = {{{piers|}}} |label29 = [[Ugrez]] |data29 = {{{draft_depth|}}} |label30 = [[Air draft]] |data30 = {{{air_draft|}}} |label31 = Length of approach channel |data31 = {{{length_of_approach_channel|}}} |label32 = {{Abbr|Št.|Število}} platform |data32 = {{{platforms|}}} |label33 = Rail lines |data33 = {{{lines|}}} |label34 = [[Track gauge|Rail gauge]] |data34 = {{{gauge|}}} |label42 = Street access |data42 = {{{streets|}}} |label43 = Truck types |data43 = {{{trucks|}}} |label51 = Zaposleni |data51 = {{{employees|}}} |label52 = {{{leadershiptitle}}} |data52 = {{#if:{{{leadershiptitle|}}}|{{{leader|}}}}} |label53 = {{{blankdetailstitle1}}} |data53 = {{#if:{{{blankdetailstitle1|}}}|{{{blankdetails1|}}}}} |label54 = {{{blankdetailstitle2}}} |data54 = {{#if:{{{blankdetailstitle2|}}}|{{{blankdetails2|}}}}} |label55 = {{{blankdetailstitle3}}} |data55 = {{#if:{{{blankdetailstitle3|}}}|{{{blankdetails3|}}}}} |label56 = {{{blankdetailstitle4}}} |data56 = {{#if:{{{blankdetailstitle4|}}}|{{{blankdetails4|}}}}} |header57 = Statistika |class58 = note |label58 = Št. ladij |data58 = {{{arrivals|}}} |label59 = Letna [[Tonaža (ladja)|tonaža]] tovora |data59 = {{{cargotonnage|}}} |label60 = Letni pretovor [[Univerzalni zabojnik|zabojnikov]] |data60 = {{{containervolume|}}} |label68 = Letni [[TEU]] |data68 = {{{teu|}}} |label70 = Vrednost [[Tovorna ladja|tovora]] |data70 = {{{cargovalue|}}} |label71 = Št. [[potnik|potnikov]] |data71 = {{{passengertraffic|}}} |label72 = Letni [[prihodek]] |data72 = {{{revenue|}}} |label73 = [[Neto dobiček]] |data73 = {{{profit|}}} |label74 = {{{blankstatstitle1}}} |data74 = {{#if:{{{blankstatstitle1|}}}|{{{blankstats1|}}}}} |label75 = {{{blankstatstitle2}}} |data75 = {{#if:{{{blankstatstitle2|}}}|{{{blankstats2|}}}}} |label76 = {{{blankstatstitle3}}} |data76 = {{#if:{{{blankstatstitle3|}}}|{{{blankstats3|}}}}} |data77 = {{#if:{{{website|}}}|'''Website'''<br>{{{website|}}}}} |header78 = {{{embedded|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Luka z neznanimi parametri]]|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Luka]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| air_draft | arrivals | berths | blankdetails1 | blankdetails2 | blankdetails3 | blankdetails4 | blankdetailstitle1 | blankdetailstitle2 | blankdetailstitle3 | blankdetailstitle4 | blankstats1 | blankstats2 | blankstats3 | blankstatstitle1 | blankstatstitle2 | blankstatstitle3 | built | caption | cargotonnage | cargovalue | closed | containervolume | coordinates | coordinates_footnotes | country | draft_depth | embed | embedded | employees | gauge | grid_name | grid_position | image | image_alt | image_caption | image_size | leader | leadershiptitle | length_of_approach_channel | lines | location | locode | logo | logo_alt | logo_caption | logo_size | name | native_name | native_name_lang | opened | operated | owner | passengertraffic | piers | platforms | profit | pushpin_map | pushpin_map_caption | pushpin_map_geomask | qid | revenue | ships | size | sizeland | sizewater | streets | teu | trucks | type | website | wharfs }}<noinclude>{{Documentation}}</noinclude> 0cjadocng295kinymvcq9mfi4oe5o7r 6683595 6683593 2026-06-01T08:46:31Z Pinky sl 2932 6683595 wikitext text/x-wiki {{Infopolje |bodyclass = vcard |child = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes|yes}} |above = {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} |aboveclass = fn org |abovestyle = font-size:125%; background-color:#005E80;color:white |headerstyle = background-color:#005E80; color:white |subheader = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes|{{{name|Port details}}}}} |subheaderstyle= font-weight:bold; font-size:125%; background-color:#005E80; color:white |autoheaders = y |image1 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{logo|}}}|alt={{{logo_alt|}}}|size={{#if:{{{logo_size|{{{image_size|}}}}}}|{{{logo_size|{{{image_size|}}}}}}}}}} |caption1 = {{{logo_caption|}}} |image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|alt={{{image_alt|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}}}}} |caption2 = {{{caption|{{{image_caption|}}}}}} |image3 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = yes | mapframe-id = {{{mapframe-id|{{{qid|}}}}}} | mapframe-coord = {{{mapframe-coord|{{{coordinates|}}}}}} | mapframe-frame-width = {{{mapframe-frame-width|{{Digits|1={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}}}}}}}} | mapframe-marker = harbor | mapframe-marker-color = #005E80 | mapframe-zoom = 10 | mapframe-geomask = {{{mapframe-geomask|{{#ifeq:{{{pushpin_map_geomask|}}}|Yes|P17|<!-- -->}}}}} | mapframe-geomask-stroke-width = {{{mapframe-geomask-stroke-width|{{#ifeq:{{{pushpin_map_geomask|}}}|Yes|0.5|<!-- -->}}}}} | mapframe-geomask-stroke-colour = {{{mapframe-geomask-stroke-colour|{{#ifeq:{{{pushpin_map_geomask|}}}|Yes|#000000|<!-- -->}}}}} | mapframe-geomask-fill = {{{mapframe-geomask-fill|{{#ifeq:{{{pushpin_map_geomask|}}}|Yes|#BABABA|<!-- -->}}}}} | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid: {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} |image4 = {{#if:{{#property:P625}}{{{coordinates|}}}|{{#if:{{{pushpin_map|}}}|{{Lokacijska karta|{{{pushpin_map|}}} |relief = 1 |label = {{{name|<includeonly>{{PAGENAME}}</includeonly>}}} |mark = Blue_pog.svg |border = infobox |marksize = 9 |float = center |caption = Lega - {{{pushpin_map|}}} |coordinates= {{{coordinates|}}} }} }} }} |label1 = {{Longitem|Domače ime}} |data1 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{lang|{{{native_name_lang}}}|{{{native_name}}} }}|{{{native_name}}} }} }} |header2 = Lega |class3 = note |label3 = [[Država]] |data3 = {{{country|}}} |rowclass4= adr |class4 = locality |label4 = Lokacija |data4 = {{{location|}}} |label5 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] |data5 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{{coordinates|}}} {{{coordinates_footnotes|}}}|}} |label6 = {{if empty|{{{grid_name|}}}|Grid&nbsp;pozicija}} |data6 = {{{grid_position|}}} |label7 = [[UN/LOCODE]] |data7 = {{{locode|}}} |header8 = Podrobnosti |class9 = note |label9 = Zgrajeno |data9 = {{{built|}}} |class10 = note |label10 = Odprto |data10 = {{{opened|}}} |class11 = note |label11 = Zaprto |data11 = {{{closed|}}} |label12 = Vodstvo |data12 = {{{operated|}}} |label13 = Lastnik |data13 = {{{owner|}}} |label14 = Tip [[pristanišče|pristanišča]] |data14 = {{{type|}}} |label15 = Površina pristana |data15 = {{{sizewater|}}} |label16 = Površina na kopnem |data16 = {{{sizeland|}}} |label17 = Površina |data17 = {{{size|}}} |label18 = {{Abbr|Št.|Število}} [[sidrišče|sidrišč]] |data18 = {{{berths|}}} |label19 = Tipi ladij |data19 = {{{ships|}}} |label20 = {{Abbr|Št.|Število}} [[Privez|privezov]] |data20 = {{{wharfs|}}} |label21 = {{Abbr|Št.|Število}} of [[pier]]s |data21 = {{{piers|}}} |label29 = [[Ugrez]] |data29 = {{{draft_depth|}}} |label30 = [[Air draft]] |data30 = {{{air_draft|}}} |label31 = Length of approach channel |data31 = {{{length_of_approach_channel|}}} |label32 = {{Abbr|Št.|Število}} platform |data32 = {{{platforms|}}} |label33 = Rail lines |data33 = {{{lines|}}} |label34 = [[Track gauge|Rail gauge]] |data34 = {{{gauge|}}} |label42 = Street access |data42 = {{{streets|}}} |label43 = Truck types |data43 = {{{trucks|}}} |label51 = Zaposleni |data51 = {{{employees|}}} |label52 = {{{leadershiptitle}}} |data52 = {{#if:{{{leadershiptitle|}}}|{{{leader|}}}}} |label53 = {{{blankdetailstitle1}}} |data53 = {{#if:{{{blankdetailstitle1|}}}|{{{blankdetails1|}}}}} |label54 = {{{blankdetailstitle2}}} |data54 = {{#if:{{{blankdetailstitle2|}}}|{{{blankdetails2|}}}}} |label55 = {{{blankdetailstitle3}}} |data55 = {{#if:{{{blankdetailstitle3|}}}|{{{blankdetails3|}}}}} |label56 = {{{blankdetailstitle4}}} |data56 = {{#if:{{{blankdetailstitle4|}}}|{{{blankdetails4|}}}}} |header57 = Statistika |class58 = note |label58 = Št. ladij |data58 = {{{arrivals|}}} |label59 = Letna [[Tonaža (ladja)|tonaža]] tovora |data59 = {{{cargotonnage|}}} |label60 = Letni pretovor [[Univerzalni zabojnik|zabojnikov]] |data60 = {{{containervolume|}}} |label68 = Letni [[TEU]] |data68 = {{{teu|}}} |label70 = Vrednost [[Tovorna ladja|tovora]] |data70 = {{{cargovalue|}}} |label71 = Št. [[potnik|potnikov]] |data71 = {{{passengertraffic|}}} |label72 = Letni [[prihodek]] |data72 = {{{revenue|}}} |label73 = [[Neto dobiček]] |data73 = {{{profit|}}} |label74 = {{{blankstatstitle1}}} |data74 = {{#if:{{{blankstatstitle1|}}}|{{{blankstats1|}}}}} |label75 = {{{blankstatstitle2}}} |data75 = {{#if:{{{blankstatstitle2|}}}|{{{blankstats2|}}}}} |label76 = {{{blankstatstitle3}}} |data76 = {{#if:{{{blankstatstitle3|}}}|{{{blankstats3|}}}}} |data77 = {{#if:{{{website|}}}|'''Spletna stran'''<br>{{{website|}}}}} |header78 = {{{embedded|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Luka z neznanimi parametri]]|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Luka]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| air_draft | arrivals | berths | blankdetails1 | blankdetails2 | blankdetails3 | blankdetails4 | blankdetailstitle1 | blankdetailstitle2 | blankdetailstitle3 | blankdetailstitle4 | blankstats1 | blankstats2 | blankstats3 | blankstatstitle1 | blankstatstitle2 | blankstatstitle3 | built | caption | cargotonnage | cargovalue | closed | containervolume | coordinates | coordinates_footnotes | country | draft_depth | embed | embedded | employees | gauge | grid_name | grid_position | image | image_alt | image_caption | image_size | leader | leadershiptitle | length_of_approach_channel | lines | location | locode | logo | logo_alt | logo_caption | logo_size | name | native_name | native_name_lang | opened | operated | owner | passengertraffic | piers | platforms | profit | pushpin_map | pushpin_map_caption | pushpin_map_geomask | qid | revenue | ships | size | sizeland | sizewater | streets | teu | trucks | type | website | wharfs }}<noinclude>{{Documentation}}</noinclude> qk4zfhj9kxqk3chtkdhkv9nbiyor423 6683635 6683595 2026-06-01T11:29:18Z Yerpo 8417 slo 6683635 wikitext text/x-wiki {{Infopolje |bodyclass = vcard |child = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes|yes}} |above = {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} |aboveclass = fn org |abovestyle = font-size:125%; background-color:#005E80;color:white |headerstyle = background-color:#005E80; color:white |subheader = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes|{{{name|Port details}}}}} |subheaderstyle= font-weight:bold; font-size:125%; background-color:#005E80; color:white |autoheaders = y |image1 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{logo|}}}|alt={{{logo_alt|}}}|size={{#if:{{{logo_size|{{{image_size|}}}}}}|{{{logo_size|{{{image_size|}}}}}}}}}} |caption1 = {{{logo_caption|}}} |image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|alt={{{image_alt|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}}}}} |caption2 = {{{caption|{{{image_caption|}}}}}} |image3 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = yes | mapframe-id = {{{mapframe-id|{{{qid|}}}}}} | mapframe-coord = {{{mapframe-coord|{{{coordinates|}}}}}} | mapframe-frame-width = {{{mapframe-frame-width|{{Digits|1={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}}}}}}}} | mapframe-marker = harbor | mapframe-marker-color = #005E80 | mapframe-zoom = 10 | mapframe-geomask = {{{mapframe-geomask|{{#ifeq:{{{pushpin_map_geomask|}}}|Yes|P17|<!-- -->}}}}} | mapframe-geomask-stroke-width = {{{mapframe-geomask-stroke-width|{{#ifeq:{{{pushpin_map_geomask|}}}|Yes|0.5|<!-- -->}}}}} | mapframe-geomask-stroke-colour = {{{mapframe-geomask-stroke-colour|{{#ifeq:{{{pushpin_map_geomask|}}}|Yes|#000000|<!-- -->}}}}} | mapframe-geomask-fill = {{{mapframe-geomask-fill|{{#ifeq:{{{pushpin_map_geomask|}}}|Yes|#BABABA|<!-- -->}}}}} | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid: {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} |image4 = {{#if:{{#property:P625}}{{{coordinates|}}}|{{#if:{{{pushpin_map|}}}|{{Lokacijska karta|{{{pushpin_map|}}} |relief = 1 |label = {{{name|<includeonly>{{PAGENAME}}</includeonly>}}} |mark = Blue_pog.svg |border = infobox |marksize = 9 |float = center |caption = Lega - {{{pushpin_map|}}} |coordinates= {{{coordinates|}}} }} }} }} |label1 = {{Longitem|Domače ime}} |data1 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{lang|{{{native_name_lang}}}|{{{native_name}}} }}|{{{native_name}}} }} }} |header2 = Lega |class3 = note |label3 = [[Država]] |data3 = {{{country|}}} |rowclass4= adr |class4 = locality |label4 = Lokacija |data4 = {{{location|}}} |label5 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] |data5 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{{coordinates|}}} {{{coordinates_footnotes|}}}|}} |label6 = {{if empty|{{{grid_name|}}}|Grid&nbsp;pozicija}} |data6 = {{{grid_position|}}} |label7 = [[UN/LOCODE]] |data7 = {{{locode|}}} |header8 = Podrobnosti |class9 = note |label9 = Zgrajeno |data9 = {{{built|}}} |class10 = note |label10 = Odprto |data10 = {{{opened|}}} |class11 = note |label11 = Zaprto |data11 = {{{closed|}}} |label12 = Vodstvo |data12 = {{{operated|}}} |label13 = Lastnik |data13 = {{{owner|}}} |label14 = Tip [[pristanišče|pristanišča]] |data14 = {{{type|}}} |label15 = Površina pristana |data15 = {{{sizewater|}}} |label16 = Površina na kopnem |data16 = {{{sizeland|}}} |label17 = Površina |data17 = {{{size|}}} |label18 = {{Abbr|Št.|Število}} [[sidrišče|sidrišč]] |data18 = {{{berths|}}} |label19 = Tipi ladij |data19 = {{{ships|}}} |label20 = {{Abbr|Št.|Število}} [[privez]]ov |data20 = {{{wharfs|}}} |label21 = {{Abbr|Št.|Število}} [[pomol]]ov |data21 = {{{piers|}}} |label29 = [[Ugrez]] |data29 = {{{draft_depth|}}} |label30 = [[Air draft]] |data30 = {{{air_draft|}}} |label31 = Length of approach channel |data31 = {{{length_of_approach_channel|}}} |label32 = {{Abbr|Št.|Število}} platform |data32 = {{{platforms|}}} |label33 = Železniške proge |data33 = {{{lines|}}} |label34 = Širina tirov |data34 = {{{gauge|}}} |label42 = Cestni dostop |data42 = {{{streets|}}} |label43 = Tipi tovornjakov |data43 = {{{trucks|}}} |label51 = Zaposleni |data51 = {{{employees|}}} |label52 = {{{leadershiptitle}}} |data52 = {{#if:{{{leadershiptitle|}}}|{{{leader|}}}}} |label53 = {{{blankdetailstitle1}}} |data53 = {{#if:{{{blankdetailstitle1|}}}|{{{blankdetails1|}}}}} |label54 = {{{blankdetailstitle2}}} |data54 = {{#if:{{{blankdetailstitle2|}}}|{{{blankdetails2|}}}}} |label55 = {{{blankdetailstitle3}}} |data55 = {{#if:{{{blankdetailstitle3|}}}|{{{blankdetails3|}}}}} |label56 = {{{blankdetailstitle4}}} |data56 = {{#if:{{{blankdetailstitle4|}}}|{{{blankdetails4|}}}}} |header57 = Statistika |class58 = note |label58 = Št. ladij |data58 = {{{arrivals|}}} |label59 = Letna [[Tonaža (ladja)|tonaža]] tovora |data59 = {{{cargotonnage|}}} |label60 = Letni pretovor [[Univerzalni zabojnik|zabojnikov]] |data60 = {{{containervolume|}}} |label68 = Letni [[TEU]] |data68 = {{{teu|}}} |label70 = Vrednost [[Tovorna ladja|tovora]] |data70 = {{{cargovalue|}}} |label71 = Št. [[potnik|potnikov]] |data71 = {{{passengertraffic|}}} |label72 = Letni [[prihodek]] |data72 = {{{revenue|}}} |label73 = [[Neto dobiček]] |data73 = {{{profit|}}} |label74 = {{{blankstatstitle1}}} |data74 = {{#if:{{{blankstatstitle1|}}}|{{{blankstats1|}}}}} |label75 = {{{blankstatstitle2}}} |data75 = {{#if:{{{blankstatstitle2|}}}|{{{blankstats2|}}}}} |label76 = {{{blankstatstitle3}}} |data76 = {{#if:{{{blankstatstitle3|}}}|{{{blankstats3|}}}}} |data77 = {{#if:{{{website|}}}|'''Spletna stran'''<br>{{{website|}}}}} |header78 = {{{embedded|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Luka z neznanimi parametri]]|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Luka]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| air_draft | arrivals | berths | blankdetails1 | blankdetails2 | blankdetails3 | blankdetails4 | blankdetailstitle1 | blankdetailstitle2 | blankdetailstitle3 | blankdetailstitle4 | blankstats1 | blankstats2 | blankstats3 | blankstatstitle1 | blankstatstitle2 | blankstatstitle3 | built | caption | cargotonnage | cargovalue | closed | containervolume | coordinates | coordinates_footnotes | country | draft_depth | embed | embedded | employees | gauge | grid_name | grid_position | image | image_alt | image_caption | image_size | leader | leadershiptitle | length_of_approach_channel | lines | location | locode | logo | logo_alt | logo_caption | logo_size | name | native_name | native_name_lang | opened | operated | owner | passengertraffic | piers | platforms | profit | pushpin_map | pushpin_map_caption | pushpin_map_geomask | qid | revenue | ships | size | sizeland | sizewater | streets | teu | trucks | type | website | wharfs }}<noinclude>{{Documentation}}</noinclude> 327b4mpdngucietbg5h136o7dofjyq1 Mokrine (prelaz) 0 220910 6683405 6668967 2026-05-31T15:51:26Z Pinky sl 2932 -- podvojene koord 6683405 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain pass | name = Prelaz Mokrine | other_name = {{jezik-it|Passo di Pramollo}}, {{jezik-de|Naßfeld}} | photo = Passo Pramollo1.JPG | photo_caption = Prelaz | elevation_m = 1530 | elevation_ref = | traversed = | map = Alps | map_caption = Lega prelaza Mokrine | map_size = | label = Prelaz Mokrine | coords = {{coord|46|33|36|N|13|16|32|E|type:pass_region:AT-2/IT-UD|format=dms|display=inline,title}} | location = Meja med [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Italija|Italijo]] | range = [[Karnijske Alpe]] | topo = }} [[Slika:Mokrine Gartnerkofel.jpg|thumb|right|250px|Mokrine, pod Krniškimi skalami]] [[Slika:Nassfeldpass.png|250px|thumb|desno|Pomnik o gradnji ceste čez Mokrine]] [[Slika:La chiesa sul confine Italo-Austriaco.jpg|250px|thumb|desno|Cerkev na meji med Italijo in Avstrijo]] '''Mokrine''' ({{jezik-it|Passo di Pramollo}}, {{jezik-de|Naßfeld}}) so 1552 m visok cestni [[prelaz]] v [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alpah]], na meji med [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Italija|Italijo]]. [[Slika:Nassfeld 08. Garnitzenberg 1951m - View from Monte cavallo 2240m ( Rosskofel) Italia - panoramio.jpg|250px|thumb|desno|Smučarski center Mokrine - Nassfeld]] Prelaz povezuje južnoležeči [[Kanalska dolina|Kanalsko]] in [[Železna dolina|Železno dolino]] s severno [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]] oziroma kraja [[Tablja|Tabljo]] na italijanski in [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohor]] (Hermagor) na avstrijski strani. Prelaz je z avstrijske strani odprt vse leto, medtem ko je z italijanske strani zaradi geoloških posebnosti pozimi občasno zaprt. Na severni avstrijski strani stoji eno največjih smučarskih središč na [[Koroška (Avstrija)|Koroškem]], obdano s tremi gorskimi masivi: [[Krniške skale|Krniškimi skalami]] (nemško ''Gartnerkofel'', 2195 m) z [[endemit|endemičnim]] rastiščem [[koroška vulfenija|koroške vulfenije]] (''Wulfenia carinthiaca''); odkril jo je koroški botanik [[Franz Xaver von Wulfen]] leta 1779; na severovzhodu, [[Konjski Špik|Konjskim Špikom]] ({{jezik|it|Monte Cavallo}}, {{jezik|de|Roßkofel}}, 2239 m) na jugu in [[Veliki Koritnik|Velikim Koritnikom]] ({{jezik|it|Creta di Aip}}, {{jezik|de|Trogkofel}}, 2280 m) na zahodu. Poleti na njihovih travnatih pobočjih oživijo številne planine. == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Ziljska dolina}} {{Zbirka|category:Nassfeld|Mokrine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Alpski prelazi]] [[Kategorija:Prelazi v Avstriji]] [[Kategorija:Geografija Koroške (zvezna dežela)]] [[Kategorija:Geografija Italije]] [[Kategorija:Karnijske Alpe]] b2x8cobqily6cpax536kpjjgzludg7j Uporabnik:Stebunik 2 240887 6683535 6681695 2026-06-01T04:46:12Z Stebunik 55592 /* Peskovniki */ 6683535 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" style="float:right; text-align:center;" ! [[Wikipedija:Babilon]]<br><span class="plainlinks" style="font-size:90%;">[https://xtools.wmflabs.org/ec/sl.wikipedia.org/Stebunik Števec urejanj]{{·}} [http://tools.wmflabs.org/guc/?user=Stebunik Globalni števec]</span> |- | <poem> {{uporabnik sl}} {{uporabnik hu-3}} {{uporabnik de-2}} {{uporabnik en-2}} {{uporabnik it-3}} {{uporabnik la-2}} {{uporabnik sh-3}} {{uporabnik sr-4}} {{uporabnik hr-3}} {{uporabnik javna last}} {{uporabnik Windows}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik Sveto pismo}} {{uporabnik moto|In hoc signo vinces}} {{uporabnik knjigoljub}} {{uporabnik prenosnik}} {{uporabniško polje|#FFAE35|#506F6F|[[Slika:Perspiration stain on white cotton T-shirt.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ima obupno zanič '''[[Fotoaparat|{{barva|white|fotoaparat}}]]'''.}}}} {{uporabniško polje|#3603FF|#5DFF35|[[Slika:Maryja 02.JPG|45px]]|Ta uporabnik verjame v '''[[Marijina prikazovanja v Medžugorju|Medžugorje]].'''}} {{uporabniško polje|white|khaki|[[Slika:Noto Emoji v2.034 1f45f.svg|45px]]|Ta uporabnik rad hodi '''[[Hoja|peš]]'''.}} {{uporabniško polje|white|#0D1F82|[[Slika:Slovene police automobile.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ne želi zbirati pik pri [[Policija (Slovenija)|{{barva|white|Policiji}}]].}}}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Triglav Aljazev stolp.jpg|45px]]|Ta uporabnik je bil na '''[[Triglav]]u'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Fran Saleški Finžgar 1921.jpg|35px]]|Ta uporabnik je prebral<br> '''[[Pod svobodnim soncem]]'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Slavko Avsenik 1963.jpg|40px]]|Ta uporabnik je že odšel na '''[[Golica|Golico]]''' in na '''[[Blejski otok|Otoček sredi jezera]]'''.}} {{userbox|white|#EEEEDD|[[Slika:Slovenian Dialects.svg|45px]]|Uporabnik se trudi [[Tujka|tujke]] nadomeščati z '''lepimi slovenskimi besedami'''.}} </poem> |} [[Image:Prohibition_sign_Taipei_amk.jpg|thumb|250px|<center>'''Živali so neverjetne in čudovite.''' <br><small>Na tej strani pa nimajo kaj iskati, zlasti ne [[komar]]ji, [[sršen]]i in [[morski pes|(morski) psi]].</small></center>]] == Moje pesmi == === Novejši črkospevi === ==== Jezus miri vse ljudi * Velikonočno voščilo 2026 ==== <center> <gallery> Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Kapela sv. Petke na Kalemegdanu ima tudi čudodelni studenec Slika:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|[[Sveta Petka Balkanska|Sveto Petko]] pravoslavni kristjani zelo častijo Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] je romarska cerkev Slika:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Jezus ozdravi hromega (Radlovičev mozaik) Slika:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Na gori Tabor Jezus napove trpljenje in vstajenje Slika:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Brez križa in trpljenja ni miru Slika:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|[[Apostol]]i na [[Velika noč|Veliko noč]] prejmejo obljubo miru Slika:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|[[Jezus]] na križu odpušča sovražnikom File:Kal-Ro-0354 Pista-Janez.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] kraljuje na [[Kalemegdan]]u nad [[Donava|Donavo]] Slika:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|[[Ikonostas]] in vsa cerkevna oprava poziva k miru Slika:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|[[Lestenec]] v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] sestavlja orožje iz [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] File:Kal-Ro-0317 cerkev-Rožica-obzidje.jpg|Tudi v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] ne manjka romarjev File:Kal-Ro-0299 Cerkev-Rožica Pista-Tapai.jpg|Vojaka pred [[Cerkev Rožica|Rožico]] naj bi kot zadnja oznanjala mir ([[1918]]) </gallery> </center> 2022 je Rusija (Putin) napadla Ukrajino, katere dele je zasedal že od 2014; letos, 2026, pa sta Amerika (Trump) in Izrael (Metanjahu) napadla Iran. Slednji je bombardiral tudi naftne naprave, Iran pa je zaprl Hormuško ožino in tako so cene nafte poskočile po vsem svetu. Čeprav se je predsednik hvalisal s popolno zmago in pobojem vodilnih iranskih politikov že po nekaj dnevih, vojni ni videti konca. Resda je revolucionarna garda in celotni islamski režim kruto postopal s protestniki – jih obešal, pretepal ali streljal – vendar je vprašanje, ali je vojna najprimernejši način za reševanje tako zapletenih napetosti. Zato se vsi ljudje dobre volje trudimo, da bi prišlo do kakega dogovora in do ustavitve sovražnosti. NATO se ne mara dati potegniti v vojno ki ni njegova, čeprav mu Trump – ki se je skregal z vsemi bivšimi zavezniki in jih kolikor se da podcenjuje in žali – to hudo zameri. Ni pa jasno, s čim bi si zaslužil to tvegano sodelovanje, saj nobena vojna proti muslimanskim oziroma arabskim državam ni prinesla neke koristi ali resničnega obrata na bolje. Misel teh letošnjih multi-voščil je ravno ta, da bi k popuščanju napetosti in večnemu zaupanju med ljudmi lahko vsaj malo prispeval vsak vernik, vsak dobronameren človek. Vesele Velikonočne praznike; z iskrenimi željami in voščili, da bi zavladal mir v svetu, družini in skupnosti, pa tudi v lastnem srcu! To ti iz srca vošči pesnik Janez. Sledijo črkostihi v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini in angleščini; naj te okrepijo te misli na težavni življenjski poti proti nebesom. Za okrepčilo redno moli, hodi k maši v cerkev, se spovej in obhajaj: z Božjo pomočjo gre veliko lažje! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus miri vse ljudi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus narode pomiri''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Megváltó, békét hoz!''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Jesus, bring us blessed peace!''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Jezus miri vse ljudi Eno geslo nam sporoča Zmago nad strastmi naroča: Ura sodbe se vrti. Svoje zbrane ogovori: »Mir vam bodi, hrabri moji In če hudi bodo boji Rešnja kri naj vas krepi!« Ista misel naj prodre V vsako verno srenjo sveta; Saj v prepiru so že leta – Enkrat čas za spravo je. Ljubi bratje in sestre: Uprimo složno se sovraštvu, Da ne služimo bogastvu In pa grehu: Bogu le. </poem> | <poem> Isus narode pomiri, (a) Sukobi još uvek traju Uskrs znamenje je slave – Sviće zora Božjem raju. Narodi za mirom čeznu; Ali to je dar od Boga: Radost neka srca puni, Odsad neka vlada sloga. Dobar da je prema svima: Eto – pravog kršćanina; Pomaže rad potrebnima (a) Osobito ukućanima. Milost Božja nek nas prati, Istinito nastojanje: Rad i ljubav – darovanje I veselo praznovanje. </poem> | <poem> Megváltó, nekünk békét hoz! Egyetlen igaz reményünk; Gyöterték borzasztóan őt – Valódi Isten Bárányát. Ám nem panaszkodott miatt: „Legyen, Atyám, akaratod!” Tehát ezt hozom bűnökért Ó – engesztelek emberért. Bocsássátok egymásnak hát! Éneklés közben imádkozz Kezdődött ugyan új korszak: Éljen örökre szeretet! Terád felelősség hárul nagy, Hogy mostantól jóságos vagy: Olvasd természet titkait – Zengjenek bájos angyalok! </poem> | <poem> Jesus, bring us blessed peace! Easter morning he rose alive – Sunday forever changing now; Us with the true faith strengthenes. So conquered he death and hell But also fear of bad human; Remember this day, everyone. In church go crowd, not just alone Now better times are coming soon. Go forward strengthened by grace. Us all the risen Savior loves, So easier overcome the sin Perharps have a tough fight ahead; Each man step forward courageously! Catch not in devil’ cunning snares – Eternal life guarantees God! </poem> |} ==== ''Življenje zmaguje'' (Sklep [[sveto leto|svetega leta]] 2025: »Romarji upanja«) ==== V slovenskih pravljicah ni redek motiv da reven krojač proda hudiču za denar svojo dušo; morebiti pa zlodej doseže, da mu proda tudi tisto, ''za kar krojač ne ve, da ima, a »ne meri nič in ne tehta nič«''. Nesrečni čevljar ni vedel, da je prodal komaj spočetega otroka, po katerega je črnuh prišel takoj ob njegovem rojstvu. Pri takih legendah na koncu hudi duh po Marijinem posredovanju opeharjen mora oditi praznih rok. Danes pa smo opeharjeni mi vsi, ki nekaj damo na resnične vrednote; saj nekateri krogi imajo za velik uspeh, če te vrednote čimbolj smešijo ter uničujejo zlasti tisto, »kar ne meri nič in ne tehta nič«. Menijo celo, da bodo z neomejenim širjenjem takih destruktivnih »pravic« pripravili svojemu in drugim narodom veliko uslugo in napredek; da, nasilno širijo prepričanje, da je človekova dolžnot borba proti zdravju, družini in življenju nerojenih in starih, ki jo morajo drago plačevati tudi branilci življenja.<ref>{{cite web|url=https://nova24tv.si/v-evropskem-parlamentu-bodo-razkrite-manipulacije-pobude-moj-glas-moja-izbira/|title= V Evropskem parlamentu bodo razkrite manipulacije pobude Moj glas, moja izbira|publisher=nova24tv.si|author=I.K.|place=Ljubljana|language=sl|date=25. november 2025|accessdate=20. december 2025}}</ref> Ne bodo poskrbeli mladim družinam za stanovanja, otrokom za vrtce ali bolnikom za potrebno zdravljenje, tudi v toplicah - ampak bomo prisiljeni prav vsi davkoplačevalci plačevati ubijanje nerojenih otrok, ki jih bodo lahko brezplačno pri nas opravljale tujke. Do normalnega in nujnega cepljenja postavljajo nemogoče ovire, kršilcem tovrstnih zakonov pa odplačujejo kazni iz davkoplačevalskega denarja! Z zlorabo in obračanjem zastarelih gesel npr. proti nujnemu cepljenju kakor tudi normalni spolnosti in porajanju, kar je vse naperjeno proti človeškemu življenju, pa si surovo in zvito nabirajo politične točke.<ref>{{cite web|url=https://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/17506980241262391|title= My body my choice: The hostile appropriation of feminist cultural memory in American anti-vaccine movements|publisher=Memory studies|author=Tashina Blom|place=Utrecht|language=en|date=2024|accessdate=20. december 2025}}</ref> Znameniti zdravnik [[Anton Lisec]], ki je tem vprašanjem posvetil vse svoje življenje, je dejal: »V spočetem bitju je na najmanjšem prostoru skrita največja vrednost v vesolju – a to je človek s telesom ni dušo.« Ali res mislijo nekateri, da je splav res pridobitev, ki bi jo morali gromoglasno proslavljati? In to v času, ko prav zaradi take »napredne kulture smrti« (sv. [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel Veliki]]) pred našimi očmi izumira tako [[Slovenija]] kot [[Evropa]]? Rešitev ni v splavu, evtanaziji ali spolni anarhiji, ampak v vsestranski podpori mladim družinam in odgovornem delu, pa tudi v vrnitvi k pregovorni slovenski vernosti in poštenosti, pridnosti in zvestobi. Nedavno tega se je pisatelj [[Fran Ksaver Meško|Meško]] v skrbeh spraševal: "Kam plovemo?" Lahko bi se spraševali kot pesnik tudi mi: „Zakaj proti?“<ref>{{cite web|url=https://vipavska.eu/2022/10/12/zakaj-proti/|title=Zakaj proti|publisher=Vipavska|author=|place=|language=sl|date=12. oktober 2022|accessdate=17. december 2025}}</ref> Vsak pošten človek mora biti proti ubijanju svoje vrste, svojega naroda, svoje družine! V želji, da bi slavilo zmago življenje in ne smrt, želim sebi in tebi vesele Božične praznike, ki so praznik rojstva in upanja, kakor tudi mirno in zdravo Novo leto Gospodovo 2026. {| class="wikitable" |- ! <center>''Življenje zmaguje''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Radujmo se ljudi svi ''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''A remény zarándokai''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''We pilgrims of hope''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Življenje zmaguje In zvonček cveti, V veselju vam voščimo Ljubljene dni. Jezus rodi se En angel leti, Novico pastircem on Javit želi. Enkratno veselje Zavlada povsod: Marija rodi ga –, A njen je Gospod Glejte v nebesa Usmiljeni Bog Je prišel med nas kot En majhen otrok. </poem> | <poem> Radujmo se ljudi svi: Anđeli donose mir Daleko se pesme ore Umuknuo sav je svemir. Jaka ljubav Božja je: Marija u špilji rodi Oca voljenoga Sina – Silazećega s visina: Eno ga na slamici! Ljubav Božja neizmerna Udostoji se na zemlju Da pošalje Spasitelja. Isusu-Otkupitelju Srca svoja otvorimo; Vama ljubav poklonimo – I blagoslov zaželimo. </poem> | <poem> A remény zarándokai Ritkán együttműködnek Egy vagy kettő külön-külön Magányosnak éreznek. Énekelnek ma angyalok: Nyissátok ki szíveteket! Zarádoklat közös legyen – Ami tetszik Istennek. Reményalap Jézus Krisztus Ám önzetlen szeretet Nekünk legyen buzgó példa – Dalolnak ezt pásztorok. Oda menjünk szent misére, Kicsik mint a gyerekek: Akkor kapunk ajándékká Isteni kegyelmeket. </poem> | <poem> We pilgrims of hope Each of us aloud Personally wants It wishes, as Pope: Love each other you Greet peaceful Christmas Realistic from heart I will join by too. Many places restless Sadden people with war. Oh Jesus, bring a peace For all scared heart! Heavens are telling us Open door of God's grace People cooperate: Eternal joy just comes. </poem> |} ==== ''Upanje (p)odpira pot'' (Velikonočno voščilo 2025) ==== <center> <gallery> File:Trstenik-8852 zahod-pirhi.jpg|Vesele [[Velika noč|Velikonočne]] praznike in obilo [[pirh]]ov! File:Češnja-cveti 9215.jpg|[[Češnja]] sredi najbujnejšega cvetenja na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] File:Češnja-cveti 9216.jpg|Ujeta še zadnji trenutek - in češnja je odcvetela tik pred [[Velika noč|Veiko nočjo]] File:Rebolov-hrib 8863 spominčice.jpg|Na Rebolovem griču [[spominčica|spominčice]] cvetijo kot za stavo File:Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|[[Zadnja večerja]] - lesorez [[Slovenci|slovenskega]] umetnika v [[Beograd|belograjski]] [[sostolnica|sostolnici]] File:Goriče 8927 RešnjeTelo.jpg|V [[Goriče|Goričah]] je upodobljena postavitev presvetega [[evharistija|Rešnjega telesa]] File:Bg-748 Kristusovo-vstajenje-nad-vhodom.jpg|''Hristos voskrese iz mertvih/Kristus je vstal od mrtvih'' (Cerkev sv. Marka) File:Bg-790 duša-pravičnega-večno-živi.jpg|Pravični bodo vstali s [[Jezus Kristus|Kristusom]] na večno življenje v veselju File:Karaburma 0287 pravoslavni-pop.jpg|Vsi [[kristjani]] letos skupaj slavimo [[Velika noč|Veliko noč]] File:Karaburma 0224 Tone-Rojc prav-pop.jpg|Veliki [[ekumenizem|ekumenski]] delavec [[Tone Rojc|Rojc]] je povezoval [[kristjani|kristjane]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:Karaburma 0150 Šenk-Sbarbaro-Emanuela.jpg|[[Ekumenizem]] širijo [[šolske sestre]], [[usmiljenke]] in [[notredamke]] File:Karaburma 0157 pravoslavni-gost.jpg|[[Katoličani]] in [[pravoslavje|pravoslavci]] smo eno, tudi kadar so datumi različni File:Rumenke-trobentice 8677.jpg|[[Trobentica|Trobentice]] in [[forzicija|forzicije]] so poleg [[dren|drena]] sončne glasilke pomladi File:Bg 0336 Sveti-Sava kupola-žarki.jpg|Sončni žarki v [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] spominjajo vernike na vstajenje File:Razpelo-Trstenik 8816-Vn-en.jpg|Razpelo pred [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] – v ozadju s [[Tolsti vrh|Tolstim vrhom]] in [[Storžič]]em <ref>pozdravlja turiste z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v [[angleščina|angleščini]] – črkostih je sestavil [[Janez Jelen]]</ref> File:Via-crucis-8934 Goriče.jpg|thumb|Mladi in stari radi sodelujejo pri pobožnosti [[Križev pot|Križevega pota]] File:Bg-778 Razpelo Jezus-Kristus.jpg|Kristus je na križu umrl za vse človeštvo File:Trstenik-reaktivec 8815-Vn-voščilo-sl.jpg|Reaktivec nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] oddaja velikonočno voščilo v slovenščini File:Teloh-Trstenik 1979.jpg|[[Teloh]] veselo cveti v negovanem skalnjaku pred [[salezijanci|salezijanskim]] domom.<ref>Helleborus blooms profusely in the rock garden next to the Salesian home and the Catholic church of St. Martin in Trstenik. Commonly known as ''hellebores'' genus ''Helleborus'' of evergreen plants in the family Ranunculaceae.</ref> File:Tolstivrh-Stroržič 8800-Vn-hu.jpg|Vršaca [[Tolsti vrh]] & [[Storžič]] z [[Velika noč|Velikonočnimi]] voščili v [[madžarščina|madžarščini]] File:Bg 0267 Anton lesorez-spokornik.jpg|[[Sveta pokora|Spoved]] kot sprava z Bogom je bila ustanovljena na [[Velika noč|Veliko noč]] File:Bg 0259 Anton oltar-Kristusa-Kralja.jpg|Vstali [[Jezus Kristus|Kristus]] v [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] cerkvi [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Beograd|Svetega Antona]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:NEK 985a youth Janez Jelen t-shirts.jpg|Romanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[2021]] v [[Budimpešta|Budimpešto]] je razveselilo tudi mlade File:Gora-Goetzl-via11.jpg|[[Jezus Kristus|Jezusovemu]] [[Veliki petek|Velikemu petku]] je sledila [[Velika noč]] File:Beltinic Marija-vhod StaneKregar.jpg|[[Stane Kregar|Kregar]] je pogostoma slikal [[Jezus Kristus|Kristusovo]] poveličanje File:Teloh-helleborus 1981.jpg|Čeprav se ne boji snega, cveti [[teloh]] tudi spomladi. File:Trstenik-zahod 8802--sh.jpg|Sončni zahod nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v srbohrvaščini File:Goriče 8954-magnolija.jpg|Cvetoča snežnobela [[magnolija]] pred [[cerkev (stavba)|katoliško cerkvijo]] v [[Goriče|Goričah]] File:Trstenik-zahod 8851-sl.jpg|thumb|Sončni zahod nad Trstenikom žari v obliki velikonočnih pirhov </gallery> </center> [[Velika noč|Veliko noč]] letos praznujemo vsi [[kristjani]] skupaj – 20. aprila se v velikonočnem veselju združujemo: [[katoličani]], [[pravoslavje|pravoslavci]] in [[protestanti|evangeličani]]. To je še en razlog več, da se kristjani med seboj bolj povežemo in si medsebojno zaželimo vesele velikonočne praznike, kakor tudi sodelovanja za doseganje miru in pravičnosti v družinah, narodih in vesoljnem človeštvu. Obenem ne bomo pozabili svojih sorodnikov, dobrotnikov in prijateljev pri velikonočni hvalnici in procesiji, kakor tudi pri hvaležnem skupnem uživanju velikonočnega „žegna”. Letošnje leto je [[papež Frančišek]] razglasil za ''Redno [[sveto leto|sveto]] ’’leto upanja’’''<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/geslo-jubilejnega-leta-2025-romarji-upanja|title= Geslo jubilejnega leta 2025: »Romarji upanja«|publisher=Družina.si|author=Mojca Masterl Štefanič|place=Ljubljana|language=sl|date=13. januar 2022|accessdate=19. April 2025}}</ref>. Kot simbolično je na oni svet kot "romar upanja" odšel sam papež Frančišek na sam [[Velika noč|Velikonočni]] ponedeljek v 88. letu starosti in bo njegov pogreb na Belo soboto - 26. aprila 2025 -, tik pred "Nedeljo Božjega usmiljenja"; saj je usmiljenje osnovna misel njegovih [[papeška okrožnica|okrožnic]]. Sveto ali jubilejno leto je v [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] namreč vsako 25. leto, v katerem so povabljeni [[kristjani]], naj bodo pričevalci in "romarji upanja" skozi vse to leto. V tem smislu prižiga upanje tudi ta črkostih, ki želi prinesti žarek upanja v uživanjaželjni, sebični, sovražni in vasezagledani današnji svet. Upanje prižiga tudi usmerjenost ljudi k miroljubnemu in pravičnemu reševanju mednarodnih spopadov, kakor tudi miroljubno gibanje [[Srbi|srbske]] mladine in širokih ljudskih množic v smeri [[človekove pravice|človeških pravic]] in glasnosti tj. transparentnosti, kakor tudi k pridobivanju [[demokracija|demokracije]] in svobode. [[File:Goriče-narcise 8945-Vn-multi.jpg|thumb|700px|center|<center>Cvetoče rumene [[narcisa|narcise]] v [[Goriče|Goričah]] spremlja večjezično [[Velika noč|velikonočno]] voščilo<br><small>Blooming yellow daffodils in Goriče with multilingual Easter greetings]]</center></small> {| class="wikitable" |- ! <center>''Upanje podpira pot''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Nada nov otvara put''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Hope is the way to beautiful Heaven''<br>(acrostic in English)</center> ! <center>'' Jézus hozott új reményt''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Upanje podpira pot Proti Bogu in ljudem Al obvarje vseh nas zmot – Nezaupanja predvsem. Jezus s tem namenom je Enkrat vzel na rame križ; Pa je trikrat pal na tla – On odpira paradiž. Delajmo za slogo, mir, Pokesajmo grehov se: In spet zacvetelo bo Radostno zaupanje. Ako gremo s Kristusom Pot ne biva brez težav; Oče skrbno spremlja nas - Tam nam raj bo zasijal. </poem> | <poem> Nada nov otvara put – Adamov iskupi greh. Daje pouzdanje nam: Ako Krist pobeđuje Nepravdu i nasilje, Onda možemo i mi – Verni, smerni hrišćani Ostvariti spasenje. Tuga, progoni i kob Vaskrsenjem prestanu. Anđeli garantuju: Radujte se – Bog je tu! Ako složno radimo, Pastir će nam pomoći: Uspećemo zajedno Trajnu sreću postići. </poem> | <poem> Hope is the way to beautiful heaven Over all painful earthly troubles Peace brings constantly to communities Even respect to everyone is expected IS it now coming the time of Easter joy. THE trees bloom and prais the Creator We are waiting to bear abundaunt fruit. And that we can sing together Halleluja. You all people are one family of God Together let you work for a better future Or you will perish along with your hatred! How can we contribute to a new world? EAster invites us to reconciliation Very important is love for a life. Euthanasia should disappear from dictionary New life the resurrection guarantees for all! </poem> | <poem> Jézus hozott új reményt Énekel a világűr Zengedezzen teremtmény: Utolsó az első lett. Soha ne add fel magát Hamis vezetés miatt: O, Krisztus feltámadott Zárult mennyet kinyitott. Otthon nekünk mennyország; Tisztelettel közösön ÚJ lett Istennél világ: Remény, béke, szeretet. Most kellemes húsvétot Énekelve kivánunk NYissunk szivet embernek Türelemmel mind éljünk! </poem> |} ==== ''Voščimo vam novo leto'' (Novoletna kolednica za ''Leto upanja 2025'') ==== Na naši zemlji se je zgodil velik čudež, ki traja vse do dandanes: Bog se je učlovečil. Zato odprimo svoja srca novorojenemu Jezusu in ponesimo njegovo ljubezen v naše družine in soseske, med prijatelje in znance ter vse tiste, ki nas potrebujejo: zlasti pa med starejše in bolne, kakor tudi med nedolžno mladino. Naj bodo vsi nerojeni otroci sprejeti v prave družine in deležni zgledne vzgoje, da bodo postali pošteni državljani in dobri kristjani; tedaj bo srečnejše ne le prihodnje, ampak tudi mnoga naslednja leta – prav kot želijo naše starodavne kolednice. Vesel Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto Gospodovo 2025. {| class="wikitable" |- ! <center>''Voščimo vam novo leto''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Sloga svetu neka vlada''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Christmas gave hope''<br>(acrostichon English)</center> ! <center>''Béke a földön, ember!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Vekomaj prerokovani Od Očeta je poslan. Šla sta Jožef in Marija Čez dolino, hrib in plan. In ker zanju ni prostora, Morata ven v temno noč: O ljudje, ste res brezsrčni! Vam Mesija ni v pomoč? Nova pesem pričevanja Od nebes se oglasi: Višnji nam prinaša spravo, Olajšuje nam skrbi. Le nikar ne pozabimo, Eno nam zapoved da: To, da bližnjega ljubimo - Obradujmo Jezusa! </poem> | <poem> Sloga svetom neka vlada! Lepa poruka je s neba: Oprezno se čuvaj vraga Gde sa svakog čoška vreba. Ali došlo sad je vreme Svi da ljudi jednom shvate: Večnom Bogu da se vrate Eto, ljubeć svoje brate. Tamo u malom Betlehemu Usred noći Bog se rodi, Neka bude molba mu, da Vazda živimo u slobodi. Letos zbori omladina, Anđeli i domovina: »Daj nam Bože, sloge, mira – Ali boljih i pastira!« </poem> | <poem> Christmas gave us hope again Redemeer is born for us In the humble Bethlehem So became brother of all. There is only donkey, ox, Mary with maternal love And Joseph takes care of else So everyone is safe. Go the shepherds to greet them, Angels entrusted secret; Very happily bring gifts: Everyone gives him pure heart. Hurry to their families. Over world are spreading news: Peace reign among all nations; Every heart be full of joy! </poem> | <poem> Békesség az embereknek Énekelnek a mennyekben Közönségnek üzenetet Ezáltal nekünk is adnak. Angyal közli világűrnek Földnek pedig különösen – Örömököt minden népnek: Legyen megértés családban. Döntsen: barátságos legyen Örüljön az emberiség Nélkülőzeknek segitsen, Ez Újszülötett parancsa. Mária Jézusnak anyja Boldogan imádja fiát. Evvel mi is gratulálunk – Reményt hozott Üdvözitőnk. </poem> |} ==== ''Jezus nam prinaša mir'' (Velikonočno voščilo 2023) ==== Vojna v [[Ukrajina|Ukrajini]] divja že celo leto, čeprav je bila zamišljena le kot kratek “policijski pohod”, kot nekakšen “Blitzkrieg” – ko naj bi v tednu dni [[Rusi]] zasedli deželo in zamenjali vlado. Politčni analitičar in dejavni sodeležnik dogodkov ob razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]], in eden najboljših poznavalcev razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] - kar je vse povezano z okoliščinami, ki so bile kot uvod v ukrajinsko tragedijo - [[Vuk Drašković|Drašković]], je ob prvi obletnici napada zatrdil, da ta bratomorilna vojna ne bo hitro končana in da se ne bo odvijala po načrtih iz [[Kremelj|Kremlja]].<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=725329322649970|title="ПУТИНОВ ГОВОР ПОДСЕЋА НА ХИТЛЕРОВ ИЗ 1938!" Вук Драшковић: Готово све што је рекао је ВЕЛИКА ЛАЖ|publisher=Kurir|author=|date=23. februar 2023|accessdate=29. februar 2024}}</ref> Dejal je tudi, da so posredno za napad krive tudi zahodne sile, ki so zahtevale od Ukrajine, da izroči svojo najmočnejšo obrambo - [[jedrsko orožje]] - Rusiji<ref>Takrat je bil na oblasti sicer sposobni in uspešni, vendar dovolj naivni ukrajinski predsednik Leonid Kravčuk (1934-2022)</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dw.com/en/leonid-kravchuk-the-man-who-buried-the-soviet-union/a-61752809|title= Leonid Kravchuk: The man who buried the Soviet Union|publisher=Deutsche Welle|author= Roman Goncharenko|place=|date=10 maj 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref>, ki se je v zameno obvezala, da bo "varovala njeno suverenost in nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja"<ref>{{cite web|url=http://www.thegenealogist.co.uk/featuredarticles/apr13_shakespeare.php |title= Was Ukraine Wrong to Give Up Its Nukes?|publisher=Foreign Affairs|author=Mariana Budjeryn|place=|date=8 April 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref><ref>John Paull, PhD (1. januar 2023). »War in Ukraine: From Treaty to Treachery«. Proceedings of Russia-Ukraine War: Consequences for the World, 3rd International Scientific and Practical Internet Conference, March 2-3, 2023. WayScience, Dnipro, Ukraine.</ref>. Svet občuduje neverjetne žrtve, ki jih je pripravljeno prijateljsko ukrajinsko ljudstvo prispevati za svojo neodvisnost, mir in svobodo; obenem pa se zgraža nad [[okupator|okupatorjevimi]] hudodelstvi v [[Pokol v Buči|Buči]]<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?q=gruels+in+bucha+in+ukraine&qpvt=gruels+in+Bucha+in+Ukraina&form=IGRE&first=1|title=Gruesome pictures from Bucha in Ukraine|publisher=Microsoft|author=Bing|date=2022|accessdate=21. april 2023}}</ref> in drugod, zlasti pa nad neverjetno krajo otrok. Mir in sloga, sprava in sodelovanje so potrebni tako pri nas kot po vesoljnem svetu. <center> <gallery> File:Catnips-church.jpg|Mačice označujejo zelenje Cvetne nedelje<br><small>Kittens mark the greenery of Palm Sunday</small> File:Forsythia-2023.jpg|Živobarvna rumenka je prva znanilka pomladi<br><small>Yellow forsythia is the first harbinger of spring</small> File:Belo-Blato_Easter.jpg|Katoličani in evangeličani v [[Belo Blato|Belem Blatu]] praznujejo Veliko noč skupaj<br><small>Catholics and Evangelicals celebrate Easter together</small> File:Belo_Blato_storks.jpg|Letos so se štorklje vrnile zgodaj<br><small>The storks returned early this year</small> File:Muzslya-barka.jpg|V Mužlji blagoslavljajo na Cvetno nedeljo mačice<br><small>In [[Mužlja]], there is a blessing of kittens on [[Cvetna nedelja|Palm Sunday]]</small> File:Snow-peaches_02.jpg|Sneg je padel na cvetoče breskve<br><small>Snow fell on the blooming peaches</small> File:Snow-peaches_04.jpg|Sneg v aprilu ni ravno redkost<br><small>Snow in April is not even a rarity</small> File:Snow-peaches-greetings.jpg|Zasnežene breskve pozdravljajo, toda sadu ne obljubljajo<br><small>Snowy peaches bring greetings</small> File:Belo-jezero_greetings.jpg|Belo jezero z velikonočnimi voščili<br><small>[[Belo jezero]] – White lake – with Easter-greetings</small> <tt><nowiki>{{Rename|Belo-jezero Belo-Blato.ext|številka razloga|reason=because was only number}}</nowiki></tt>File:1-IMG_5993.jpg|Belo jezero and Belo Blato File:1-IMG_6003.jpg|Velikonočni črkospev v srbohrvaščini<br><small>Easter acrostic in Serbo-Croatian</small> File:Belo_jezero_2023.jpg|Belo jezero v Banatu<br><small>White lake in [[Banat]]</small> File:Belo-Blato greetings.jpg|Velikonočna voščila<br><small>Easter greetings</small> File:1-IMG_6005.jpg|Velikonočni črkospev v angleščini<br><small>Easter acrostic in English</small> File:1-IMG_6006.jpg|Velikonočni črkospev v slovenščini<br><small>Easter acrostic in Slovene</small> File:Window-flowers-greetings.jpg|Okno z rožami<br><small>Window with flowers</small> File:Flowers-greetings.jpg|Dobrodošle rože<br><small>Flowers welcome you</small> </gallery> </center> {| class="wikitable" |- ! <center>'' Nam in svetu daj svoj mir!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>'' Isus nam donosi mir''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' [[Jezus Kristus|Jesus]] brings us peace''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Jézusunk békét hoz''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Nam in svetu daj svoj mir! Ali ni dobrota tvoja Mnogim vir miru, pokoja? In kljub temu je prepir. Najde vedno se hudir: Sprejo dobri se sosedje, Vojna splazi se v zaledje, Ej, prevladal je prezir. Toda mi zaupamo: Ukrajina zmagala bo, Da uživa svet svobodo - A greh vsi premagamo. Jezus kamen odvali: Mir prinaša, spravo trajno In veselje zveličavno: Raj odpira za ljudi! </poem> | <poem> Isus nam donosi mir, Samo on nas stvarno voli, U neshvaćenosti, boli Svima on je sreće vir. Nemojmo da klonemo. Ako dođu kušnje teške, Moramo kroz brda peške. Da do cilja stignemo. On pobedio je smrt. Nije bežao od patnje, Ostavio sve je tlapnje: Sišao na Božji vrt. Istina je vekovna: Mnoštvo Uskrs sada slavi, Iskreno se bližnjim bavi: Radost je neprolazna. </poem> | <poem> Jesus brings us lasting peace Everyone should be merry Son of God suffered very, Us to heal from all disease. Solemn holiday is Easter, But we all by war are saddened. Resurrection brings hope to mankind In firm faith, we live with God. Nothing stops us from charity Go between poor youth and old men Sweetly fulfill great commandment - Under God's protection and caution. See ahead of us are big days Prayer, fasting, handouts are useful Each of us should sincerely confess Celebrate Easter with whole mankind </poem> | <poem> Jézus békét hoz világnak Énekelnek angyalok; Zengedezzen minden gyermek, Urunk már feltámadott. Sűrűn nyugtalan a lelkünk, Újra bajok gyötörnek. Nekünk Krisztus a reményünk, Kezedben védd szívünket! Bízzon benne az életben, Égbe utazol vele Könnyebb sorsunk biztosan lesz, Égjen szívben kegyelme. Távol legyenek botrányok, Hálát adjunk Istennek Okmánybélyeg van bűnbánat, Zálog örök szeretet. </poem> |} <center> <gallery> File: Palm-Sunday’s_catkins_2020.jpg |Blagoslovljene [[mačica|mačice]] po [[Vojvodina|vojvodinski]] navadi na ''Cvetno nedeljo'' rabijo kot ''butare'', ''snopi'', pušli'' File:Mužlja-parochial_center.jpg|Središče [[Mužlja|mužljanske]] [[župnija|župnije]] File:Coronavirus-warning_2020.jpg |Opozorila na vseokužbo za [[koronavirus]]om nas opozarjajo na previdnost File:Blooming-peach_2020.jpg |[[Breskev|Breskve]] veselo cvetijo in so odporne na virus File:Raising Lazarus007.jpg |[[Jezus Kristus|Jezus]] obudi od mrtvih svojega prijatelja [[Lazar (ime)|Lazarja]] File:Stuttgart 2009 040 (RaBoe).jpg|[[Veliki petek|Velikopetkovna]] [[procesija]] v [[Stuttgart]]u File:Easter eggs - straw decoration.jpg|[[Pirh|''Pisanka'' oziroma ''pirh'']] označuje vstalega [[Jezus Kristus|Kristusa]] <ref>Kakor pišče samo, brez čigaršnje pomoči, zleze iz jajca, tako je Kristus sam, z lastno močjo, izšel iz zaprtega groba na Veliko noč</ref> Image:Easter Bunny Postcard 1900.jpg|Velikonočna voščilnica iz 1900 File:CrocefissioneRaffaello.jpg|''Jezusovo križanje'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1502]] File:Rafael - ressureicaocristo01.jpg|''Jezus naš je vstal od smrti...'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1500]] </gallery> </center> ==== ''Prijatellj človeka'' (Velikonočno voščilo 2022) ==== Besedilo je moje, izvirno, napev pa je lahko na melodijo tele pesmi:<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=AX0JBjqd1aI&list=RDMM&index=21|title=VätusWunschliste: Es gibt wohl kein Leben (Küherleben)|publisher=Oesch's die Dritten|date=17. avgust 2018|accessdate=7. april 2022}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center>''Prijatelj človeka''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Donosi nam nadu Bog''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Jesus overcame death''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Húsvét a békéjét adjon a népeknek''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Tod ist überwunden!''<br>(Akrostichon deutsch)</center> ! <center>''Risorto Gesù è in Ucraina''<br>(acrostico italiano)</center> |- !<poem> Prijatelj človeka od mrtvih je vstal Rešenje prinesel, nam upanje dal. In sredi sovraštva ljubezen žari Je konec prekletstva, sovražnik beži. A vojne besnijo, podžiga jih vrag, Tako, ko da človek človeku ni brat. Enako kot nekdaj, ko Kajn je divjal Lagaje se brata je v smrt zapeljal. Je prišlo vstajenje, svobode je čas: Čestitkam pridružimo vsi se na glas: Le s sodelovanjem naprej bomo šli, od Vstalega med ukrajinske ljudi! Veselje se širi po svetu okrog, Enake ljudi nas ustvaril je Bog: Ko kanček dobrote premagal bo zlo: ah, z angeli pojemo alelujo. </poem> | <poem> Donosi nam nadu Bog, stvoritelj naš Očuvajmo slogu, jer jamči nam spas. Ne bojmo se đavla, ta vara nas on, Oterajmo ga, je ko kameleon. Sin Božji uskrsne, otvori nam raj, I snagu nam daje da zemaljski vaj. Na zasluge večne okrenemo mi, A konačno u nebo stignemo svi. Mi nećemo rata, jer Isus je mir, Najvećih je radosti večiti vir. A uskrs otvara nam čitav svemir Da jednom umiri se ljudski nemir. Uteši apostole sabrane sve, Bog-Isus poveri im zadaće te: Opraštajte grehe, to Božji je dar: Gospodin je ljudi i neba vladar. </poem> | <poem> Jesus loves all poor mankind Every year we remember this So we are closely connected with him Us all with his grace blesses he. See, by his resurrection he overcame death Over the world is spreading his grace Valorous he was in carrying the cross Equally brave in remission of sins. Really he is present in the Holy Eucharist Careful for peoples lovely Jesus Christ At the last hour he will comfort us Meating him we happily travel to eternity End of all efforts will be joy in heaven Death is the door to a better life there Easter greetings receive you from us Throughout the world reign peace and justice! </poem> | <poem> Húsvét a békéjét adjon a népeknek, Úristen kegyelmek legyenek veletek. Sűrűn a bűn sújtja az ember lelkét Vigasztalást hoz gyónás nektek. Énekel angyal: „Van jövő, jó emberek. Teljes megbocsátás – ingyenes ajándék. Istennek teszik, ha megvan a megértés, Bizony, ti vagytok most testvérek.” Értékes volt az a húsvéti éjszaka: Kőszívű katonák őriztek holttestet. Édes Üdvözítőnk győzött az ördögöt, De nekünk segít is küzdelmeinkben. Ezért kívánunk most kellemes ünnepet: Továbbá békében családban éljetek Adjon Feltámadott Jézus áldásait, Dalaljon örömmel emberiség. </poem> | <poem> Tod ist überwunden, weil Herr hat besiegt, Ostern uns gestrahlte, ist vorbei der Krieg. Dann steht vor uns eine ganz neue Zukunft In der spielt eine Rolle menschliche Vernunft. Sich Jesus erscheint den Aposteln nun, Totenbleich erschrocken, sie fragen: „Warum?“ Über die Vergebung der Sünden Vollmacht Beliebter Erlöser hat Ihnen gebracht. Erschrocken die Jünger sehen den Christus's Glanz, Riesenartig Freude erfüllt Seele ganz. Welt weite wird kennen von neuer Botschaft, Und alles ist erfüllt von göttlicher Kraft. Nemmt jetzt meine edlen Ostergrüße an, Dann über die Liebe Gottes denken an. Endlich durch uns'rer Welt erstrahlte Freiheit, Nun neue Bedeutung hat gute Arbeit. </poem> | <poem> Risorto Gesù è in Ucraina In gente amichevole e vicina Sorgente di grazia moltiplica Odio ha vinto con la carità. Redentore abbi di noi pietà Tempeste disturbano la natura Ovunque peccato distrugge città Il peso immenso sull’umanità. Non dimentichiamo la nostra età Uniti con Dio vediamo via, Che va al riconciliazione Risurrezione la confermerà Amiamo la pace, che Dio darà Invitiamo la gente che piú pregherà. Nobile saluto mio a te verrà. Alleluia con te insieme canterà. </poem> |} ==== ''Jezus upanje krepi'' (Božično voščilo 2021) ==== Božič je bil in vedno bo družinski praznik miru, dobrote in ljubezni – zato bo vedno obstal kot smerokaz človeštvu k pravim in trajnim vrednotam. Takrat se je učlovečeni Božji Sin Jezus Kristus rodil v Betlehemu od Device Marije. Od tega dogodka vse človeštvo šteje leta. To je torej pravi dan miru in sprave. Zato so angeli peli: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir vsem ljudem dobre volje!" Tudi mi prinašajmo v svojo okolico mir, spravo in dobroto. Dajmo slavo Bogu z molitvijo, prisostvovanjem pri sveti maši, pejemanjem zakramentov, zlasti spovedi in obhajila - pa bo zasijala Božja slava tudi na zemlji in človeštvo bo zacvetelo v zadovoljnosti, medsebojnem spoštovanju in občudovanju čudovitih Božjih del. Vesele Božične praznike vsem ljudem dobre volje, vsem, ki praznujete! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus upanje krepi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus nadu nam uliva''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Christmas will always be nice holiday''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Karácsony szép mindig is volt,''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Jezus upanje krepi Enkrat bo prišel nas sodit Zmago v bojih dodeli Učence svoje zna prav vodit. Srce naše trepeta, Utonilo je v težavah Pot postaja trnova, Al' svetlika se v daljavah. Noč božična jasna je: Jezus se rodi na slami. Ej, ljudje, zbudimo se, Ko spev angelski nas drami! Rojen je Zveličar nam, Eno da zagotovilo: Pridi skromno k jaslicam – In nebeško 'maš plačilo. </poem> | <poem> Isus nadu nam uliva Srca širom otvorimo U svemiru čežnja pliva Svima ljubav podarimo! Nasrću na nas napasti, Ali Bog je trajno s nama Dobrom voljom miriš strasti Unatoč svim preprekama! Noću Djeva Boga rodi Anđelske se pesme ore: Mir na zemlji ljud'ma godi, U ljubavi srca gore. Lepo blagdane provedi Imaj zdravlja, puno sreće! Vidi bližnjega u bedi A Bog te ostavit neće! </poem> | <poem> Christmas will always be nice holiday Redeemer is born to save us from horror If humbly you pray, he will guide you on right way. Show him sincerely all the wounds of your soul There stand simple cribs with sheep and humble shepherds Mother-Maria wraps child in diapers Angels sing: “Glory to God in the highest!” Saint Joseph wants to provide modest suppers. Are you of good will? – Receive blessing from God, Let’s be as children and calm down with others We want to build future in harmonious way A better non-discriminatory world. Yes, we believe that love is better than hatred So forgive from the heart enemies their insults; Be Christmas of peace and of love holiday, Eye that shows to mankind the heavenly way! </poem> | <poem> Karácsony szép mindig is volt, Amikor templomba megyek. Rimánkodva vagy örömmel: Az oltárhoz ott belépek. Csak figyelmesen körülnézz! Oda tekints szeretettel Nyugodalommal megérthetsz Szívedet tölts kegyelemmel. Énekelnek az angyalok: Pihenjen egész világűr. Minden jót az embereknek Isten nevét kik tisztelnek. Nagyon boldog ünnep legyen! Daloljon egész teremtmény! Ige-Jézus Betlehemben Garantálja: itt a remény! </poem> |} ==== ''Gospodar življenja'' (Velikonočno voščilo 2021) ==== {| class="wikitable" |- ! <center>''Gospodar življenja!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Bog koronu pobedio!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''God won over corona!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Jézus győzelmet nyer!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Gospodar, življenja stvarnik, Osvobodil je ljudi Sam najvišji je udarnik - Prek prelivanja krvi. O, naj vsi ljudje spoznamo, Da neskončno ljubi nas: Ako radi se imamo Res iskreno slednji čas. Živel Jezus, kralj življenja In nebeškega miru Velkonočnega vstajenja Ljubljenim podaj daru. Enkrat pride čas slovesa, Naj nihče se ne boji: Jezus vabi nas v nebesa, Aleluja tam doni. </poem> | <poem> Bog koronu pobedio On je stvorio svemire Glavu zmiji satrveo, Kad na križu sam umire. Otvorio vrata raja, Ranu u srce zadobi Oterao pakla zmaja, Naše duše oslobodi. Ustanovio je Stenu, Po njoj deli sakramente - Obećajmo vernost njemu, Bogate nam da talente. Eto – Uskrs čestitamo, Da živimo kao braća – Isusa da veličamo – Obilato sve nam plaća. </poem> | <poem> God overcame death over cross - holy wood Oh how on Calvary he suffered for us Divine love certainly necessary was When united bad hatred against him stood. Over corona wins mighty God’s providence No doubt: he really created nature Owner of all secret law, thought and sentence, Valiantly about him speaks Holy Scripture. Eve was deceived into sin by devil Resurged our Savior and brought liberty Confession is key for remission of sins Our merciful God forgives all poverty. Remember this generosity of God On Easter health wishes us girl and boy Now here on earth live we in true brotherhood - Angelic life our soul in heaven enjoy. </poem> | <poem> Jézus mindig velünk itt van: Évek óta volt a terve. Zajmentesen jön a földre Utána embert megmentse. Sok bűnössel találkozott Gyónást, bűnbánatot adott: Ő maga saját erővel - Zengve angyal kísérettel E zárt sírból feltámadott, Lelkünk szabadulást kapott. Minden ember most vigadjon, Ennek jóért hálát adjon! Tehát húsvétünnepeket Nyertünk mint szép ajándékot. E világból mikor megyünk - Rossz irányba nem utazunk. </poem> |} ==== ''Če napade te korona'' (Božično voščilo 2020) ==== Tukaj je splet za obveščanje o gibanju prebivalstva na Zemlji, kakor tudi o poteku bolezni kovid-19 ali virusa korona, kar bo vsaj še nekaj časa pereče. Na Božič 2020 živelo 7,834,543,258 prebivalcev <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/world-population/|title=Current World Population|publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref>, od katerih je bilo okuženih s koronavirusom 80,002,079, umrlo 1,753,792, a okrevalo 56,341,152. <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/?utm_campaign=homeAdvegas1? |title= COVID-19 CORONAVIRUS PANDEMIC |publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref> ''Korona ga krona'' je naslov črkostiha-akrostiha od letos spomladi. Kljub rožnogledim predvidevanjem nekaterih krivih prerokov, da bo korone konec za mesec-dva, sem imel prav v predvidevanju, da se bo trajanje te neznane bolezni zavleklo; in res se je podaljšala njena grožnja vse do Božiča – in nič ne jenjava. In ne bi, če ne bi iznašli rešilnega cepiva. Tako hvala Bogu, 27. decembra začenjajo v EZ cepljenje – v Srbiji so začeli že pred Božičem. Nekateri dandanes strašijo pred cepljenjem, češ da povroča neplodnost. Ali ni glavni vzrok neplodnosti in da ni dovolj ali sploh nič otrok, sovražen odnos do življenja. Če kdo živi pred poroko ko da je v zakonu, po poroki pa ko da je samski, ali je to spodbuda za sprejemanje otrok? Da ne govorimo o splavu, ki ga nekatera gibanja smatrajo za »pravico« - in ne upoštevajo, da ima tudi nerojeni otrok pravico do življenja. Potem pa grmade protispočetnih sredstev, ki jih reklamira seksomafija z ogromnimi dobički – ne pa kaj je prav in narodu v korist. Koliko otrok pa ima povprečna družina? Enega, največ dva. O teh perečih vprašanjih govori tudi ta mnogojezični črkospev, ki ima posebno izvirno misel. Besedilo črkostiha je podrejeno zamisli, ki jo dajo prve črke pesmi. V teh dneh cepljenje vzbuja novo upanje. ''Korona ga krona'' je naslov velikonočnega črkostiha-akrostiha. Podoben naslov ima božično-novoleni črkoslov. To ni v duhu strašenja, ampak zbujanja (za)upanja in odgovornosti. Korona pomeni v latinščini krono ali venec. Ne krona ga virus, ampak mi ljudje, ker smo neurejeni in nespoštljivi, neprevidni in neodgovorni. [[COVID-19]] – med ljudstvom bolj znan kot [[koronavirus]], je prišel v [[Slovenija|Slovenijo]] 4. marca. Kmalu se je sodobna [[kuga]] tako razširila, da je Slovenija postala vodilna po obolelosti med bivšimi jugoslovanskimi republikami. Marsikje so po svetu uvedli izredno stanje z osnovnim sporočilom: »Ostanite doma!« Sedanji drugi (ali morda že tretji) val te vseokužbe je pa še hujši od prvega. Ni prav, da nekomu očitamo širjenje - saj [[virus]] ni kot [[pes]], ki ga privežeš na verigo. Zato previdnost vsekakor ni odveč. Nekateri so se zbirali iz kljubovalnosti in nasprotovanja trdim ukrepom ali iz drugih vzgibov: tako po Ameriki s hudimi rasnimi nemiri po Sloveniji so se zbirali kolesarji, po Črni so imeli politične pobožno obarvane procesije; po Beogradu bi študentom previdnostni ukrepi omejili nočno življenje. Zato iz skrbi za lastno zdravje spoštujmo pametne ukrepe in nujno sodelujmo, čeprav to ni vedno lahko in nam ni všeč; saj pravi pregovor: "Sloga jači - nesloga tlači!" {| class="wikitable" |- ! <center> Bodimo odgovorni! (slovensko)<ref>Javna zbiranja so ob času vseokužbe izredno nevarna zaradi možnosti množične okužbe s tem smrtonosnim virusom. Glavno vodilo pa je povsod: "Bodimo odgovorni!"</ref></center> ! <center>Budimo odgovorni! (srbohrvaško) <ref>Javna okupljanja su za vreme svezaraze izvanredno opasna poradi opasnosti da se zarazimo tim smrtonosnim virusom. Ipak je glavna lozinka svugde: "Budimo odgovorni!" </ref></center> |- | <poem> Če hočeš, da crkne hudir koroná: Zaupaj v Boga in ostani doma! </poem> | <poem> Javno se okupljate, ako neoprezni ste: Ako voliš Boga – ostati ćeš doma! </poem> |} Zato voščim »mirne [[Božič|božične praznike]] ter zdravo [[Novo leto]] [[2021]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>''Če te pogubi korona''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Ako umreš od korone''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Dangerous a corona''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Ha megtámad a koróna''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Če napade te korona Eh - ne bije že plat zvona! Ti pomaga, da še dvomiš? Enkrat pa si roke lomiš! Prejmi nase križ trpljenja – Oznanjuj vest prerojenja, Glej ponižnost Betlehema! Upanje ves svet prevzema. Bolj ko prazno slamo mlatiš – In z nikomer se ne bratiš: Kaj ti mar kovid skrivnostni – On je tu – Bog vsemogočni! Rad' se med seboj imejmo, Odpustimo vsem brezmejno. Naj objame nas ljubezen – Ah – končana bo bolezen! </poem> | <poem> Ako umreš od korone? Kad sva zvona ti zazvone: Onda valjda upitaš se: Uj, odakle snašla mene? »Možda po sredi je greška: Redovno raskužim ruke, Eto, maska nije teška. Što – sa nikim se ne družim? Ovo ti je glavna mana: Da sebično sebe maziš. Kad je duša puna rana – Onda svoje pravo tražiš. Red je, da se Bogu moliš, Obilaziš ucviljene: Neka leči Božić-Bata Evro-narode, i mene! </poem> | <poem> Dangerous coronavirus Anxsious now is whole humankind. Nobody is safe from illness, – Grows a number of funerals. Everybody entertains hope: Rather vaccine as infections! Others help to luckless persons Under heavy circumstances. Save souls, bodies - lovely Savior! All we hope rescue from Jesus: Covid is not invincible, Only love overcomes despair. Redeemer is for us born – Over illness, death governs. Not be afraid of anything; And we wish you: Merry Christmas! </poem> | <poem> Ha megtámad a koróna Akkor baj lesz rokonságnak – Mert nem bírnak látogatni Engem a kovid kórházban. Gonosz kétségbeeséssel Téríthet az igaz útról - Ámde bizalommal fordul Máriához lelkem, szívem. A Szűzanya oltalmazónk, De a Fia mi Megváltónk, Ki gyógyítja betegséget, Orvosolja sebeinket. Reménykedjük Karácsonykor: Óhaj repül Istenünkhöz: Nagyon bánjuk bűneinket – Akkor irgalmazzon minket! </poem> |} ==== ''Korona ga krona'' (Velikonočno voščilo 2020) ==== [[File:COVID-19-outbreak-timeline.gif|thumb|200px|left|<center>Svetovni zemljevid in prikaz začetnega širjenja koronavirusa öd 12. januarja 2020 naprej]]</center> [[File:Poster "Stop microbes use good hygiene".jpg|thumb|240px|<center>Za preprečevanje vseokužbe je vsekakor pomemben dejavnik osebna higijena ([[CAWST]]).<ref>{{cite web|url=http://resources.cawst.org/package/water-sanitation-and-hygiene-poster-set-trainer-guide_en|title=Water, Sanitation and Hygiene Poster Set with Trainer Guide|publisher=Centre for Affordable Water and Sanitation Technology (CAWST)|date=March 2013}}</ref>]]</center> Nekateri mladi so govorili spomladi: „Nič ne de, če se okužim – hočem potovati in uživati!“ – a po okužbi so bridko obžalovali svojo lahkomiselnost; <ref>{{cite web|url=https://zena.blic.rs/zdravlje/student-zarazen-korona-virus/3pj3j39?utm_source=blic_kat_vesti_svet_sidebar&utm_medium=sidebar_bliczena|title= Brejdi Slader je pred kamerama izjavio: "Pa šta ako se zarazim korona virusom, hoću da se provodim". Zaražen je i sada svima PORUČUJE OVO |publisher=T. G. v: Žena Blic|date=7. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref>. Tudi nekateri odrasli so se na začetku [[pandemija|vseokužbe]] delali norca iz ''smešnega virusa''; <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/nestorovic-kad-sam-rekao-da-je-ovo-najsmesniji-virus-imao-sam-za-to-jak-razlog/lj76tz1?utm_source=vuukle&utm_medium=emote_recommendations|title= Nestorović: Kad sam rekao da je ovo NAJSMEŠNIJI VIRUS, imao sam za to JAK RAZLOG|publisher=K. S. v Blic|date=6. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref> - ki pa danes nikomur več ni smešen. Zavoljo njega je (vsaj) ena državnica ([[Angela Merkel|Merklova]]) morala u [[karantena|karanteno]], en predsednik ([[Boris Johnson|Johnson]]) je hudo zbolel in so ga morali prepeljali v bolnico; tudi [[Aleksandar Vučić|Vučićev]] najstarejši sin Danilo je moral v bolnico, ko se je kot prostovoljec okužil. Medtem se je [[Združene države Amerike|Amerika]] povzpela na prvo mesto po številu okuženih, kjer dnevno umira že dva tisoč ljudi (podatek od danes, 9. aprila (Aljazeera).<ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/country/italy/|title=Coronavirus in Italy|publisher=Worldometers|date=24. marec 2020|accessdate=30. marec 2020}}</ref> Mi kristjani poskušamo gledati na to ujmo tudi pozitivno. Odkritosrčno moramo priznati, da nam je ta čas preizkušnje temeljito očistil naravo. Nad mnogimi področji zrak že zdavnaj ni bil tako čist. Česar niso mogli doseči dolgovezni shodi in slovesne izjave, to je uspelo za kratek čas malemu virusu. Ekološko je danes naše Zemlja zdrava in blešči, ker tovarne in avtomobili ne onesnažujejo okolja. Bolezen je vrh tega odkrila mnoge heroje: med zdravstvenimi delavci, ki se žrtvujejo za bolnike celo kadar sami niso zadosti zavarovani; med sorodniki, ki skrbijo za svoje drage domače zlasti starejše; pa tudi med verskimi delavci – redovniki, redovnicami in duhovniki. Neki duhovnik je umrl, ko je podaril svoj dihalnik (=respirator) v prid mlajšemu bolniku, ki ga ni niti poznal ne. Ti čudoviti zgledi so nam spodbuda, da skazujemo večjo pozornost in ljubezen do svojih bližnjih – pač do tistih, s katerimi smo v teh okoliščinah skupaj: doma, v domu ali v bolnišnici. Prisiljeni smo z njimi biti več časa, kar je tudi priložnost za potrpežljivost in uslužnost. Angleži pravijo: »The friend in need – is a friend indeed« tj. »V stiski se pokaže, kdo je pravi prijatelj«. Nekdaj smo molili: »Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod!« Spomnimo se tega im molimo med postno žalostjo (Veliki petek Jezusovega trpljenja) in velikonočno radostjo (Jezusovo vstajenje); Jezus ne le, da zdravi bolnike, ampak s svojim vstajenjem premaguje vsako bolezen, pa tudi samo smrt, strah, hudiča in pekel ter nam odpira vrata raja. Vzemimo v roke koristno „korono“ = „rožni venec“ (''korona'' pomeni tudi »venec« - od tega slovenski ''rožni venec''), pa bomo z vztrajno molitvijo premagali to preizkušnjo na našo srečo on Božjo čast. Pokesajmo se za svoje grehe in naredimo primerne dobre sklepe – molimo tudi za spreobrnjenje grešnikov ter za prenehanje vseokužbe. Zato Vam in vsem Vašim želim veliko zdravja in sreče ter Božjega blagoslova; vsem voščim »Veselo [[Velika noč|Veliko noč]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>'' Korona ga krona zelo!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Korona je veliko zlo!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Mysterious corona-virus!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Koronavírus nem tréfa!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Korona ga krona zelo Obup se razširja po spletu Resnično, novice nas žro Ostajamo zbegani v svetu. Nikar se starina ne boj, A tudi mladina zaupaj. Gospod je življenja s teboj Alelujo veselo zaukaj. Zakaj se korone bojiš? Lahko da nevarnost ti žuga: Obenem pa grešno živiš – Ko da sta s hudičem si druga. Razvijajmo slogo, pomoč Ogibajmo greha se, mraka Naj sveti Velika nam noč, A krona nebeška nas čaka! </poem> | <poem> Korona je veliko zlo. Oh, uznemireni su ljudi. Razmatrajmo svi zajedno, Ostanimo smirene ćudi. Ne plašimo bolesti se: Al oprez će čuvat nam leđa - Jer zloća opasnija je: Energiju, ljubav nam vređa. Veselimo Uskrsu se. Ekološki priroda blista. Lišavajmo suvišnog se: Kad duša je kreposna, čista. Ojačajmo slogu, pomoć, Zar nije to prilika prava? Ljubaznost je duhovna moć - Osmišljena, divna i zdrava. </poem> | <poem> Mysterious Corona virus sows a death Yet, everyday over whole the world; So mankind race not without great reason Terrible days in isolation survives. Equally as in Chine now in America Risky situation worse is from day to day. In Christ we only give hope with sincere heart Obeying to the strict measures of state. Ululate painfully on funeral of dears So many people, every day more, more, Corona brought harmony to enemies - Organize defense against common peril. Resolve that all peoples in love will live, Obvious sign God’s benediction will be. Now congratulate I from heart on Easter day - Angels protect you on your quotidian way! </poem> | <poem> Koronavírus nem érti a tréfát! Orvosság semmilyen nem létezik ellen Rendezvény, társasság elmarad majd minden, Olvasván szentírást – gazdagabb lesz szellem. Nagyon kell vigyázni, veszélyt elkerülni Akkor Üdvözítő nyújthat segítségét, Vele még mindennap lehetne örülni, Írta a szívünkbe mennyből üdvösségét. Rend legyen, tisztaság, védett kéz és arcunk, Ugyan, majd közelebb leszünk az imában. Sötétség, gonoszság távol legyen tőlünk, Tudjuk: uralkodik Isten a világon. Rábeszélj embertársadat a jóságra, Énekelj, Húsvétot vidám gratulálva, Félelem nem lesz több – jött már az Egyházra Az ki feltámadott – békéjét kínálva. </poem> |} ==== ''Slava Bogu – mir duši'' (Božično voščilo 2019) ==== [[Božič]] je pomanjševalnica od Bog, torej ''mali Bog'', ''Božič'', rojstvo Boga med ljudmi. Mi kristjani (katoličani, pravoslavci in protestantje) verujemo, da [[Jezus Kristus|Kristus]] ni le zgodovinska osebnost (celo to mu nekateri oporekajo), od čigar rojstva štejemo leta, in da torej ni le človek, ampak tudi [[Bog]]. Iz tega logično sledi tudi prepričanje, da nam lahko pomaga v vsakršnih okoliščinah – in to izražajo največ božične in velikonočne pesmi. Seveda naj ne bi bila na prvem mestu prošnja, ampak predvsem češčenje, zahvaljevanje, zadoščevanje. Pa ne le Bogu, zahvaljujmo in veselimo se tudi svojih bližnjih, predvsem sorodnikov, znancev in prijateljev: potem bodo naši odnosi bolj pristni in človeški in bo ustvarjeno pravo ''božično družinsko razpoloženje'', ki si ga vsi želimo in ga tako manjka. {| class="wikitable" |- ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Glory to God - peace to soul!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Angyal jött hozzánk''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Slava Bogu na višavah, Ljubko pesem nam doni, Angelci pojo vzneseno, Verni, poslušajte vsi! Ali mir bo kdaj na zemlji, Bo pravica kdaj prišla? Oh nasilje vse je hujše, Groza je zavladala. Umirimo svoja srca, Mir zavlada naj ljudem, Itak je preveč prepirov, Radost nudimo predvsem. Duša, dvigni misel k Bogu Urno Jezusu povej: Še imam ljubezni zate, In za bližnjega najprej. </poem> | <poem> Slava Bogu na visini, Lepo zbore anđeli, Al je divna ovo pesma, Verni, saslušajte svi! Ali nered je na zemlji, Bilo kud se pogleda: Obest, prezir, svađa, mržnja, Groza je prevladala. Uplašena su nam srca, Mir zavladaj u nama, I tad čovek kao brat će, Rado služit drugima. Dušo, uzdigni se k Bogu Usrdno u molitvi: Šaptom bližnjemu prosledi: Imam za te ljubavi. </poem> | <poem> Glory to God in the heaven Let we sing in Christmas time: Over earth echoes forever: Rather love as tolerance. Yes, when peace shall be on the earth? God wants working in all souls, Open we hearts before his grace, Did we see all men round us? Poor, unborn child is great gift. Eating think of those who lack: Children without daily food, milk, Everyone craves warm hearts. So do not forget those in need! Others strive for affection. Under sky is place for all us, Let rule cooperation. </poem> | <poem> Angyal énekel a mennyből: „Nektek békét hirdetem. Gyertek hozzám mind szegények: A kegyelmemet adom. Legyen dicsőség a mennyben Jöjjön földre szeretet; Összes bűnöket bocsátom: Tiszta szívvel éljetek!” Téged Jézus mi imádunk, Hozzád siet minden lény, O, ne felejts, veled vagyunk: Zengedezzen teremtmény! Zúgolódás nélkül éljünk, Átszivárog bölcsőség: Nincstelenség nem lesz többé: Közel van az üdvösség. </poem> |} ==== ''Evtanazije nikdar'' (Velikonočno voščilo 2019) ==== [[Evtanazija]] (svojevoljni samomor) pomeni obup nad življenjem, poraz človeškega upanja. Na [[Velika noč|Veliko noč]] se spominjamo [[Jezus Kristus|Jezusa]], ki je vstal od mrtvih po hudem trpljenju ter nas rešil peklenskega zmaja. Zato ne bomo zavrgli iz napačnega sočutja niti svojega niti tujega življenja, ampak ga reševali – od spočetja pa do naravnega konca. Kdor pogublja življenje, sebe in druge izroča sovražniku človeškega rodu – hudiču, ki je ubijalec od začetka (Jn 8,44). Mi pa bodimo z velikonočnimi [[angel]]i, ki so znanilci življenja, miru in sloge. Zatorej voščim Vam, Vašim sorodnikom, prijateljem in znancem veselo Veliko noč! {| class="wikitable" |- ! <center>''Evtanazije nikdar!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Eutanazija je greh!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Az eutanázia nagy bűn!''<br>(Betűvers magyarul)</center> ! <center>''Euthanasia a great sin!''<br>(acrostic English)</center> |- !<poem> Evtanazije nikdar! Vstal je Kristus, smrt premagal Trnovo je pot pokazal Angel ga tolažil je. Naj življenje branimo! Ali bomo se trudili, Združeno svoj križ nosili? In si raj zaslužimo. Jezus daje smisel nam: Enkrat čaka nas veselje, Nam izpolni naše želje In pomoč ponuja sam. Kdor življenje ljubi, znaj: Da premagal je sovraga, A po skušnji pride zmaga; Res pobegne pekla zmaj! </poem> | <poem> Eutanazija je greh! Usta Krist, a vrag u begu Trnov put u tom je bregu Ali vodi spasenju. Neka život branimo! Ako bićemo uporni, Zajedno, te uvek složni Imaćemo blagoslov. Jakost daje Isus sam. Ali treba saradnike, Jer su napasti velike Eno, pomoć stiže nam. Gle, ko život ljubi, znaj: Radi na spasenju ljudi, Eto vremena ne gubi; Hvali Boga – beži zmaj! </poem> | <poem> Az élet Isten ajándéka! Zarándokolunk itt a földön. Európa kiáltván: „Heuréka!” Talán a bűntől nem fél néha. Annak a téves következménye Nagy gyűlölet a nemzetek ellen: Ám jöhet-e valami jó az istentelen Zárt gondolkodásból a mai világban? Időszerű húsvéti ünnep pedig Az élet jövőjét nekünk garantál Názáreti Jézus feltámadása A győzelme halálon felett Gyászát rögtön befejeződött. Bút hoz szándék az élet ellen! Ünnepeljük tehát vidám Húsvétot, Nagy lesz a díj a mennyországban. </poem> | <poem> Euthanasia is one great sin, That will throw a man into the hell. Angel comforted Jesus in agony Now we celebrate his resurrection. A way to victory is sprinkled with thorns Some of us are ready to defend a life I will try to bear the suffering with Jesus And our cross will no longer be unbearable. Among people there is a lot of kindness Give your hands to brothers who are in need Revolution of the future is in fraternal love Easter shows us this magnificent path: Together we will overcome devil temptations: Sins of selfishness, hatred and revenge In Christ, we are all brothers and sisters Now we sing together the heavenly Alleluia! </poem> |} ==== ''Nerojenemu otroku'' ==== »Otroci so naše največje bogastvo!« Ko trkajo na naše duri, pa so morebiti včasih tudi breme. Nekateri se zato niti ne rodijo. Pesem »Nerojenemu otroku« spodbuja matere in očete, ter vse prijatelje in znance, da po svojih močeh pomagajo, da bodo otroci še naprej prihajali med nas. Če hočemo kot narod obstati, so ravno otroci jamstvo. Ob teh božičnih dneh se spominjamo Deteta, ki se je rodilo v skrajni revščini in je bilo že od začetka ogroženo. Podobno se godi tudi danes nerojenim otrokom. Pomagajmo materam, da jih lažje sprejmejo. Potem bo upanje zopet zacvetelo. Vsem, ki praznujete, želim vesele Božične praznike in srečno Novo leto. Pa veliko uspehov pri urejanju čudovite enciklopedije – Wikipedije! {| class="wikitable" |- ! <center>''Nerojenemu otroku'' (črkostih slovensko)</center> ! <center>''Nerođenom djetetu'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Нерођеном детешцу'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Még nem születettnek'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Niso dali ti pravice Enkrat da na svet privekaš; Rajši so te umorili - Oh kolike li krivice! Jezus je prijatelj malih Enkrat k sodbi bo poklical Neusmiljene krvnike: »Eno bi rešili dete! Mar ne bi prišli med svete?« Ura je božična bila; Oh kak je razveselila Tebe, mene, ljudstvo verno! Radost diha stvarstvo celo: Obrnimo srca k Bogu! Ko zavlada mir na zemlji, Upanje bo zacvetelo. </poem> | <poem> Nisu dali ti slobode Eto da na svijet se rodiš; Radije su te ubili - Oh kolike li nepravde! Đavo ljude prevario Eva nesreću je jela: Nema nigdje takve zvijeri, Osim ljudi, da tamane Maleno i nerođeno Dijete, koje pomoć ište Jedino od svojih dragih Eno, zaštitimo njega! Tu je Božić, mali Isus Energiju novu pruža Ti daj dalje, prijatelju, Uvela ak' nisi ruža! </poem> | <poem> Нису дали ти слободу Ето да на свет се родиш; Рађе смртно те уболи - Ох колику ли неправду! Ђаво људе преварио Ева несрећу је јела: Нема звери да тамани, Оне, која своје чедо Малено и нерођено Дете, које помоћ тражи. Ето, заштитимо њега! Ту је Божић, мали Исус Енергију нову пружа. Шири руке, воли ближње, Целом свету љубав дели, Увела ак' ниси ружа! </poem> | <poem> Még nem jöttél a világra Édes kisded, de kívánod! Gonosz szülőd ravasz tervvel Neked ezt akadályozhat. Ennyi gyerek a világban Mama, tata, tud beszélni Szeretettel elfogadjál Üdvösséges ajándékot. Legyen nyugodt kis csecsemő Ember, Isten teremtménye - Téged szeret egész család: Egyszer Egyház kereszténye. Téged Jézus, szívünk kíván: Nagyon boldogok mi leszünk Együtt veled jobb jövőnk lesz Karácsonykor, csakis után! </poem> |} ==== ''Veselje vstajenja'' ==== »Veselje vstajenja« izraža pozitivno gledanje na človeško bivanje v povezavi s [[Jezus Kristus|Kristusovim]] vstajenjem od mrtvih, ki pomeni za [[kristjani|kristjane]] temelj verovanja. Naj bo tudi vsem Vikipedistom lepo v [[Velika noč|velikonočnih praznikih]], pa tudi sorodnikom, prijateljem in znancem: zdravje in mir, veselje in sreča! {| class="wikitable" |- ! <center>''Veselje vstajenja'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Svima vama sretan Uskrs!'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Свима вама срећан Васкрс!'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Kellemes Húsvéti ünnepeket!'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> 1.Veselje vstajenja spomladi odmeva, Edinstveno radostna ptica prepeva. Saj sonce bleščeče vso zemljo ogreva, Enako življenjskost vesolje odseva. 2.Ljudje obteženi smo z grehi nesloge, a Jezus rešuje nas vsake nadloge. Enkrat je na Golgoto težki križ nesel, Vsem vernim kristjanom rešenje prinesel. 3.Sedaj je raztrgal verige sovraga, Trpljenje in smrt je ovenčala zmaga: A mi se pridružimo zgodbi rešenja, Je končno napočil trenutek vstajenja: 4.En Bog je, ljubezen, dobrota vse zbira, Na svetu sovraštva zidove podira. Jedi se nebeške pri maši naužijmo, A bližnjim zamere srčno odpustimo. </poem> | <poem> 1.Svima vama sretan Uskrs! Volja Božja nek vas vodi I u odricanju bodri: Molitva, post, blagost, nemrs! 2.Anđeo je sjeo na grob, Svijetu radost objavio: Radujte se, braćo mila: Evo, Bog je uskrsnuo. 3.Tako dolazi nam blizu, Ali dođimo u crkvu: Nemojmo ga zaboravit: U bližnjem ga nalazimo. 4.Složno braćo oko Krista, Koji dijeli mir ljudima. Radost neka nama blista: Sretan budi Uskrs svima. </poem> | <poem> 1.Свима вама срећан Васкрс! Воља Божија вас води И у одрицању бодри: Молитва, пост, благост, немрс! 2.Анђел је на гробу стао, Свету милост објавио: Радујте се, браћо мила; Ево, Бог је васкрсао. 3.Тако долази нам близу, Али дођимо у цркву. Немојмо то заборавит: У блиижњем га налазимо. 4.Сложно верни око Криста, Који дели мир људима; Радост нека нама блиста: Срећан буди Васкрс свима. </poem> | <poem> 1.Húsvét jött hozzánk Úton virág virul Sebeink gyógyul Vidám a lelkünk. 2.Édes Jézusunk, Töviskoronával Igen szenvedett, Üres most a sír. 3.Nem a halál győz, Nem az ördög, gyász, Erőszakos fut, Pokol tönkre ment. 4.Erőhatás van Krisztus győzelme: Emiatt örülj Tiszta szíveddel! </poem> |} ==== ''Dobro nam je biti tu'' ==== <ref>»Dobro nam je biti tu!« (črkostih po Lk 9,33); to je geslo prve škofijske sinode v Bečkereku (Zrenjaninu). Naj bo tudi Vam dobro ob Božičnih in Novoletnih praznikih!</ref> Vesele Božične praznike in srečno, mirno ter zdravo Novo leto 2018! {| class="wikitable" |- ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (slovospev srpskohrvatski) </center> ! <center>''Jó nekünk lenni itt'' (betűvers magyarul)</center> ! <center>''It is good, to be here'' (acrostic English)</center> |- !<poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Peter je rekel Jezusu: “Gospod, dobro nam je biti tu! ” (Lk 9,33) </ref> Oče ljubi nas nebeški Bodimo hvaležni mu, Radi imejmo rod človeški. 2.Ob spočetju ustvarjena Neumrljiva je duša, Angelska je budnica: Mir naj Božji vsak izkuša! 3.Jezus je prišel med nas, Eno mu je naročilo: Božič je ljubezni čas - In to naj vsem bo vodilo! 4.Tiha noč prinaša mir, In človeštvo se raduje. Tisoč zvezd blesti v vsemir: Uro sprave narekuje. <ref>“Slava Bogu na višavah! Mir na zemlji vsem ljudem, ki so blage volje.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Petar reče Isusu: “Učitelju, dobro nam je, da smo ovde! ” (Lk 9,33) </ref> Otac nas nebeski ljubi Budimo mu zahvalni, Radosni su stoga ljudi. 2.Onda kad je stvorena Nesmrtna je ljudska duša, Anđeoska pevaljka: Mir nek Božji svako kuša! 3.Jednom nam se rodio, Emanuel u Betlehemu: Božić ljubavi je čas - I stog klanjamo se njemu! 4.Tiha noć prinaša mir, I sav puk se uzraduje. Tajno peva sav svemir: Uru mira određuje. <ref>“Slava Bogu na visini! Mir na zemlji svim ljudima, koji su po Božjo volji.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Jó nekünk lenni itt! <ref>Péter így szólt Jézushoz: “Mester, jó hogy itt vagyunk! ” (Lk 9,33) </ref> Óhajtja ezt szívünk Ne menjünk sehová: Egyedül Istenünk; 2.Karácsonykor ő jött: Üdvözítőnk, Jóság, Nekünk nagy ajándék: Krisztus és Szűzanyánk. 3.Lelkünk csak énekel, E nagy csoda miatt, Nincs többé bánat, bú, Nagy ez a gondolat. 4.Itt nekünk jobb jövőt Isten csak garantál: <ref>“Dicsőség a magasságban Istennek, békesség a földön a jóakaratú embereknek.” (Lk 2,14)</ref> Tegyünk jót embernek: Templomban vár reánk! </poem> | <poem> 1.It is good to be here<ref>Peter said to Jesus, “Master, it is good for us to be here! ” (Lk 9,33) </ref> There is always peace of God. In the sky the angels sing: Soul in grace - the best job. 2.Give God in heaven praise, Our Lord is Jesus Christ: On earth born in Bethlehem, David's tribe and Mary's son. <ref>“Praise God in heaven! Peace on earth to everyone who pleases God.” (Lk 2,14)</ref> 3.To all peoples his love One new life in love brought. Be attentive to God’s voice Every heart is his home. 4.How we nice Christmas wish? Everybody is your friend: Revolution for our time: Earth is place of our love. </poem> |} ==== „Ljubite se med seboj!“ ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Ljubite se med seboj! (slovensko)</center> ! <center> Szeressétek egymást (magyarul)</center> ! <center> Љубите се међу собом (српски)</center> ! <center> Ljubite se među sobom (hrvatski)</center> |- | <poem> 1.Ljubite se med seboj Učenik spodbuja svoje Božja volja naj takoj Iz ljubezni slavo poje. 2.Tisti, ki ljudi črti, Enkrat v pekel bo propadel, Saj dobrota nagradi; Ej, da vsakdo bi razumel. 3.Maša povezuje nas En je kruh in vino dar je, Daje v hrano se za nas, Saj krepi vse, tud' vladarje. 4.Ena vera druži nas, Bodimo hvaležni zanjo, Oh, Velikonočni gost - , Jezus, vodi v rajsko zarjo. </poem> | <poem> 1.Szeressétek egymást mindig, Ez Isten parancsolata: Régen Isten buzdít minket: Egymásra gondoskodjátok! 2.Sima úton ritkán járunk, Sötét felhő borulhat ránk, Életünket bízunk Neki, Tövises járt koronával. 3.Engem, téged, majd mindenkit: „Kövess engem!” Szólít Jézus Engedelmes ha a lelkünk, Gyorsan szívben békét nyerhet! 4.Ma van Húsvét örömnapja, Áldott legyen mindenkinek, S egyszer majd ott fent az égben Találkozunk boldogságban. </poem> | <poem> 1.Љубите се међу собом! Учи Исус нас са крста; Братимо се с драгим Богом, Истина је сада чврста. 2.Тврдокорне пак грешнике Еванђеље опомиње: Себе ближњима жртвујте, Молитва вам је у здравље. 3.Ето, данас радујмо се, Ђавола Бог поразио; Ускрснуо Исус наш је, Срећу вечну поклонио. 4.Овог дана честитамо Божју милост и блаженство, Останимо браћо сложни, , Мир нек крепи нас, јединство! </poem> | <poem> 1.Ljubite se među sobom Uči Isus nas sa križa; Bratimo se s dragim Bogom, Istinska je ljubav bliža. 2.Tvrdokorne pak grešnike Evanđelje opominje: Sebedarje isplati se, Molitva je na spasenje. 3.Eto, danas radujmo se, Đavla Bog je porazio; Uskrsnuo Isus sam je Sreću vječnu darovao. 4.Ovog dana želimo vam Božju milost i blaženost, Ostanimo braćo složni, Mir nas krijepi te jedinost! </poem> |} ==== Slikovna zbirka pirhov ==== <center> <gallery> File:Luka-egg02.jpg|Luka se veseli pirhov - saj sluti, kaj ga še čaka File:Luka-egg04.jpg|Svež pirh poraja življenje in veselje File:Luka-egg08.jpg|Piščanec se sam skobaca iz jajca File:Luka-egg13.jpg|Vesele Velikonočne praznike vsem, ki kaj daste nanje File:Luka-egg15.jpg|Vsem pa naj bo otroško veselje v pomiritev </gallery> </center> ==== Prelepa noč, izlivaj mir ==== Pesem miru za miren Božič {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi!<ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Slikovna zbirka 2 ==== <center> <gallery> Slika:Gerard van Honthorst - Adoration of the Shepherds (1622).jpg|''Češčenje pastirjev'' - [[Gerard van Honthorst]], 1622 Slika:Šentilj mavrica.jpg|<center>[[Mavrica]] nad [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|šentiljskim]] središčem <br>Slikal [[Jakob Grošl]] <br> [[3. marec|3. marca]] [[2020]]</center> Slika:Rac-Roberto_Muzlja-church.jpg|Rác Roberto nastopa v [[Mužlja|Mužlji]] Slika:Oradea Laszlo-bazilika.jpg|[[Oradea|Veliki Varadin]] v [[Romunija|Romuniji]] - spomenik sv. [[Ladislav]]a in slika [[blaženi|blaženega]] [[Szilárd Bogdánffy|Szilárda Bogdánffyja]] Slika:Jože Plečnik * Catholic church St.Anton in Belgrade.jpg|[[Jože Plečnik]] - cerkev [[Sveti Anton|svetega Antona]] v [[Beograd]]u [[Srbija]] </gallery> </center> === Starejši črkospevi === ==== Bog podari srečo ti ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Bog podari srečo ti (slovensko)</center> ! <center> Bože daruj sreću ti (srbohrvaško) </center> ! <center> Békét ajándékozzon (magyarul)</center> ! <center> Happy Day give us, oh God (English)</center> |- |<poem> 1.Bog podari srečo ti, On te naj razveseli; Glavna skrb današnjih dni Pač je mir v [[Slovenija|Sloveniji]]. 2.Oče naš nebeški, daj, Da bo zemlja mali raj A ljubezen silnica, ki bo Rod človeški usmerjala. 3.In da sodelujemo, S tistimi, ki skupaj smo, Radi načrtujemo, Enkrat se pobratimo. 4.Čas se hitro stekel bo, [[Jezus Kristus|On]] nas klical k sebi bo, Takrat v raj odrajžamo, In se zopet združimo. </poem> | <poem> 1.Bože daruj sreću ti, On je izvor ljubavi Život od njega zavisi, Eno leži u štalici. 2.Danas njega slavimo, Ali ga i molimo: Rodove i narode Ujedini konačno. 3.Jednom dođe sudnji dan Sudac bit će Isus sam; Rado na to mislimo, Eto, čisto živimo. 4.Ćud je ljudska varljiva - Uzdajmo se u Boga! Tada mir i sloga će Ići širom zemlje sve. </poem> | <poem> 1.Békét ajándékozzon Édes Jézus népeknek, Kik engedelmeskednek Énekelnek: Dicsőség! 2.Tudjuk, hogy nyugtalanság Az ember szívében van, Jaj, ha nem jön segítség Ám csakis Betlehemből. 3.Nagyon szépen angyalok Daloltak karácsonykor. Énekeltek Glóriát, annak Ki megváltott bennünket. 4.Onnan, fentről jobb jövő Zengedezvén érkezik, Óh irgalmas Jézusunk, Nagyon téged szeretünk. </poem> | <poem> 1.Happy Christmas give us God, A son of Virgin Mary, Peace, friendship, let unite us Yes, as good community! 2.Day on day we hear from wars, A terroristic attacks, Yesterday was very bad, Give us, God, peaceful future. 3.I cooperate with you, Very many men do same Everybody make his duty, Us shall be glad Jesus Christ. So we live in harmony, God bless us every day. Other life awaits all men Divine joy there in heaven. </poem> |} ==== Angeli so oznanili ==== ''Angeli so oznanili'' je Božični črkospev v štirih jezikih: slovenskem, srbohrvaškem, madžarskem in angleškem. Po volji se lahko tudi poje, ker ima svoj napev in se sklada z vsemi štirimi besedili, ki imajo skupno tudi to, da so vsako v svojem jeziku črkostihi. Besedilo in napev je napisal Stebunik. Prepevajte veselo, širite vneto in se veselite življenja, ki je največji Božji dar človeku.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=_rWUju0sFXo|title="Isus u štali se rodi" oziroma "Angeli so oznanili"|publisher=Janez Jelen v youtube.com|date=25. december 2009|accessdate=25. december 2021}}</ref> Imel sem tudi odlične izvajalce, čeprav kamerman ni dobro opravil svoje naloge - tresel je kamero med snemanje - je napev in petje dovolj razločno. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=hs8zujJbDgU&list=PL3xY_5kgKKfqT6pDtVJas_IKIw70_cIGZ&index=7 |title=Kellemes karacsonydala, play Rácz Roberto, Robert and Janez Jelen |publisher=youtube.com|author=|date=25. december 2016|accessdate=24. januar 2024}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center> Angeli so oznanili (slovensko)</center> ! <center> Isus u štali se rodi (srbohrvaško) </center> ! <center> Kellemes Karácsonydala (magyarul)</center> ! <center> Hi, Merry Christmas' (English)</center> |- !<poem> 1.Angeli so oznanili Novo pesem so zložili: Glejte, okrog polnoči En otroček se rodi. 2.Lepo pojejo krilatci: In med sabo vsi ste bratci; Saj Odrešenik je dan, Od Očeta vam poslan. 3.Obnovimo srce grešno, Za dobroto bo uspešno; Naj v ljubezni zagori, A zamere odpusti. 4.Naj med nami sloga vlada In molitev naj pomaga; Ljubi Jezus, zmago daj In po smrti večni raj! </poem> | <poem> 1.Isus u štali se rodi, Svemir peva o slobodi: Ustajte pastiri vi Stado čuvaćemo mi. 2.Usred noći nebo sjaji Šteta, što mnoštvo ne haji: Tamo majka Marija Ama dete povija. 3.Ljubite se među sobom Izmirite se sa Bogom Skromnim jaslam priđite Emanuela štujte! 4.Radost među nama vladaj Osvetu svako nadvladaj Dajmo srce bližnjima, I čestitajmo svima! </poem> | <poem> 1.Kellemes Karácsonydala, Ez az angyaloknak hála: Legyen ébren teremtmény, Lám, közel van Betlehem! 2.Egyszer Jézus ott született, Menjünk meglátni Kisdedet: Ennek anyja Mária, Szent József ház oszlopa. 3.Korán felkelnek pásztorok, Akik nyájukat vigyáznak; Reményt, hitet a szívbe A kis Jézus önt bele. 4.Csodálatos Isten fia Oltárunkon most jelen van: Nyissunk neki szívünket Templomból jön szeretet. </poem> | <poem> 1.Many angels fly together Endless song hears whole universe: Redemeer’s in Bethlehem, Reverers let be creatures! 2.Yes, from Virgin he is born, Christ is name of your Messiah; Hurry-scurry fasten there, Rush and straw is anywhere. 3.Incomprehensible kindness Shows to peoples little Jesus: There’s source of comprehension. Mass is his standing presence, 4.And confession sins forgiveness: So I wish you Merry Christmas! How we can greet Savior now? I know: giving him pure soul. </poem> |} ==== Toplice Topolšica (črkospev 20. II. 2001) ==== <poem> Tam daleč pod hribi Šaleške doline Osamljena jasa očem se odkriva: Pod Raduho temno in strmim Smrekovcem Lepota – odsvit je nebeške modrine. Izvira zdravilni izvirk iz globine – Ceniti ga znajo bolniki nesrečni: Enako v veselje je mladim in zdravim – Trpeči hite sem iz vse domovine. Očara turiste iz daljne tujine Prijaznost osebja, sestra in zdravnikov, Okolje zeleno in jed okrepčilna, Lepote narave in srčne vrline. Še enkrat jim v hvalo zapoj melodijo - Izletniški raj si – Topolšica krasna! Cvetijo tu rože dobrote, ljubezni – naj Angelski zbori te blagoslovijo! </poem> ==== ŠENTILJSKI VASI (črkospev 29.VIII.1996) ==== <poem> Še vedno se v spomin mi vračajo glasovi znani Enkratno mile štajersko-slovenske govorice; Nikoli ne pozabim tebe, pesmi glas ubrani Tu daleč, v Vojvodini, mi o njej žgolijo ptice. Iskreno me skrbi prihodnost tvoja negotova; Le v slogi najdi moč, Šentilj, pred zlobnimi sovragi! Je več naselij: Arnače, Ložnica in Zilova – Samo župnija svet’ga Tilna dom nam var’je dragi. Kje si Podkoželj vinski, Podkraj, Laze, tihe Kote, Izropani Gradič, pomnik krščanstva in omike - ?! Varujte se, da grešne vas ne preslepijo zmote! Ako želimo v tretje tisočletje varno priti Seveda moramo, rojaki, čvrsto se združiti In z Bogom in Marijo tu in onkraj srečni biti! </poem> <small>''Širjenje in uporabljanje mojih izvirnih pesmi priporočeno; vse so "free", "public domain". Kdor je glasbeno nadarjen, lahko pesmi tudi uglasbi. Nekatere imajo že napev, vendar žal nimam programa za pisanje spletnih not.</small><br> == Obiskane države == {| class="wikitable sortable" |- ! # !! [[Država]] !! Prvi obisk |- | 1. || {{zastava|Albanija}} || 2009 |- | 2. || {{zastava|Avstrija}} || 1966 |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} || 1979 |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} || 1982 |- | 5. || {{zastava|Češka}} || 1991 |- | 6. || {{zastava|Črna gora}} || 1976 |- | 7. || {{zastava|Francija}} || 1974 |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} || 1959 |- | 9. || {{zastava|Italija}} || 1966 |- | 10. || {{zastava|Izrael}} || 2009 |- | 11. || {{zastava|Kosovo}} || 1968 |- | 12. || {{zastava|Madžarska}} || 1986 |- | 13. || {{zastava|Makedonija}} || 1979 |- | 14. || {{zastava|Monako}} || 2001 |- | 15. || {{zastava|Nemčija}} || 1991 |- | 16. || {{zastava|Palestina}} || 2009 |- | 17. || {{zastava|Romunija}} || 1976 |- | 18. || {{zastava|San Marino}} || 1972 |- | 19. || {{zastava|Slovenija}} || 1944 |- | 20. || {{zastava|Srbija}} || 1967 |- | 21. || {{zastava|Vatikan}} || 1972 |- | 22. || {{zastava|Jugoslavija}} || 1945 |} == Nekaj o meni == Rodil sem se davnega 1944. leta v fari Št. Ilj pri Velenju, imenovani skozi zgodovino tudi ''Št. Ilj pod Gradičem'' in ''Ta Spoudni Šentilj'' za razliko od ''Št. Ilja pod Turjakom'' - pri Mislinjah, ki ga imenujejo tudi ''Ta Zgornji Šentilj''. Pri nas so vedno govorili: "Grem trogat v Mislinje" - nikoli "v Mislinjo". Mislinja je voda, Mislinje so pa kraj - že od pamtiveka tako imenovan. Danes bi razložil le uporabniško ime "Stebunik". Stebovnik (v narečju Stebunik) je malo naselje na bregovih med Št.Iljem, Zg. Ponikvo in Št. Janžem. "Kadar je črno na hribu za Stebunikom, bo huda ura", pravijo. Tam spodaj pod klancem je tudi kapelica v spomin na srečno vrnitev iz Druge svetovne vojne, kar je tudi na zunanjem zidu kapelice namalano. === Moje pisanje: pesem in proza === Kot otrok sem sanjal, da bom vrtnarček in pevček. Vrtnar, sadjar in drevesničar so bili ate [[Anton Jelen|Tonček]] - pevci so bili pa vsi v žlahti in okolici. Okoliščine so pač tako nanesle, da kot duhovnik lahko opravljam med drugim tudi to dvoje. Vrtnarstvo pa je zelo podobno dušobrižništvu: podobno kot s cvetlicami je treba ravnati skrbno tudi z ljudmi - pa se pokažejo uspehi - včasih na nepričakovan način in po dolgem času. === Moj noviciat na Reki === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda »klasične gimnazije za spremanje svećenika«, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenskim hribom in gozdovom, ki jih je v Križevcih – Prigorju – pravzaprav manjkalo. Tam so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je enem stala tudi stolnica, v kateri smo hodili k maši. Na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, kar jih ni »nacionalizirala« - to je pokradla, »ljudska oblast«, kar pomeni komunisti. Reka pa je bila nekaj drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje jo je oklepalo – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Sušić Zlatan, Zvonko Kristić – pa tudi nekateri Slovenci, menda kar vsi razen mene, ki sem bil za to preneroden. Naši predniki, ki jih je v noviciatu vodil gospod Tušek kot magister, so celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali. Nam je bilo s tem prizanešeno. Lahko smo igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po neumni odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga navdušeno pozdravljali. Še bolj nenaravna je bila zadeva s Trstom, ki bi pomenil pljuča Slovenije – pa so ga zaradi Titovega bahaškega in surovega, kar zločinskega sovraštva in iz tega izhajajočega neusmiljenega ravnanja z domobranci in drugim nasprotniki – podarili fašističnim Italijanom, ki jim je pa Trst še vedno breme in slepo črevo. Sloveniji bi pa pomenil izhod na morje. Tito je namreč po vojni dal sestreliti nekaj ameriških letal, pa tudi domobrance in druge pripadnike poražencev – dal strašno mučiti in pomoriti – morda bi število mučencev doseglo po nekaterih ocenah celo milijon mladih fantov in drugih ljudi. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – kjer je župnikoval neki jezuit (oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo), smo po več urah hoje prispeli na vrh. Učka je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – od kraškega kamenja in nizkega rastja. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben. No, pomembno je bilo sodelovati. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal. Naš magister je imel zanimivo navado. Vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema. Dejal je: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je stalinist Aleksander Ranković padel pri Titu v nemilost – in ljudje so mogli brez težav čez mejo. Pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija r. Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – a ne zadnja - pa se glasi takole: === Naš izlet na goro Učko === <center> {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet (slovensko)</center> ! <center> Naš izlet (srpski)</center> ! <center> Our Trip Učka (English)</center> ! <center> Kirándulásunk (magyarul)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi poput potoka, Al' ipak svi smo presretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; veseli spev odjekuje - dok lica vetar miluje. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> | <poem> The Adriatic Sea is beautiful – over it many seagulls fly. Even more nice are the mountains that firmly yes embrace it. Now look around! You will be enchanted by this view: here is a small boat, there large ship – and stretches sea on forever. Immediately from the sea is rising beautiful hill, which you hardly find more beautiful – in world and its Učka name. But this mountain is very steep; nothing for that, we all are young! Let's climb it slowly, safely, so that we can reach its green peak Sweat is pouring off us in streams, but we are always happy youth: half day of walking! This is no joke! And we have endured that too. And now we are here, at the top; enjoying the view from blue heights. We sing joyfully to God's glory and breeze is cooling our face. The land of Istria lies here, the sea sparkles with islands; the view is beautiful, so that nobody can it never forget. It is already late and we are Returning back – right through our roots; we carry many memories home from the Istrian mountains. </poem> | <poem> Gyönyörűszép az Adria – felette sirálytömege. Még csódaszebbek a hegyek, kik szorosan átölelik. Most nézz egy kicsit kör-körül! varázsteljes ez kilátás: itt egy kis csónak, ott hajó – végtelenségbe tenger tart. Közvetlenül a tengerből gyönyörű domb emelkedik, amelynél szebbet aligha találsz az egész világon. Učka-hegy nagyon meredek; Nem baj! Fiatalok vagyunk! Másszunk tehát rá lassabban, hogy biztosabb elérhessük. Az izzadság patakként folyt, de senki köztünk szomorú: hat óra gyaloglás - nem vicc! És ezt kibírtuk - komolyan! És most a csúcson örömmel; gyönyörködünk kilátásban. Vidám dal szól és visszhangzik és szellő hűsíti arcunkat. Itt fekszik Isztria-vidék, a tenger ezer szigettel; a kilátás valóban szép emlékezetben megmarad. Már késő van, és indulás egyenesen – csak lefelé; sok emléket viszünk haza az isztriai hegyekből. </poem> |} </center> === Moja nova maša === Leto nove maše je bilo šolsko leto petega letnika bogoslovja (1971-72) in je bilo zelo dejavno. Napisal sem tudi eno od svojih redkih pesmi. Iz svojih mladih let se spomnim pravzaprav le dveh svojih izvirnih pesmi: eno sem napisal v nviciatu 1962 ob izletu z Reke na goro Učko, drugo pa naslednje leto v hrvaščini ob majniškem oltarju na stopnicah v zavodu poleg cerkve Marije Pomočnice, kjer smo majnika opravljali večerne molitve. Zvon Marije Pomočnice <ref>Zvon Marije Pomočnice, List za don Boskove prijatelje, leto IV, 24. maja 1972, št. 2 (9)</ref> je objavil mojo skromno pesnitev na naslovni strani glasila – nevezanega s 32 stranmi, ki ga je takrat urejal dr. Stanis Kahne, je objavil mojo pesem, ki sem jo sestavil po naročilu, ker je bil tisto leto velik shod Marije Pomočnice na Rakovniku. Zapeli smo nekaj starih narodnih pesmi tudi izbrani bogoslovci štiriglasno: Andrej Rigler, Venci Zadravec, Ciril Slapšak in jaz. Med njimi je bila tudi na ciklostilu razmnožena "Tam gor je'na gora, 'na gora visoka, na nji je 'na kapelca, kapelca žegnana." Pridigal je profesor na teološki fakulteti dr. [[Maks Miklavčič]], ki je zelo posrečeno obdelal "Češčenje Marije Pomočnice pri Slovencih skozi zgodovino". Verniki so njegovo predavanje zelo pohvalili in pravili, da je prekosil samega sebe. V tem duhu je bila sestavljena tudi moja pesem. "Zeleni otok" cika na Irsko, od koder so prišli blagovestniki Slovencev, ki so imeli posrečeno prilagojevalno "irsko metodo" v nasprotju z zavojevalno "nemško metodo", ki je na naše prostore prinesla toliko zla in je tudi zatrla delo [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] med takratnimi Slovenci. <center> {| class="wikitable" |- ! Potomci jo častijo ''(sonet)'' |- | <poem> Častili [[Živa|Živo]] predniki so v zmoti, Postavili iz spoštovanja ji oltar; Prišel je konec njihovi slepoti: Saj niso krivi, da v temi živijo. Od severa prihajajo po poti, Ki malok'teri jo premeri samotar, Noseč ljubezen – romarji v tihoti; Na Zelen otok misli jim hitijo. Jih reka ne ovira, hrib ne moti, Slovencem dati [[Jezus Kristus|Kristusa]] želijo, Učiti o njegovi jih dobroti. Zaupanje prinašajo v [[Sveta Marija|Marijo]], Ki zbral za Mater si nebes jo je Vladar; Enako še potomci jo častijo. </poem> |} </center> === Zbirka pridig === Že od mladosti sem pisal pesmi - seveda občasno in bolj ali manj priložnostno. Nekatere so bile tudi objavljene v raznih časopisih, večina pa ne. Nekaj multilingvalnih je objavljenih tukaj in so večinoma voščila za praznike s spodbudno mislijo, ki so danes pereče. Napisal sem knjižico "Čemu živimo?" (1972, Knjižice), pa tudi pridigarski ciklus z naslovom: "Izvoljeno ljudstvo" s podnaslovi za leto A, B in C v založbi "Vinko Furlan", tiskano na Reki pri "Tipografu". Podjetnemu salezijanskemu sobratu sem lahko hvaležen, da je do izdaje med to noro Balkansko vojno sploh prišlo. Pesmica označuje imena pridig za posamezna leta: "A", "B" in "C". Same knjige so izhajale ravno obratno: C 1990, B 1991 in A, ki je tudi najobsežnejša knjiga, 1992. Še danes se čudim, kako je meni v sodelovanju s Furlanom in Superinom uspelo sredi vojnih kolobocij to dokaj zahtevno delo. In takrat se je računalniška obdelava šele začela - in je bilo tudi pri tem veliko težav. V tem vidim prst Božje Previdnosti, naj se to delo, primerno vihravemu času, pripelje do srečnega konca - kljub mnogim nasprotovanjem prav tam, kjer bi človek najmanj pričakoval. Za ilustracije se na tem mestu zahvalim svojemu bratu Blažu, kakor tudi za izdelavo lepe naslovne izvirne slike za leto "A" pokojnemu pisatelju, slikarju itd. [[Ivan Malavašič|Malavašiču]], ter za uvodno pesmico v "C" mami [[Marija Brenčič Jelen|Micki]]. <center> {| class="wikitable" |- ! ''Izvoljeno ljudstvo'' (naslov zbirke) |- | <poem><center> "Izvoljeno ljudstvo" spodbuja Gospod: Osamljeno nisi, saj ''"Jaz sem s teboj''"; (leto „A”) po poti ljubezni ''"Pogumno naprej!''" (leto „B”) sovražnikov hudih ''"Nikar se ne boj!"'' (leto „C”) </center></poem> |} </center> Od 2010 nekaj malega sodelujem pri Wikipediji. Na predlog neke Vikipedinje sem začel urejati Seznam papežev, ki sem se zanj vedno bal, da bo ostal torzo - a sem ga "po ta večem" končal. To ni bil hec - a človek le malo bolje spozna svetovno in cerkveno zgodovino in še marsikaj drugega. Ne sprejema vse "zdravo za gotovo", ampak na primer tudi ravnanje sedanjega papeža primerja z ravnanjem in življenjem nekaterih prejšnjih, od katerih eni veljajo za "dobre", drugi pa za "slabe papeže" - kam kdo sodi, pa bo povedala [[zgodovina]]. Zelo poučno: služba je res Božja, opravlja jo pa grešen človek, ki nosi s seboj vse dobre in slabe lastnosti okolja in kraja, od koder prihaja in ki ga vzgaja, kakor tudi družbe, v kateri je rasel... == Sklici == {{sklici|2}} == Priznanja == {| |- | [[Slika:Working Man's Barnstar.png|left|70px]] Za dobre članke na področju teologije in zgodovine Cerkve, podkrepljene s številnimi viri, ter za mnoge prispevane slike ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Delavska zvezda|Delavsko zvezdo]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- | [[Slika:Veteran 2.png|left|70px]] Dobri dve leti kaljenja je prineslo mnogotere sadove. Temu v dokaz je tole '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- |[[Slika:Editors_Barnstar.png|left|70px]]Za vse članke o papežih ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Uredniška zvezda|Uredniško zvezdo]]'''.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:09, 22. april 2013 (CEST) |- | [[Slika:Veteran 5.png|left|70px]] '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]''' za 5 let zvestega sodelovanja, številne prispevke o papežih, koncilih, svetnikih in še kaj, za natančno prečesavanje virov in konstruktivne debate. Ogromno koristnega si doprinesel slovenskim bralcem in upam, da boš še naprej tako marljivo zbiral znanje v našo skrinjo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:53, 18. januar 2015 (CET) |} == Peskovniki == {{Več slik/peskovnik | footer = [[Koroški plebiscit]] se je končal neugodno za Slovence, oziroma za Jugoslavijo v korist Avstrije. Nemška propaganda je poudarjala enotnost Koroške dežele; uporabljala je deželni jezik slovenščino in zagotavljala, da bo tako ostalo tudi po plebiscitu. Svoje obljube je pa takoj po zmagi začela požirati. Slovenska stran ni znala izkoristiti avstrijskih povojnih zmešnjav. Škof [[Anton Bonaventura Jeglič|Jeglič]] je zaradi nezavednosti Slovencev odsvetoval plebiscit, a ga [[Američani]] niso upoštevali. ''Zelena'' glasovnica je bila za ''Avstrijo'', ''bela'' pa za ''Jugoslavijo''. | align = right | image1 = Plakat ob plebiscitu Koroški Slovenci 1920.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = Plakat svari pred praznimi nemškimi obljubami, češ da bo slovenščina enakopravna z nemščino. Kot mnogi duhovniki je tudi župnik [[Fran Ksaver Meško|Meško]] moral takoj po plebiscitu zbežati. | image2 = Plakat ob plebiscitu Mama, ne štimajte za Jugoslavijo 1920.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = Protijugoslovanski letak | image3 = Nalepka ob plebiscitu Zeleno je gift za Srbe in Krajnce 1920.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = Zelena propaganda je poudarjala koroško deželno zavest in nedeljivost ter celovitost Koroške. Ščuvala je zoper "Kranjce"; srbski vojaki pa so se domačinom baje zaradi nasilniškega vedenja hudo zamerili. }} :: ''[[Posebno:PrefixIndex/Uporabnik:Stebunik|Vse uporabniške podstrani]]'' * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik01 - Bill Montgomery]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik02 - Erika Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik03 - Turning Point USA]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik04 - Charlie Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik05 - Raúl Silva Henríquez]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik06 - Množično grobišče]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik07 - Benevento]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik08 - Papež Janez XXIII.]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik09 - Franz Jalics]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik10 - Osvobodilna teologija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik11 - Balzanova nagrada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik12 - Nadškofija Kaloča]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik13 - Obleganje Beograda (1456)]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik14 - Horacio Verbitsky]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik15 - Viteški red Božjega groba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik16 - Škofija Kotor]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik17 - Banat]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik18 - Dom Svete Marte]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik19 - Štefan Bäuerlein]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik20 - Ivan Rafael Rodić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik21 - Prokrust]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik22 - Ivan Benigar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik23 - Felix Austria]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik24 - Mednarodna teološka komisija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik25 - sl-sr Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik26 - sl Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik27 - Železobeton]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik28 - Cerkev Svetega Jožefa Delavca, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Besedni prekršek]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Papeški svet za pospeševanje enotnosti kristjanov]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik30 - Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Vojnić od Bajše]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik32 - Smiljan Čekada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik33 - Škofija Temišvar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik34 - Cerkev Marije Pomočnice na Knežiji]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik35 - Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik36 - Josip Ujčič]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik37 - Škofija Zrenjanin]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik38 - Tamás Jung]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik39 - Škofija Segedin-Čanad]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik40 - Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik41 - Kotorska stolnica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik42 - Helena Glavatska]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik43 - Franc Perko]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik44 - Cerkev Svete Petke, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik45 - Nova doba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik46 - Teozofsko društvo]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik47 - Svetosavje]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik48 - Nikolaj Velimirović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik49 - Nadškofija Beograd-Karlovci]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik50 - Cerkev Rožica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik51 - Dimitrij Pavlović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik52 - Tomaž Perko]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik53 - Gavrilo Dožić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik54 - Danica Drašković]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik55 - Vikentij Prodanov]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik56 - Ivan Đurić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik57 - Vuk Drašković]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik58 - Vojislav Šešelj]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik59 - Novo pokopališče, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik60 - Biljana Vilimon]] [[Kategorija:Wikipedisti Evropska unija]] [[en:User:Stebunik]] [[de:Benutzer:Stebunik]] [[hr:Suradnik:Stebunik]] [[bs:Korisnik:Stebunik]] [[sr:Корисник:Stebunik]] [[hu:Szerkesztő:Stebunik]] [[it:Utente:Stebunik]] [[sh:Korisnik:Stebunik]] in4m0ll4fncd00w6glbiq17coasxpjp Železniški muzej Slovenskih železnic 0 241896 6683371 6553416 2026-05-31T15:10:39Z Pinky sl 2932 -- podvojene koord 6683371 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Železniški muzej Slovenskih železnic | native_name = Železniški muzej Slovenskih železnic | image = Železniški muzej Slovenije1.jpg | caption = Železniški muzej | map_type = Slovenija | map_caption = Lokacija znotraj Ljubljane | established = 1996 | location = Parmova 35<br>1000 [[Ljubljana]] | type = Železniški muzej | publictransit = [[Železniška postaja Ljubljana]] }} '''Železniški muzej Slovenskih železnic''' v [[Ljubljana|Ljubljani]] skrbi za ohranjanje [[Zgodovina železnice v Sloveniji|zgodovine železnice v Sloveniji]]. Začel je nastajati v nekdanji kurilnici na postaji [[Železniška postaja Ljubljana Šiška|Ljubljana Šiška]] na [[Parmova ulica, Ljubljana |Parmovi ulici]] 35 in se postopoma razvil v manjši, a izoblikovan in celovit [[muzej]]. Železniški muzej je bil ustanovljen leta 1981 kot Odsek za muzejsko dejavnost Železniškega gospodarstva Ljubljana. Med njegovim nastajanjem je bila sprva na ogled le zbirka vozil v rotundi - polkrožni klonici za lokomotive - to je v osrednjem objektu [[Železniške delavnice v Šiški|nekdanje kurilnice]], ki je razglašena za kulturni spomenik. V muzejski zbirki je več kot šestdeset lokomotiv in več kot petdeset drugih vozil, prav tako pa se v zbirki nahaja še več tisoč muzealij iz drugih železniških področij. == Zgodovina == Zamisel o dokumentiranju zgodovine slovenskih železnic se je rodila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je postajalo jasno, da se doba [[Parna lokomotiva|parnih lokomotiv]] bliža koncu. Če je bilo to pozno, je bilo to zato, ker je bila po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] sprejeta odločitev, da [[Beograd]] postane središče železniških muzejskih dejavnosti za vso [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], kar je kasneje privedlo do ustanovitve Železniškega muzeja Beograd. Ko so se slovenski železničarji odločili za ustanovitev lastnega muzeja, so za njegovo lokacijo izbrali nekdanjo lopo za lokomotive v ljubljanski [[Šiška|Šiški]]. V njenih nastajajočih letih so bila zgodovinska vozila začasno razstavljena le v »krožni hiši«, polkrožni lopi, ki je tvorila osrednji del remize. Ta lopa je bila sama uvrščena na seznam kulturne dediščine. Leta 1996, v letu, ko smo obeležili 150. obletnico nastanka železnic v Sloveniji, je Muzej slovenskih železnic javnosti predstavil stalno razstavo svojih najpomembnejših železniških artefaktov. Ta je bila nastanjena v nekdanji železniški šoli na Kurilniški ulici, v bližini glavnega muzeja. Stavba pa je bila stara in v propadajočem stanju. Zaradi rušenja leta 2002 je morala biti razstava za ta čas zaprta za javnost. Ponovno je bila odprta na novo pridobljeni lokaciji ob krožni hiši leta 2004. Kot prej razstava obiskovalcem predstavlja glavna področja železniške dejavnosti. S pomočjo zemljevidov in ilustracij lahko obiskovalci sledijo celotnemu razvoju železniškega omrežja v Sloveniji. == Komunikacije == Zvočni, vizualni in pisni komunikacijski sistemi so igrali ključno vlogo pri zagotavljanju varnega obratovanja vlakov med postajami. Novo izumljeni [[Telegraf|električni telegraf]] je bil na železnicah hitro uveden. Leta 1876 je bil dodan [[telefon]]. Kasneje je telegraf nadomestil [[teleprinter]]. Leta 1963 je bil na slovenskih železnicah uveden [[Radio|radiotelegraf]], saj so bili njihovi operativni centri opremljeni s potrebnimi oddajniki in sprejemniki. Potreba po natančnem merjenju časa se je pojavila šele z začetkom železnic, da bi se odzvali na povpraševanje po rednem in točnem prometu. Ure na stebrih vzdolž železniške proge so bile vsak dan opoldne uravnavane na signal, ki ga je oddajal telegraf. Na postajah je glavna ura, ki s pomočjo elektrike krmili ostale ure, tako da vse kažejo natanko isti čas. == Vozni park == [[Slika:Slovenian Railway Museum 7 2010.JPG|sličica|Ena izmed razstavljenih lokomotiv]] Najpomembnejši element železnice je njen vozni park, zlasti [[Lokomotiva|lokomotive]]. [[Parna lokomotiva|Parne lokomotive]], ki so omogočile razvoj železnic, so se prvič pojavile v zgodnjih letih 19. stoletja. Vladale so več kot 150 let. Ves ta čas so se nenehno razvijale in izboljševale. Obsežna muzejska zbirka vključuje več kot šestdeset lokomotiv in petdeset drugih vozil. Na ogled so le najpomembnejša. Najstarejša lokomotiva je nekdanja Južna železnica št. 29.718, zgrajena leta 1861. Tesno družbo ji dela manjša št. 162-001. Zaradi ogromnega dimnika si je prislužila vzdevek »Kamniški kornet«. Sledi najimenitnejša lokomotiva, ekspresna lokomotiva št. 03-002, zasnovana leta 1910 posebej za progo Ljubljana–[[Trst]]. V bližini je mogočna št. 06-018 iz leta 1930, prav tako zasnovana posebej za proge v Sloveniji. Najmanjša od vseh je št. K3, majhen biser, zgrajen leta 1892 posebej za ozkotirno progo [[Poljčane]]–[[Slovenske Konjice]]. == Signalna in varnostna oprema == Signalna naprava in vsa z njo povezana varnostna oprema omogočata hitro in varno potovanje po železnici. Ščiti vlake med mirovanjem in med vožnjo. Zagotavlja, da so kretnice in signali pravilno nastavljeni za njihov prehod. Okoli leta 1900 je bila uvedena elektromehanska signalna in varnostna oprema. Ima dva bistvena krmilnika. Prvi je okvir ročice na svojem dnu. V njem so nameščene ročice za spreminjanje položajev kretnic in signalov. Drugič, nad okvirjem ročice so indikatorske plošče. Te vsebujejo električne blokovne repetitorje, ki vzdržujejo komunikacijo z glavnim krmilnim okvirjem v pisarni načelnika postaje, iz katerega se oddajajo nalogi za vlake. Naprava načelnika postaje in signalistov je medsebojno povezana, da se prepreči morebitna napaka. == Pisarna načelnika postaje == Pisarna načelnika postaje je ključni del [[Železniška postaja|železniške postaje]]. To je kraj, kjer prometnik, »vodja« postaje, skrbi za to, da se izvaja vse, kar je potrebno za zagotovitev varnega in rednega obratovanja vlakov. S svojo signalno opremo prometnik posreduje navodila svojim bolj oddaljenim prometnikom o tem, kako naj se postavijo kretnice in signali. V preteklosti so bile povezave s sosednjimi postajami, potrebnimi za obratovanje vlakov, telegrafske. Sčasoma so mu v pomoč uvedli telefon in druge sodobne telekomunikacijske naprave. Poleg vsega tega je skrbel tudi za prodajo vozovnic. == Razvoj, gradnja in vzdrževanje == [[Slika:Slovenian Railways 1918.jpg|sličica|Železniške proge v Sloveniji in okolici leta 1918]] Razvoj slovenskega železniškega omrežja je prikazan s sedmimi zemljevidi, od katerih se vsak nanaša na določeno obdobje. O vsakem obdobju pričajo zgodovinski mejniki, na katerih so vgravirana posamezna železniška podjetja. V svojem času so označevali lastništvo zemljišča, kjer je bila proga položena. Železniška vozila so značilno obratovala po posebnih tirih, znanih kot »trajna proga«. Takšne proge omogočajo, da se z nekaj truda prevažajo tovori, ki so večkrat težji od običajnih cest. Sčasoma so zahteve po vedno težjih vozilih in večji hitrosti zahtevale razvoj močnejših tirov. To je vključevalo spremembe v velikosti tirnic in načinih njihovega pritrditve ter v pragovih, kjer je les ponekod odstopil jeklu in na koncu betonu. Ekipe, ki so vzdrževale progo, so uporabljale vrsto orodij in vozil. Majhni vozički, ki so bili uporabljeni za vzdrževanje proge in prevoz opreme in materiala, so smeli voziti po progi le po posebnem dogovoru. == Uniforme == [[Slika:Ljubljana 013.JPG|sličica]] Uniforme, »častna oblačila«, so bile uvedene že v zgodnjih dneh železnic, da bi se železniški uslužbenci lahko ločili od potnikov. Razlikovale so se od podjetja do podjetja. V Sloveniji so do leta 1952 označevale tudi čin zaposlenih. Do leta 1927 so višji uradniki ob posebnih priložnostih nosili svečane uniforme. Železničarji so vedno imeli na voljo manjše kose opreme, ki so jih potrebovali za svoje delo. Ti se skozi leta niso bistveno spreminjali. == Vir == * [https://www.slo-zeleznice.si/podjetje/onas/zelezniskimuzej Železniški muzej] == Glej tudi == * [[Tehniški muzej Slovenije]] * [[Zgodovina železnice v Sloveniji]] * [[Park vojaške zgodovine Pivka]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Stane Kumar]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Railway Museum of the Slovenian Railways}} * [https://www.zelezniskimuzej.si/ Uradna stran Železniškega muzeja Slovenskih železnic] * [http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/ZelezniskiMuzej Železniški muzej Slovenskih železnic] * [https://www.zelezniskimuzej.si Železniški muzej] {{museum-stub}} [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Šiški]] [[Kategorija:Muzeji v Ljubljani]] [[Kategorija:Železnica v Sloveniji]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1981]] 7rnrtzmjryns2eyagy8a7zfmplve3z5 Sveti Martin na Muri 0 253274 6683299 6637330 2026-05-31T12:49:59Z Ljuba24b 92351 dp 6683299 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sveti Martin}} {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika=Sv.Martin na Muri (Croatia) - zapad.jpg |napis= |zupanija=[[Slika:Flag of Međimurje County.svg|25px|Medžimurska županija]] [[Medžimurska županija]] |obcina=Sveti Martin na Muri |nadmorska=173 |prebivalstvo=435 |prebivalstvo_od=2011 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Navedi splet|title=Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2011.|url=http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/xls/Nas_01_HR.xls|website=www.dzs.hr|language=hr}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |postna=40313 |posta=Sveti Martin na Muri }} '''Sveti Martin na Muri''' ({{jezik-hu|Muraszentmárton}}) je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki je središče [[občina Sveti Martin na Muri|občine Sveti Martin na Muri]]; le-ta pa spada pod [[Medžimurska županija|Medžimursko županijo]]. Naselje z okolico predstavlja najsevernejšo točko Hrvaške. Resort [[Terme Sveti Martin]] je lociran v oazi miru, kjer tradicija, kultura in zgodovina živijo v sožitju z naravo že več kot sto let. Gre za edino evropsko regijo, ki je že tretjič dobitnik nagrade Evropska destinacija odličnosti. Resort sestavljajo hotel, apartmajsko naselje in termomineralno kopališče. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="16" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] || [[2011]] |- | 239 || 265 || 298 || 303 || 324 || 336 || 367 || 404 || 411 || 436 || 394 || 481 || 505 || 531 || 502 || 435 |- |} ==Regionalno in čezmejno sodelovanje== Občina Sveti Martin na Muri sodeluje v čezmejnem projektu Mura Drava, s katerim se medsebojno povezujejo nekatere občine v [[Slovenija|Sloveniji]] in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Projekt ima svoj spletni portal Mura Drava TV. <ref>{{navedi splet |url=http://www.muradrava.tv/ |title=Mura Drava TV |accessdate=5. januar 2021 |date= |format= |work= |archive-date=2021-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108080846/http://www.muradrava.tv/ |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Medžimurske županije]] [[Kategorija:Naselja ob Muri]] bshkk6mgdizvxchi3igs52tsc4o6pkb Zoološki muzej Moskovske državne univerze 0 256426 6683389 5794296 2026-05-31T15:31:46Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683389 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | native_name = Зоологический музей Московского государственного университета | native_name_lang = ru | image = Moscow MSU Zoological Museum asv2021-07 img01.jpg | image_size = 250px | caption = Zunanjost muzeja | formation = 1791 | type = [[izobraževalno-raziskovalna ustanova]] | coordinates = {{koord|display=inline, top}} | parent_organization = [[Državna univerza v Moskvi]] | website = http://zmmu.msu.ru/ }} '''Zoološki muzej''' ({{lang-ru|Зоологический музей Московского государственного университета}}) je [[znanstveno-raziskovalna ustanova]], ki deluje v okviru [[Moskovska državna univerza|Moskovske državne univerze]]; ustanovljena je bila leta [[1791]]. Je drugi največji zoološki muzej v Rusiji in dvanajsti največji na svetu. == Glej tudi == * [[seznam muzejev v Moskvi]] == Zunanje povezave == * [http://zmmu.msu.ru/eng/public.htm Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100623030205/http://zmmu.msu.ru/eng/public.htm |date=2010-06-23 }} {{Moskovska državna univerza}} {{edu-stub}} [[Kategorija:Muzeji Moskovske državne univerze]] [[Kategorija:Muzeji v Moskvi]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1791]] [[Kategorija:Zoološki muzeji|Moskva]] 74ji5qdpadszwnlqlaqz0otocoivvum Tadeja Brankovič 0 257743 6683518 6396241 2026-05-31T21:50:01Z ~2026-32552-67 260877 6683518 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|website=https://tadejabrankovic.com/}} '''Tadeja Brankovič Likozar''', [[Slovenci|slovenska]] [[Biatlonec|biatlonka]], * [[20. december]] [[1979]], [[Kranj]]. Bila je članica slovenske ekipe za [[biatlon]] med letoma 1995 in 2011. Šestkrat se je uvrstila na stopničke (dve srebrni in štiri bronaste medalje) v [[Svetovni pokal v biatlonu|Svetovnem pokalu v biatlonu]]. Trenutno prebiva v [[Cerklje na Gorenjskem|Cerkljah na Gorenjskem]]. Njena hči je nordijska kombinatorka [[Maša Likozar Brankovič]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gorenjskiglas.si/aktualno/237219-237219/ |title=Hči nekdanje biatlonke blesti v nordijski kombinaciji |accessdate=2025-02-01 |date=2025-01-19 |work=[[Gorenjski glas]] }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|https://tadejabrankovic.com}} * {{sports links}} {{ZastavonošeSLO}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem tekaču}} {{DEFAULTSORT:Brankovič Likozar, Tadeja}} [[Kategorija:Slovenski smučarski tekači]] [[Kategorija:Biatlonci Zimskih olimpijskih iger 1998]] [[Kategorija:Biatlonci Zimskih olimpijskih iger 2002]] [[Kategorija:Biatlonci Zimskih olimpijskih iger 2006]] [[Kategorija:Biatlonci Zimskih olimpijskih iger 2010]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] [[Kategorija:Športniki Slovenske vojske]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] mcjeujt2pe5zn3cnwpyjny2k690fkwk 6683547 6683518 2026-06-01T05:32:34Z Sporti 5955 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-32552-67|~2026-32552-67]] ([[User talk:~2026-32552-67|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] 6396241 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|website=https://tadejabrankovic.com/}} '''Tadeja Brankovič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Biatlonec|biatlonka]], * [[20. december]] [[1979]], [[Kranj]]. Bila je članica slovenske ekipe za [[biatlon]] med letoma 1995 in 2011. Šestkrat se je uvrstila na stopničke (dve srebrni in štiri bronaste medalje) v [[Svetovni pokal v biatlonu|Svetovnem pokalu v biatlonu]]. Trenutno prebiva v [[Cerklje na Gorenjskem|Cerkljah na Gorenjskem]]. Njena hči je nordijska kombinatorka [[Maša Likozar Brankovič]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gorenjskiglas.si/aktualno/237219-237219/ |title=Hči nekdanje biatlonke blesti v nordijski kombinaciji |accessdate=2025-02-01 |date=2025-01-19 |work=[[Gorenjski glas]] }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|https://tadejabrankovic.com}} * {{sports links}} {{ZastavonošeSLO}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem tekaču}} {{DEFAULTSORT:Brankovič Likozar, Tadeja}} [[Kategorija:Slovenski smučarski tekači]] [[Kategorija:Biatlonci Zimskih olimpijskih iger 1998]] [[Kategorija:Biatlonci Zimskih olimpijskih iger 2002]] [[Kategorija:Biatlonci Zimskih olimpijskih iger 2006]] [[Kategorija:Biatlonci Zimskih olimpijskih iger 2010]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] [[Kategorija:Športniki Slovenske vojske]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] s5dcpvq5zhhqfu4esls141ercekm4h1 James Francis Harter 0 280961 6683310 5930692 2026-05-31T13:24:11Z Engelbert 76895 pp, zp 6683310 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=James Francis Harter |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1907–1945 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''James Francis Harter''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. avgust]] [[1888]], † [[1. november]] [[1960]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Harter/James_Francis/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harter, James Francis}} [[Kategorija:Rojeni leta 1888]] [[Kategorija:Umrli leta 1960]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] bk0e2ihfnfooshviyqz0cp1z9vykg6v 6683311 6683310 2026-05-31T13:26:24Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683311 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=James Francis Harter |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1907–1945 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''James Francis Harter''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. avgust]] [[1888]], † [[1. november]] [[1960]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Harter/James_Francis/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harter, James Francis}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] iznew26s77123bnebx04b27oyxzc4rs William Clavering Hartgill 0 280962 6683315 5939625 2026-05-31T13:35:03Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6683315 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=William Clavering Hartgill |lived= |image=<!-- WD --> |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=?–1947 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''William Clavering Hartgill''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1. januar]] [[1888]], † [[26. april]] [[1968]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Hartgill/William_Clavering/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hartgill, William Clavering}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] n0o05tjgwovtqg6buhk75201db0q0fp Alan Fleming Hartley 0 280963 6683542 6098903 2026-06-01T05:11:01Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]]; +[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683542 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Alan Fleming Hartley |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=[[1901]]–[[1944]] |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Druga burska vojna]]<br>[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red kopeli]]<br>[[red zvezde Indije]]<br>[[red indijskega imperija]] |relations=Phillippa Osborne |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Alan Fleming Hartley''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[24. oktober]] [[1882]], † [[7. december]] [[1954]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://www.generals.dk/general/Hartley/Alan_Fleming/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hartley, Alan Fleming}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Indije]] [[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]] [[Kategorija:Veterani druge burske vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] q1ckhd88bd5w5o2g3swfwt5wwy5qi6q John Redmond Hartwell 0 280964 6683543 6035619 2026-06-01T05:13:42Z Engelbert 76895 pp 6683543 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Redmond Hartwell |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1943 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Redmond Hartwell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[7. maj]] [[1887]], † [[19. september]] [[1970]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Hartwell/John_Redmond/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hartwell, John Redmond}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] ph92vqflwatvnqptcdnxdgt4y6nc2jx George Alfred Duncan Harvey 0 280965 6683563 5928765 2026-06-01T07:10:12Z Engelbert 76895 pp 6683563 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=George Alfred Duncan Harvey |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1904–1944 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|CMG]]<br>[[Red kopeli|CB]] |relations= |laterwork= }} '''George Alfred Duncan Harvey''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[27. oktober]] [[1882]], † [[22. september]] [[1957]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] * [[seznam irskih igralcev ragbija]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Harvey/George_Alfred_Duncan/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} * {{sports links}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harvey, George Alfred Duncan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1882]] [[Kategorija:Umrli leta 1957]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Irski igralci ragbija]] mvt767wy7m8j9wlu0zmpqgdl9vrpiwu 6683564 6683563 2026-06-01T07:11:31Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1882]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1957]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683564 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=George Alfred Duncan Harvey |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1904–1944 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|CMG]]<br>[[Red kopeli|CB]] |relations= |laterwork= }} '''George Alfred Duncan Harvey''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[27. oktober]] [[1882]], † [[22. september]] [[1957]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] * [[seznam irskih igralcev ragbija]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Harvey/George_Alfred_Duncan/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} * {{sports links}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harvey, George Alfred Duncan}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Irski igralci ragbija]] eooewlxvdc4g2h6znidyxy9od680lb8 Charles Offley Harvey 0 280966 6683544 5927107 2026-06-01T05:19:41Z Engelbert 76895 pp, zp 6683544 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Offley Harvey |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1908–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Charles Offley Harvey''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[16. julij]] [[1888]], † [[11. oktober]] [[1969]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Harvey/Charles_Offley/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harvey, Charles Offley}} [[Kategorija:Rojeni leta 1888]] [[Kategorija:Umrli leta 1969]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] i4meihm4iywkmnbcp4bs5eksdgilflq 6683546 6683544 2026-06-01T05:22:20Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije; ±[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]→[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683546 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Offley Harvey |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1908–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Charles Offley Harvey''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[16. julij]] [[1888]], † [[11. oktober]] [[1969]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Harvey/Charles_Offley/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harvey, Charles Offley}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] rwrins6t213vwom5memv2dsdy1jyt7r George Steven Harvie-Watt 0 280967 6683609 5928840 2026-06-01T09:52:17Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6683609 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=George Steven Harvie-Watt |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''George Steven Harvie-Watt''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1903]], † [[1989]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Harvie-Watt/George_Steven/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harvie-Watt, George Steven}} [[Kategorija:Rojeni leta 1903]] [[Kategorija:Umrli leta 1989]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Britanski politiki]] [[Kategorija:Častniki Teritorialne vojske (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Člani Parlamenta Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] s152ikduqte4luj9rr7p9cu20k071ai 6683610 6683609 2026-06-01T09:55:24Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1903]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1989]]; +[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Edinburgu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683610 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=George Steven Harvie-Watt |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''George Steven Harvie-Watt''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1903]], † [[1989]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Harvie-Watt/George_Steven/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harvie-Watt, George Steven}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Britanski politiki]] [[Kategorija:Častniki Teritorialne vojske (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Člani Parlamenta Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Edinburgu]] qhtutrafahxaivtdn4vmf0b0e02yngg 6683612 6683610 2026-06-01T09:56:36Z Engelbert 76895 pp 6683612 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=George Steven Harvie-Watt |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''George Steven Harvie-Watt''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[23. avgust]] [[1903]], † [[18. december]] [[1989]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Harvie-Watt/George_Steven/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harvie-Watt, George Steven}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Britanski politiki]] [[Kategorija:Častniki Teritorialne vojske (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Člani Parlamenta Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Edinburgu]] qvpxh0osg9pgo8kwzarg2t0yzl8wcs8 Wikipedija:Pod lipo 4 282723 6683512 6678909 2026-05-31T20:20:36Z Yerpo 8417 /* Konec pomladi */ nov razdelek 6683512 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:08, 19. maj 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:22, 21. maj 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:20, 31. maj 2026 (CEST) n8y0l437f8rx97ehyhpjb773th05hou Zelena avenija, Ljubljana 0 304591 6683388 6604463 2026-05-31T15:30:57Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683388 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Zelena avenija<br><small>Ljubljana - Emonska cesta, Trg francoske revolucije in Vegova ulica</small> | arhitekt = [[Janez Valentinčič]] (arhitekt; 1939), [[Jože Plečnik]] (urbanist; 1929-1942), [[Anton Lap]] (krajinski arhitekt; 1929-1942) <!--podatki registra--> | rkd_tip = nsdp | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 2009 | refšt = 5635 <!--slika--> | image = | alt = | caption = Trg francoske revolucije <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 | lat_minutes = 2 | lat_seconds = 49.80 | lat_direction = N | long_degrees= 14 | long_minutes = 30 | long_seconds = 10.65| long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Ljubljana-center | lokacija = | občina = Ljubljana | map_alt = Zemljevid centra Ljubljane | map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane }} '''Zelena avenija''' je [[avenija]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], delo [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], ki je urbanistično zasnoval povezavo med [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnim trgom]] in [[Karunova ulica, Ljubljana|Karunovo ulico]]. Avenija, ki se prične na Kongresnem trgu, poteka po [[Vegova ulica, Ljubljana|Vegovi ulici]], prečka [[Trg francoske revolucije, Ljubljana|Trg francoske revolucije]] in poteka po [[Emonska cesta, Ljubljana|Emonski cesti]] do križišča s Karunovo ulico. Zaradi dejstva, da je Plečnik »s tlakovanji, mestnim pohištvom, spomeniki, manjšimi arhitekturami in drevoredi ter drugo zazelenitvijo povezal različne sekvence prostora, elemente zgodovinskih obdobij, arhitekturne in likovne prvine ter ustvaril mestno magistralo, ki je ključni element Plečnikove zelene Ljubljane«, je bila leta 2009 razglašena za [[kulturni spomenik državnega pomena]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=93037 Uradni-list.si - Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena]</ref>, leta 2021 pa vpisana na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]] * [[seznam cest in ulic v Ljubljani]] {{Kulturni spomeniki dp SLO}} {{ljubljana-stub}} [[Kategorija:Urbanizem Ljubljane]] [[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika]] l7kz3dzns4xziqv74o9n2gkzzfx74xa Veršič 0 307063 6683327 4818501 2026-05-31T13:55:29Z ~2026-13659-49 255600 6683327 wikitext text/x-wiki '''Veršič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Franc Veršič]], agrarni ekonomist & menedžer, predsednik novoustanovljenega Združenja pridelovalcev slovenske hrane * [[Jolanda Veršič-Žabjek]], političarka * [[Jožef Veršič]] (1775—1847), izdelovalec protez * [[Marko Veršič]], rimskokatoliški duhovnik == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Veršič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] difk3zh6hqt97lcin1q7aw8crreqbw1 6683328 6683327 2026-05-31T13:56:48Z ~2026-13659-49 255600 6683328 wikitext text/x-wiki '''Veršič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Franc Veršič]], agrarni ekonomist & menedžer, predsednik novoustanovljenega Združenja pridelovalcev slovenske hrane * [[Jolanda Veršič-Žabjek]], političarka * [[Jožef Veršič]] (1775—1847), izdelovalec protez * [[Marko Veršič]], rimskokatoliški duhovnik == Glej tudi == * priimke [[Vršič (razločitev)|Vršič]], [[Veršnik]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Veršič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] qgcozgnevnf7ld0tbx8glb8st1sqd5j 6683624 6683328 2026-06-01T10:42:52Z A09 188929 -nepomembnost 6683624 wikitext text/x-wiki '''Veršič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Jolanda Veršič-Žabjek]], političarka * [[Jožef Veršič]] (1775—1847), izdelovalec protez * [[Marko Veršič]], rimskokatoliški duhovnik == Glej tudi == * priimke [[Vršič (razločitev)|Vršič]], [[Veršnik]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Veršič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] nndvsxvcj4br7mugw540tbdulltrifv Novi Pazar 0 321388 6683450 6567089 2026-05-31T17:45:09Z Upwinxp 126544 + 6683450 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Srbiji | izvorno_ime = Нови Пазар | vrsta = Mesto | slika = Novi Pazar02.JPG | napis = | zastava = | grb = | okraj = [[Raški upravni okraj]] | mesto = [[Mesto Novi Pazar|Novi Pazar]] | povrsina = | prebivalstvo = 71462 | prebivalstvo_ref = <ref name="popisi1948:2022">{{navedi splet |url=https://popis2022.stat.gov.rs/media/31418/4_uporedni-pregled-broja-stanovnika-1948-2022.xlsx |title=Uporedni pregled broja stanovnika 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002, 2011. i 2022. godine |website=popis2022.stat.gov.rs |accessdate=2025-03-26}}</ref> | prebivalstvo_od = 2022 | nadmorska = 477 | postna = 36300 | posta = Novi Pazar | telefon = +381 (0) 20 | registrska = NP | spletna_stran = http://www.novipazar.rs/ }} '''Novi Pazar''' (izvirno {{lang-sr|Нови Пазар}}) je [[mesto]] v [[Srbija|Srbiji]], ki je središče istoimenske občine, slednja pa je del [[Raški upravni okraj|Raškega upravnega okraja]]. Je največje mesto zgodovinske regije [[Sandžak (regija)|Sandžak]] in kulturno središče [[Bošnjaki|Bošnjakov]] v Srbiji.<ref name="Ahrens2007">{{navedi knjigo|last=Ahrens|first=Geert-Hinrich|title=Diplomacy on the Edge: Containment of Ethnic Conflict and the Minorities Working Group of the Conferences on Yugoslavia|date=2007-03-06|url=https://books.google.com/books?id=b3fLRcHYSVAC&pg=PA223|publisher=Woodrow Wilson Center Press|isbn=9780801885570|pages=223–}}</ref> Prebivalstvo je mešano [[Muslimani|muslimansko]]-[[Pravoslavno krščanstvo|pravoslavno]] in v mestu stojijo številni spomeniki obeh kultur, kot sta [[Altun-alem džamija]] in [[Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla, Novi Pazar|cerkev svetih apostolov Petra in Pavla]]. == Zgodovina == Ime mesta izhaja iz besede »[[bazar]]«. V [[Osmansko cesarstvo|osmanskem]] obdobju se je imenovalo Yeni Pazar (''yeni'' v [[Turščina|turščini]] pomeni novi). Novi Pazar stoji v bližini ruševin [[Stari Ras|Starega Rasa]]. Območje okoli gradu Ras je skupaj s [[Kosovo|Kosovom]] tvorilo srednjeveško srbsko državo [[Raška|Raško]], kar dokazujejo ostanki številnih cerkva, samostanov in kopališč iz tega obdobja. Leta 1460 je [[Isa-beg Isaković]], osmansko-bosanski upravnik Sarajeva, v bližini starega Trgovišta – ki so ga Turki imenovali Eski Pazar (''eski'' – stari) – ustanovil novi trg (Yeni Pazar), iz katerega se je razvilo mesto. Zaradi prometno ugodne lege in obilnih rudnih nahajališč je bil Novi Pazar od 15. do konca 17. stoletja cvetoče trgovsko mesto z veliko [[Dubrovniška republika|dubrovniško]] kolonijo. Osmanski popotnik [[Evlija Čelebi]] je med svojim obiskom mesta leta 1660 naštel 40–50 mahal (četrti), 23 [[Džamija|džamij]], 11 [[Mesdžid|mesdžidov]], 5 [[Medresa|medres]], 2 [[Tekija (verska zgradba)|tekiji]] in številne druge stavbe. Med [[Osmanske vojne v Evropi|avstrijsko-turškimi vojnami]] so avstrijske čete in srbski uporniki mesto dvakrat opustošili, leta 1689 in 1737. Zaradi teh vojn in zaradi epidemij [[Kuga|kuge]] je mesto v 18. in 19. stoletju izgubilo na pomenu. Lokalni [[Beg|begi]] so vzpostavili samovoljno vladavino, neodvisno od osmanske centralne uprave; tam se je naselilo le nekaj muslimanskih [[Muhadžir|muhadžirjev]] iz Srbije in Črne gore. Po določilih [[Berlinski kongres|Berlinskega kongresa]] so [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] čete leta 1878 zasedle zahodni del [[Novopazarski sandžak|Novopazarskega sandžaka]] (tako imenovano »območje na [[Lim|Limu]]«), ki pa je z osmanskega vidika po [[Tanzimat|tanzimatskih]] reformah predstavljalo del [[Kosovski vilajet|Kosovskega vilajeta]]. Po bosanski [[Aneksijska kriza|aneksijski krizi]] leta 1908 se je Avstro-Ogrska odpovedala svojim zahtevam po Sandžaku, ozemlje pa se je ''de facto'' vrnilo pod osmansko suverenost. Med [[Prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] je leta 1912 regijo osvojila [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Srbija]] in jo leta 1918 priključila [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini SHS]]. Po letu 1912 se je veliko muslimanov iz Sandžaka izselilo v Turčijo, deloma zaradi diskriminacije s strani novih oblasti. Mesto je imelo leta 1836 7000 prebivalcev, leta 1913 13.433 in leta 1968 približno 23.000. Med drugo svetovno vojno so nekdanji Novopazarski sandžak zasedle [[Kraljevina Italija|italijanske]] čete in ga priključile [[Fašizem|fašističnemu]] [[Protektorat|protektoratu]] [[Velika Albanija]]. Po vojni je območje postalo del [[Socialistična republika Srbija|SR Srbije]]. Leta 2002 je bila na pobudo tedanjega predsednika vlade [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] ustanovljena [[Univerza v Novem Pazarju]]. == Demografija == V naselju je ob popisu 2002 živelo 37.863 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je bila njihova povprečna starost 31,7 leta (31,1 pri moških in 32,2 pri ženskah). Naselje je imelo 13.230 gospodinjstev, pri čemer je bilo povprečno število članov na gospodinjstvo 4,13. {{Stolpčni diagram |naslov=Pregled števila prebivalcev po letih |a1=1948 |p1=11992 |a2=1953 |p2=14104 |a3=1961 |p3=20706 |a4=1971 |p4=28950 |a5=1981 |p5=41099 |a6=1991 |p6=51749 |a7=2002 |p7=54604 |a8=2011 |p8=66527 |a9=2022 |p9=71462 |opomba= |viri=<ref name="popisi1948:2022"/> }} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Novi Pazar}} * [[seznam naselij v Srbiji]] {{škrbina-naselje-sr}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta Raškega upravnega okraja]] 0y5d2cvci7a1ncr1dnxnit4g87mzddc Milan Pajk 0 332978 6683398 6607373 2026-05-31T15:43:08Z G-Cup 10746 6683398 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni|Milan Pajk (starejši)}} {{Infopolje Oseba}} '''Milan Pajk''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[6. december]] [[1942]], [[Ljubljana]]. Pajk je leta 1966 [[diploma|diplomiral]] iz arhitekture na [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani]]. V sredini sedemdesetih let se je posvetil [[fotografija|fotografiji]] in 1977 dobil status samostojnega umetnika. Leta 1980 je bil z oblikovalcema [[Miljenko Licul|Miljenkom Liculom]] in [[Ranko Novak|Rankom Novakom]] soustanovitelj studia Znak, ki se je uveljavil kot najvidnejša ustvarjalna skupina na področju vizualnih komunikacij v Sloveniji pred in po osamosvojitvijo. Leta 1987 je postal predavatelj na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]]; 1991 [[izredni profesor|izredni]] in 1996? redni profesor; bil je tudi predstojnik oddelka za vizualne komunikacije na ALUO. Njegove fotografije, ki obsegajo različno motiviko, so objavljene v številnih tiskanih publikacijah s področja tržnih, kulturnih in drugih komunikacij.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> Ukvarja se tudi z modno fotografijo in fotografsko [[kritika|kritiko]].<ref>''Veliki splošni leksikon''. DZS, Ljubljana 2006.</ref> == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih fotografov]] {{normativna kontrola}} {{artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Pajk, Milan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] rlpyo78e7f1h7bzgn3jorkepnovq6ir Uporabnik:Yerpo/DYK 2 333573 6683539 6666604 2026-06-01T04:57:20Z Yerpo 8417 +1 6683539 wikitext text/x-wiki {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Uporabnik je prispeval '''402 podatka''', ki sta bila predstavljena na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden |- |1. |... je '''[[etologija]]''' [[znanost|znanstvena]] [[veda]] znotraj [[zoologija|zoologije]], ki preučuje vedenje [[živali]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2007|15/2007]] |- |2. |... da se [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''[[Strigalice|strigalic]]''' Dermaptera nanaša na membranasta zadnja [[krilo|krila]], ki jih zlagajo pod sprednja, in imajo podobno teksturo kot [[povrhnjica]] [[človek|človeške]] [[koža|kože]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2007|22/2007]] |- |3. |... da samica '''[[zajedavske uši|zajedavskih uši]]''' po oploditvi odloži 50 do 150 jajčec, ki jih zalepi na dlako ali perje gostitelja? |[[Predloga:Ste vedeli/29. teden 2007|29/2007]] |- |4. |... da ima '''[[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Oddelek za biologijo]]''' <small>(na sliki logotip)</small> na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] svoj začetek v Botaničnem in Zoološkem inštitutu leta [[1919]] ustanovljene [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]]? |[[Predloga:Ste vedeli/36. teden 2007|36/2007]] |- |5. |... da so '''[[dvokrilci]]''' dobro znan in razširjen [[red (biologija)|red]] [[žuželke|žuželk]], ki so svoje ime dobili po tem, da je en od dveh parov [[krilo|kril]] zakrnel? |36/2007 |- |6. |... da je [[Francozi|francoski]] [[entomolog]] '''[[Pierre André Latreille]]''' <small>(na sliki)</small> v svojih delih opisal in poimenoval mnogo [[takson]]ov [[žuželke|žuželk]], katerih [[znanstveno ime|znanstveno poimenovanje]] se je ohranilo do danes? |[[Predloga:Ste vedeli/41. teden 2007|41/2007]] |- |7. |... da je bil [[ptiči|ptič]] neletalec '''[[dodo]]''' zanesljivo opisan šele leta [[1598]] in dokončno iztrebljen manj kot 100 let pozneje? |[[Predloga:Ste vedeli/43. teden 2007|43/2007]] |- |8. |... da imajo '''[[pračeljustnice]]''', ki so majhen [[red (biologija)|red]] [[žuželke|žuželk]], na glavi velike [[sestavljeno oko|sestavljene oči]], ki se na vrhu stikajo in tri [[očesce|očesca]]? |[[Predloga:Ste vedeli/48. teden 2007|48/2007]] |- |9. |... da je '''[[furkula]]''' dvorogim vilicam podoben izrastek četrtega člena [[zadek|zadka]] [[skakači (členonožci)|skakačev]], ki jo uporabljajo samo za beg pred [[plenilec|plenilci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/49. teden 2007|49/2007]] |- |10. |... da je osrednja tema romana [[američani|ameriškega]] [[pisatelj]]a [[Kurt Vonnegut|Kurta Vonneguta]] '''[[Klavnica pet]]''' zavezniško bombardiranje [[Nemčija|nemškega]] [[Dresden|Dresdna]] konec [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ki ga je avtor sam doživel kot vojni ujetnik v mestu? |49/2007 |- |11. |... da je '''[[repnik]]''' v [[Slovenija|Sloveniji]] splošno razširjena [[ptica]], a je gostota [[populacija (ekologija)|populacije]] majhna, in da zato sodi med manj poznane slovenske ptice? |[[Predloga:Ste vedeli/50. teden 2007|50/2007]] |- |12. |... da je '''[[Populacija (biologija)|populacija]]''' v [[biologija|biologiji]] skupina [[organizem|organizmov]] iste [[vrsta (biologija)|vrste]], ki zasedajo določen prostor v določenem času? |[[Predloga:Ste vedeli/52. teden 2007|52/2007]] |- |13. |... je najočitnejša značilnost '''[[metulji|metuljev]]''', da je celotno telo vključno s [[žuželčje krilo|krili]] pokrito z drobnimi luskami? |[[Predloga:Ste vedeli/2. teden 2008|2/2008]] |- |14. |... da so '''[[Protodonata]]''' [[izumrtje|izumrl]] [[red (biologija)|red]] [[žuželke|žuželk]] iz [[paleozoik]]a, ki so znane po gigantskih telesnih merah? |3/2008 |- |15. |... da je na '''[[Seznam živali, poimenovanih po slavnih osebah|seznamu živali, poimenovanih po slavnih osebah]] ''' tudi [[Krešiči|krešič]] ''[[Agra schwarzeneggeri]]'', ki je svoje ime zaradi nabreklih [[dvoglava nadlaktna mišica|biceps]]om podobnih srednjih členov nog dobil po telovadcu [[Arnold Schwarzenegger|Arnoldu Schwarzeneggerju]]? |4/2008 |- |16. |... da v zadnjem času opažajo upad [[populacija (biologija)|populacije]] '''[[rjavi srakoper|rjavega srakoperja]]''' <small>(na sliki)</small>, ki šteje okoli 10 milijonov osebkov, vendar ne v tolikšni meri, da bi ga smatrali za ogroženo vrsto? |6/2008 |- |17. |... da je '''[[levitev]]''' proces, pri katerem [[živali|žival]] odvrže trdno zunanjo plast [[koža|kože]], pod katero ji je predhodno zrasla nova? |6/2008 |- |18. | ... da živa barva odraslih '''[[polonice|polonic]]''' sporoča plenilcem, da so neužitne - ob napadu namreč iz nožnih sklepov izločajo smrdečo [[hemolimfa|hemolimfo]], ki vsebuje oljnat rumenkast [[toksin]]? |8/2008 |- |19. |... da se tako slovensko kot [[latinščina|latinsko]] ime nočnih metuljev '''[[pedici|pedicev]]''' (Geometridae) nanaša na premikanje njihovih [[gosenica|gosenic]], ki ga opisujemo kot »pednjanje« <small>(na sliki)</small>, dobeseden prevod [[grščina|grškega]] izraza ''geometron'' pa bi se glasil »zemljemerec« - ob premikanju namreč izgledajo, kot bi s telesom merile razdaljo? |11/2008 |- |20. |... da so '''[[srakoper|srakoperji]]''' mesojede živali, večinoma lovijo večje [[žuželke]] v letu, napadejo pa tudi manjše ptiče, [[plazilci|plazilce]] in [[sesalci|sesalce]]? |12/2008 |- |21. |... da '''[[bramorji]]''' živijo v sistemu podzemnih rovov, ki si jih z močnimi sprednjimi nogami izkopljejo pod zemljo? |13/2008 |- |22. |... da beseda '''[[velblod]]''' izvira iz [[Goti|gotske]] besede ''ulbandus'' za [[kamele|kamelo]], ta pa iz [[stara grščina|starogrške]] besede ''elefas'' (oz. njenega [[rodilnik]]a ''elefantos'') za [[slon]]a? |15/2008 |- |23. |... da je '''[[penicilin]] ''' prvi odkriti naravni [[antibiotik]]? |16/2008 |- |24. |... '''[[pritlikavi listni zavrtači]]''' sodijo med najmanjše [[metulji|metulje]], saj ima večina premer kril manjši od 3 mm? |19/2008 |- |25. |... da je '''[[udomačitev]]''' proces, pri katerem [[populacija (biologija)|populacija]] [[živali|živalske]] ali [[rastline|rastlinske]] [[vrsta (biologija)|vrste]] postane navajena na [[človek]]ovo oskrbo in nadzor, pri čemer postane pogosto nesposobna samostojno preživeti v naravnem okolju? |20/2008 |- |26. |... da '''[[močvirska sklednica]]''' del leta, ko so temperature zraka nižje od 10ºC, preživi zakopana v blatu, vendar ne gre za pravo [[hibernacija|hibernacijo]], saj je aktivna tudi v kratkih obdobjih toplejšega vremena pozimi? |22/2008 |- |27. |... da je '''[[iskanje prstnih odtisov DNA]]''' tehnika za identificiranje posameznikov in ugotavljanje sorodstvenih vezi med njimi izključno na podlagi zaporedja njihove [[Deoksiribonukleinska kislina|DNA]]? |23/2008 |- |28. |... da je [[biolog]] '''[[Narcis Mršić]]''' avtor knjige ''Živali naših tal'', ki je temeljno delo s področja [[pedozoologija|pedozoologije]] v Sloveniji in eno najbolj izčrpnih predstavitev talne favne nekega območja na svetu? |27/2008 |- |29. |... da je '''[[komodoški varan]]''' <small>(na sliki)</small> največji [[kuščar]] na svetu? |29/2008 |- |30. |... da se genitalije samcev in samic '''[[vinske mušice|vinskih mušic]]''' <small>(na sliki)</small> ujemajo po principu ključ-ključavnica in da je njihova oblika vrstno specifična, kar naj bi preprečevalo parjenje med vrstami ter je hkrati uporaben [[taksonomija|taksonomski]] znak za določanje vrst? |30/2008 |- |31. |... da je ameriški pisatelj [[Joe Haldeman]] prejel za [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] [[roman]] '''''[[The Forever War]]''''' (''Večna vojna'') obe najpomembnejši književni nagradi za področje znanstvene fantastike, [[nagrada Nebula|nagrado Nebula]] leta [[1975]] in [[nagrada Hugo|nagrado Hugo]] leta [[1976]]? |33/2008 |- |32. |... da '''[[Preobrazba (biologija)|preobrazba]]''' ali metamorfoza v [[zoologija|zoologiji]] označuje [[biološki proces]], pri katerem se dogajajo hitre, obsežne spremembe telesne zgradbe [[živali]]? |34/2008 |- |33. |... da so '''[[DDT]]''' prvič sintetizirali leta 1874, njegovo [[insekticid]]no delovanje pa so odkrili šele leta 1939? |43/2008 |- |34. |... da je bilo v preteklosti območje presihajočega '''[[Palško jezero|Palškega jezera]]''' del vojaškega poligona, ki ga je v ta namen uporabljala že [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrska]] vojska, po njej pa tudi [[italija]]nska in [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanska]]? |43/2008 |- |35. |... da komični [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] [[film]] '''''[[Mars napada!]]''''' parodira znanstvenofantastične filme B-produkcije iz sredine [[20. stoletje|20. stoletja]]? |44/2008 |- |36. |... je '''[[opraševanje]]''' s pomočjo živali<small> (na sliki čebela s pelodom)</small> poseben primer sožitja, kjer rastlina vzpodbudi žival, da ta pride v bližino njenih spolnih organov z »nagrado« - [[nektar]]jem? |47/2008 |- |37. |... da '''[[črna štorklja]]''' gnezdi od [[Evropa|Evrope]] preko vse severne [[Azija|Azije]] (razen skrajnega severa) do [[Tihi ocean|Tihega oceana]] in v južnem delu [[Afrika|Afrike]]? |51/2008 |- |38. |... se '''[[domači vrabec|domači vrabci]]''' zadržujejo v skupinah v vseh letnih časih, tudi v obdobju [[parjenje|parjenja]]? |52/2008 |- |39. |... je '''[[siva vrana]]''' <small> (na sliki)</small> vsejedi [[mrhovinar]], ki s tal pobira oreške, [[školjke]] ali [[rakovice]] in jih spušča z velike višine na trdo podlago da se razbijejo? |53/2008 |- |40. |... letos mineva 150 let od izida [[Charles Darwin|Darwinovega]] najpomembnejšega dela '''''[[O izvoru vrst]]'''''? |3/2009 |- |41. |... je bil '''''[[Physical Graffiti]]''''' eden prodajno najuspešnejših albumov skupine [[Led Zeppelin]], ki so ga samo v [[Združene države Amerike|ZDA]] prodali v osmih milijonih izvodov? |4/2009 |- |42. |... si glavno mesto [[Demokratična republika Kongo|Demokratične republike Kongo]] '''[[Kinšasa]]''' <small>(na sliki)</small> z [[Johannesburg]]om deli status tretjega največjega mesta v [[Afrika|Afriki]] (za [[Kairo]]m in [[Lagos]]om)? |5/2009 |- |43. |... so se '''[[ostvarji]]''' <small>(na sliki)</small> razvili v [[kambrij]]u pred več kot 500 milijoni let in so od takrat praktično nespremenjeni, zaradi česar jih označujemo za [[živi fosil|žive fosile]]? |6/2009 |- |44. |... [[fosil]]ni zapis '''[[ščipalci|ščipalcev]]''' <small>(na sliki ''Centruroides suffusus'')</small> sega v preteklost do [[silur]]ja pred okoli 430 milijoni let, s čemer so najstarejši znani kopenski [[členonožci]]? |9/2009 |- |45. |... uradnega pravila za položaj '''[[znak evra|znaka za evro]]''' ni, zato ga v [[evroobmočje|različnih državah]] pišejo bodisi pred, bodisi za zneskom, pogosto odvisno od tega, kako so pisali zneske v nekdanjih [[valuta]]h? |11/2009 |- |46. |... '''[[vodni drsalci]]''' za premikanje po vodni gladini izkoriščajo [[površinska napetost|površinsko napetost]] vode? |12/2009 |- |47. |... je prepričanje, da imajo '''[[suhe južine]]''' <small>(na sliki)</small> najmočnejši [[strup]] med vsemi [[pajkovci]], zmotno? |15/2009 |- |48. |... je '''[[močvirski tulipan]]''' [[Seznam zavarovanih domorodnih rastlinskih vrst v Sloveniji|v Sloveniji zaščiten]], kljub temu pa velja za prizadeto [[vrsta (biologija)|vrsto]] zaradi izgube [[habitat]]ov in nabiranja? |17/2009 |- |49. |... je epizode v začetku četrte sezone [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastične]] TV serije '''''[[Bojna ladja Galactica (TV serija, 2004)|Bojna ladja Galactica]]''''' gledalo v povprečju 1,7 milijona gledalcev? |18/2009 |- |50. |... je [[stenice|stenica]] '''[[rjava trnovka]]''' dobila ime po zanjo značilnih trnih, ki izraščata ob straneh [[oprsje|oprsja]]? |22/2009 |- |51. |... so '''[[hobotnice]]''' <small>(na sliki)</small> med najinteligentnejšimi [[nevretenčarji]], kar s pridom izkoriščajo pri lovu na [[plenilstvo|plen]] in izogibanju naravnim sovražnikom? |24/2009 |- |52. |... je '''[[naravni izbor]]''' eden ključnih mehanizmov [[evolucija|evolucije]], ni pa edini? |26/2009 |- |53. |... so '''[[ribniki v dolini Drage]]''' <small>(na sliki)</small> eden redkih preostalih [[habitat]]ov ogrožene [[močvirska sklednica|močvirske sklednice]] v Sloveniji? |27/2009 |- |54. |... je '''[[lateralna inhibicija]]''' mehanizem, s katerim se na nivoju [[čutilni organ|čutilnega organa]] izboljšata [[ločljivost]] in [[kontrast]] zaznave? |27/2009 |- |55. |... '''[[vodne bolhe]]''' <small>(na sliki ''Daphnia pulex'')</small> plavajo s [[tipalnica]]mi, ne z nogami? |29/2009 |- |56./57. |... '''[[poljski škrjanec]]''', podobno kot ostali '''[[škrjanci]]''', gnezdi v odprti krajini, kjer na tleh stika za [[seme]]ni in [[žuželke|žuželkami]]? |30/2009 |- |58. |... samcev, samic in mladičev '''[[velika bela čaplja|velike bele čaplje]]''' večino leta ni mogoče razločiti med seboj? |32/2009 |- |59. |... imajo '''[[breguljka|breguljke]]''' več »lastnih« [[vrsta (biologija)|vrst]] [[zajedavec|zajedavcev]], ki zajedajo samo na njih? |33/2009 |- |60. |... je posebnost '''[[Zelenonoga tukalica|zelenonoge tukalice]]''', da pri vzgoji legla sodelujejo tudi mladiči iz prejšnjega legla? |34/2009 |- |61. |... so roman '''''[[Vesoljski bojevniki]]''''' nekateri zaradi pretiranega poveličevanja [[vojna|vojne]] in [[militarizem|militarizma]] primerjali s [[fašizem|fašistično]] propagando a je leta 1960 [[Robert Anson Heinlein]] zanj kljub temu prejel [[Nagrada Hugo|nagrado Hugo]], eno najprestižnejših nagrad v [[znanstvena fantastika|znanstveni fantastiki]]? |35/2009 |- |62. |... '''[[kmečka lastovka]]''' pogosto gnezdi v kmečkih hišah, [[hlev]]ih, lopah, pod mostovi ipd., kjer si par zgradi skodeličasto [[gnezdo]] iz blata, ojačanega z rastlinskim materialom? |36/2009 |- |63. |... je po definiciji belgijskega Centra za raziskave epidemiologije katastrof (CRED) '''[[naravna katastrofa]]''' pojav, ki mora povzročiti vsaj 10 človeških smrtnih žrtev in/ali prizadeti še 100 ljudi in/ali pripraviti lokalne oblasti da razglasijo izredno stanje oz. zaprosijo mednarodno skupnost za pomoč? |37/2009 |- |64. |... '''[[črni hudournik]]i''' preživijo večino življenja v zraku, v letu celo [[spanje|spijo]] in se [[parjenje|parijo]]? |38/2009 |- |65. |... je ameriški komični film '''''[[Ledene steze]]''''' navdihnil resnični debitantski nastop [[Jamajka|jamajške]] ekipe v [[bob (šport)|bobu]] na [[Zimske olimpijske igre 1988|OI 1988]] v [[Calgary]]ju, a je v njem večina podrobnosti izmišljenih? |38/2009 |- |66. |... je '''[[Južna Azija]]''' najgosteje poseljena [[regija]] sveta, kjer živi več kot petina svetovnega [[prebivalstvo|prebivalstva]]? |40/2009 |- |67. |... je '''[[sinji presličar]]''' <small>(na sliki)</small> nezahteven [[kačji pastirji|kačji pastir]], ki se lahko razmnožuje tudi v tako reguliranih vodotokih kot je kanal [[Glinščica, Ljubljana|Glinščice]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]? |42/2009 |- |68. |... je [[Američani|ameriški]] [[genetik]], [[embriolog]] in [[nobelovec]] '''[[Thomas Hunt Morgan]]''' ustanovil na [[Tehnološki inštitut Kalifornije|Tehnološkem inštitutu Kalifornije]] oddelek za biologijo, kjer se je kasneje izšolalo sedem [[Nobelova nagrada|nobelovcev]]? |44/2009 |- |69. |... '''[[spolno razmnoževanje]]''' izredno pospeši nastanek novih kombinacij [[gen]]ov napram [[nespolno razmnoževanje|nespolnem]], zaradi česar se lahko [[populacija (biologija)|populacije]] hitreje prilagajajo [[naravni izbor|selekcijskim]] pritiskom? |47/2009 |- |70. |... je ostankov '''[[jamski medved|jamskih medvedov]]''' <small>(na sliki)</small> po [[Evropa|evropskih]] [[jama]]h toliko, da so med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] iz njih pridobivali [[fosfat]]e? |48/2009 |- |71. |... največjo skupino [[stonoge|stonog]] '''[[dvojnonoge]]''' <small>(na sliki)</small> prepoznamo predvsem po značilnosti, da sta po dva člena njihovega [[oprsje|oprsja]] zlita, zaradi česar imajo navidez po dva para nog na vsak člen? |50/2009 |- |72. |... je '''[[Mednarodno leto biotske raznovrstnosti]]''' celoletni projekt [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], katerega namen je z vrsto aktivnosti leta 2010 povečevati zavedanje ljudi o pomenu [[biodiverziteta|biodiverzitete]] za [[življenje]] na [[Zemlja|Zemlji]] in preživetje človeštva <small>(na sliki logo)</small>? |51/2009 |- |73. |... je '''[[gomolj]]''' [[rastline|rastlinska]] struktura, namenjena shranjevanju založnih snovi, ki se razvije pri nekaterih rastlinah in jim pomaga preživeti obdobja neugodna za rast? |51/2009 |- |74. |... je za večino '''[[stročnice|stročnic]]''' značilno, da tvorijo [[sožitje]] z [[bakterije|bakterijami]] iz [[rod (biologija)|rodu]] ''Rhizobium'', ki v zameno za metabolno energijo vežejo [[dušik]] iz zraka v obliko, ki jo lahko rastlina uporabi? |52/2009 |- |75. |... je [[Giovanni Antonio Scopoli]] leta 1763 na [[Slovenija|slovenskem]] ozemlju našel in opisal prvo [[vrsta (biologija)|vrsto]] '''[[drobnonožke]]''' na svetu? |53/2009 |- |76. |... lahko strojna oprema '''[[zaslon na dotik|zaslona na dotik]]''' zaznava položaj dotika bodisi s spremembo [[upornost]]i ali [[kapacitivnost]]i površine, spremembo osvetlitve ali prevajanja [[zvok|zvočnega]] valovanja na določenem preseku točk nad njo? |5/2010 |- |77. |... je bil [[film]] '''''[[Metropolis (film)|Metropolis]]''''' nemškega režiserja [[Fritz Lang|Fritza Langa]] najdražji film svojega časa in prvi visokoproračunski [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] film? |6/2010 |- |78. |... je '''[[genetski kod]]''' skupek pravil, po katerih žive [[celica|celice]] informacije, zapisane v [[genotip|genetskem materialu]] (zaporedja [[DNK]] in [[RNK|mRNK]]), [[Gensko prevajanje|prevajajo]] v zaporedje [[aminokislina|aminokislin]], ki gradijo [[beljakovina|beljakovine]] <small>(na sliki shema prevajanja DNK)</small>? |7/2010 |- |79. |... imajo [[raki]] '''[[vitičnjaki]]''' verjetno najdaljši [[penis]] v razmerju z velikostjo telesa v vsem [[živali|živalskem]] [[kraljestvo (biologija)|kraljestvu]]? |9/2010 |- |80. |... lahko [[raki|rak]] '''[[bogomolčarji|bogomolčar]]''' vrste ''Odontodactylus scyllarus'' <small>(na sliki)</small> iztegne nogo s pospeškom 10.400 ''[[težni pospešek|g]]'' in udari v oklep plena s silo, primerljivo z [[Naboj (orožje)|nabojem]] kalibra .22? |11/2010 |- |81. |... je [[Američani|ameriški]] [[biokemik]] in [[farmakolog]], [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|nobelovec]] '''[[Julius Axelrod]]''' <small>(na sliki)</small> v laboratorijski nesreči izgubil levo oko in je od takrat nosil sprva ščitek za oko, nato pa očala z zatemnjeno levo stranjo, ki so postala njegov zaščitni znak? |12/2010 |- |82. |... je melodija znane skladbe »Down Under« [[Avstralija|avstralske]] [[pop rock]] [[glasbena skupina|skupine]] '''[[Men at Work]]''' [[plagiat]] otroške izštevanke, ki jo je napisala učiteljica Marion Sinclair leta 1934? |13/2010 |- |83. |... je '''[[faktor vpliva]]''' mera, ki opisuje, kolikokrat so članki, objavljeni v [[znanstvena revija|znanstvenih revijah]] na področjih [[naravoslovje|naravoslovja]] in [[družboslovje|družboslovja]], citirani? |19/2010 |- |84. |... je '''[[predor pod Rokavskim prelivom]]''' drugi najdaljši predor na svetu, še vedno pa ima najdaljši odsek speljan pod morskim dnom? |20/2010 |- |85. |... so '''[[paščipalci]]''' <small>(na sliki)</small> [[red (biologija)|red]] majhnih [[pajkovci|pajkovcev]], v katerega uvrščamo okrog 3.300 danes živečih opisanih [[vrsta (biologija)|vrst]]? |23/2010 |- |86. |... je [[fosil]]ni zapis '''[[dvoklopniki|dvoklopnikov]]''' tako dobro ohranjen, da poznamo dvakrat toliko [[izumrtje|izumrlih]] kot danes živečih [[vrsta (biologija)|vrst]]? |26/2010 |- |87. |... je bil '''[[Zmajski most]]''' čez [[Ljubljanica|Ljubljanico]] zgrajen za časa županovanja [[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]] kot nadomestilo za leseni Mesarski most, ki je stal prej na tistem mestu in je bil poškodovan v [[Ljubljanski potres 1895|ljubljanskem potresu leta 1895]]? |29/2010 |- |88. |... je prvo znano '''[[alternativna zgodovina|alternativnozgodovinsko]]''' delo napisal [[antični Rim|rimski]] zgodovinar [[Tit Livij|Livij]] v [[1. stoletje pr. n. št.|1. stoletju pr. n. št.]]? |33/2010 |- |89. |... [[polži]] vrste '''''[[Cerithidea decollata]]''''' napovedujejo prihodnost? |34/2010 |- |90. |... je reka '''[[Temza]]''' v spodnjem toku polslana in da se višina njene gladine spreminja z [[bibavica|bibavico]] - v [[London]]u je tako razlika med plimo in oseko 7 m? |40/2010 |- |91. |... je upoštevanje '''[[Kroghovo načelo|Kroghovega načela]]''' v veliki meri botrovalo vsaj trem [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovim nagradam za fiziologijo ali medicino]] <small>(na sliki [[August Krogh]])</small>? |42/2010 |- |92. |... je film '''''[[Forrest Gump]]''''' prejel šest [[oskar (filmska nagrada)|oskarjev]] (med njimi [[oskar za najboljši film|oskarja za najboljši film]]), tri [[zlati globus|zlate globuse]] in številne druge nagrade? |43/2010 |- |93. |... je avtor prvega slovenskega visokošolskega učbenika [[ekologija|ekologije]] slovenski biolog '''[[Kazimir Tarman]]'''? |45/2010 |- |94./95. |... je '''[[zibajoči ples]]''', ki ga je razvozlal avstrijski [[etologija|etolog]] '''[[Karl von Frisch]]''', abstraktno sporočilo [[čebele|čebel]] o oddaljenosti in smeri paše, vira vode ali ustreznega mesta za gnezdišče? |47/2010 |- |96. |... je [[bakterije|bakterija]] '''[[GFAJ-1]]''', ki so jo odkrili leta 2009, prvi znani [[organizem]], ki lahko preživi brez [[fosfor]]ja? |49/2010 |- |97. |... tradicionalno uvrščamo med '''[[goži|gože]]''' <small>(na sliki)</small> dve tretjini vseh znanih [[vrsta (biologija)|vrst]] [[kače|kač]], vendar sodeč po [[genetika|genetskih]] znakih večina ne sodi tja? |50/2010 |- |98. |... so ličinke '''[[muhe trepetavke|muh trepetavk]]''' iz rodu ''Eristalis'' znane po tem, da živijo v močno onesnaženi vodi in dihajo skozi izrastek na zadnjem delu, ki je lahko daljši od preostanka telesa? |50/2010 |- |99./100. |... so slovenski [[paleontolog]]i leta 2005 v [[Tunjice|Tunjiškem]] gričevju odkrili daleč najstarejše [[fosil]]ne ostanke [[morski konjiček|morskih konjičkov]] na svetu in jih opisali kot [[vrsta (biologija)|vrsti]] '''''[[Hippocampus sarmaticus]]''''' ter '''''[[Hippocampus slovenicus]]''''' <small>(na sliki umetniška upodobitev ''H. sarmaticus'' z manjšim ''H. slovenicus'' na desni)</small>? |51/2010 |- |101. |... je [[Japonci|japonski]] [[slikar]] in [[grafik]] '''[[Hokusaj]]''' začel ustvarjati že kot mladenič in je v 70 letih uporabil vsaj 30 umetniških imen? |52/2010 |- |102. |... so '''[[predalasta pljuča]]''' tip [[dihala|dihal]], kakršna imajo nekateri predstavniki [[pajkovci|pajkovcev]] in se nahajajo v razširitvi v [[zadek|zadku]] členonožcev? |3/2011 |- |103. |... je [[Združene države Amerike|ameriški]] [[filmska komedija|komični]] [[animirani film]] '''''[[Shrek]]''''' leta 2001 prejel prvega [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v novoustanovljeni kategoriji animiranih celovečernih filmov? |5/2011 |- |104. |... do danes ni bilo še nobene potrjene najdbe samca '''[[žagarica|žagarice]]''' <small>(na sliki samica)</small>, saj se te [[kobilice]] razmnožujejo skoraj izključno [[partenogeneza|partenogenetsko]]? |7/2011 |- |105. |... se je [[Nemci|nemški]] [[Prirodopis|prirodoslovec]] in [[raziskovalec]] '''[[Peter Simon Pallas]]''' <small>(na sliki)</small> leta 1768 udeležil znanstvene odprave po [[Rusija|Rusiji]] in [[Sibirija|Sibiriji]], katere glavni cilj je bil opazovati [[prehod Venere]] leta 1769? |9/2011 |- |106. |... je ključni preobrat za alternativni tok zgodovine, opisan v [[alternativna zgodovina|alternativnozgodovinskem]] [[roman]]u ameriškega pisatelja [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] '''''[[Človek v visokem dvorcu]]''''', uspešen atentat na ameriškega predsednika [[Franklin D. Roosevelt|Roosevelta]] leta 1933? |10/2011 |- |107. |... '''[[Univerza Kalifornije, Berkeley]]''' vključuje poleg kampusa tudi več raziskovalnih laboratorijev, univerzitetni [[botanični vrt]] in 323 ha nepozidanega ekološkega rezervata? |11/2011 |- |108./109. |... je ogromen [[kljun]] '''[[tukani|tukanov]]''' presenetljivo zelo lahek in na primer pri '''[[orjaški tukan|orjaškem tukanu]]''' <small>(na sliki)</small> predstavlja tretjino telesne dolžine, a samo dvajsetino teže? |13/2011 |- |110. |... je bila podelitev [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino]] '''[[John James Rickard Macleod|Johnu Macleodu]]''' leta 1923 ena od bolj kontroverznih potez Nobelove fundacije? |14/2011 |- |111./112. |... uvrščamo '''[[nogači|nogače]]''' <small>(na sliki)</small> na podlagi prisotnosti pipalk in nekaterih drugih znakov med '''[[pipalkarji|pipalkarje]]''', vendar je njihova telesna zgradba tako nenavadna, da jih nekateri [[taksonomija|taksonomi]] obravnavajo kot ločen [[takson]]? |15/2011 |- |113. |... je nemški arhitekt [[Herman Sörgel]] v 20. letih 20. stoletja izdelal megalomanski načrt za zajezitev '''[[Gibraltarska ožina|Gibraltarske ožine]]''' <small>(na sliki)</small> in izkoriščanje [[Oceanski tok|toka]] med [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]] ter [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] za pridobivanje [[električna energija|električne energije]]? |19/2011 |- |114. |... je bil otok '''[[Tajvan (otok)|Tajvan]]''' v preteklosti znan kot Formoza, kar izvira iz [[portugalščina|portugalskega]] izraza ''Ilha formosa'' - »lep otok«? |20/2011 |- |115. |... so nekateri '''[[počasniki]]''' v stanju [[kriptobioza|kriptobioze]] sposobni preživeti 10 dni [[vakuum]]a in nefiltriranega [[kozmični žarki|kozmičnega sevanja]] na zunanjosti [[vesoljska sonda|vesoljske sonde]]? |21/2011 |- |116. |... je '''[[preživetvena grozljivka]]''' podzvrst [[akcijska videoigra|akcijsko]]-[[pustolovska videoigra|pustolovskih videoiger]], ki se v podajanju zgodbe in vzdušju zgleduje po [[grozljivka]]h kot zvrsti [[fikcija|fikcije]]? |23/2011 |- |117. |... ima [[Godzilla]] svojo zvezdo na '''[[Hollywoodska aleja slavnih|Hollywoodski aleji slavnih]]''', [[Clint Eastwood]] pa ne? |24/2011 |- |118. |... naj bi bil [[Ljubljana|ljubljanski]] [[nebotičnik]] '''[[Kristalna palača, Ljubljana|Kristalna palača]]''' po prvotnih načrtih visok preko 100 m, je pa tudi pri končnih 89 metrih višine trenutno [[Seznam najvišjih stavb v Sloveniji|najvišja stavba v Sloveniji]]? |26/2011 |- |119. |... je v [[Slovenija|Sloveniji]] znanih več kot 40 bolnikov z [[redka bolezen|redko]] '''[[Fabryjeva bolezen|Fabryjevo boleznijo]]''', kar je eden najvišjih deležev obolelih med vsemi svetovnimi državami? |26/2011 |- |120. |... so '''[[Portable Document Format]]''' (kratica PDF) razvili pri podjetju [[Adobe Systems]] leta 1993, leta 2007 pa so različico 1.7 predlagali [[Mednarodna organizacija za standardizacijo|Mednarodni organizaciji za standardizacijo]], ki je junija 2008 potrdila PDF kot standard ISO 32000-1:2008? |27/2011 |- |121./122. |... je bil ameriški [[virologija|virolog]] in [[Nobelova nagrada|nobelovec]] '''[[Harold Varmus]]''' kot direktor '''[[Nacionalni inštituti za zdravje|Nacionalnih inštitutov za zdravje]]''' tako uspešen, da ga je eden od komentatorjev označil za »najučinkovitejšega politika iz ozadja, kar jih je ustvarila [[Bill Clinton|Clintonova]] administracija«? |32/2011 |- |123. |... se [[stenice|stenica]] '''[[velika ostrorobka]]''' <small>(na sliki)</small> najraje prehranjuje s [[plod]]ovi [[glog]]a, če teh ni na voljo pa sesa tudi rastlinske sokove listopadnih [[drevo|dreves]], kot so [[Sorbus|jerebike]] in [[jablana|jablane]]? |33/2011 |- |124. |... '''[[planinski pelin]]''' <small>(na sliki)</small> v resnici ni [[pelin]], temveč [[rman]]? |35/2011 |- |125. |... je '''[[inteligentni načrt]]''' teza, da je možno določene lastnosti [[vesolje|vesolja]] in [[življenje|živih bitij]] bolje razložiti z inteligentnim načrtovalcem kot z neusmerjenimi procesi, kakršen je [[naravni izbor]]? |36/2011 |- |126. |... je '''[[AKC Metelkova mesto]]''' avtonomni kulturni center, ki se nahaja v središču [[Ljubljana|Ljubljane]] v severnem delu kompleksa nekdanje vojašnice iz časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ob [[Metelkova cesta, Ljubljana|Metelkovi cesti]], nastal leta 1993, ko je skupina prostovoljcev in aktivistov, povezanih v t.i. ''Mrežo za Metelkovo'', [[skvotanje|zasedla]] stavbe kompleksa, iz katerega so se dve leti pred tem umaknili vojaki [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] in so bile namenjene za rušenje? |36/2011 |- |127. |... da je '''[[sistem linearnih enačb]]''' serija [[linearna enačba|linearnih enačb]], ki imajo isti nabor [[Spremenljivka|neznank]] <small>(na sliki sistem linearnih enačb, ki s tremi spremenljivkami definira zbirko ravnin - rešitev sistema je točka, kjer se križajo)</small>? |37/2011 |- |128. |... '''[[lignji]]''' <small>(na sliki)</small> skupaj s [[sipe|sipami]] sodijo med [[deseterolovkarji|deseterolovkarje]] - okrog ust imajo obroč 10 lovk, od katerih je en par podaljšan? |39/2011 |- |129. |... 12 od 50 '''[[seznam otokov po površini|največjih svetovnih otokov]]''' pripada [[Kanada|Kanadi]]? |39/2011 |- |130. |... so člani odbora za podeljevanje [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovih nagrad za fiziologijo ali medicino]] po razglasitvi letošnjih dobitnikov izvedeli, da je eden od njih, kanadski [[imunolog]] '''[[Ralph Steinman]]''', umrl tri dni prej, a so se odločili, da bo ostal prejemnik, s čemer je Steinman postal prvi [[Nobelova nagrada|nobelovec]], ki je prejel to nagrado posthumno? |41/2011 |- |131. |... so nekdaj pogosto videvali '''[[zlata krastača|zlato krastačo]]''' <small>(na sliki)</small>, prebivalko višinskih [[deževni gozd|deževnih gozdov]] nad mestom [[Monteverde]] v [[Kostarika|Kostariki]], leta 1989 pa so našli samo še enega samca in v nadaljnjih letih kljub obsežnim iskalnim akcijam nobene zlate krastače več, zato šteje vrsta za [[izumrla vrsta|izumrlo]]? |43/2011 |- |132. |... je dobila angleška [[pop glasba|pop]]-[[reggae]] [[glasbena skupina|skupina]] '''[[UB40]]''' ime po oznaki obrazca za zahtevek za dodelitev denarne [[socialna podpora|socialne podpore]] britanskega Ministrstva za zdravje in socialno varstvo? |43/2011 |- |133. |... je bil '''[[Veliki čilski potres]]''' hud [[potres]] z močjo 9,5 po [[momentna magnitudna lestvica|momentni lestvici]], ki je [[22. maj]]a [[1960]] prizadel jug [[Čile|Čila]] in je do danes najmočnejši potres v zgodovini merjenja? |45/2011 |- |134. |... so '''[[harlekinska polonica|harlekinsko polonico]]''' <small>(na sliki)</small>, ki je danes ena najhujših [[invazivna vrsta|invazivnih vrst]] v [[Evropa|Evropi]] in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], še pred nekaj desetletji uvažali iz [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]] za [[biološki nadzor škodljivcev|biološki nadzor]] [[listne uši|listnih uši]]? |47/2011 |- |135. |... je z [[zasebna univerza|zasebno]] raziskovalno '''[[Univerza Johnsa Hopkinsa|Univerzo Johnsa Hopkinsa]]''' s sedežem v mestu [[Baltimore, Maryland|Baltimore]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] povezanih 36 prejemnikov [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]], od tega jih je pet prejelo nagrado v času, ko so delovali na univerzi kot predavatelji ali raziskovalci? |50/2011 |- |136. |... so imeli najuspešnejši programi klasičnega '''[[Biološki nadzor škodljivcev|biološkega nadzora škodljivcev]]''' razmerje med koristmi in stroški več sto proti ena, pri nekaterih ponesrečenih pa je postal vneseni [[organizem]] sam [[škodljivec]]? |50/2011 |- |137. |... je '''[[kitovec]]''', največja [[ribe|riba]] na svetu, človeku povsem nenevarna? |51/2011 |- |138. |... so veljavnosti oporoke švedskega izumitelja [[Alfred Nobel|Alfreda Nobela]], s katero so ustanovili '''[[Nobelov sklad]]''', oporekali Nobelovi dediči in sprva tudi sam kralj [[Oskar II. Švedski|Oskar II.]], češ da oporoka ni dovolj patriotska? |[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Ste_vedeli/1._teden_2012&oldid=3308724 1/2012] |- |139. |... ima [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[gliste]] '''''[[Caenorhabditis elegans]]''''' dva [[Biološki spol|spola]], predstavniki so bodisi [[hermafrodit]]i, bodisi mnogo redkejši samci, ki jih je v [[populacija (biologija)|populaciji]] samo 0,01 %? |2/2012 |- |140. |... so bile besede »I still love you« v videospotu pesmi skupine [[Queen]] »'''[[These Are the Days of Our Lives]]'''« zadnje, kar je pevec [[Freddie Mercury]] rekel pred kamero v svojem življenju? |4/2012 |- |141. |... je basist '''[[John Deacon]]''', ki je veljal za najbolj zadržanega člana skupine [[Queen]], napisal nekaj njihovih največjih hitov? |5/2012 |- |142. |... beseda »'''[[karantena]]'''« posredno izvira iz ugotovitve, da se pri [[človek]]u pojavijo prvi [[simptom]]i [[kuga|kuge]] približno 40 dni po [[okužba|okužbi]]? |6/2012 |- |143. |... '''[[Univerza v Uppsali|Univerzo v Uppsali]]''' <small>(na sliki sedež univerze)</small> sestavlja devet [[fakulteta|fakultet]], ki imajo skupno okrog 20.000 dodiplomskih in 2.000 podiplomskih študentov ter 4.000 predavateljev? |8/2012 |- |144. |... je [[Belgijci|belgijski]] [[celična biologija|citolog]] '''[[Christian de Duve]]''' med preučevanjem [[presnova|presnove]] [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]] v [[celica|celici]] po naključju odkril dva nova celična [[organel]]a, kar mu je prineslo [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]]? |12/2012 |- |145. |... je '''[[zelena listna stenica]]''' <small>(na sliki)</small> v [[Turčija|Turčiji]] ekonomsko najpomembnejši [[škodljivec|škodljivec]] [[leska|lesk]], pri nas pa velja za manj pomembnega škodljivca? |13/2012 |- |146. |... je bilo glavno mesto [[Madagaskar]]ja '''[[Antananarivo]]''' za razliko od številnih ostalih prestolnic afriških držav veliko in pomembno naselje že pred [[kolonializem|kolonialnim]] časom? |13/2012 |- |147. |... je [[Kanadčani|kanadski]] [[film]]ski ustvarjalec, [[izumitelj]] in [[raziskovalec]] '''[[James Cameron]]''' ustvaril dva najdobičkonosnejša filma vseh časov, ''[[Titanik (film, 1997)|Titanik]]'' in ''[[Avatar (film)|Avatar]]''? |14/2012 |- |148. |... so '''[[ptiči neletalci]]''' raznovrstna skupina [[ptiči|ptičev]], ki nimajo sposobnosti [[letenje|letenja]], pač pa se premikajo izključno s hojo ali plavanjem? |15/2012 |- |149. |... je [[Švedi|švedski]] [[nevrofiziologija|nevrofiziolog]], [[akademik]] in [[nobelovec]] '''[[Torsten N. Wiesel]]''' odraščal v bolnišnici Beckomberga, [[psihiatrija|psihiatrični]] ustanovi v predmestju [[Stockholm]]a, kjer je bil njegov oče direktor in glavni psihiater? |16/2012 |- |150. |... je pred odkritjem '''[[Hayflickova meja|Hayflickove meje]]''' veljalo prepričanje, da so izolirane [[celica|celične]] linije nesmrtne? |17/2012 |- |151. |... je bil [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] [[roman]] ameriškega pisatelja [[Daniel Keyes|Daniela Keyesa]] '''''[[Rože za Algernona]]''''' v 1990. letih eden od tistih, ki so jih različni posamezniki ali skupine največkrat poskušali odstraniti iz knjižničnih zbirk v ameriških šolah, predvsem zaradi motiva spolnosti? |18/2012 |- |152. |... je '''[[španska muha]]''' znana po tem, da izloča snov [[kantaridin]], ki na človeka in druge [[sesalci|sesalce]] deluje kot [[mehurjevec]] – strup, ki povzroča mehurje in vnetje [[koža|kože]] ter [[sluznica|sluznic]]? |19/2012 |- |153. |... velja francoska revija '''''[[Journal des sçavans]]''''' za prvo [[znanstvena revija|znanstveno revijo]] na svetu, čeprav je njena vsebina pokrivala širšo tematiko? |20/2012 |- |154./155. |... je '''[[Gerty Cori]]''' leta 1947 postala prva ženska prejemnica [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino]], prejela pa jo je skupaj z možem '''[[Carl Ferdinand Cori|Carlom Corijem]]'''? |21/2012 |- |156. |... je '''[[Viktorijin otok]]''' na severu [[Kanada|Kanade]] približno tako velik kot [[Velika Britanija]], ima pa manj kot 2000 prebivalcev? |22/2012 |- |157. |... med '''[[Čmrlj|črmlje]]''' <small>(na sliki temni zemeljski čmrlj)</small> uvrščamo približno 250 [[vrsta (biologija)|vrst]], razširjenih skoraj po vsej [[Evrazija|Evraziji]] in obeh [[Amerika]]h? |23/2012 |- |158. |... samci [[komarji|komarjev]] zaznavajo [[zvok]] utripanja [[žuželčje krilo|kril]] samic z '''[[Johnstonov organ|Johnstonovimi organi]]''', ki se nahajajo v [[tipalnica]]h, na podlagi česar jih prepoznajo in najdejo? |25/2012 |- |159. |... je [[otologija|otolog]] '''[[Robert Bárány]]''' leta 1915 postal prvi član [[Univerza na Dunaju|Univerze na Dunaju]], ki je prejel [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado]], a so mu kasneje kljub temu zavrnili vlogo za rednega [[profesor]]ja? |27/2012 |- |160. |... [[inuitščina|inuitsko]] ime [[Kanada|kanadskega]] arktičnega otoka '''[[Ellesmere]]''' ''Umingmak Nuna'' dobesedno pomeni »dežela [[Moškatno govedo|moškatnega goveda]]« <small>(na sliki tundra v Narodnem parku Quttinirpaaq)</small> ? |28/2012 |- |161. |... je glavno mesto [[Togo|Toga]] '''[[Lomé]]''' na račun zmogljivega pristanišča pomembno transportno središče [[Zahodna Afrika|Zahodne Afrike]]? |30/2012 |- |162. |... je bila '''[[Univerza v Lundu]]''' na jugu [[Švedska|Švedske]] ustanovljena z namenom »[[švedi]]fikacije« zgornjega sloja prebivalstva pokrajine, ki si jo je Švedska pred tem priborila od [[Danska|Danske]]? |35/2012 |- |163. |... je '''[[Max Theiler]]''', [[Južnoafričani|južnoafriško]]-[[Američani|ameriški]] [[zdravnik]] in [[virologija|virolog]], znan predvsem kot znanstvenik, ki je razvil učinkovito [[cepivo]] proti [[rumena mrzlica|rumeni mrzlici]], za kar je leta 1951 prejel [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]]? |36/2012 |- |164. |... je '''[[veliki londonski požar]]''' leta [[1666]], ki je uničil domove 70.000 od 80.000 prebivalcev takratnega srednjeveškega [[City of London|mestnega središča]], po uradnih podatkih zahteval samo šest žrtev? |37/2012 |- |165. |... je starodavna [[kitajska]] vojaška razprava '''''[[Umetnost vojne]]''''' sestavljena iz trinajstih poglavij, ki je vsako posvečeno svojemu vidiku vojskovanja <small>(na sliki popisane [[bambus]]ove palčke z besedilom)</small>? |38/2012 |- |166. |... je mesto '''[[Tripoli]]''' v današnji [[Libija|Libiji]] v zadnjih dveh stoletjih trikrat napadla [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]]? |39/2012 |- |167. | ... se je število prebivalcev glavnega mesta [[Mongolija|Mongolije]] '''[[Ulan Bator]]''' v zadnjih dveh desetletjih podvojilo? |40/2012 |- |168. | ... ameriški [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] [[film]] '''''[[Stik (film)|Stik]]''''' režiserja [[Robert Zemeckis|Roberta Zemeckisa]], ki je izšel leta 1997, temelji na istoimenskem romanu pisatelja [[Carl Sagan|Carla Sagana]], ki pa izida filma ni dočakal, saj je konec leta 1996 umrl? |41/2012 |- |169. | ... se '''[[pritlikavi kormoran]]''' <small>(na sliki)</small> samo v koloniji [[oglašanje ptic|oglaša]] z grlenim krakanjem, dlje od [[gnezdo|gnezda]] pa je tiho? |43/2012 |- |170. | ... je v [[pleistocen]]u po '''[[Dolina Lepene|dolini Lepene]]''' tekel pobočni [[ledenik]], ki je napajal veliki [[Soški ledenik]]? |44/2012 |- |171. |... se manjše število '''[[njivska gos|njivskih gosi]]''' zadržuje na prezimovanju tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]? |44/2012 |- |172. | ... ustvarjalci [[zlonamerna programska oprema|zlonamerne programske opreme]] včasih namerno kršijo '''[[načelo najmanjše osuplosti]]'''? |46/2012 |- |173. | ... '''[[turška grlica]]''' <small>(na sliki)</small> zaradi bliskovitega širjenja v zadnjih 100 letih velja za enega vélikih [[ptiči|ptičjih]] kolonizatorjev? |[[Predloga:Ste vedeli/47. teden 2012|47/2012]] |- |174. | ... vzhodni rob '''[[Uralsko gorovje|Uralskega gorovja]]''' obravnavamo kot naravno mejo med [[Evropa|Evropo]] in [[Azija|Azijo]]? |47/2012 |- |175. | ... je hlinjenje [[slušna prizadetost|slušne prizadetosti]] možno enostavno razkriti zaradi '''[[Lombardov učinek|Lombardovega učinka]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/48. teden 2012|48/2012]] |- |176. | ... je '''[[kukavica]]''' [[ptica selivka]], ki prezimuje v [[tropi]]h, zgodaj spomladi pa se vrne na območje gnezditve in prične razmnoževati? |48/2012 |- |177. | ... [[invazivna vrsta|invazivne]] tropske [[mravlje]] vrste '''''[[Anoplolepis gracilipes]]''''' <small>(na sliki)</small> posredno povzročajo tudi propadanje [[drevo|dreves]]? |[[Predloga:Ste vedeli/49. teden 2012|49/2012]] |- |178. |... se je [[Američani|ameriški]] [[entomologija|entomolog]] '''[[John Henry Comstock]]''' najprej preživljal kot mornar? |[[Predloga:Ste vedeli/51. teden 2012|51/2012]] |- |179. |... se [[ptice|morski ptič]] '''[[Strmoglavec (ptič)|strmoglavec]]''' prehranjuje z [[ribe|ribami]] in drugimi pelaškimi organizmi (predvsem [[lignji]]), ki jih lovi z značilnim strmim pikiranjem z višine 10 do 40 m, po čemer je dobil tudi ime? |[[Predloga:Ste vedeli/52. teden 2012|52/2012]] |- |180. |... največji delež '''[[Palearktika|Palearktike]]''' zavzema [[tajga|tajga]], severno od nje je [[tundra]], južno pa so mongolske [[stepa|stepe]] na vzhodu in evropski listopadni [[gozd]]ovi na zahodu? |[[Predloga:Ste vedeli/1. teden 2013|1/2013]] |- |181. |... so glavni motivi zgodbe akcijske videoigre '''''[[Deus Ex: Human Revolution]]''''' vzpon korporacij in [[globalizacija]], [[vohunstvo]], preživetje, [[revščina]] ter [[etika]] umetnega izboljševanja ljudi? |[[Predloga:Ste vedeli/3. teden 2013|3/2013]] |- |182. |... je '''[[ameriški škržatek]]''' <small>(na sliki)</small> znan predvsem kot [[vektor (epidemiologija)|prenašalec]] uničujoče bolezni vinske trte, [[zlata trsna rumenica|zlate trsne rumenice]], in da je v najbolj kritičnih območjih v Sloveniji predmet obveznega zatiranja po vladni uredbi? |[[Predloga:Ste vedeli/6. teden 2013|6/2013]] |- |183. |... so ustanovna sredstva za zagon '''[[Družba cesarja Viljema|Družbe cesarja Viljema]]''' (nemške raziskovalne organizacije na področju [[naravoslovje|naravoslovja]] in [[tehnika|tehnike]]) prispevali nemški industrialci, veleposestniki, bankirji in plemiči, [[Prusija|pruska]] vlada pa je podarila posestva v [[berlin]]skem okrožju [[Berlin-Dahlem|Dahlem]]? |[[Predloga:Ste vedeli/9. teden 2013|9/2013]] |- |184. |... je [[Američani|ameriška]] [[morska biologija|morska biologinja]], [[pisatelj]]ica in [[varstvo okolja|okoljevarstvenica]] '''[[Rachel Carson]]''' znana predvsem po svoji knjigi ''[[Silent Spring]]'' (''Tiha pomlad'') iz leta 1962, katere naslov je svarilo o opustošenju naravnega okolja zaradi [[pesticid]]ov? |[[Predloga:Ste vedeli/10. teden 2013|10/2013]] |- |185. |... je '''[[modelni organizem]]''' [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[organizem|živih bitij]], ki je iz praktičnih razlogov posebej priročna za preučevanje ali pomembna za [[človek]]a, zato [[biologija|biologi]] intenzivno raziskujejo različne biološke procese pri njej? |10/2013 |- |186. |... '''[[šoja]]''' z jesenskim delanjem zalog [[želod]]a pomembno prispeva k širjenju in vzdrževanju [[hrast]]ovih sestojev? |[[Predloga:Ste vedeli/11. teden 2013|11/2013]] |- |187. |... je bila '''[[Luanda]]''' v [[Angola|Angoli]] dve leti zapored najdražje mesto na svetu za tujce? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2013|17/2013]] |- |188. |... izraz '''[[poskusi na živalih]]''' obsega široko paleto [[poskus|eksperimentalnih]] tehnik, od opazovanja [[vedenje|vedenja]] živali v umetno spremenjenem okolju do [[seciranje|seciranja]] in vnašanja [[Toksin|toksičnih substanc]], ki se običajno končata z usmrtitvijo poskusnega subjekta, ter [[kloniranje|kloniranja]]? |17/2013 |- |189. |... ima [[Slovenija]] '''[[slovenski ščipalec|»svojo« vrsto]]''' [[ščipalci|ščipalca]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2013|18/2013]] |- |190. |... '''[[semenčica|semenčice]]''' nastajajo iz zarodnih celic moškega [[razmnoževalni sistem|razmnoževalnega sistema]] s procesom [[mejoza|mejoze]] oz. redukcijske [[celična delitev|delitve]], pri kateri vsaka hčerinska celica prejme polovice [[kromosom]]ov? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2013|23/2013]] |- |191. |... je iz obdobja '''[[dinastija Han|dinastije Han]]''' znanih več pomembnih odkritij v znanosti in tehniki, med njimi izdelovanje [[papir]]ja, navtično [[krmilo]], uporaba [[negativno število|negativnih števil]] v matematiki, zemljevidi z dvignjenim reliefom, [[hidravlika|hidravlična]] [[armilarna sfera]] v astronomiji in [[seizmometer]] z [[Obrnjeno nihalo|obrnjenim nihalom]]? |[[Predloga:Ste vedeli/27. teden 2013|27/2013]] |- |192. |... več kot polovica znanih vrst '''[[gliste|glist]]''' zajeda na predstavnikih drugih skupin organizmov, od [[rastline|rastlin]] do [[vretenčarji|vretenčarjev]] vključno s [[človek]]om? |[[Predloga:Ste vedeli/28. teden 2013|28/2013]] |- |193. |... je [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]] '''[[Creedence Clearwater Revival]]''' leta 1969 prodala več [[glasbeni album|albumov]] v ZDA kot [[The Beatles]]? |[[Predloga:Ste vedeli/31. teden 2013|31/2013]] |- |194. |... je bil najbolje prodajan avtomat za '''[[fliper]]''' izdelan leta 1992 in bil okrašen z motivom [[Adamsovi]]h? |[[Predloga:Ste vedeli/32. teden 2013|32/2013]] |- |195. |... je '''[[očesce]]''' <small>(na sliki tri očesca na vrhu glave ose)</small> tip [[čutilni organ|čutilnega organa]] za [[vid]], preprosta oblika [[oko|očesa]], ki ga sestavlja s prozorno tekočino napolnjena in pokrita očesna votlina? |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2013|33/2013]] |- |196.–198. |... je potok '''[[Belca (Idrijca)|Belca]]''' v [[Idrijsko hribovje|Idrijskem hribovju]] znan po paru [[Klavže (pregrada)|klavž]], '''[[Brusove klavže|Brusovih]]''' in '''[[Putrihove klavže|Putrihovih]]''' <small>(na sliki)</small>, ki so jih v preteklosti uporabljali za splavljanje posekanega lesa proti [[Idrija|Idriji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/35. teden 2013|35/2013]] |- |199. |... '''[[morska biologija|morski biologi]]''' preučujejo zelo raznolike [[organizem|organizme]], od mikroskopskih [[prokarioti|prokariotov]] do večdesetmetrskih [[kiti|kitov]]? |35/2013 |- |200. |... je '''[[Monrovija|glavno mesto Liberije]]''' v [[Zahodna Afrika|Zahodni Afriki]] poimenovano po [[James Monroe|ameriškem predsedniku]]? |[[Predloga:Ste vedeli/37. teden 2013|37/2013]] |- |201. |... se '''[[plodova vinska mušica]]''' <small>(na sliki)</small> od konca 2000. let intenzivno širi po [[Evropa|Evropi]] in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] ter postaja pomemben [[škodljivec]] v pridelavi [[jagodičevje|jagodičevja]]? |[[Predloga:Ste vedeli/38. teden 2013|38/2013]] |- |202. |... je '''[[Rabat]]''' <small>(na sliki mestni grb)</small> v 12. stoletju ustanovil prvi [[kalif]] iz dinastije [[Almohadi|Almohadov]] kot utrjen [[samostan]] (''ribāṭ'') za nastanitev čet v [[džihad]]u proti [[Španija|Španiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/40. teden 2013|40/2013]] |- |203. |... [[Albert Einstein]] ni prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelove nagrade]] za razvoj [[splošna teorija relativnosti|splošne teorije relativnosti]] zaradi [[oftalmologija|oftalmologa]] '''[[Allvar Gullstrand|Allvarja Gullstranda]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/41. teden 2013|41/2013]] |- |204. |... [[Američani|ameriška]] [[pilot]]ka, [[astronavt]]ka in [[častnik|častnica]] [[Indijci|indijsko]]-[[Ameriški Slovenci|slovenskega]] rodu '''[[Sunita Williams]]''' drži ženske rekorde za najdaljši [[vesoljski polet]], največje število izhodov v odprto vesolje ter najdaljši čas bivanja v odprtem vesolju? |[[Predloga:Ste vedeli/41. teden 2013|41/2013]] |- |205. |... je '''[[momentna magnitudna lestvica]]''' (oznaka '''M<sub>W</sub>''' ali '''M''') v [[seizmologija|seizmologiji]] mera jakosti [[potres]]a po količini sproščene [[energija|energije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/42. teden 2013|42/2013]] |- |206. |... so '''[[trdoživnjaki]]''' večinoma [[plenilec|plenilski]], z ožigalkami omamijo druge majhne živali, kot so [[ribe|ribje]] mladice in [[zooplankton|planktonski]] [[raki]], ter jih prebavijo? <small>(na sliki morski grmiček vrste ''Eudendrium ramosum'')</small> |[[Predloga:Ste vedeli/42. teden 2013|43/2013]] |- |207. | ... so '''[[slonovi zobčki]]''' majhen [[razred (biologija)|razred]] [[mehkužci|mehkužcev]], ki so ime dobili po podolgovati [[stožec|stožčasti]] lupini, ki spominja na [[sloni|slonov]] okel? |[[Predloga:Ste vedeli/45. teden 2013|45/2013]] |- |208. | ... je [[Američani|ameriški]] [[farmakologija|farmakolog]] [[Albanci|albanskega]] rodu '''[[Ferid Murad]]''' odkril [[celično signaliziranje|signalno]] vlogo [[dušikov monoksid|dušikovega oksida]] v [[celica|celici]], kar je kasneje vodilo do razvoja [[viagra|viagre]]? |[[Predloga:Ste vedeli/48. teden 2013|48/2013]] |- |209. | ... je '''[[Sinonim (taksonomija)|sinonim]]''' v [[biologija|biološki]] [[taksonomija|taksonomiji]] formalno [[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] za [[takson]], ki ima dve ali več takih imen? |[[Predloga:Ste vedeli/50. teden 2013|50/2013]] |- |210. | ... je ena izmed posebnosti letala '''[[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]]''' <small>(na sliki)</small> izjemno robustna konstrukcija za zaščito pred ognjem s tal, ki omogoča nadaljevanje leta kljub obsežnejšim poškodbam? |[[Predloga:Ste vedeli/52. teden 2013|52/2013]] |- |211. | ... se trasa '''[[Mariborska cesta, Celje|Mariborske ceste]]''' v [[Celje|Celju]] približno prekriva s traso ene glavnih vpadnic antične [[Claudia Celeia|Celeie]], ki je vodila od mestnega [[forum]]a proti [[Poetovio|Poetoviu]]? <small>(na sliki promet na Mariborski cesti leta 1957)</small> |[[Predloga:Ste vedeli/2. teden 2014|2/2014]] |- |212. | ... je bil izumitelj [[računalniška tomografija|računalniške tomografije]] '''[[Godfrey Hounsfield]]''' v veliki meri samouk in brez formalne univerzitetne izobrazbe? |[[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2014|4/2014]] |- |213. | ... majhen in eksotičen [[razred (biologija)|razred]] '''[[Remipedia]]''' združuje edine znane [[strup]]ene predstavnike [[raki|rakov]]? |[[Predloga:Ste vedeli/7. teden 2014|7/2014]] |- |214. | ... je nizozemski prirodoslovec '''[[Antonie van Leeuwenhoek]]''' <small>(na sliki)</small> kot prvi človek ugledal [[Enoceličen organizem|enocelične]] [[mikroorganizem|mikroorganizme]]? |[[Predloga:Ste vedeli/11. teden 2014|11/2014]] |- |215. | ... [[metulji|metulj]] '''[[kranjski ovnič]]''' <small>(na sliki)</small> živi v večjem delu [[Evropa|Evrope]], prvi pa ga je opisal [[Giovanni Antonio Scopoli]] po primerkih, ujetih na [[Kranjska|Kranjskem]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2014|14/2014]] |- |216. | ... [[stenice|stenica]] '''''[[Halyomorpha halys]]''''' ob sesanju rastlinskih sokov na [[plod]]ovih povzroča razbarvanje ali pojav črnih pik na površini, kar znižuje njihovo ekonomsko vrednost? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2014|16/2014]] |- |217. | ... pri skrbi za mladiče [[papige]] '''[[črni lori|črnega lorija]]''' <small>(na sliki)</small> sodelujeta oba starša, samostojni pa so po dveh mesecih od izvalitve? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2014|21/2014]] |- |218. | ... je '''[[galapaški pingvin]]''' najseverneje razširjena [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[pingvini|pingvinov]] in edina, ki živi ob [[ekvator]]ju? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2014|22/2014]] |- |219. |... naj bi imela [[fantazija|fantazijska]] TV-serija '''''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igra prestolov]]''''' največjo igralsko zasedbo v zgodovini televizije? |[[Predloga:Ste vedeli/25. teden 2014|25/2014]] |- |220. |... so '''[[orjaški azijski sršen]]i''' <small>(na sliki)</small> zaradi agresivnosti in obilnega [[strup]]a smrtno nevarni za človeka, vendar jih prebivalci kmetijskih delov [[Japonska|Japonske]] lovijo tudi za hrano? |[[Predloga:Ste vedeli/27. teden 2014|27/2014]] |- |221. |... je '''[[taksija]]''' prirojen [[vedenjski vzorec]], katerega funkcija je premik organizma proti območju, kjer so ugodnejši pogoji za njegovo preživetje? |[[Predloga:Ste vedeli/28. teden 2014|28/2014]] |- |222. |... je '''[[Kongresna knjižnica]]''' <small>(na sliki)</small> z zbirko preko 34,5 milijona knjig in preko 150 milijonov vseh katalogiziranih enot največja knjižnica v [[ZDA]] ter po nekaterih merilih tudi na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/29. teden 2014|29/2014]] |- |223. |... je cilj igralca v [[strateška videoigra|strateški videoigri]] '''''[[Plague Inc.]]''''' iztrebiti človeštvo s svojim [[patogen]]om? |[[Predloga:Ste vedeli/30. teden 2014|30/2014]] |- |224. |... je bilo staro mestno jedro '''[[Bridgetown]]a''' leta 2011 uvrščeno na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne kulturne dediščina]] kot tipičen primer britanske kolonialne arhitekture? |[[Predloga:Ste vedeli/31. teden 2014|31/2014]] |- |225. |... so '''[[strateška videoigra|strateške videoigre]]''' [[zvrst videoigre|zvrst videoiger]], pri katerih je poudarek na [[strategija|strateškem]] upravljanju z dostopnimi viri in dolgoročnem načrtovanju za prevlado nad nasprotnikom? |[[Predloga:Ste vedeli/31. teden 2014|31/2014]] |- |226. |... je bil soodkritelj zgradbe [[DNK]] [[James D. Watson]] prvi doktorski študent [[molekularna biologija|molekularnega biologa]] in kasnejšega [[Nobelova nagrada|nobelovca]] '''[[Salvador Luria|Salvadorja Lurie]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2014|39/2014]] |- |227. |... '''[[priba]]''' zaradi izginjanja mokrotnih travnikov, ki so njen prvotni [[habitat (ekologija)|habitat]], pogosto gnezdi na obdelovalnih površinah? |[[Predloga:Ste vedeli/40. teden 2014|40/2014]] |- |228. |... je danski nobelovec '''[[Niels Kaj Jerne]]''' začel kariero v sadjarskem podjetju, nato 13 let študiral [[medicina|medicino]] in se posvetil znanosti šele po 40. letu starosti? |[[Predloga:Ste vedeli/41. teden 2014|41/2014]] |- |229. |... je bil pred kratkim ponovno odkrit skoraj 100 let star '''[[Sherlock Holmes (film, 1916)|film o Sherlocku Holmesu]]''' <small>(na sliki oglas v reviji ''Moving Picture World'', oktober 1916)</small>, ki je veljal za izgubljenega? |[[Predloga:Ste vedeli/42. teden 2014|42/2014]] |- |230. |... so leta 1968 v morju pred obalo '''[[Porto-Novo|Porto-Nova]]''' odkrili [[nafta|nafto]], ki je v 1990. letih postala glavni [[benin]]ski izvoz? |[[Predloga:Ste vedeli/42. teden 2014|42/2014]] |- |231. |... je [[Norvežani|norveški]] [[nevroznanost|nevroznanstvenik]], [[akademik]] in [[Nobelova nagrada|nobelovec]] '''[[Edvard Moser]]''' odkril »možganski [[Globalni sistem pozicioniranja|GPS]]«? |[[Predloga:Ste vedeli/47. teden 2014|47/2014]] |- |232. | ... so v '''[[Špehovka (jama)|jami Špehovka]]''' našli kamnito orodje iz mlajše [[kamena doba|kamene dobe]], harpuno in šilo iz medvedove kosti? |[[Predloga:Ste vedeli/48. teden 2014|48/2014]] |- |233. |... je bil '''[[Rakušev mlin]]''' zgrajen leta 1903 kot prvi parni [[mlin]] v [[Celje|Celju]]? |[[Predloga:Ste vedeli/50. teden 2014|50/2014]] |- |234. |... površine, kjer živi '''[[barjanski okarček]]''', predstavljajo manj kot 4 % ozemlja Evrope, lokalno pa je že izumrl v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Švica|Švici]], [[Bolgarija|Bolgariji]] in na [[Slovaška|Slovaškem]]? |[[Predloga:Ste vedeli/51. teden 2014|51/2014]] |- |235. |... je pristanišče v '''[[Maputo|Maputu]]''', glavnem mestu [[Mozambik]]a, eno najpomembnejših pristanišč na vzhodni obali [[Afrika|Afrike]]? |[[Predloga:Ste vedeli/1. teden 2015|1/2015]] |- |236. |... se '''[[Harare]]''' zaradi revščine in politične nestabilnosti sooča s številnimi težavami z infrastrukturo in se običajno uvršča pri dnu lestvic svetovnih mest po kakovosti življenja? |[[Predloga:Ste vedeli/2. teden 2015|2/2015]] |- |237. |... je edino znano najdišče [[vodne bolhe]] vrste '''''[[Alona sketi]]''''' [[jama]] na jugozahodu [[Slovenija|Slovenije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/3. teden 2015|3/2015]] |- |238. |... je bilo administrativno [[glavno mesto]] kraljevine [[Svazi]] '''[[Mbabane]]''' do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] majhno mestece z nekaj tisoč prebivalci? |[[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2015|4/2015]] |- |239. |... je '''[[tigmomorfogeneza]]''' pojav, ko [[rastline|rastlina]] spremeni vzorec rasti v odziv na mehanske [[dražljaj]]e? <small>(na sliki rastna oblika ''Krumholz'')</small> |[[Predloga:Ste vedeli/5. teden 2015|5/2015]] |- |240.–242. |... je ekscentrični diktator [[Ekvatorialna Gvineja|Ekvatorialne Gvineje]] '''[[Francisco Macías Nguema]]''' po sebi preimenoval otok '''[[Bioko]]''', na katerem stoji glavno mesto '''[[Malabo]]'''? |5/2015 |- |243. |... je enocevni [[železnica|železniški]] [[predor]] '''[[Seikan]]''', ki povezuje glavna [[japonska]] otoka [[Honšu]] in [[Hokaido]], najdaljši in najgloblji železniški predor na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/6. teden 2015|6/2015]] |- |244. |... '''[[Mednarodni urad za uteži in mere]]''' med drugim s primerjanjem izmerjenih vrednosti številnih [[atomska ura|atomskih ur]] v inštitutih širom po svetu določa [[univerzalni koordinirani čas]] in v svojem trezorju hrani t. i. ''[[kilogram|mednarodni prototipni prakilogram]]'', ki je trenutno veljavni standard za [[masa|maso]]? |[[Predloga:Ste vedeli/7. teden 2015|7/2015]] |- |245. |... je '''[[Volkswagen hrošč]]''' nastal na pobudo nemškega kanclerja [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]], ki si je zamislil kompakten in zanesljiv družinski avtomobil za široke množice? |[[Predloga:Ste vedeli/8. teden 2015|8/2015]] |- |246. |... je bil '''[[Conakry]]''' nekoč »biser [[Zahodna Afrika|Zahodne Afrike]]«, danes pa v njem vlada revščina? |[[Predloga:Ste vedeli/9. teden 2015|9/2015]] |- |247. |... je današnje [[glavno mesto]] [[Kamerun]]a '''[[Yaoundé]]''' leta 1888 ustanovila nemška odprava pod vodstvom raziskovalca in botanika [[Georg August Zenker|Georga Zenkerja]] kot raziskovalno postojanko? |[[Predloga:Ste vedeli/10. teden 2015|10/2015]] |- |248. |... je [[Američani|ameriška]] [[entomologija|entomologinja]], [[ilustrator]]ka, [[okoljevarstvo|okoljevarstvenica]] in [[pisatelj]]ica '''[[Anna Botsford Comstock]]''' leta 1899 postala prva ženska, ki je na [[Univerza Cornell|Univerzi Cornell]] dosegla položaj profesorice? |10/2015 |- |249. |... v '''[[Bissau|glavnem mestu]]''' [[Gvineja Bissau|Gvineje Bissau]] živi skoraj četrtina njenih prebivalcev? |[[Predloga:Ste vedeli/11. teden 2015|11/2015]] |- |250. |... koncentracija plastičnih drobcev v višjih delih [[vodni stolpec|vodnega stolpca]] znotraj '''[[Velika pacifiška cona smeti|velike pacifiške cone smeti]]''' presega koncentracijo [[plankton]]a? |11/2015 |- |251. |... je bil letošnji '''[[dan pi]]''' prav posebej slovesen? |[[Predloga:Ste vedeli/12. teden 2015|12/2015]] |- |252. |... je '''[[NASA World Wind]]''' [[odprta koda|odprtokodno]] [[kartografija|kartografsko]] orodje – virtualni [[globus]], ki ga razvija ameriška vesoljska agencija [[NASA]]? |12/2015 |- |253./254. |... je do leta 1992 v [[albanija|albanskem]] '''[[Elbasan]]u''' obratoval velik [[metalurgija|metalurški]] kompleks, ki je hudo onesnaževal okolico in reko '''[[Škumbin]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2015|14/2015]] |- |255. |... je [[zober]] simbol '''[[Beloveška pušča|Beloveške pušče]]''', na območju gozda namreč živi okrog 900 osebkov, kar je skoraj tretjina vse prostoživeče [[populacija (ekologija)|populacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2015|15/2015]] |- |256. |... se '''[[Struvejev geodetski lok]]''', ki je v izvirniku obsegal 265 [[triangulacija|triangulacijskih]] točk, razteza od [[Hammerfest]]a na severu [[Norveška|Norveške]] do kraja [[Staro-Nekrasovka]] na [[Črno morje|črnomorski]] obali na jugu [[Ukrajina|Ukrajine]], v razdalji 2821,9 km? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2015|17/2015]] |- |257. |... je [[Madžari|madžarsko]]-[[Američani|ameriški]] [[animator]], [[režiser]] in [[filmski producent|producent]] '''[[George Pal]]''' ob smrti leta 1980 zapustil nekaj nedokončanih projektov, med drugim je podpisan kot soavtor knjige ''Time Machine II'' (1981), nadaljevanja romana ''[[Časovni stroj (roman)|Časovni stroj]]'' [[Herbert George Wells|H.G. Wellsa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2015|19/2015]] |- |258. |... je [[Poljaki|poljski]] [[mikrobiologija|mikrobiolog]], [[parazitologija|parazitolog]] in [[akademik]] '''[[Rudolf Weigl]]''' razvil prvo učinkovito [[cepivo]] za [[tifus]], s katerim je rešil številna življenja med [[Tretji rajh|nacistično]] okupacijo Poljske med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2015|20/2015]] |- |259. |... imajo tudi '''[[kresnice (hrošči)|kresnice]]''' <small>(na sliki)</small> svoje fatalne ženske? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2015|21/2015]] |- |260. |... je celoten kompleks [[Beograd|beograjskega]] '''[[Beograjska trdnjava|Kalemegdana]]''' danes urejen kot [[park]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2015|22/2015]] |- |261. |... pri '''[[obadi]]h''', podobno kot pri [[komarji]]h, kri sesajo le samice? |[[Predloga:Ste vedeli/24. teden 2015|24/2015]] |- |262. |... je bil '''[[Spomenik Valentinu Vodniku, Ljubljana|spomenik Valentinu Vodniku]]''' <small>(na sliki)</small> na današnjem [[Vodnikov trg, Ljubljana|Vodnikovem trgu]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] prvi slovenski narodni [[spomenik]]? |[[Predloga:Ste vedeli/28. teden 2015|28/2015]] |- |263. |... '''[[filogenija]]''' temelji na osnovni predpostavki, da novi [[takson]]i nastajajo z razcepom skupnega prednika na dve evolucijski liniji, zato ima obliko drevesa, kjer od najstarejšega skupnega prednika nastajajo nove in nove razvejitve? |[[Predloga:Ste vedeli/34. teden 2015|34/2015]] |- |264. |... je '''[[Whoopi Goldberg]]''' <small>(na sliki)</small> leta 1990 prejela [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšo žensko stransko vlogo v filmu ''[[Duh (film, 1990)|Duh]]'', kot šele druga temnopolta igralka z oskarjem za igro? |[[Predloga:Ste vedeli/36. teden 2015|36/2015]] |- |265. |... se gosenice '''[[modrini|modrinov]]''' <small>(na sliki [[veliki mravljiščar]])</small> največkrat prehranjujejo z listi [[stročnice|stročnic]]? |[[Predloga:Ste vedeli/38. teden 2015|38/2015]] |- |266. |... odrasla samica '''[[hišni molj|hišnega molja]] '''<small>(na sliki)</small> živi nekaj tednov in v tem času običajno izleže 40 do 100 jajčec? |[[Predloga:Ste vedeli/40. teden 2015|40/2015]] |- |267. |... '''[[zlonamerna programska oprema]]''' v splošnem deluje tako, da okuži [[računalnik]] in nato prikrito spreminja njegovo delovanje v korist upravitelja, pri čemer izkorišča ranljivost [[operacijski sistem|operacijskega sistema]] ali druge programske opreme, nameščene na žrtvinem računalniku? |40/2015 |- |268. |... ima '''[[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana]]''' svoje začetke v letu 1867 ustanovljenem [[Dramatično društvo|Dramatičnem društvu]], v sedanji obliki pa deluje od leta 1918, ko je pridobilo poklicni [[orkester]] in baletni ansambel? |[[Predloga:Ste vedeli/41. teden 2015|41/2015]] |- |269. |... je bila '''[[Zapornica na Ljubljanici]]''' <small>(na sliki)</small> zgrajena leta 1944 po načrtih [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], ki si jo je zamislil kot simbolični zaključek mestnega središča in slovo [[Ljubljanica|Ljubljanici]]? |[[Predloga:Ste vedeli/42. teden 2015|42/2015]] |- |270. | ... je [[Kitajci|kitajska]] [[farmakologija|farmakologinja]] in [[Nobelova nagrada|nobelovka]] '''[[Joujou Tu]]''' razvila zdravilo [[artemizinin]], ki je nastalo na podlagi recepture iz [[Tradicionalna kitajska medicina|tradicionalne kitajske medicine]] in je zdaj del standardne terapije proti [[malarija|malariji]]? |42/2015 |- |271. |... je bil leta 1884 na [[Mednarodna poldnevniška konferenca|Mednarodni poldnevniški konferenci]] greenwiški poldnevnik sprejet kot svetovni standard za '''[[ničelni poldnevnik]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/43. teden 2015|43/2015]] |- |272. |... je v [[Slovenija|Sloveniji]] do leta 2015 odlikovanje '''[[red za izredne zasluge (Slovenija)|red za izredne zasluge]]''' <small>(na sliki)</small> prejelo 20 posameznikov in organizacij, od tega največ tujih državnikov za utrjevanje odnosov med Slovenijo in njihovo državo? |[[Predloga:Ste vedeli/44. teden 2015|44/2015]] |- |273. |... je '''[[univerzalni kontejner]]''' velik [[standardizacija|standardiziran]] [[kontejner]], namenjen [[transport]]u, ki vključuje pretovarjanje med različnimi prevoznimi sredstvi [[Cestni prevoz|cestnega]], [[Železniški prevoz|železniškega]] in [[ladijski prevoz|ladijskega prevoza]]? |44/2015 |- |274./275. |... sta si '''[[William C. Campbell]]''' in '''[[Satoši Omura]]''' leta 2015 razdelila [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]], ker sta razvila zdravilo, ki se je izkazalo za zelo učinkovito proti okužbam z zajedavskimi [[gliste|glistami]] in je zdaj del seznama bistvenih zdravil [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/46. teden 2015|46/2015]] |- |276. |... je '''[[Yamoussoukro]]''' leta 1983 postal že četrto glavno mesto [[Slonokoščena obala|Slonokoščene obale]] v 80 letih? <small>(na sliki poslopje poslanske zbornice)</small> |[[Predloga:Ste vedeli/49. teden 2015|49/2015]] |- |277. |... po oceni na slovenskem gnezdi 5.000 do 10.000 parov '''[[bela pastirica|belih pastiric]]''' <small>(na sliki)</small>, del lokalne populacije, ki živi v toplejših predelih, pa tu tudi prezimi? |[[Predloga:Ste vedeli/53. teden 2015|53/2015]] |- |278. |... '''''[[Padli astronavt]]''''' <small>(na sliki)</small>, eno redkih umetniških del, postavljenih na [[Luna|Luni]], avtorju kljub temu dosežku ni prinesel veselja? |[[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2016|4/2016]] |- |279. |... '''[[mikrocefalija|mikrocefalijo]]''' ali drobnoglavost povzročajo različni dejavniki, med drugim izpostavljenost [[teratogenost|teratogenim]] snovem, kot je [[alkohol]], okužbe med nosečnostjo (npr. [[rdečke]]) in [[kromosom]]ske napake (npr. [[Downov sindrom]]), pri nekateri družinah pa se kaže '''[[dednost|dedna]]''' predispozicija? |[[Predloga:Ste vedeli/6. teden 2016|6/2016]] |- |280. |... je [[Kanadčani|kanadski]] [[kantavtor]] '''[[Neil Young]]''' znan kot »boter [[grunge]]a«? |[[Predloga:Ste vedeli/7. teden 2016|7/2016]] |- |281. |... se je '''[[Let 105 Britannia Airways|najhujša letalska nesreča]]''' na ozemlju sedanje [[Slovenija|Slovenije]] zgodila pred skoraj 50 leti? |[[Predloga:Ste vedeli/8. teden 2016|8/2016]] |- |282. |... je za [[Slovenija|Slovenijo]] znanih '''[[Seznam kačjih pastirjev v Sloveniji|72 vrst]]''' [[kačji pastirji|kačjih pastirjev]] <small>(na sliki [[modri bleščavec]])</small>, vendar dveh že pol stoletja ni našel nihče? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2016|14/2016]] |- |283. |... je otok '''[[Mindanao]]''' zaradi rodovitnosti znan kot »[[Filipini|filipinska]] košarica s hrano«? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2016|17/2016]] |- |284. | ... je [[videoigra]] '''''[[Fallout 2]]''''' izšla pičlih petnajst mesecev po izidu [[Fallout|prvenca]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2016|21/2016]] |- |285. | ... je režiser [[Ridley Scott]] opisal film '''''[[Iztrebljevalec]]''''' kot njegov »verjetno najpopolnejši in najbolj osebnoizpoveden film«? |[[Predloga:Ste vedeli/25. teden 2016|25/2016]] |- |286. | ... je [[nočni metulji|nočni metulj]] '''[[smrtoglavec]]''' navkljub številnim [[vraža]]m, ki jim je botroval vzorec [[lobanja|lobanje]] na [[oprsje|oprsju]], človeku povsem nenevaren? |[[Predloga:Ste vedeli/30. teden 2016|30/2016]] |- |287. | ... je '''[[Edwin G. Krebs]]''' leta 1992 postal že drugi [[Krebs]], ki je prejel [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]], a s [[Hans Adolf Krebs|prvim]] ni bil v sorodu? |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2016|33/2016]] |- |288. |... je [[kip]] [[Sveta Marija|sv. Marije]] na vrhu '''[[Marijin steber, Ljubljana|Marijinega stebra]]''' v [[Ljubljana|Ljubljani]] zasnoval [[Janez Vajkard Valvasor]] z uporabo nove tehnike ulivanja tankostenskih [[bron]]astih skulptur, ki jo je sam izumil? |[[Predloga:Ste vedeli/36. teden 2016|36/2016]] |- |289. |... so '''[[temačniki]]''' nekoliko podobni [[pajki|pajkom]], vendar so najbolj sorodni [[paščipalci|paščipalcem]]? |[[Predloga:Ste vedeli/38. teden 2016|38/2016]] |- |290. |... v jami '''[[Velika Pasica|Veliki Pasici]]''' blizu [[Ig]]a deluje stalni [[biospeleologija|biospeleološki]] laboratorij [[Nacionalni inštitut za biologijo|Nacionalnega inštituta za biologijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/43. teden 2016|43/2016]] |- |291. |... je izvir '''[[Orinoko|Orinoka]]''' šele v 1950. letih odkrila venezuelsko-francoska odprava? |[[Predloga:Ste vedeli/48. teden 2016|48/2016]] |- |292. |... so '''[[meduza (zoologija)|meduze]]''' <small>(na sliki [[morski klobuk]])</small> najučinkovitejši plavalci med vsemi [[živali|živalmi]], kljub temu, da nimajo [[možgani|možgan]]? |[[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2017|4/2017]] |- |293. |... se [[Avstralija|avstralska]] '''[[vojna emujev|vojna proti emujem]]''' <small>(na sliki)</small> ni končala s tako prepričljivim izidom kot so nekateri pričakovali? |[[Predloga:Ste vedeli/9. teden 2017|9/2017]] |- |294. |... so iz mesta '''[[Nassau, Bahami|Nassau]]''' na [[Bahami]]h nekoč operirali nekateri od najslavnejših [[pirat]]ov, kot sta [[Calico Jack]] in [[Črnobradec]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2017|13/2017]] |- |295. |... je [[ornitologija|ornitolog]] '''[[Janko Ponebšek]]''' pred 90 leti vzpostavil organizirano [[obročkanje ptic|obročkovalsko]] dejavnost na [[Slovenija|Slovenskem]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2017|17/2017]] |- |296. |... bo slovenski elektroinženir '''[[Igor Papič]]''' oktobra letos nastopil mandat [[rektor]]ja [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] kot eden najmlajših rektorjev v zgodovini te univerze? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2017|21/2017]] |- |297. |... je dedinja ljubljanskega župana [[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]] zapustila '''[[Hribarjeva vila|njegovo vilo]]''' državi, ki pa v desetih letih ni poskrbela niti za osnovno vzdrževanje? |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2017|26/2017]] |- |298. |... lahko na naslov novice, ki se konča z vprašajem, '''[[Betteridgeov zakon|praviloma odgovorimo z »ne«]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/31. teden 2017|31/2017]] |- |299. |... lahko spopadi med samci '''[[Trirogi skarabej|trirogih skarabejev]]''' trajajo tudi po več kot eno uro? |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2017|33/2017]] |- |300. |... so '''[[cirkadiani ritem|cirkadiani ritmi]]''' pomembni za usklajeno prilagajanje celičnih procesov večine znanih [[organizem|organizmov]] spremenljivim razmeram tekom dneva? |[[Predloga:Ste vedeli/41. teden 2017|41/2017]] |- |301. |... je [[glavno mesto]] [[Dominika|Dominike]], '''[[Roseau]]''' <small>(na sliki)</small>, od ustanovitve prizadelo več kot 20 hudih [[hurikan]]ov? |[[Predloga:Ste vedeli/44. teden 2017|44/2017]] |- |302. |... staro mestno jedro '''[[Manama|Maname]]''' propada na račun megalomanskih gradbenih projektov v okolici? |[[Predloga:Ste vedeli/47. teden 2017|47/2017]] |- |303. |... je okrožje '''[[Yaren]]''' <small>(na sliki)</small> prepoznano kot [[glavno mesto]] [[Nauru]]ja, pri čemer država uradno nima glavnega mesta? |[[Predloga:Ste vedeli/1. teden 2018|1/2018]] |- |304. |... je '''[[zlata minica]]''' eden najpogostejših [[hrošči|hroščev]] na Slovenskem? |[[Predloga:Ste vedeli/2. teden 2018|2/2018]] |- |305. |... imajo '''[[udavi]]''' <small>(na sliki [[mavrični udav]])</small> še vidne ostanke zakrnelih zadnjih okončin? |[[Predloga:Ste vedeli/7. teden 2018|7/2018]] |- |306. |... je '''[[Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu]]''' ena od treh visokošolskih ustanov, ki si lastijo naziv najstarejše javne univerze v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]? |[[Predloga:Ste vedeli/12. teden 2018|12/2018]] |- |307. |... delavke [[mravlje|mravelj]] s '''[[stridulacija|stridulacijo]]''' rekrutirajo druge delavke za obsežnejša opravila? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2018|16/2018]] |- |308. |... je ameriški pisatelj '''[[Herman Melville]]''' <small>(na sliki)</small> življenje med [[Polinezija|Polinezijci]] in delo na [[kitolov]]cu opisoval po lastnih izkušnjah? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2018|21/2018]] |- |309. |... je kanadska kantavtorica '''[[Joni Mitchell]]''' skozi pesmi izražala čustveno stisko, ker je morala dati svojo hčer v posvojitev? |[[Predloga:Ste vedeli/24. teden 2018|24/2018]] |- |310. |... je '''''[[MTV Unplugged in New York]]''''' prvi [[glasbeni album|album]] skupine [[Nirvana]], ki je izšel po smrti frontmana [[Kurt Cobain|Kurta Cobaina]]? |[[Predloga:Ste vedeli/28. teden 2018|28/2018]] |- |311. |... je bil do konca 20. stoletja znan en sam podatek o pojavljanju [[kačji pastirji|kačjega pastirja]] '''[[pasasti kamenjak|pasastega kamenjaka]]''' <small>(na sliki)</small> v [[Slovenija|Sloveniji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/32. teden 2018|32/2018]] |- |312. |... ima '''[[Petišovsko jezero]]''' <small>(na sliki)</small> na severovzhodu [[Slovenija|Slovenije]] velik pomen kot življenjski prostor vodnih in obvodnih rastlin ter živali? |[[Predloga:Ste vedeli/36. teden 2018|36/2018]] |- |313. |... skupina [[The Cranberries]] ni nikoli ponovila uspeha albuma '''''[[No Need to Argue]]'''''? |[[Predloga:Ste vedeli/41. teden 2018|41/2018]] |- |314. |... so '''[[sondirna raketa|sondirne rakete]]''' edini način za neposreden dostop do plasti [[ozračje|ozračja]] med 40 in 120 km visoko? |[[Predloga:Ste vedeli/43. teden 2018|43/2018]] |- |315. | ... je '''[[veliki vodomec]]''' redek in plašen predstavnik [[vodomci|vodomcev]], ki živi v južnem delu [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/43. teden 2018|48/2018]] |- |316. | ... je [[čezneptunsko telo]] '''[[2018 VG18|2018 VG<sub>18</sub>]]''' zares »Dalečzunaj«? |[[Predloga:Ste vedeli/52. teden 2018|52/2018]] |- |317. | ... odrasli '''''[[Anax junius]]''''' <small>(na sliki)</small> doseže 7,6 cm telesne dolžine in 8 cm prek [[žuželčje krilo|kril]], s čemer je eden od večjih predstavnikov [[Kačji pastir|kačjih pastirjev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2019|4/2019]] |- |318. | ... je zbirka [[Angleži|angleškega]] [[srebrar]]ja in [[entomolog]]a '''[[Dru Drury|Druja Druryja]]''' obsegala več kot 11.000 primerkov [[žuželke|žuželk]]? |4/2019 |- |319. | ... so za '''[[Aleksandrov otok]]''' <small>(na sliki)</small> na [[Antarktika|Antarktiki]] zaradi ledenega pokrova dolgo mislili, da je del celine? |[[Predloga:Ste vedeli/9. teden 2019|9/2019]] |- |320. |... naj bi spletišče '''''[[Sci-Hub]]''''' predstavljalo podoben prelom za znanstveno založništvo kot ga je ''[[Napster]]'' za glasbeno industrijo? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2019|16/2019]] |- |321. |... [[stenice|stenica]] '''[[Saulijev dvoličnik]]''' živi samo na [[Vremščica|Vremščici]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2019|19/2019]] |- |322. | ... '''[[tropiki|tropikom]]''' <small>(na sliki)</small> izraščajo noge tako močno zadaj, da se lahko na tleh premikajo le s potiskanjem naprej po trebuhu? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2019|23/2019]] |- |323./324. | ... '''[[svetivci]]''' vrste '''''[[Lycorma delicatula]]''''' med prehranjevanjem v gručah izločajo velike količine odvečnih rastlinskih sokov in voska, s katerimi popackajo gostiteljsko rastlino in okolico? |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2019|26/2019]] |- |325. | ... gozdove '''[[Nova Britanija|Nove Britanije]]''' v zadnjih desetletjih intenzivno izsekavajo za plantaže za pridobivanje [[palmovo olje|palmovega olja]]? |[[Predloga:Ste vedeli/29. teden 2019|29/2019]] |- |326. | ... je [[biokemija|biokemik]] in [[Nobelova nagrada|nobelovec]] '''[[Fritz Albert Lipmann]]''' <small>(na sliki)</small> najprej želel postati [[odvetnik]], a mu je oče dejal, da za ta poklic ni »dovolj pokvarjen«? |[[Predloga:Ste vedeli/37. teden 2019|37/2019]] |- |327. | ... je '''[[barjanski spreletavec]]''' <small>(na sliki)</small> eden najpogostejših [[kačji pastirji|kačjih pastirjev]] v [[Severna Evropa|Severni Evropi]], na [[Balkanski polotok|Balkanu]] pa se pojavlja le v višavjih? |[[Predloga:Ste vedeli/40. teden 2019|40/2019]] |- |328. | ... je indijsko mesto '''[[Ahmedabad]]''' znano kot eno ključnih prizorišč [[Mahatma Gandhi|Gandhijevega]] boja za neodvisnost države? |[[Predloga:Ste vedeli/45. teden 2019|45/2019]] |- |329. | ... se je akademska založba '''[[Springer Nature]]''' uklonila zahtevam vlade [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]] po [[cenzura|cenzuri]] politično občutljivih vsebin v zameno za nemoten dostop do kitajskega trga? |[[Predloga:Ste vedeli/50. teden 2019|50/2019]] |- |330. | ... so '''[[nimfa (biologija)|nimfe]]''' [[žuželke|žuželk]] <small>(na sliki kobilica [[drevesna zelenka]])</small> običajno videti kot pomanjšane različice odraslih živali brez [[žuželčje krilo|kril]]? |[[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2020|4/2020]] |- |331. | ... je [[New York]] ob izgradnji '''[[Eriejski prekop|Eriejskega prekopa]]''' postal najpomembnejše pristanišče v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]? |[[Predloga:Ste vedeli/8. teden 2020|8/2020]] |- |332. | ... je '''[[Most SNP|Most slovaške narodne vstaje]]''' v [[Bratislava|Bratislavi]] zaradi značilne opazovalne ploščadi dobil vzdevek »NLP-most«? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2020|13/2020]] |- |333. | ... je britanski časopis '''''[[The Guardian]]''''' nekoč slovel po številnih tiskarskih napakah, zato ga je neka satirična revija prekrstila v »Grauniad«? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2020|17/2020]] |- |334. | ... je ruska reka '''[[Pečora]]''', tretja največja reka v [[Evropa|Evropi]], več kot pol leta zamrznjena? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2020|21/2020]] |- |335. | ... je kačji pastir '''[[brzični škratec]]''' dobil [[znanstveno ime]] ''Coenagrion mercuriale'' po znamenju v obliki astrološkega znaka za [[merkur]] ('''☿''') na zadku? |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2020|26/2020]] |- |336. | ... je '''[[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike]]''' z več kot 2,8 milijona zaposlenimi največji delodajalec na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/30. teden 2020|30/2020]] |- |337. | ... spadajo med '''[[žerjavi|žerjave]]''' <small>(na sliki afriški kronski žerjav)</small> nekateri od največjih letečih [[ptiči|ptičev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/34. teden 2020|34/2020]] |- |338. | ... je [[kačji pastirji|kačji pastir]] '''[[vresni spreletavec]]''' <small>(na sliki)</small> razširjen skoraj do skrajnega severa [[Evropa|Evrope]]? |[[Predloga:Ste vedeli/41. teden 2020|41/2020]] |- |339. | ... pomorščaki '''[[brazdasti kit|brazdastemu kitu]]''' zaradi elegantnih linij pravijo tudi »morski hrt«? |[[Predloga:Ste vedeli/46. teden 2020|46/2020]] |- |340. | ... so močan radijski signal '''[[Wow!]]''' <small>(na sliki izpis)</small>, ki so ga leta 1977 zaznali iz smeri ozvezdja [[Strelec (ozvezdje)|Strelec]], obravnavali kot možen znak [[zunajzemeljsko življenje|zunajzemeljske inteligence]], a ga od takrat niso več našli? |[[Predloga:Ste vedeli/2. teden 2021|2/2021]] |- |341. | ... povzročajo '''[[ogorčice koreninskih šišk]]''' <small>(na sliki)</small> dvajsetino vsega izpada kmetijske pridelave, ki ga beležimo na svetovni ravni? |[[Predloga:Ste vedeli/9. teden 2021|9/2021]] |- |342. | ... je leta 1996 pri [[Dubrovnik]]u '''[[Strmoglavljenje letala USAF CT-43 na Hrvaškem (1996)|strmoglavilo letalo Ameriške vojne mornarice]]''' z ameriškim ministrom za trgovino na krovu? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2021|14/2021]] |- |343. | ... je [[antiutopija|antiutopični]] roman '''''[[Mi (roman)|Mi]]''''' ruskega pisatelja [[Jevgenij Zamjatin|Jevgenija Zamjatina]] prvič izšel v [[angleščina|angleškem]] prevodu? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2021|18/2021]] |- |344. | ... je '''[[Newyorška podzemna železnica]]''' najprometnejši sistem [[podzemna železnica|podzemne železnice]] na [[Zahodni svet|Zahodu]]? |[[Predloga:Ste vedeli/25. teden 2021|25/2021]] |- |345. | ... se '''[[govnačke]]''' izven paritvenega obdobja klatijo na dolge razdalje in jih včasih opazijo celo na [[južni pol|južnem polu]]? |[[Predloga:Ste vedeli/30. teden 2021|30/2021]] |- |346. | ... je avtor [[Metro 2033|knjižne predloge]] za videoigro '''''[[Metro 2033 (videoigra)|Metro 2033]]''''' tesno sodeloval z razvijalci? |[[Predloga:Ste vedeli/34. teden 2021|34/2021]] |- |347. | ... nekateri '''[[hudourniki (družina)|hudourniki]]''' gnezdijo v [[jama]]h, v katerih se orientirajo z [[eholokacija|eholokacijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/38. teden 2021|38/2021]] |- |348. | ... so '''[[jastrebi Novega sveta]]''' zelo podobni [[Evrazija|evrazijskim]] [[jastreb]]om, kot je [[beloglavi jastreb]], vendar podobnost ni posledica bližnje sorodnosti? |[[Predloga:Ste vedeli/42. teden 2021|42/2021]] |- |349. | ... je švicarski botanik '''[[Carl Nägeli]]''' med drugim utemeljil, da je tvorba [[Celična stena|celične stene]] med hčerinskima [[celica|celicama]] posledica in ne vzrok [[Celična delitev|delitve]]? |[[Predloga:Ste vedeli/49. teden 2021|49/2021]] |- |350. | ... je ameriški virolog in nobelovec '''[[J. Michael Bishop]]''' <small>(na sliki)</small> zadnje desetletje svoje kariere deloval kot kancler [[Univerza Kalifornije, San Francisco|Univerze Kalifornije v San Franciscu]]? |[[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2022|4/2022]] |- |351. | ... služijo '''[[Pregledni članek|pregledni znanstveni članki]]''' predvsem kot zgoščen povzetek primarnih virov o neki strokovni tematiki, a lahko tudi sami prinašajo svež uvid? |[[Predloga:Ste vedeli/12. teden 2022|12/2022]] |- |352. | ... je '''[[Potres v Dubrovniku (1667)|potres leta 1667]]''' skoraj v celoti porušil [[Dubrovnik]], mestno obzidje pa je ostalo celo? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2022|18/2022]] |- |353. | ... velja '''[[Ala Pugačova]]''' za eno najslavnejših sodobnih ruskih glasbenic, ki pa izven rusko govorečega območja ni dosegla vidnega uspeha? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2022|22/2022]] |- |354. | ... lahko podkožna tolšča predstavlja tudi do polovico telesne teže '''[[Plavutonožci|plavutonožcev]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2022|26/2022]] |- |355. | ... različne predstavnike rodu '''[[Sokol (rod)|sokolov]]''' v [[slovenščina|slovenščini]] imenujemo »sokol«, »postovka« ali »škrjančar«? |[[Predloga:Ste vedeli/30. teden 2022|30/2022]] |- |356. | ... imajo '''[[rovke]]''' visoko stopnjo [[presnova|presnove]], zato morajo stalno jesti? |[[Predloga:Ste vedeli/34. teden 2022|34/2022]] |- |357. | ... je švedski [[genetika|genetik]] in letošnji [[Nobelova nagrada|nobelovec]] '''[[Svante Pääbo]]''' <small>(na sliki)</small> kot otrok želel raziskovati [[Stari Egipt|egipčanske]] [[mumija|mumije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/41. teden 2022|41/2022]] |- |358. | ... '''[[polarni slapnik]]''' gnezdi na severu [[Evrazija|Evrazije]] in prezimuje južneje do obal [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno s [[slovenska obala|slovensko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/44. teden 2022|44/2022]] |- |359. | ... je okužbo drevesa s '''[[hrastova čipkarka|hrastovimi čipkarkami]]''' <small>(na sliki)</small> mogoče prepoznati tudi po črnih iztrebkih na [[rastlinski list|listih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/48. teden 2022|48/2022]] |- |360. | ... imajo '''[[uhati tjulnji]]''' gibljivo zadnjo plavut, s pomočjo katere lahko plezajo tudi po skalah? |[[Predloga:Ste vedeli/1. teden 2023|1/2023]] |- |361. | ... je angleški zoolog '''[[John Edward Gray]]''' v londonskem [[Prirodoslovni muzej, London|Prirodoslovnem muzeju]] zgradil najpomembnejšo zoološko zbirko na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/7. teden 2023|7/2023]] |- |362. | ... so kritiki označili '''''[[The Last of Us]]''''' za eno najpomembnejših [[videoigra|videoiger]] za sedmo generacijo [[igralna konzola|konzol]]? |[[Predloga:Ste vedeli/11. teden 2023|11/2023]] |- |363. | ... je zadrževalnik '''[[Bovilla]]''' <small>(na sliki)</small> v [[Albanija|Albaniji]] glavni vir pitne vode za [[Tirana|Tirano]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2023|15/2023]] |- |364. | ... je avstrijska vlada na podlagi izida '''[[Referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf|referenduma o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf]]''' leta&nbsp;1978 popolnoma prepovedala uporabo [[jedrska energija|jedrske energije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2023|20/2023]] |- |365. | ... se je '''[[listni zavrtač divjega kostanja]]''' v 20 letih razširil po večini [[Evropa|Evrope]]? |[[Predloga:Ste vedeli/24. teden 2023|24/2023]] |- |366. | ... je ameriški zoolog '''[[Roger Payne]]''' odkril bogat repertoar oglašanja [[Kit grbavec|kitov grbavcev]], kar je dalo zagon svetovni kampanji za zaščito [[kiti|kitov]] v začetku 1970. let? |[[Predloga:Ste vedeli/28. teden 2023|28/2023]] |- |367. | ... se evropska populacija '''[[rumenonogi galeb|rumenonogih galebov]]''' <small>(na sliki)</small> v zadnjih letih veča? |[[Predloga:Ste vedeli/32. teden 2023|32/2023]] |- |368. | ... so za razliko od [[prašiči|prašičev]] njihovi bližnji sorodniki '''[[pekariji]]''' družabni in živijo v tropih? |[[Predloga:Ste vedeli/37. teden 2023|37/2023]] |- |369. | ... so se '''[[konji]]''' razvili v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], po izumrtju v začetku [[holocen]]a pa so jih nazaj naselili šele Evropejci? |[[Predloga:Ste vedeli/42. teden 2023|42/2023]] |- |370. | ... je '''[[navadna metuljčnica]]''' <small>(na sliki)</small> med drugim znana po velikih dvodelnih [[Sestavljeno oko|sestavljenih očeh]]? |[[Predloga:Ste vedeli/46. teden 2023|46/2023]] |- |371. | ... je pravnica '''[[Beti Hohler]]''' prva slovenska [[sodnik|sodnica]] [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnega kazenskega sodišča]]? |[[Predloga:Ste vedeli/50. teden 2023|50/2023]] |- |372. | ... je videoigro '''''[[Jagged Alliance 3]]''''' dokončala šele peta [[Razvijalec videoiger|razvijalska ekipa]], ki se je lotila razvoja? |[[Predloga:Ste vedeli/5. teden 2024|5/2024]] |- |373. | ... je '''[[Senegal (reka)|Senegal]]''' poleg [[Niger (reka)|Nigra]] najpomembnejša reka v [[Zahodna Afrika|Zahodni Afriki]]? |[[Predloga:Ste vedeli/8. teden 2024|8/2024]] |- |374. | ... naj bi [[Španija]] dobila ime po '''[[pečinarji]]h''', ki tam sploh ne živijo? |[[Predloga:Ste vedeli/12. teden 2024|12/2024]] |- |375. | ... je mineral '''[[macedonit]]''' znan samo s para nahajališč v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]] in na [[Švedska|Švedskem]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2024|16/2024]] |- |376. | ... je bilo '''[[mednarodno letališče Larnaka]]''' na [[Ciper|Cipru]] postavljeno v naglici zaradi [[turška invazija na Ciper|turške invazije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2024|21/2024]] |- |377. | ... je imel strup '''[[kurare]]''' ključno vlogo pri odkritju in zgodnjih raziskavah [[kemična sinapsa|kemičnih sinaps]]? |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2024|26/2024]] |- |378. | ... so iz materiala ruševin [[grad Črnelo|gradu Črnelo]] v [[Turnše|Turnšah]] postavili '''[[Dvorec Črnelo|istoimenski dvorec]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/31. teden 2024|31/2024]] |- |379. | ... je bil avgustovski '''[[Tajfun Šanšan (2024)|tajfun Šanšan]]''' najmočnejši [[tropski ciklon]] v zadnjih desetletjih, ki je dosegel glavnino [[Japonsko otočje|Japonskega otočja]]? |[[Predloga:Ste vedeli/38. teden 2024|38/2024]] |- |380./381. | ... sta letošnjo [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]] prejela '''[[Gary Ruvkun]]''' in '''[[Victor Ambros]]''' <small>(na sliki)</small>, odkritelja novega razreda molekul [[RNA]]? |[[Predloga:Ste vedeli/42. teden 2024|42/2024]] |- |382. | ... je v [[videoigra]]h zvrsti '''[[4X]]''' bistveno večji poudarek na [[diplomacija|diplomaciji]] in gospodarskem upravljanju kot v ostalih [[strateška videoigra|strateških igrah]]? |[[Predloga:Ste vedeli/46. teden 2024|46/2024]] |- |383. | ... so ljudje odkrili '''[[Maskareni|Maskarensko otočje]]''' šele v 16. stoletju? |[[Predloga:Ste vedeli/50. teden 2024|50/2024]] |- |384. | ... so '''[[makak]]i''' med najuspešnejšimi in najbolj razširjenimi prestavniki [[prvaki|prvakov]]? |[[Predloga:Ste vedeli/2. teden 2025|2/2025]] |- |385. | ... je še bistveno bolj od [[severni tečaj|severnega pola]] odročen severni '''[[pol nedostopnosti]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/8. teden 2025|8/2025]] |- |{{nobr|386.–388.}} | ... '''[[žličarka|žličarko]]''' <small>(na sliki)</small> z ostalimi '''[[žličarka (rod)|žličarkami]]''' uvrščamo med '''[[ibisi (družina)|ibise]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/12. teden 2025|12/2025]] |- |389. | ... [[slepa kužeta|slepo kuže]] vrste '''''[[Spalax zemni]]''''' živi samo na enem bregu izliva [[Dneper|Dnepra]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2025|17/2025]] |- |390. | ... je romunsko-nemški fizik '''[[Stefan Hell]]''' iznašel način, kako ločiti [[ločljivost mikroskopa|ločljivost]] od [[valovna dolžina|valovne dolžine]] uporabljene svetlobe v svetlobni [[mikroskop]]iji? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2025|21/2025]] |- |391. | ... je '''[[polojnik]]''' vpisan v ''[[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovo knjigo rekordov]]'' zaradi svojih dolgih nog? |[[Predloga:Ste vedeli/25. teden 2025|25/2025]] |- |392. | ... lahko traja razvoj '''[[borova lubna stenica|borove lubne stenice]]''' tudi do tri leta? |[[Predloga:Ste vedeli/29. teden 2025|29/2025]] |- |393. | ... v [[Srednja Amerika|Srednji]] in [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] živijo tri vrste '''[[vampirski netopirji|netopirjev, ki se prehranjujejo s krvjo]]''' <small>(na sliki [[Desmodus rotundus|veliki vampir]])</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/32. teden 2025|32/2025]] |- |394. | ... so se razvijalci videoigre '''''[[Subnautica]]''''' po strelskem pohodu na osnovni šoli Sandy Hook odločili, da bo igra nenasilna? |[[Predloga:Ste vedeli/38. teden 2025|38/2025]] |- |395. | ... je bila '''[[Chryslerjeva stolpnica]]''' v [[New York]]u kratek čas [[Seznam najvišjih zgradb in struktur na svetu po kategorijah|najvišja stavba na svetu]]? |[[Predloga:Ste vedeli/42. teden 2025|42/2025]] |- |396. | ... je slovenska filmska produkcija uvedla magnetni zapis zvoka po zaslugi [[Rudi Omota|Rudija Omote]] in '''[[Emilija Soklič|Emilije Soklič]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/47. teden 2025|47/2025]] |- |397. | ... se velika večina mineralnih '''[[Gnojilo|gnojil]]''' dodaja v trdni obliki? |[[Predloga:Ste vedeli/51. teden 2025|51/2025]] |- |398. | ... je [[Danska]] ob podpisu '''[[Pogodba o Danski zahodni Indiji|pogodbe o prodaji Danske zahodne Indije]]''' od [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] prejela deklaracijo o priznanju njene suverenosti nad [[Grenlandija|Grenlandijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/5. teden 2026|5/2026]] |- |399. | ... '''[[travniške stenice]]''' predstavljajo skoraj tretjino znane raznovrstnosti [[stenice|stenic]]? |[[Predloga:Ste vedeli/9. teden 2026|9/2026]] |- |400. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |- |401. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |- |402. | ... se je nacistični minister za propagando [[Joseph Goebbels]] skoraj odpovedal položaju zaradi češke igralke '''[[Lída Baarová|Líde Baarove]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |} b95wibnfmo1aigr3h5wc261zf2hqc7n Let 93 United Airlines 0 336210 6683292 5852899 2026-05-31T12:30:54Z Gledalec 242658 /* Posadka ter potniki */ np 6683292 wikitext text/x-wiki [[Slika:UA93 path.svg|sličica|Pot leta 93.]] '''Let 93 United Airlines''' je bil redni komercialni let potniškega letala [[Boeing 757|Boeing 757-222]] družbe [[United Airlines]], ki so ga 11. septembra 2001 ugrabili terroristi Al Kaide. Med napadom potnikov in posadke, ki so hoteli spet prevzeti nadzor nad letalom, je letalo strmoglavilo na polje blizu Shanksvilla v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]], pri tem pa je umrlo vseh 44 ljudi na krovu, vključno s štirimi ugrabitelji, ki so ugrabili letalo. Letalo je vzletelo iz mednarodnega letališča Newark v New Jerseyju in je bilo namenjeno v San Francisco. 46 minut po vzletu so ugrabitelji vdrli v pilotsko kabino, ubili pilota in kopilota ter prevzeli nadzor nad letalom. Eden od ugrabiteljev in izkušen arabski pilot Ziad Jarrah je prevzel nadzor nad letalom, obrnil letalo nazaj proti vzhodni obali ter ga preusmeril v Hišo Ameriškega Kongresa v Washingtonu. Po ugrabitvi so potniki začeli telefonirati z prijatelji in družino ter jim povedali informacije o ugrabitvi. Prijatelji in družine so jim povedali za [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napad na dvojčka WTC-ja in na Pentagon]]. Veliko potnikov je nato poskušalo ugrabiteljem prevzeti nadzor nad letalom. Med napadom je letalo strmoglavilo na polje blizu Shanksville blizu indijskega jezera in približno 210 km od Hiše Ameriškega Kongresa. Nekaj ljudi je pričalo o strmoglavljenju, v eni uri pa so se že razširile novice o nesreči. Izmed štirih ugrabljenih letal 11. septembra (druga tri so bila: American 11, United 175 in American 77), United 93 edino ni doseglo svojega predvidenega cilja. Na mestu strmoglavljenja so bili kmalu po napadih postavljeni začasni spomeniki, nekoliko pozneje pa je bil odprt betonsko stekleni za obiskovalce. [[Slika:N575UA-2008-09-13-YVR.jpg|200px|right|thumb|Boeing 757-222]] ==Ugrabitelji== Med ugrabitelji na letu 93 je bil [[pilot]] [[Ziad Jarrah]]; njegova naloga je bila pilotirati [[Potniško letalo|letalo]] do tarče in vanjo trčiti. Na letalu so bili tudi trije mišičasti ugrabitelji; njihova naloga je bila vdreti v kabino in obvladovati posadko ter potnike. To so bili: [[Ahmed al-Nami]], [[Ahmed al-Haznawi]] in [[Saeed al-Ghamdi]]. ==Posadka ter potniki== Na tem letu je ta dan svojo dolžnost opravljajo letalo Boeing 757-222. Na letalu je bilo 33 potnikov, sedem članov posadke in štirje ugrabitelji. [[Kapitan]] letala je bil [[Jason Dahl]], prvi častnik [[LeRoy Homer Jr.]] in stevardese Lorraine G. Bay, Sandra Bradshaw, Wanda Green, CeeCee Lyles in Deborah Welsh. ==Let== United 93 je vzletel s polurno zamudo iz Newarka šele ob 8:42. Po vzletu je letalo obrnilo nad [[New York|New Yorkom]], ter se poravnalo z destinacijo. Ugrabitelji so pričeli z akcijo ob 9:28. Letali United 175 in American let 11 sta že trčila v [[World Trade Center|WTC]], American let 77 pa je bil le 9 minut oddaljen od [[Pentagon (stavba)|Pentagona]]. Ob 9:28:17 je kontrola letenja zaslišala kapitanov klic na pomoč. Pet sekund kasneje se je zaslišalo še: "Na pomoč! Spravite se od tukaj! Spravite se od tukaj!". Ugrabitelji so zabodli oba pilota, ter ju vrgli iz kabine. Po posnetkih se je izvedelo, da je bil Jason Dahl, še nekaj minut potem, ko so ugrabitelji prevzeli nadzor, živ. Čez osem minut, je Ziad Jarrah dvignil letalo na 12.400 metrov, ter začel obračati proti tarči. Dve minuti po trku [[Let 77 American Airlines|leta 77]] v Pentagon, je Jarrah prijel [[mikrofon]], ter rekel potnikom naslednje: "Halo, tukaj je kapitan! Prosim vas, da ostanete na sedežih. Na letalu je [[bomba]] in na [[letališče]] se vračamo z zahtevami. Le ostanite tiho." Medtem ko so se ugrabitelji približevali tarči, so potniki govorili s sorodniki na tleh. Ti so jim povedali, za napad na Pentagon in WTC. Odločili so se ugrabiteljem odvzeti nadzor nad letalom. Ob 9:57 so potniki začeli z napadom. Ko je Ziad izvedel, je usmeril nos proti tlom, ter z letalom ostro zavijal v levo in v desno, da bi potniki izgubili ravnotežje in popadali po tleh. Ob 10:00 je Jarrah spravil letalo v normalen položaj. "Ali končamo tukaj?" je vprašal Saeed. "Ne, ne še! Ko pridejo vsi, bomo končali!" je ukazal Ziad. Ob 10:01 so potniki prišli v kabino. Le nekaj sekund pozneje je Ziad zavpil: "Bog je velik!", ter usmeril letalo proti tlom. Ko so potniki prišli do kontrol so že drveli proti travnikom s hitrostjo 990 km/h. Med padanjem so potniki dosegli krmilo, ter ga poskusili povleči gor. United 93 se je obrnil na glavo ter med vrtenjem strmoglavil ob 10:03:11 v Shanksville v Pensilvaniji. [[Slika:Flight93Crash.jpg|200px|right|thumb|Kraj strmoglavljenja Uniteda 93]] ==Spomin== Potniki, ter posadka na letu United Airlines 93 zdaj veljajo za heroje, ki jim je uspelo preprečiti trk v sedež ameriškega kongresa in s tem preprečiti večjo število žrtev. Na kraju strmoglavljenja zdaj stojijo številni [[Spomenik|spomeniki]], vsako obletnico pa se tja pride poklonit tudi [[Predsednik Združenih držav Amerike|ameriški predsednik]]. O dogodkih je bil leta 2006 posnet film [[United 93 (film)|''United 93'']] režiserja Paula Greengrassa. {{koord|40|03|04|N|78|54|17|W|source:thwiki_region:US-PA_type:landmark|display=title}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Let 93 United Airlines}} [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2001]] d36w7ob44norjs0adpfoztmflfokkzv Uralsko gorovje 0 344421 6683394 6666768 2026-05-31T15:40:10Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683394 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Ural}} {{Infobox mountain | fetchwikidata = ALL | name = Uralsko gorovje | Photo = Landscape view in Circumpolar Urals.jpg | Caption = Pokrajinski pogled na cirkumpolarni Ural | country = {{hlist|[[Rusija]]|[[Kazahstan]]}} | geology = [[Metamorfna kamnina]], [[magmatska kamnina]], [[sedimentna kamnina]] | age = [[Karbon]] | orogeny = [[Uralska orogeneza]] | highest = [[Narodna (gora)|Narodna]] | elevation_m = 1894 | elevation_ref = <ref name="peaklist">[http://peaklist.org/WWlists/ultras/CaucasusP1500m.html "European Russia and the Caucasian States: Ultra-Prominence Page"]. Peaklist.org. Retrieved 2013-06-24.</ref> | prominence_m = 1772 | prominence_ref = <ref name="peaklist"/> | listing = Ultra, Ri | map_image = | nocat_wdimage = yes }} '''Uralsko gorovje''' ({{jezik-ru|Ура́льские го́ры}}), tudi samo '''Ural''', je staro [[gorovje]] v [[Rusija|Rusiji]] in [[Kazahstan]]u, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale [[Arktični ocean|Arktičnega oceana]], skozi zahodno Rusijo do izvira reke [[Ural (reka)|Ural]] na severovzhodu Kazahstana.<ref name=brit>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/619028/Ural-Mountains Ural Mountains] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150429214610/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/619028/Ural-Mountains |date=29 April 2015 }}, Encyclopædia Britannica on-line</ref> Gorovje je del konvencionalne meje med celinama [[Evropa|Evropo]] in [[Azija|zijo]], ki označuje ločitev med evropsko Rusijo in [[Sibirija|Sibirijo]]. Otok Vajgač in otoki [[Nova dežela]] tvorijo nadaljevanje verige proti severu v Arktični ocean. Povprečna nadmorska višina Urala je približno 1000–1300 metrov, najvišja točka pa je gora [[Narodna (gora)|Narodna]], ki doseže višino 1894 metrov.<ref name=height>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=UEFdDwAAQBAJ&dq=ural+mountains&pg=PA404|title=Geomorphology of Europe|year=2016|isbn=9781349173464|pages=404|last1=Embleton|first1=Clifford|publisher=Macmillan Education UK}}{{Dead link|date=March 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Gorovje leži znotraj uralske geografske regije in se znatno prekriva z Uralskim zveznim okrožjem in Uralsko gospodarsko regijo. Njihovi viri vključujejo kovinske rude, [[premog]], drage in poldrage kamne. Od 18. stoletja gorovje pomembno prispeva k mineralnemu sektorju ruskega gospodarstva. Regija je eno največjih središč metalurgije in težke industrije v Rusiji.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=P0e8BQAAQBAJ&pg=PA42|title=Russian Regional Economic and Business Atlas|date=August 2013|publisher=International Business Publications|isbn=9781577510291|pages=42}}</ref> == Etimologija == Kot je potrdil [[Žiga Herberstein]], so Rusi v 16. stoletju Uralsko gorovje imenovali z različnimi imeni, ki izhajajo iz ruskih besed za skalo (kamen) in pas. Sodobno rusko ime za ''Ural'' ({{lang|ru|Урал}}, {{Italics correction|''Ural''}}), ki se je prvič pojavilo v 16.–17. stoletju med [[Ruska zasedba Sibirije|Rruskim osvajanjem Sibirije]], se je sprva uporabljalo za njegove južne dele in se je kot ime celotnega gorovja uveljavilo v 18. stoletju. Morda si je izposodilo iz turščine za ''kamnitia pas''<ref>{{cite book|author1=Koryakova, Ludmila |author2=Epimakhov, Andrey|title=The Urals and Western Siberia in the Bronze and Iron Ages|url=https://books.google.com/books?id=tvbz3vaNeBQC|date=2014|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-139-46165-8|page=338}}</ref> ([[baškirščina]], kjer se za gorovje uporablja isto ime) ali iz obsko-ugrske.<ref>Max Vasmer [http://dic.academic.ru/dic.nsf/vasmer/35901/Урал Этимологический словарь русского языка]</ref> Od 13. stoletja v [[Baškortostan]]u obstaja legenda o junaku po imenu Ural, ki je žrtvoval svoje življenje za svoje ljudstvo, ki je nato na njegov grob, ki se je kasneje spremenil v Uralsko gorovje, nasulo kup kamenja.<ref name=bse/><ref>{{cite book |author1=Koriakova, Ludmila |url=https://books.google.com/books?id=tvbz3vaNeBQC |title=The Urals and Western Siberia in the Bronze and Iron Ages |author2=Epimakhov, Andrei |publisher=Cambridge University Press |year=2007 |isbn=978-0-521-82928-1 |page=338}}</ref><ref>[http://book-chel.ru/ind.php?what=card&id=3933 Ural, toponym] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110812191428/http://book-chel.ru/ind.php?what=card&id=3933 |date=12 August 2011 }} Chlyabinsk Encyclopedia (in Russian)</ref> Med možnostmi sta baškirsko ''үр'' 'nadmorska višina; gorovje' in mansijsko ''ур ала'' '"gorski vrh, vrh gore',<ref name="survinat">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=What is the Urals |url=http://survinat.com/2014/10/what-is-the-urals/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20180817055914/http://survinat.com/2014/10/what-is-the-urals/ |archive-date=17 August 2018 |website=Survinat}}</ref> V. N. Tatischev meni, da je ta oronim povezan z 'pas' in ga povezuje s turškim glagolom oralu- ''"opasati''.<ref name="survinat"/> I. G. Dobrodomov predlaga prehod iz Aralskega v Ural, ki ga pojasnjujejo na podlagi starodavnih bolgarsko-čuvaških narečij. Geograf E. V. Hawks meni, da ime izvira iz baškirske ljudske folklore Ural-Batyr.<ref name="survinat"/> Teoretiziran je bil tudi evenski geografski izraz ''era'' 'gora'.<ref name="survinat"/> (prim. tudi Ewenkī ürǝ-l (množ.) 'gore') Finsko-ogrski učenjaki menijo, da Ural izhaja iz ostjaške besede ''urr'', ki pomeni 'veriga gora'.<ref>{{cite EB1911|wstitle= Ural Mountains | volume= 27 | pages = 786–787 |last1= Kropotkin |first1= Peter Alexeivitch |author1-link=Peter Kropotkin|last2= Bealby |first2= John Thomas |quote= ... the name of Urals (Uraly)—derived either from the Ostyak urr (chain of mountains) or from the Turkish aral-tau or oral-tau...}}</ref> Turkologi pa so dosegli večinsko podporo za svojo trditev, da ''ural'' v tatarščini pomeni 'pas' in spominjajo, da je bilo prejšnje ime za gorovje 'kamniti pas'.<ref>{{cite book|author=Dukes, Paul |title=A History of the Urals: Russia's Crucible from Early Empire to the Post-Soviet Era|url=https://books.google.com/books?id=vAEzBgAAQBAJ|date=2015|publisher=Bloomsbury Publishing|isbn=978-1-4725-7379-7|page=5}}</ref> Avtohtona ljudstva Urala imajo za gorovje različna poimenovanja: Komi ''Iz'', Mansi ''Njor'', Hanti ''Kev'', Nenets ''Ngarka pe''. == Zgodovina == [[File:UralMountains1.png|thumb|upright]] Ker so trgovci z Bližnjega vzhoda že od 10. stoletja trgovali z Baškirji in drugimi ljudstvi, ki so živela na zahodnih pobočjih Urala vse do [[Veliki Perm|Velikega Perma]], so se srednjeveški geografi z Bližnjega vzhoda zavedali obstoja gorovja v celoti, ki se je raztezalo vse do Arktičnega oceana na severu. Prva ruska omemba gora vzhodno od [[Vzhodnoevropsko nižavje|Vzhodnoevropskega nižavja]] je v kroniki ''[[Zgodovina minulih let]]'', kjer opisuje [[Novgorodska republika|novgorodsko]] odpravo v zgornji tok [[Pečora|Pečore]] leta 1096. V naslednjih nekaj stoletjih so se Novgorodci ukvarjali s trgovanjem s krznom z lokalnim prebivalstvom in pobirali davek od [[Jugra|Jugre]] in Velikega Perma, pri čemer so se počasi širili proti jugu. Mestna država Novgorod je vzpostavila dve trgovski poti do reke [[Ob]], obe sta se začeli v mestu Ustjug.{{sfn|Naumov|2006|p=53}} Reki Čusovaja in Belaja sta bili prvič omenjeni v kronikah iz leta 1396 oziroma 1468. Leta 1430 je bilo na [[Kama (reka)|Kami]] ob vznožju Urala ustanovljeno mesto [[Solikamsk]] (Kamska sol), kjer so [[sol]] proizvajali v odprtih posodah. [[Ivan III. Vasiljevič|Ivan III.]], veliki knez Moskve, je leta 1472 od propadajoče Novgorodske republike zavzel Perm, Pečoro in Jugro. Z pohodi čez Ural v letih 1483 in 1499–1500 je Moskvi uspelo popolnoma podjarmiti Jugro. Rusi so prejemali davke, vendar so stiki s plemeni po njihovem odhodu prenehali.{{sfn|Naumov|2006|pp=53–54}} [[File:Herberstein-Moscovia-NE.png|thumb|Odlomek Herbersteinovega zemljevida]] Kljub temu je poljski geograf Maciej iz Miechówa v svojem vplivnem delu ''Tractatus de duabus Sarmatiis'' (1517) okoli začetka 16. stoletja trdil, da v vzhodni Evropi sploh ni gora, s čimer je izpodbijal stališče nekaterih avtorjev klasične [[Antika|antike]], ki so bili priljubljeni v času [[renesansa|renesanse]]. Šele potem ko je Žiga Herberstein v svojih ''[[Moskovski zapiski|Moskovskih zapiskih]]'' (1549) poročal, po ruskih virih, da so za Pečoro gore in jih identificiral kot ''Rifejske gore'' in ''[[Hiperboreja|Hiperborejci]] starodavnih avtorjev, se je obstoj Urala oziroma vsaj njegovega severnega dela trdno uveljavil v zahodni geografiji. Srednji in Južni Ural sta bila ruskim ali zahodnoevropskim geografom še vedno večinoma nedostopna in neznana. [[File:Verkhoturye 1910 LOC prok 02108.jpg|thumb|Verhoturje leta 1910]] V 1550-ih, potem ko je [[Rusko carstvo]] premagalo [[Kazanski kanat]] in postopoma priključilo dežele Baškirjev, so Rusi končno dosegli južni del gorske verige. Leta 1574 so ustanovili [[Ufa|Ufo]]. Zgornji tok Kame in Čusovaje na Srednjem Uralu, ki je bil še vedno neraziskan, ter deli Transuralije, ki jih je še vedno imel v lasti sovražni [[Sibirski kanat]], so bili [[Stroganovi|Stroganovim]] dodeljeni z več carjevimi odloki v letih 1558–1574. Stroganovska zemlja je bila izhodišče za Jermakov vdor v Sibirijo. [[Jermak Timofejevič]] je okoli leta 1581 prečkal Ural od Čusovaje do Tagila. Leta 1597 je bila zgrajena Babinova cesta čez Ural od Solikamska do doline Ture, kjer je bilo leta 1598 ustanovljeno mesto Verkhoturje (Zgornja Tura). Kmalu zatem je bila v Verkhoturju ustanovljena carina in cesta je dolgo časa postala edina pravna povezava med evropsko Rusijo in Sibirijo. Leta 1648 je bilo ob zahodnem vznožju Srednjega Urala ustanovljeno mesto Kungur. V 17. stoletju so na Uralu odkrili prva nahajališča železovih in bakrovih rud, sljude, dragih kamnov in drugih mineralov. Pojavile so se talilnice [[železo|železa]] in [[baker|bakra]]. Zlasti rudnik Gumjoševski je bil ustanovljen leta 1702 na starodavnem nahajališču bakra, znanem že od [[bronasta doba|bronaste dobe]] – tako imenovani »legendarni« ''Bakreni gori'', ki je proizvajala tudi [[malahit]]. Rudarstvo se je še posebej hitro okrepilo med vladavino [[Peter Veliki|Petra I.]] V letih 1720–1722 je naročil Vasiliju Tatiščevu, naj nadzoruje in razvija rudarske in talilnice na Uralu. Tatiščev je predlagal novo talilnico bakra v Jegošihi, ki bi sčasoma postala jedro mesta Perm in novo talilnico železa na Isetu, ki bi v času gradnje postala največja na svetu in bi dala povod za nastanek mesta [[Jekaterinburg]]. Obe tovarni je leta 1723 dejansko ustanovil Tatiščevljev naslednik [[Georg Wilhelm de Gennin]]. Tatiščev se je po ukazu [[Ana Ruska|carice Ane]] vrnil na Ural, da bi v letih 1734–1737 nasledil de Gennina. Prevoz proizvodnje talilnic na trge evropske Rusije je zahteval gradnjo [[Sibirska pot|sibirske poti]] iz Jekaterinburga čez Ural do Kungurja in Jegošihe (Perm) ter naprej do [[Moskva|Moskve]], ki je bila dokončana leta 1763 in je Babinovo cesto naredila zastarelo. Leta 1745 so na Uralu v Beryozovskem in kasneje še v drugih nahajališčih odkrili [[zlato]]. Kopljejo ga od leta 1747. Prvi obsežen geografski pregled Uralskega gorovja je v začetku 18. stoletja po ukazu Petra I. opravil ruski zgodovinar in geograf Vasilij Tatiščev. Že prej, v 17. stoletju, so v gorah odkrili bogata nahajališča rude, njihovo sistematično pridobivanje pa se je začelo v začetku 18. stoletja, kar je regijo sčasoma spremenilo v največjo mineralno bazo Rusije.<ref name="brit"/><ref name=bse/> Eden prvih znanstvenih opisov gora je bil objavljen v letih 1770–71. V naslednjem stoletju so regijo preučevali znanstveniki iz številnih držav, vključno z Rusijo (geolog [[Aleksander Karpinski]], botanik [[Porfirij Krilov]] in zoolog [[Leonid Sabanejev]]), Združenim kraljestvom (geolog sir [[Roderick Murchison]]), Francijo (paleontolog [[Édouard de Verneuil]]) in Nemčijo (naravoslovec [[Alexander von Humboldt]], geolog [[Alexander Keyserling]]).<ref name=brit/><ref name="London1894">{{cite book|author=Geological Society of London|author-link=|title=The Quarterly journal of the Geological Society of London|url=https://archive.org/details/bub_gb_dy8RAAAAIAAJ|year=1894|publisher=The Society|page=[https://archive.org/details/bub_gb_dy8RAAAAIAAJ/page/n74 53]}}</ref> Leta 1845 je Murchison, ki je po ''Encyclopædii Britannici'' »leta 1841 sestavil prvi geološki zemljevid Urala«, skupaj z de Verneuilom in Keyserlingom objavil delo ''Geologija Rusije v Evropi in Uralskem gorovju''.<ref name="London1894"/><ref name="Murchison1845">cf. {{cite book|last1=Murchison|first1=Roderick Impey|author-link1=|author2=de Verneuil, Edouard |author3=Keyserling, Alexander |title=The Geology of Russia in Europe and the Ural Mountains|url=https://archive.org/details/bub_gb_06hAAAAAcAAJ|year=1845|publisher=John Murray|author-link2=|author-link3=}}</ref> Prva [[železnica]] čez Ural je bila zgrajena do leta 1878 in je povezovala Perm z Jekaterinburgom prek Čusovoja, Kušve in Nižnega Tagila. Leta 1890 je železnica povezala Ufo in [[Čeljabinsk]] prek Zlatousta. Leta 1896 je ta odsek postal del [[Transsibirska železnica|Transsibirske železnice]]. Leta 1909 je skozi Kungur po sibirski poti potekala še ena železnica, ki je povezovala Perm in Jekaterinburg. Sčasoma je kot glavna železniška proga Transsibirske železnice nadomestila odsek Ufa–Čeljabinsk. Najvišji vrh Urala, gora [[Narodna (gora)|Narodna]] (nadmorska višina 1895 m), je bila odkrita leta 1927.<ref>{{Cite web|url=http://welcome-ural.ru/tours/309/|title=Climbing the highest mountains of the Nether-Polar Ural ::: Ural Expedition & Tours|website=welcome-ural.ru}}</ref> [[File:Уральские горы - panoramio (1).jpg|left|thumb|300x300px|Gozdnato Uralsko gorovje]] Med sovjetsko industrializacijo v 1930-ih je bilo na jugovzhodnem Uralu ustanovljeno mesto Magnitogorsk kot središče taljenja železa in jeklarstva. Med nemško invazijo na Sovjetsko zvezo v letih 1941–1942 so gore postale ključni element nacističnega načrtovanja za ozemlja, ki so jih nameravali osvojiti v ZSSR. Soočena z grožnjo, da bo sovražnik zasedel znaten del sovjetskih ozemelj, je vlada evakuirala številna industrijska podjetja evropske Rusije in Ukrajine na vzhodno vznožje Urala, ki je veljalo za varno mesto, nedosegljivo nemškim bombnikom in četam. Tri velikanske tovarne tankov so bile ustanovljene v Uralmašu v [[Sverdlovsk]]u (kot se je nekoč imenoval Jekaterinburg), Uralvagonzavodu v Nižnem Tagilu in traktorski tovarni ''Čeljabinsk'' v Čeljabinsku. Po vojni je v letih 1947–1948 čez polarni Ural prečkala železnica Čum–Labitnangi, zgrajena s prisilnim delom zapornikov [[gulag]]a. Majak, 150 kilometrov jugovzhodno od Jekaterinburga, je bil središče sovjetske jedrske industrije<ref name=brit/><ref name="PodvigBukharin2004" /><ref name=military /><ref name="Society2006" /> in prizorišče katastrofe v Kištimu.<ref name=military /><ref name="Inc.1991" /> == Geografija in topografija == [[File:Operational Navigation Chart D-4, 3rd edition.jpg|left|thumb|Navigacijska karta, vključno z Uralskim gorovjem]] Uralsko gorovje se razteza približno 2500 km od Karskega morja do kazahstanske stepe vzdolž meje s Kazahstanom. Otok Vajgač in otok Nova dežela tvorita nadaljnje nadaljevanje verige na severu. Geografsko to gorovje označuje severni del meje med Evropo in Azijo. Njegov najvišji vrh je gora Narodna, visoka približno 1895 m.<ref name=brit/> Prečni prelomi delijo gorsko verigo na sedem glavnih enot, od katerih ima vsaka svoj značilen vzorec gorskih grebenov. Od severa proti jugu so to Paj-Koj, Zapoljarni, Pripoljarni, Poljarni, Severni, Srednji, Južni Ural in Mugodžari. Povprečna nadmorska višina Urala je okoli 1000–1300 m. [[File:Саблинский хребет.jpg|thumb|Narodni park Jugid Va]] Ural je po topografiji in drugih naravnih značilnostih od severa proti jugu razdeljen na polarni (ali arktični), severni polarni (ali subarktični), severni, osrednji in južni del. === Polarni Ural === Polarni Ural se razteza približno 385 kilometrov od gore Konstantinov Kamen na severu do reke Kulga na jugu; ima površino približno 25.000 km² in močno razčlenjen relief. Najvišja višina je 1499 m na gori Pajer, povprečna višina pa je od 1000 do 1100 m. Gorovje Polarnega Urala ima izpostavljene skale z ostrimi grebeni, čeprav najdemo tudi sploščene ali zaobljene vrhove.<ref name=brit/><ref name=bse/> === Spodnji polarni Ural === [[File:Ural Mountains IMG 3277 (28448487562).jpg|thumb|280x280px|Uralsko gorovje poleti]] Spodnji polarni Ural je višji in do 150 km širši od Polarnega Urala. Vključuje najvišje vrhove gorovja: goro Narodna (1895 m), goro Karpinski (1878 m) in Manaraga (1662 m). Razteza se več kot 225 km proti jugu do Ščugorja. Številni grebeni so žagaste oblike in jih prečkajo rečne doline. Tako Polarni kot Spodnji polarni Ural sta tipično alpska; nosita sledi [[pleistocen]]ske poledenitve, skupaj s [[permafrost]]om in obsežno sodobno poledenitvijo, vključno s 143 obstoječimi [[ledenik]]i. === Severni Ural === Severni Ural sestavlja vrsta vzporednih grebenov, visokih do 1000–1200 m in vzdolžnih kotanj. Podolgovati so od severa proti jugu in se raztezajo približno 560 km od reke Usa. Večina vrhov je sploščenih, vendar imajo najvišje gore, kot sta Telposiz, 1617 m in Konžakovski kamen, 1569 m, razčlenjeno topografijo. Intenzivno preperevanje je na gorskih pobočjih in vrhovih severnih območij ustvarilo obsežna območja erodiranega kamna. === Osrednji Ural === Osrednji Ural je najnižji del Urala z gladkimi gorskimi vrhovi, najvišja gora je 994 m (Basegi); raztezajo se proti jugu od reke Ufa. === Južni Ural === {{glavni|Južni Ural}} Relief Južnega Urala je bolj kompleksen, s številnimi dolinami in vzporednimi grebeni, usmerjenimi proti jugozahodu in meridionalno. Gorovje vključuje Ilmensko gorovje, ki ga od glavnih grebenov loči Miass. Najvišja višina je 1640 m (gora Jamantau), širina pa doseže 250 km. Drugi pomembni vrhovi ležijo vzdolž gorskega grebena Iremel (Boljši Iremel in Mali Iremel) in Nurguš. Južni Ural se razteza približno 550 km do ostrega zahodnega ovinka reke [[Ural (reka)|Ural]] in se konča v gorovju Guberlin ter končno v širokem hribu Mughalzhar.<ref name=brit/> {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:1em auto;" |- | width="26%" | [[File:Mountain formation near Saranpaul.jpg|200px]] | width="28%" | [[File:Rochers dans les montagnes de l Oural 448122760 3572eca433 o.jpg|205px]] | width="25%" | [[File:Mount Iremel.jpg|190px]] | width="25%" | [[File:Ignateva cave entry.jpg|205px]] |- | Gorska tvorba v bližini Saranpaula, Spodnji polarni Ural | Skale v reki, Spodnji polarni Ural | Velika gora Iremel | Vhod v jamo Ignatjeva na Veliki Iremel, Južni Ural |} {{Clear}} == Geologija == [[File:Gorskii 04428u.jpg|thumb|Rudnik v Uralskem gorovju, zgodnja barvna fotografija Sergeja Prokudina-Gorskega, 1910]] Ural je med najstarejšimi ohranjenimi gorovji na svetu. Nekateri ocenjujejo starost na 250 do 300 milijonov let. Kljub temu je nadmorska višina gorovja n|enavadno visoka. Nastalo je med uralsko [[orogeneza|orogenezo]] zaradi trka vzhodnega roba superceline [[Lavrazija]] z mlado in reološko šibko celino Kazahstanija, ki danes leži pod večjim delom Kazahstana in Zahodne Sibirije zahodno od [[Irtiš]]a in vmesnimi otoškimi loki. Trk je trajal skoraj 90 milijonov let v poznem [[karbon]]u – zgodnjem [[trias]]u.<ref name="brown&echtler">{{cite book|author=Brown, D. |author2=Echtler, H. |year=2005|chapter=The Urals|editor=Selley, R. C. |editor2=Cocks, L. R. M. |editor3=Ian Plimer |title=Encyclopedia of Geology|volume=2|publisher= Elsevier|pages= 86–95|isbn=978-0126363807}}</ref><ref>{{cite book |author=Cocks |first1=L. R. M. |url=http://www.geodynamics.no/guest/GeolSoc06.pdf |title=European Lithosphere Dynamics |last2=Torsvik |first2=T. H. |author-link2= |publisher=Geological Society of London |year=2006 |isbn=978-1862392120 |editor=David G. Gee |editor2= Stephenson, R. A. |volume=32 |pages=83–95 |chapter=European geography in a global context from the Vendian to the end of the Palaeozoic |archive-url=https://web.archive.org/web/20090731085326/http://www.geodynamics.no/guest/GeolSoc06.pdf |archive-date=2009-07-31 |url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite journal | doi = 10.1144/SP327.9|url=https://www.researchgate.net/publication/249552596| title = The evolution of the Uralian orogen| journal = Geological Society, London, Special Publications| volume = 327| pages = 161–195| year = 2009| last1 = Puchkov | first1 = V. N.|issue=1|bibcode=2009GSLSP.327..161P|s2cid=129439058}}</ref><ref>{{Cite journal | doi = 10.1016/j.earscirev.2008.05.001| title = Mountain building processes during continent–continent collision in the Uralides| journal = Earth-Science Reviews| volume = 89| issue = 3–4| pages = 177| year = 2008| last1 = Brown | first1 = D.| last2 = Juhlin | first2 = C.| last3 = Ayala | first3 = C.| last4 = Tryggvason | first4 = A.| last5 = Bea | first5 = F.| last6 = Alvarez-Marron | first6 = J.| last7 = Carbonell | first7 = R.| last8 = Seward | first8 = D.| last9 = Glasmacher | first9 = U.| last10 = Puchkov | first10 = V.| last11 = Perez-Estaun | first11 = sexbombA.| bibcode = 2008ESRv...89..177B|url=https://www.researchgate.net/publication/236880030}}</ref> Za razliko od drugih večjih orogenov [[paleozoik]]a ([[Apalači]], [[Kaledonska orogeneza|Kaledonidi]], Variscidi) Ural ni doživel post-orogenega ekstenzijskega kolapsa in je nenavadno dobro ohranjen za svojo starost, saj ga podlaga izrazita koreninska skorja.<ref>{{Cite journal| doi = 10.1016/S0012-821X(00)00374-5| url = http://online.sfsu.edu/leech/papers/Leech2001.pdf| title = Arrested orogenic development: Eclogitization, delamination, and tectonic collapse| journal = Earth and Planetary Science Letters| volume = 185| pages = 149–159| year = 2001| last1 = Leech| first1 = M. L.| issue = 1–2| bibcode = 2001E&PSL.185..149L| access-date = 28 August 2015| archive-date = 23 April 2021| archive-url = https://web.archive.org/web/20210423101950/http://online.sfsu.edu/leech/papers/Leech2001.pdf| url-status = dead}}</ref><ref name="jgsl">{{Cite journal| doi = 10.1144/0016-764901-147| url = http://hera.ugr.es/doi/15084310.pdf| title = Insights into orogenesis: Getting to the root of a continent-ocean-continent collision, Southern Urals, Russia| journal = Journal of the Geological Society| volume = 159| issue = 6| pages = 659| year = 2002| last1 = Scarrow| first1 = J. H.| last2 = Ayala| first2 = C.| last3 = Kimbell| first3 = G. S.| bibcode = 2002JGSoc.159..659S| s2cid = 17694777| access-date = 28 August 2015| archive-date = 17 June 2012| archive-url = https://web.archive.org/web/20120617054227/http://hera.ugr.es/doi/15084310.pdf| url-status = live}}</ref> Vzhodno in južno od Urala je velik del orogena pokopan pod poznejšimi mezozojskimi in kenozojskimi sedimenti.<ref name="brown&echtler"/> Sosednji greben Paj-Koj na severu in Nova dežela nista del uralskega orogena in sta nastala kasneje. Znotraj Urala se pojavlja veliko deformiranih in metamorfoziranih kamnin, večinoma paleozojske starosti. Sedimentne in vulkanske plasti so nagubane in prelomljene. Sedimenti zahodno od Uralskega gorovja so sestavljeni iz [[apnenec|apnenca]], [[dolomit]]a in [[peščenjak]]a, ki so ostali iz starodavnih plitvih morij. Na vzhodni strani prevladujejo [[bazalt]]i.<ref name=bse>{{cite web|url=http://bse.sci-lib.com/article114360.html|title=Урал (географич.) (Ural (geographical))|publisher=Great Soviet Encyclopedia|access-date=22 June 2020|archive-date=9 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220409032152/http://bse.sci-lib.com/article114360.html|url-status=live}}</ref> [[File:Ural Mountains Winter woods (32035729862).jpg|left|thumb|280x280px|Gozdnato Uralsko gorovje pozimi]] Zahodno pobočje Uralskega gorovja ima pretežno [[Kras|kraško]] reliefno sliko, zlasti v porečju Silva, ki je pritok Čusovaje. Sestavljeno je iz močno erodiranih sedimentnih kamnin (peščenjakov in apnencev), ki so stare približno 350 milijonov let. Obstaja veliko [[kraška jama|jam]], [[vrtača|vrtač]] in podzemnih potokov. Kraška reliefna slika je na vzhodnih pobočjih veliko manj razvita. Vzhodna pobočja so relativno ravna, z nekaj hribi in skalnimi izdanki ter vsebujejo izmenične vulkanske in sedimentne plasti, datirane v srednji [[paleozoik]].<ref name=bse/> Večina visokih gora je sestavljena iz vremensko odpornih kamnin, kot so [[kvarcit]], [[skrilavec]] in [[gabro]], ki so stari med 395 in 570 milijoni let. Rečne doline ležijo na apnencu.<ref name=brit/> Uralsko gorovje vsebuje približno 48 vrst gospodarsko dragocenih rud in mineralov. Vzhodne regije so bogate s [[halkopirit]]om, nikljevim oksidom (npr. nahajališče niklja Serov), [[zlato]]m, [[platina|platino]], [[kromit]]om in [[magnetit]]om, pa tudi s [[premog]]om (Čeljabinska oblast), [[boksit]]om, [[Smukec|smukcem]], [[šamot]]om in abrazivi. Zahodni Ural vsebuje nahajališča premoga, [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] (območja Išimbaj in Krasnokamsk) in [[kalij]]evih soli. Obe pobočji sta bogati z bituminoznim premogom in [[lignit]]om, največje nahajališče bituminoznega premoga pa je na severu (polje Pečora). Posebnost Urala so [[dragulj|dragi]] in poldragi kamni, kot so [[smaragd]], [[ametist]], [[akvamarin]], [[jaspis]], [[rodonit]], [[malahit]] in [[diamant]]. Nekatera nahajališča, kot so magnetitne rude v Magnitogorsku, so že skoraj izčrpana. {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:1em auto;" |+ Minerals from the Ural Mountains | width="27%" | [[File:Andradite-23893.jpg|180px]] | width="27%" | [[File:Beryl-md20a.jpg|200px]] | width="27%" | [[File:Platinum-41654.jpg|170px]] | width="19%" | [[File:Quartz-34654.jpg|115px]] |- | [[Andradit]] | [[Beril]] | [[Platina]] | [[Kvarc]] |} {{Clear}} == Reke in jezera == [[File:Maksimovsky rock Chusovaya river.jpg|thumb|Reka Čusovaja]] Številne reke izvirajo v Uralskem gorovju. Zahodna pobočja južno od meje med Republiko [[Komi]] in Permskim krajem ter vzhodna pobočja južno od približno 54°30' severne zemljepisne širine se izlivajo v [[Kaspijsko jezero]] prek porečij [[Kama (reka)|Kame]] in [[Ural (reka)|Urala]]. Pritoki Kame so Višera, Čusovoja in Bela, ki izvirajo tako na vzhodnih kot na zahodnih pobočjih. Preostali del Urala se izliva v [[Arktični ocean]], predvsem prek porečja [[Pečora|Pečore]] na zahodu, ki vključuje Ilič, Ščugor in Uso, ter prek porečja [[Ob]] na vzhodu, ki vključuje Tobol, Tavdo, Iset, Turo in Severno Sosvo. Reke so zamrznjene več kot polovico leta. Zahodne reke imajo na splošno večji pretok kot vzhodne, zlasti v severnih in severnopolarnih regijah. Reke so na južnem Uralu počasnejše. To je zaradi malo padavin in relativno toplega podnebja, kar ima za posledico manj snega in več izhlapevanja. V gorah je veliko globokih jezer.<ref name="Science1898">Davis, W.M. (1898). "The Ural mountains". ''Science''. '''7''' (173): 563–564. {{doi|10.1126/science.7.173.563}}<!--Don't convert to cite journal - the stumbles on this ref. --></ref> Največ jih je na vzhodnih pobočjih Južnega in Osrednjega Urala, med največjimi pa so jezera Uvildi, Itkul, Turgojak in Tavatui. Jezera na zahodnih pobočjih so manj številna in tudi manjša. Jezero Bolšoje Ščučje, najgloblje jezero na Polarnem Uralu, je globoko 136 metrov. V ledeniških dolinah te regije so tudi druga jezera. Zgrajena so bila zdravilišča in sanatoriji, da bi izkoristili zdravilno blato, ki ga najdemo v nekaterih gorskih jezerih. == Podnebje == Podnebje Urala je celinsko. Gorski grebeni, ki se raztezajo od severa proti jugu, učinkovito absorbirajo sončno svetlobo in s tem zvišujejo temperaturo. Območja zahodno od Uralskega gorovja so pozimi za 1–2 °C toplejša od vzhodnih regij, ker jih ogrevajo atlantski vetrovi, vzhodna pobočja pa hladijo sibirske zračne mase. Povprečne januarske temperature se v zahodnih območjih zvišajo z −20 °C na polarnem območju na −15 °C na južnem Uralu, ustrezne julijske temperature pa so 10 in 20 °C. Zahodna območja prejmejo tudi več padavin kot vzhodna, in sicer za 150–300 mm na leto. To je zato, ker gore zadržujejo oblake iz [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]]. Največ padavin, približno 1000 mm, pade na severnem Uralu, kjer pade do 1000 cm snega. Vzhodna območja prejmejo od 500–600 mm na severu do 300–400 mm na jugu. Največ padavin je poleti: zima je suha zaradi sibirske višine.<ref name=brit/><ref name=bse/> == Rastlinstvo == [[File:Hjortron.jpg|thumb|[[Barjanska robida]]]] Pokrajina Urala se razlikuje glede na zemljepisno širino in dolžino, prevladujejo pa [[gozd]]ovi in [[stepa]]. Južno območje Mogulžarskega hribovja je polpuščava. Stepe ležijo večinoma na južnem in zlasti jugovzhodnem Uralu. Travniške stepe so se razvile na nižjih delih gorskih pobočij in so prekrite s cikcakastimi in gorskimi deteljami, ''Serratula gmelinii'', krošnjami, travniško travo in ''Bromus inermis'', ki dosežejo višino 60–80 centimetrov. Velik del zemlje je obdelane. Proti jugu postanejo travniške stepe bolj redke, suhe in nizke. Strma prodnata pobočja gora in hribov vzhodnih pobočij Južnega Urala so večinoma prekrita s skalnatimi stepami. Rečne doline vsebujejo grmičevje vrb, topolov in karagane. Gozdne pokrajine Urala so raznolike, zlasti v južnem delu. Na zahodnih območjih prevladujejo temni [[iglavec|iglasti]] [[tajga]] gozdovi, ki se na jugu spreminjajo v mešane in [[listavec|listopadne]] gozdove. Vzhodna gorska pobočja imajo svetle iglaste tajga gozdove. Na severnem Uralu prevladujejo iglavci, in sicer sibirska jelka (''Abies sibirica''), sibirska cedra (''Pinus sibirica''), [[rdeči bor]], sibirska smreka (''Picea obovata''), [[navadna smreka]] in sibirski macesen (''Larix sibirica''), pa tudi [[navadna breza]] in [[puhasta breza]]. Gozdovi so veliko redkejši na polarnem Uralu. Medtem ko v drugih delih Uralskega gorovja rastejo do nadmorske višine 1000 metrov, je na polarnem Uralu gozdna meja na 250–400 metrih. Nizko polarni gozdovi so pomešani z [[močvirje|močvirji]], lišaji, [[barje|barji]] in grmičevjem. V izobilju so pritlikava breza (''Betula nana''), mahovi in ​​jagodičevje ([[borovnica]] (Cyanococcus), [[barjanska robida]], sibirska črna mahunica (''Empetrum nigrum'') itd.). Gozdovi Južnega Urala so po sestavi najbolj raznoliki: tukaj so poleg iglavcev tudi številne vrste listnatih dreves, kot so [[dob (drevo)|dob]], [[ostrolistni javor]] in [[brest]]. [[Komijski pragozdovi]] na severnem Uralu so priznani kot območje svetovne dediščine.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/719 Unesco]</ref> == Živalstvo == V gozdovih Urala živijo živali, značilne za Evrosibirijo, kot so [[los]], [[rjavi medved]], [[navadna lisica]], [[volk]], [[rosomah]], [[ris]], [[prave veverice]], sibirski veverič (''Eutamias sibiricus''), leteča veverica ('' Pteromyini''), [[severni jelen]] in [[sobolj]] (samo na severu). Favna polarnega Urala vključuje tudi vrste, kot sta [[polarna lisica]] in [[postrušniki]]. Zaradi lahke dostopnosti gora ni posebej gorskih vrst. V osrednjem Uralu lahko vidimo redko mešanico sobolja in [[kuna zlatica|kune zlatice]], imenovano ''kidus''. V južnem Uralu sta pogosta [[jazbec]] in [[evropski dihur]]. Plazilci in dvoživke živijo večinoma v južnem in osrednjem Uralu, predstavljajo pa jih navadni [[gad]], [[kuščarji]] in [[belouška]]. Vrste ptic severnega, srednjega in južnega Urala predstavljajo [[divji petelin]], [[ruševec]], [[gozdni jereb]], [[krekovt]], zlovešča šoja (''Perisoreus infaustus''), [[kukavica]] in orientalska kukavica (''Cuculus optatus''). Za razliko od sesalcev na najvišjih vrhovih in planotah severnega in južnega Urala živijo nekatere gorske ali tundrske vrste ptic, kot so prosenke (''Pluvialis''), dular (''Eudromias morinellus'') in barjanski snežni jereb ('' Lagopus lagopus''), na polarnem Uralu pa tudi [[koconoga kanja]] (''Buteo lagopus'') in [[snežna sova]]. V stepah južnega Urala prevladujejo zajci in glodavci, kot so [[hrčki]], tekunice (''Spermophilus'') in [[skakači]]. Obstaja veliko ptic roparic, kot so [[južna postovka]] in [[kanja]]. == Ekologija == Nenehen in intenziven gospodarski razvoj zadnjih stoletij je vplival na favno, divje živali pa so se močno zmanjšale okoli vseh industrijskih središč. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so pred nemško okupacijo iz zahodne Rusije evakuirali na stotine tovarn, zaradi česar je Ural preplavila industrija. Ukrepi za ohranjanje narave vključujejo ustanovitev narodnih parkov za divje živali.<ref name=brit/> Na Uralu je devet strogih naravnih rezervatov: Ilmen, najstarejši, mineraloški rezervat, ustanovljen leta 1920 v Čeljabinski oblasti, Pečora-Ilič v Republiki Komi, Baškir in njegova nekdanja podružnica Šulgan-Taš v Baškortostanu, Visim v Sverdlovski oblasti, Južni Ural v Baškortostanu, Basegi v Permskem kraju, Višera v Permskem kraju in Denezhkin Kamen v Sverdlovski oblasti. Območje je bilo močno poškodovano tudi zaradi obrata za proizvodnjo [[plutonij]]a Majak, ki so ga po drugi svetovni vojni odprli v Čeljabinsku-40 (kasneje imenovanem Čeljabinsk-65, Ozjorsk) na Južnem Uralu. Njegove elektrarne so začele obratovati leta 1948 in so prvih deset let odlagale nefiltrirane radioaktivne odpadke v reko Tečo in jezero Karačaj.<ref name="PodvigBukharin2004">{{cite book|last1=Podvig|first1=Pavel|author2=Bukharin, Oleg |author3=von Hippel, Frank |title=Russian Strategic Nuclear Forces|url=https://books.google.com/books?id=CPRVbYDc-7kC&pg=PA70|year=2004|publisher=MIT Press|isbn=978-0-262-66181-2|page=70}}</ref><ref name=military/> Leta 1990 so potekala prizadevanja za zadrževanje sevanja v enem od jezer, ki je bilo takrat ocenjeno, da je obiskovalce izpostavilo 500 miliremom na dan. Leta 2006 je bila 500 mremov v naravnem okolju zgornja meja izpostavljenosti, ki je veljala za varno za širšo javnost v celem letu (čeprav je lahko izpostavljenost na delovnem mestu v enem letu to presegla za faktor 10).<ref name="Society2006">{{cite book|author=American Chemical Society|author-link=|title=Chemistry in the Community: ChemCom|url=https://books.google.com/books?id=wYtpGEbAB1cC&pg=PA499|year=2006|publisher=Macmillan|isbn=978-0-7167-8919-2|page=499}}</ref> Leta 1957 je bilo zaradi eksplozije skladiščnega rezervoarja onesnaženih več kot 23.000 km<sup>2</sup> zemljišč, kar je bila le ena od več resnih nesreč, ki so še dodatno onesnažile regijo. Nesreča leta 1957 je izpustila 20 milijonov kiri radioaktivnega materiala, od katerih se je 90 % usedlo v zemljišče neposredno okoli objekta.<ref name="Inc.1991">{{cite journal|title=Bulletin of the Atomic Scientists|journal = Bulletin of the Atomic Scientists: Science and Public Affairs|url=https://books.google.com/books?id=tAwAAAAAMBAJ&pg=PA25|date=May 1991|publisher=Educational Foundation for Nuclear Science, Inc.|page=25|issn=0096-3402 }}</ref> Čeprav so bili nekateri reaktorji Majaka zaprti leta 1987 in 1990,<ref name=military>{{cite journal | url = https://books.google.com/books?id=TYqTls5lnGYC&q=Chelyabinsk-40+plutonium&pg=PA22 | journal = [[New Scientist]] | title = Military reactors go on show to American visitors | last = Paine | first = Christopher | date = 22 July 1989 | access-date = 8 July 2010 }}{{Dead link|date=March 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> objekt še naprej proizvaja plutonij.<ref>[http://obzor.westsib.ru/news/320002 Производство плутония с ПО "Маяк" на Сибирский химкомбинат перенесено не будет] {{Webarchive| url=https://web.archive.org/web/20110823134025/http://obzor.westsib.ru/news/320002 |date=23 August 2011 }} [Plutonium production will not be transferred from Mayak], obzor.westsib.ru, 25 March 2010 (in Russian)</ref> == Kulturni pomen == Rusi so Ural videli kot »zakladnico« mineralnih virov, ki so bili osnova za obsežen industrijski razvoj. Poleg železa in bakra je bil Ural vir zlata, malahita, aleksandrita in drugih draguljev, kot so tisti, ki jih je uporabljal dvorni draguljar Fabergé. O regiji so pisali Dmitrij Mamin-Sibirjak (1852–1912) in Pavel Bažov (1879–1950), pa tudi Aleksej Ivanov in Olga Slavnikova, postsovjetski pisatelji.<ref name=SageUrals>{{Cite journal | doi = 10.1177/2158244013486657| title = Three Hundred Years of Glory and Gloom: The Urals Region of Russia in Art and Reality| journal = SAGE Open| volume = 3| issue = 2| pages = 215824401348665| year = 2013| last1 = Givental | first1 = E.| doi-access = free}}</ref> Regija je služila kot vojaška trdnjava med severno vojno Petra Velikega s Švedsko, med [[Josif Stalin|Stalinovo]] vladavino, ko je bil zgrajen Magnitogorski metalurški kompleks in se je ruska industrija med nacističnim napredovanjem na začetku druge svetovne vojne preselila na Ural, ter kot središče sovjetske jedrske industrije med [[hladna vojna|hladno vojno]]. Posledica tega je bila ekstremna raven onesnaženja zraka, vode in radiološkega onesnaženja ter onesnaženja z industrijskimi odpadki. Sledil je odhod prebivalstva in gospodarska depresija ob razpadu Sovjetske zveze, vendar so bila v postsovjetskih časih dodatna raziskovanja mineralov, zlasti na severnem Uralu, produktivna in regija je privabila industrijske naložbe.<ref name=SageUrals /> == Galerija == <gallery mode="packed" heights="140px"> File:Mount Iremel.jpg|Mount Iremel File:Iremel Mount.jpg|Mount Iremel File:Big Iremel mountain peak 5.jpg|Vrh Mount Iremel File:Yamantau.JPG|Mount Jamantau File:Склон и небо.jpg|Pogled z drugega vrha gore Jamantau (Bolšaja Jamantau) File:Лес вокруг г.Ямантау.jpg|Gozd okoli gore Jamantau File:Вид на Двуглавую сопку в НП «Таганай».jpg|Pogled na dvovrhovni vrh Taganaj File:Зимний Таганай.jpg|Mount Otkliknoy greben File:Вид на Круглицу.jpg|Narodni park Taganaj File:Восход на Дальнем Таганае.jpg|Sončni vzhod na Taganaju </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Ural Mountains}} {{Wikivoyage|Urals}} * [http://www.peakbagger.com/range.aspx?rid=37 Ural Mountains] page on Peakbagger.com * {{Cite web |title=Urals map |url=http://welcome-ural.ru/urals/77/ |website=Ural Expedition & Tours}} * Robert B. Hayes, "Some Mathematical and Geophysical Considerations in Radioisotope Dating Applications", ''Nuclear Technology'' 197 (2017): 209–218, {{doi|10.13182/NT16-98}}. [[Kategorija:Gorovja v Rusiji]] [[Kategorija:Gorovja v Kazahstanu]] [[Kategorija:Gorovja v Evropi]] {{normativna kontrola}} a21wnahjapwjsp8svwfhi6as95e5i46 Predloga:Koord/peskovnik 10 348021 6683316 5061097 2026-05-31T13:36:13Z Pinky sl 2932 6683316 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:Coordinates/peskovnik|coord}}<!-- -->{{#if:{{{nosave|}}}||{{#coordinates:{{{1|}}}|{{{2|}}}|{{{3|}}}|{{{4|}}}|{{{5|}}}|{{{6|}}}|{{{7|}}}|{{{8|}}}|{{{9|}}} |{{#switch:{{{display|}}} |inline,title |inline, title |it |t |title,inline |title={{#switch:{{SUBPAGENAME}} |doc |testcases= |#default={{talk other||primary}} }} |#default= }} |name={{{name|}}} }} }}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} [[Kategorija:Koord predloga potrebna popravila|R{{PAGENAME}}]] [[Kategorija:Koord predloga potrebna popravila|T{{PAGENAME}}]] [[Kategorija:Koord predloga potrebna popravila|S{{PAGENAME}}]] </noinclude> 5anlju1ivc7ekf60xn7g1cc8rfpo7vu 6683317 6683316 2026-05-31T13:38:03Z Pinky sl 2932 6683317 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:Coordinates|coord}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} <!-- Add categories to the /doc subpage, interwikis to Wikidata, not here --> </noinclude> 0o7lasvhdxe29mlczlsmvzkvka0kscy 6683318 6683317 2026-05-31T13:38:35Z Pinky sl 2932 6683318 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:Coordinates/peskovnik|coord}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} <!-- Add categories to the /doc subpage, interwikis to Wikidata, not here --> </noinclude> 53zgyg5wtsexfgdutl82jf19bf9e3vp Let 11 American Airlines 0 356980 6683295 6262729 2026-05-31T12:34:29Z Gledalec 242658 pp 6683295 wikitext text/x-wiki [[Slika:AA11 path.svg|250px|thumb|right|Pot leta 11]] '''Let 11 American Airlines''' je bil redni komercialni let potniškega letala Boeing 757-223 družbe American Airlines, ki se je [[11. september|11. septembra]] [[2001]] zaletel v severni stolp [[World Trade Center|WTC]] - ja v [[New York|New Yorku]]. Pri tem je na letalu umrlo vseh 92 ljudi vključno z petimi terroristi [[Al Kaida|Al Kaide]], ki so ugrabili letalo. Letalo je vzletelo iz mednarodnega letališča [[Boston's Logan]] in je bilo namenjeno v [[Los Angeles]]. 15 minut po vzletu so ugrabitelji poškodovali tri potnike, enega pa so ubili. Nato so vdrli v kabino, ubili pilota in kopilota ter ugrabili letalo. Eden od ugrabiteljev [[Mohamed Atta]] je prevzel nadzor nad letalom. Po ugrabitvi so potniki začeli telefonirati z prijatelji in družino ter posredovali informacije o ugrabitvi. Ob 8:46:40 se je letalo zaletelo v severni stolp WTC - ja, z hitrostjo 748 km na uro. Nešteto ljudi je na ulicah New Yorka City pričalo o trku, vendar je nekaj kamer ujelo trenutek, ko se je letalo zaletelo v stolp. Veliko jih je sprva mislilo, da je šlo za nesrečo. Ker je bilo letalo ob trku skoraj v celoti ravno, so trup in krila uničila vsa dvigala in stopnišča, zato se iz nadstropij nad trkom ni dalo pobegniti. Severni stolp se je zrušil ob 10:28. Med pospravljanjem ruševin so delavci našli veliko ostankov od leta 11, vendar niso našli trupla od ljudi, ki so bili na letalu. == Ugrabitelji == Med ugrabitelji na letu 11 je bil pilot [[Mohamed Atta|Mohammed Atta]]. Njegova naloga je bila pilotirati letalo do tarče in vanjo trčiti. Na krovu so bili tudi štirje mišični ugrabitelji. Njihova naloga je bila vdreti v kabino ter obvladovati posadko in potnike. To so bili: [[Abdulaziz al-Omari]], [[Wail al-Shehri]], [[Waleed al-Shehri]] in [[Satam al-Suqami]]. == Posadka == Na tem letu je ta dan svojo nalogo opravljalo letalo Boeing 767 - 223ER. Na krovu je bilo 81 potnikov in 11 članov posadke. Kapitan letala je bil [[John Ogonowski]], prvi častnik Thomas McGuinness in stevardesi Barbara Arestegui, Jeffrey Collman, Sara Low, Karen Martin, Kathleen Nicosia, [[Betty Ong]], Jean Roger, Dianne Snyder in [[Madeline Amy Sweeney|Amy Sweeney]]. == Let == American 11 je iz letališča Boston Logar vzletel ob 7:59. Po vzletu se je letalo poravnalo z destinacijo ter nadeljevalo let na zahod proti Los Angelesu. Ugrabitelji so z akcijo pričeli ob 8:14, medtem, ko je United 175 vzletel iz letališča. Ugrabitelji so zabodli oba pilota ter ju vrgli iz kabine, potnike pa so napodili na konec letala. Med umiranjem je kapitan John stisnil gumb glasa, da so lahko nadzorniki slišali glas ugrabitve. Enega potnika, Daniela Lewina, so zabodli do smrti, ko je skušal ustaviti ugrabitev. Ko so nadzorniki ob 8:14:30 poslali sporočilo letu 11, niso prejeli odgovora in so sumili, da je American 11 ugrabljen. Ob 8:16 je Mohammed Atta letalo spustil na nadmorsko višino 12.400 m in začel obračati proti tarči. Nadzorniki so skozi pošiljali sporočila letu 11, vendar je bilo vsega zamanj. Ob 8:21 je bil kontrolni radio na letu 11 izklopljen. [[Slika:Mohamed Atta to ATC-1.ogg|sličica|Glas Mohameda Atte ob 8:24.]] Ob 8:24 se je Atta hotel potnikom oglasiti na mikrofon, a je po nesreči pritisnil napačen gumb in je njegov govor poslal nadzornikom letališča Boston Logar v katerem se je slišalo: " Imamo nekaj letal. Bodite tiho pa boste v redu, vrnili se bomo na letališče". Ko je eden od nadzornikov to slišal, je vedel, da je American 11 ugrabljen. Ob 08:32 je poveljniški center Zvezne uprave za letalstvo (FAA) v Herndonu v Virginiji obvestil sedež FAA. Ob 8:33 je Atta potnikom po mikrofonu povedal naslednje: "Nihče naj se ne premakne iz sedežev prosim, vračamo se na letališče. Ne delajte neumnih potez". Medtem so potniki telefonirali s svojci na tleh in jim povedali, da so na ugrabljenem letalu. [[Slika:Mohamed Atta to ATC-2.ogg|sličica|Glas Mohameda Atte ob 8:33.]] Ob 8:37 so bljižni let, United 175 nadzorniki vprašali če vidi American 11. Povedali so, da leti na jug in da so slišali, da je nekdo ukazal, da morajo ostati vsi na sedežih. Nadzorniki so povedali naj se izogiba temu letalu, ker ne vejo kaj počne. Zadnji odziv iz leta 175 je bil ob 8:41, saj so tudi to letalo kmalu ugrabili. NEADS je na lovljenje ugrabljenega letala poklical dva lovca F-15 v letalski bazi Otis Air National Guard v Mashpeeju v Massachusettsu. Ob 8:44 se je American 11 začel spuščati nad New Yorkom. Nadzorniki v nadzornem stolpu v Newarku so ga opazili in ga opazovali kam leti. American 11 se je malo nagibal, bi je skoraj poravnan ter ob 8:46 trčil v severni stolp WTC - ja (stolp 1), s hitrostjo 750 km/h. Nekaj kamer je uspelo posneti trk, večina očividcev pa je mislila, da gre za nesrečo. == Zrušitev stolpa == American 11 je stolp zadel med 93. in 99 nadstropjem. Pri tem je bil skoraj v celoti poravnan, zato so trup in krila uničila vsa dvigala in stopnišča, zato iz nadstropij nad trkom ni mogel nihče pobegniti. Severni stolp se je zrušil ob 10:28 potem, ko je gorel 1 uro in 42 minut. == Viri == * https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=1962281 * https://books.google.si/books?id=w1QqAAAAMAAJ&pg=PA84&lpg=PA84&dq=let+11+american+airlines&source=bl&ots=eqG84J_nGS&sig=ACfU3U06CxVnYr5zPFJ9Z4lpemFUwN-NGw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwj-qYC_h6XqAhXCAxAIHWq2A8UQ6AEwD3oECAYQAQ#v=onepage&q=let%2011%20american%20airlines&f=false * https://www.bbc.com/news/av/world-us-canada-14372669/9-11-plane-crashes-into-the-north-tower-of-the-world-trade-center <br />{{mil-stub}} [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] {{normativna kontrola}} 0jriur2jhwvav5grvrhequ23ogxco0x Let 175 United Airlines 0 356993 6683294 5758774 2026-05-31T12:33:31Z Gledalec 242658 pp 6683294 wikitext text/x-wiki [[Slika:UA175 path.svg|250px|thumb|right|Pot leta 175 United Airlines]] '''Let 175 United Airlines''' je bil redni komercialni let potniškega letala Boeing 757-223 družbe United Airlines, ki se je [[11. september|11. septembra]] [[2001]] zaletel v južni stolp [[World Trade Center|WTC]] - ja v [[New York|New Yorku]], pri tem pa je na letalu umrlo vseh 65 ljudi vključno z petimi terroristi [[Al Kaida|Al Kaide]], ki so ugrabili letalo. Letalo je vzletelo iz mednarodnega letališča [[Boston's Logan]] in je bilo namenjeno v [[Los Angeles]]. 28 minut po vzletu so ugrabitelji poškodovali tri potnike, enega so celo ubili. Nato pa so vdrli v pilotsko kabino, ubili pilota in kopilota ter ugrabili letalo. Eden od ugrabiteljev [[Marwan al-Shehhi]] je prevzel nadzor nad letalom. Po ugrabitvi so potniki začeli telefonirati z prijatelji in družino ter posredovali informacije o ugrabitvi. Ob 9:03:02 se je letalo zaletelo v južni stolp WTC - ja, z hitrostjo 870 km na uro. Trk leta 175 je bil edini viden v živo na televiziji po celem svetu. Stolp je zadel v jugo - vzhodni del, kar je vplivalo na zgodnjo zrušitev stolpa. Južni stolp se je zrušil ob 9:59. Med pospravljanjem ruševin so delavci našli veliko ostankov od leta 175, vendar niso našli trupla od ljudi, ki so bili na letalu. == Ugrabitelji == Med ugrabitelji na letu 175 je bil pilot [[Marwan al-Shehhi]]. Njegova naloga je bila pilotirati letalo do tarče in vanjo trčiti. Na krovu so bili tudi štirje mišični ugrabitelji. Njihova naloga je bila vdreti v kabino ter obvladovati potnike in posadko. To so bili: [[Fayez Banihammad]], [[Mohand al-Shehri]], [[Hamza al-Ghamdi]] in [[Ahmed al-Ghamdi]]. == Posadka == Na tem letu je ta dan svojo nalogo opravljalo letalo Boeing 767 - 200. Na krovu je bilo 56 potnikov in 9 članov posadke. Kapitan letala je bil [[Victor Saracini]], prvi častnik Michael Horrocks in stevardesi Robert Fangman, Amy Jarret, Amy King, Kathryn Laborie, Alfred Marchand, Michael Tarrou in Alicia Titus. == Let == United 175 je iz letališča Boston Logar vzletel ob 8:14, v času, ko je bil American 11 ugrabljen. Po vzletu se je letalo poravnalo s destinacijo ter nadeljevalo let na zahod proti Los Angelesu. Ob 8:37 so nadzorniki letališča Boston Logar pilota in kopilota na letu 175 vprašali, ali vidijo American 11. Kapitan je povedal, da let 11 leti na jug, nadzorniki pa so mu povedali, naj se United 175 izogiba letu 11. Kapitan je povedal, da je po radiu iz leta 11 slišal sumljiv govor: "Zdi se, da je nekdo vklopil mikrofon in vsem ukazal, naj ostanejo na sedežih. To je bil zadnji prenos leta 175. [[Slika:UA Flight 175 hits WTC south tower 9-11 edit.jpeg|sličica|United 175 je ravnokar zadel južni stolp WTC-ja.]] Ob 8:42 so ugrabitelji pričeli z akcijo. Medtem je bil American 11 še štiri minute oddaljen od severnega stolpa WTC - ja. Ugrabitelji so zabodli oba pilota ter ju vrgli iz kabine, potnike pa so napodili na konec letala. Ob 8:46 je Marwan al - Shehhi letalo spustil na nadmorsko višino 12.400 m ter začel obračati letalo proti tarči. Letalo se je obrnilo na severovzhod. Minuto po trku leta 11 v severni stolp, so nadzorniki ugotovili, da je let 175 spremenil smer. Za razliko od leta 11, ki je radio kmalu po ugrabitvi ugasnil, je radio na letu 175 še nekaj časa deloval tako, da so lahko približno vedeli kaj se dogaja na letu 175. Dve minuti po ugrabitvi leta 77 je al - Shehhi prijel mikrofon in potnikom povedal: "Halo, tukaj kapitan. Na letalu je bomba in moramo se vrniti na letališče. Samo ostanite mirni". United 175 je med letenjem skoraj zadel letalo Delta Air Lines Flight 2315. Delta je bil prvi let, ki je ugotovil, da je United 175 ugrabljen. United 175 se na opozorila nadzornikov ni odzval, ampak je nadaljeval pot proti trači in pri tem mu je pot prikrižala Delta Air Lines. En nadzornik je pilotu Delta naročil: "Naredite katerokoli izogibanje. Imamo letalo za katerega ne vemo, kaj počne". Ko so se ugrabitelji izognili delti, je United 175 nadeljeval pot v New York. Medtem so potniki telefonirali z svojci na tleh in jim povedali, da so na ugrabljenem letalu. Ob 9:01 se je United 175 začel spuščati nad New Yorkom. Nadzorni stolp v Newarku ga je opazil in ga opazoval kam leti. United 175 se je nagnil in ob 9:03 trčil v južni stolp WTC - ja (Stolp 2) s hitrostjo 870 km/h. Njegov trk je bil edini trk, ki so ga posnele televizijske kamere v živo. == Zrušitev stolpa == United 175 je stolp zadel v jugovzhodni del med 77. in 85. nadstropjem, kar je vplivalo na zgodnjo zrušitev stolpa. Trup in krila so uničila vsa dvigala in skoraj vsa stopnišča. Edino stopnišče, ki je ostalo nepoškodovano, je bilo stopnišče A. Po tem stopnišču je iz nadstropij nad trkom pobegnilo le 5 ljudi. Južni stolp se je zrušil ob 9:59 potem, ko je gorel 56 minut. == Viri == * https://choice.npr.org/index.html?origin=https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=1962517 * http://news.bbc.co.uk/2/shared/spl/hi/guides/456900/456983/html/nn2page1.stm * https://www.united.com/ual/en/us/fly/travel/inflight/aircraft/emb175.html <br />{{mil-stub}} [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] {{normativna kontrola}} 5v46vz2m4k48z38xgjhxa0v9492kzcs Let 77 American Airlines 0 357056 6683293 5758769 2026-05-31T12:32:44Z Gledalec 242658 np 6683293 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flight 77 wreckage at Pentagon.jpg|250px|thumb|right|Zadeti Pentagon v dimu in ostanki letala]] [[Slika:Aerial view of the Pentagon during rescue operations post-September 11 attack.JPEG|250px|thumb|right|Porušeni del Pentagona]] [[Slika:Flightpath-AA77.gif|250px|thumb|right|Pot leta 77]] '''Let 77 American Airlines''' je bil redni komercialni let potniškega letala [[Boeing 757|Boeing 757-223]] družbe [[American Airlines]], ki se je [[11. september|11. septembra]] [[2001]] zaletel v sedež [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|ameriškega obrambnega ministrstva]] v [[Pentagon (stavba)|Pentagonu]] blizu glavnega mesta [[Washington, D.C.|Washington D.C.]] Pri tem je na letalu umrlo vseh 64 ljudi, vključno s petimi teroristi [[Al Kaida|Al Kaide]], ki so ugrabili letalo. Letalo je vzletelo iz mednarodnega letališča [[Washington Dulles]] in je bilo namenjeno v [[Los Angeles]]. 31 minut po vzletu so ugrabitelji vdrli v pilotsko kabino, ubili pilota in kopilota, ugrabili letalo, prestrašili potnike ter ubili preostalo posadke. Eden od ugrabiteljev in izkušen arabski pilot [[Hani Hanjour]] je prevzel nadzor nad letalom. Po ugrabitvi so potniki začeli telefonirati prijateljem in družinam ter posredovali informacije o ugrabitvi. Ob 9:37:46 se je letalo zaletelo v zahodni del Pentagona z hitrostjo 755 km na uro. Veliko ljudi je pričalo o nesreči in v nekaj minutah so se razširile novice o nesreči. Trk je močno poškodoval velik del Pentagona in povzročil velik [[požar]]. Del stavbe v katerega se je letalo zaletelo se je porušil; v stavbi je umrlo 125 ljudi, med njimi veliko vojakov, gasilcev, reševalcev in policajev. Poškodovan in porušen del Pentagona so obnovili do leta [[2002]]. Pri obnovljenem delu Pentagona so postavili 184 spomenikov, za vsako žrtev enega. Park vsebuje tudi klop za vsako žrtev, razporejene so glede na njihovo leto rojstva od [[1930]] do [[1998]]. == Ugrabitelji == Med ugrabitelji na letu 77 je bil tudi pilot [[Hani Hanjour]]. Njegova naloga je bila pilotirati letalo tarče in vanjo trčiti. Na krovu so bili tudi štirje mišični ugrabitelji. Njihova naloga je bila vdreti v pilotsko kabino in obvladovati posadko in potnike. To so bili: [[Khalid al-Mihdhar]], [[Majed Moqued]], [[Nawaf al-Hazmi]] in [[Salem al-Hazmi]]. == Posadka == Na tem letu je ta dan svojo dolžnost opravljalo letalo Boeing 757-223. Na njem je bilo 58 potnikov. Kapitan letala je bil [[Charles Burlingame]], prvi častnik David Charlebois in stevardese Michele Heidenberger, Jennifer Lewis, Kenneth Lewis in Renne May. == Let == American 77 je z letališča Washington Dulles vzletel ob 8:20. Po vzletu se je letalo obrnilo proti zahodu ter nadeljevalo let v Los Angeles. Ugrabitelji so z akcijo začeli ob 8:51. American 11 je ravno zadel severni stolp WTC - ja, United 175 pa je bil ravno ugrabljen. Za razliko od drugih treh letov, ugrabitelji na letu 77 niso takoj zabodili obeh pilotov, temveč so ju skupaj s preostalimi potniki napodili na konec letala in ju kmalu po ugrabitvi zabodili. Ob 8:54 je Hani Hanjour spustil letalo na višino približno 12.400 metrov ter začel obračati proti tarči. Letalo se je obrnilo nazaj proti vzhodu. Ob 8:56 Hanjour je izključil radijski kontrolnik. Zaradi tega nadzorniki niso mogli vzpostaviti povezave z letalom in so zato mislili, da je Boeing 757-223 ob 9:09 že strmoglavil, šest minut potem, ko je United 175 zadel južni stolp WTC - ja. Ob 9:10 je Hanjour prijel v roke mikrofon in potnikom ter posadki povedal naslednje: "Halo, tukaj kapitan. Na letalu je bomba in na letališče se vračamo z zahtevami. Samo ostanite mirni". Med tem, ko so se ugrabitelji približevali tarči, so potniki govorili z svojci na tleh. Ti so jim povedali za napad na WTC. Za razliko od potnikov na letu 93, potniki na letu 77 niso mogli ničesar narediti, saj so jih mišični ugrabitelji skozi kontrolirali. Nadzorniki na letališču Washington Dulles so letalo na radijskih zaslonih znova zaznali ob 9:35, ko se je American 77 začel spuščati nad Arlingtonom. Nadzorniki so menili, da gre za vojaški napad, zaradi visoke hitrosti in manevriranja. Nadzorniki letališča so zaprosili nadzorno letalo Lockheed C-130 Hercules, naj prepozna letalo in mu sledi. American 77 se je malo nagnil in ob 9:37 trčil v Pentagon s hitrostjo 755 km/h. Ko je pilot letala C-130 pogledal proti zahodni strani Pentagona, je opazil velik črn gost dim ter nadzornikom letališča Dulles poročal: "Mislim, da je letalo strmoglavilo v Pentagon". == Spomin == Po napadih so do leta 2002 obnovili porušen del Pentagona. Na kraju nesreče so pokopali še 25 drugih žrtev, postavili so 184 spomenikov, za vsako žrtev enega. Naredili so tudi park, ki vsebuje po eno klop za vsako žrtev. Razporejene so glede na njihovo leto rojstva od 1930 do 1998.  == Viri == 1.https://www.britannica.com/event/American-Airlines-flight-77 2.https://www.nytimes.com/2001/10/16/national/transcript-of-american-airlines-flight-77.html 3.https://www.nytimes.com/2001/09/13/us/after-the-attacks-american-flight-77-a-route-out-of-washingto <br />{{normativna kontrola}} {{mil-stub}} [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] 48ix32hcgnqecdsncp373xfbnrpec08 Modul:Coordinates 828 359216 6683333 6197543 2026-05-31T14:09:16Z Pinky sl 2932 posodobitev 6683333 Scribunto text/plain --[[ This module is intended to replace the functionality of {{Koord}} and related templates. It provides several methods, including {{#invoke:Coordinates | coord }} : General function formatting and displaying coordinate values. {{#invoke:Coordinates | dec2dms }} : Simple function for converting decimal degree values to DMS format. {{#invoke:Coordinates | dms2dec }} : Simple function for converting DMS format to decimal degree format. {{#invoke:Coordinates | link }} : Export the link used to reach the tools ]] require('strict') local math_mod = require("Modul:Math") local coordinates = {}; local isSandbox = mw.getCurrentFrame():getTitle():find('peskovnik', 1, true); local current_page = mw.title.getCurrentTitle() local page_name = mw.uri.encode( current_page.prefixedText, 'WIKI' ); local coord_link = 'https://geohack.toolforge.org/geohack.php?pagename=' .. page_name .. '&params=' --[[ Helper function, replacement for {{coord/display/title}} ]] local function displaytitle(coords) return mw.getCurrentFrame():extensionTag{ name = 'indicator', args = { name = 'coordinates' }, content = '<span id="coordinates">[[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]]: ' .. coords .. '</span>' } end --[[ Helper function, used in detecting DMS formatting ]] local function dmsTest(first, second) if type(first) ~= 'string' or type(second) ~= 'string' then return nil end local s = (first .. second):upper() return s:find('^[NS][EW]$') or s:find('^[EW][NS]$') end --[[ Wrapper function to grab args, see Modul:Arguments for this function's documentation. ]] local function makeInvokeFunc(funcName) return function (frame) local args = require('Modul:Arguments').getArgs(frame, { wrappers = 'Predloga:Koord' }) return coordinates[funcName](args, frame) end end --[[ Helper function, handle optional args. ]] local function optionalArg(arg, supplement) return arg and arg .. supplement or '' end --[[ Formats any error messages generated for display ]] local function errorPrinter(errors) local result = "" for i,v in ipairs(errors) do result = result .. '<strong class="error">Koordinati: ' .. v[2] .. '</strong><br />' end return result end --[[ Determine the required CSS class to display coordinates Usually geo-nondefault is hidden by CSS, unless a user has overridden this for himself default is the mode as specificied by the user when calling the {{Koord}} template mode is the display mode (dec or dms) that we will need to determine the css class for ]] local function displayDefault(default, mode) if default == "" then default = "dec" end if default == mode then return "geo-default" else return "geo-nondefault" end end --[[ specPrinter Output formatter. Takes the structure generated by either parseDec or parseDMS and formats it for inclusion on Wikipedia. ]] local function specPrinter(args, coordinateSpec) local uriComponents = coordinateSpec["param"] if uriComponents == "" then -- RETURN error, should never be empty or nil return "ERROR param was empty" end if args["name"] then uriComponents = uriComponents .. "&title=" .. mw.uri.encode(coordinateSpec["name"]) end local geodmshtml = '<span class="geo-dms" title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki o tej lokaciji">' .. '<span class="latitude">' .. coordinateSpec["dms-lat"] .. '</span> ' .. '<span class="longitude">' ..coordinateSpec["dms-long"] .. '</span>' .. '</span>' local lat = tonumber( coordinateSpec["dec-lat"] ) or 0 local geodeclat if lat < 0 then -- FIXME this breaks the pre-existing precision geodeclat = tostring(coordinateSpec["dec-lat"]):sub(2) .. "°S" else geodeclat = (coordinateSpec["dec-lat"] or 0) .. "°N" end local long = tonumber( coordinateSpec["dec-long"] ) or 0 local geodeclong if long < 0 then -- FIXME does not handle unicode minus geodeclong = tostring(coordinateSpec["dec-long"]):sub(2) .. "°W" else geodeclong = (coordinateSpec["dec-long"] or 0) .. "°E" end local geodechtml = '<span class="geo-dec" title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki o tej lokaciji">' .. geodeclat .. ' ' .. geodeclong .. '</span>' local geonumhtml = '<span class="geo">' .. coordinateSpec["dec-lat"] .. '; ' .. coordinateSpec["dec-long"] .. '</span>' local inner = '<span class="' .. displayDefault(coordinateSpec["default"], "dms" ) .. '">' .. geodmshtml .. '</span>' .. '<span class="geo-multi-punct">&#xfeff; / &#xfeff;</span>' .. '<span class="' .. displayDefault(coordinateSpec["default"], "dec" ) .. '">'; if not args["name"] then inner = inner .. geodechtml .. '<span style="display:none">&#xfeff; / ' .. geonumhtml .. '</span></span>' else inner = inner .. '<span class="vcard">' .. geodechtml .. '<span style="display:none">&#xfeff; / ' .. geonumhtml .. '</span>' .. '<span style="display:none">&#xfeff; (<span class="fn org">' .. args["name"] .. '</span>)</span></span></span>' end local stylesheetLink = 'Modul:Coordinates' .. ( isSandbox and '/peskovnik' or '' ) .. '/styles.css' return mw.getCurrentFrame():extensionTag{ name = 'templatestyles', args = { src = stylesheetLink } } .. '<span class="plainlinks nourlexpansion">[' .. coord_link .. uriComponents .. ' ' .. inner .. ']</span>' .. '[[Kategorija:Strani, ki prikazujejo WikiMiniAtlas]]' end --[[ Helper function, convert decimal to degrees ]] local function convert_dec2dms_d(coordinate) local d = math_mod._round( coordinate, 0 ) .. "°" return d .. "" end --[[ Helper function, convert decimal to degrees and minutes ]] local function convert_dec2dms_dm(coordinate) coordinate = math_mod._round( coordinate * 60, 0 ); local m = coordinate % 60; coordinate = math.floor( (coordinate - m) / 60 ); local d = coordinate % 360 .."°" return d .. string.format( "%02d′", m ) end --[[ Helper function, convert decimal to degrees, minutes, and seconds ]] local function convert_dec2dms_dms(coordinate) coordinate = math_mod._round( coordinate * 60 * 60, 0 ); local s = coordinate % 60 coordinate = math.floor( (coordinate - s) / 60 ); local m = coordinate % 60 coordinate = math.floor( (coordinate - m) / 60 ); local d = coordinate % 360 .."°" return d .. string.format( "%02d′", m ) .. string.format( "%02d″", s ) end --[[ Helper function, convert decimal latitude or longitude to degrees, minutes, and seconds format based on the specified precision. ]] local function convert_dec2dms(coordinate, firstPostfix, secondPostfix, precision) local coord = tonumber(coordinate) local postfix if coord >= 0 then postfix = firstPostfix else postfix = secondPostfix end precision = precision:lower(); if precision == "dms" then return convert_dec2dms_dms( math.abs( coord ) ) .. postfix; elseif precision == "dm" then return convert_dec2dms_dm( math.abs( coord ) ) .. postfix; elseif precision == "d" then return convert_dec2dms_d( math.abs( coord ) ) .. postfix; end end --[[ Convert DMS format into a N or E decimal coordinate ]] local function convert_dms2dec(direction, degrees_str, minutes_str, seconds_str) local degrees = tonumber(degrees_str) local minutes = tonumber(minutes_str) or 0 local seconds = tonumber(seconds_str) or 0 local factor = 1 if direction == "S" or direction == "W" then factor = -1 end local precision = 0 if seconds_str then precision = 5 + math.max( math_mod._precision(seconds_str), 0 ); elseif minutes_str and minutes_str ~= '' then precision = 3 + math.max( math_mod._precision(minutes_str), 0 ); else precision = math.max( math_mod._precision(degrees_str), 0 ); end local decimal = factor * (degrees+(minutes+seconds/60)/60) return string.format( "%." .. precision .. "f", decimal ) -- not tonumber since this whole thing is string based. end --[[ Checks input values to for out of range errors. ]] local function validate( lat_d, lat_m, lat_s, long_d, long_m, long_s, source, strong ) local errors = {}; lat_d = tonumber( lat_d ) or 0; lat_m = tonumber( lat_m ) or 0; lat_s = tonumber( lat_s ) or 0; long_d = tonumber( long_d ) or 0; long_m = tonumber( long_m ) or 0; long_s = tonumber( long_s ) or 0; if strong then if lat_d < 0 then table.insert(errors, {source, "stopinje latitude < 0 z oznako hemisfere"}) end if long_d < 0 then table.insert(errors, {source, "stopinje longitude < 0 z oznako hemisfere"}) end --[[ #coordinates is inconsistent about whether this is an error. If globe: is specified, it won't error on this condition, but otherwise it will. For not simply disable this check. if long_d > 180 then table.insert(errors, {source, "stopinje longitude > 180 z oznako hemisfere"}) end ]] end if lat_d > 90 then table.insert(errors, {source, "stopinje latitude > 90"}) end if lat_d < -90 then table.insert(errors, {source, "stopinje latitude < -90"}) end if lat_m >= 60 then table.insert(errors, {source, "minute latitude >= 60"}) end if lat_m < 0 then table.insert(errors, {source, "minute latitude < 0"}) end if lat_s >= 60 then table.insert(errors, {source, "sekunde latitude >= 60"}) end if lat_s < 0 then table.insert(errors, {source, "sekunde latitude < 0"}) end if long_d >= 360 then table.insert(errors, {source, "stopinje longitude >= 360"}) end if long_d <= -360 then table.insert(errors, {source, "stopinje longitude <= -360"}) end if long_m >= 60 then table.insert(errors, {source, "minute longitude >= 60"}) end if long_m < 0 then table.insert(errors, {source, "minute longitude < 0"}) end if long_s >= 60 then table.insert(errors, {source, "sekunde longitude >= 60"}) end if long_s < 0 then table.insert(errors, {source, "sekunde longitude < 0"}) end return errors; end --[[ parseDec Transforms decimal format latitude and longitude into the structure to be used in displaying coordinates ]] local function parseDec( lat, long, format ) local coordinateSpec = {} local errors = {} if not long then return nil, {{"parseDec", "Manjka longituda"}} elseif not tonumber(long) then return nil, {{"parseDec", "Longitude could not be parsed as a number: " .. long}} end errors = validate( lat, nil, nil, long, nil, nil, 'parseDec', false ); coordinateSpec["dec-lat"] = lat; coordinateSpec["dec-long"] = long; local mode = coordinates.determineMode( lat, long ); coordinateSpec["dms-lat"] = convert_dec2dms( lat, "N", "S", mode) -- {{coord/dec2dms|{{{1}}}|N|S|{{coord/prec dec|{{{1}}}|{{{2}}}}}}} coordinateSpec["dms-long"] = convert_dec2dms( long, "E", "W", mode) -- {{coord/dec2dms|{{{2}}}|E|W|{{coord/prec dec|{{{1}}}|{{{2}}}}}}} if format then coordinateSpec.default = format else coordinateSpec.default = "dec" end return coordinateSpec, errors end --[[ parseDMS Transforms degrees, minutes, seconds format latitude and longitude into the a structure to be used in displaying coordinates ]] local function parseDMS( lat_d, lat_m, lat_s, lat_f, long_d, long_m, long_s, long_f, format ) local coordinateSpec, errors, backward = {}, {} lat_f = lat_f:upper(); long_f = long_f:upper(); -- Check if specified backward if lat_f == 'E' or lat_f == 'W' then lat_d, long_d, lat_m, long_m, lat_s, long_s, lat_f, long_f, backward = long_d, lat_d, long_m, lat_m, long_s, lat_s, long_f, lat_f, true; end errors = validate( lat_d, lat_m, lat_s, long_d, long_m, long_s, 'parseDMS', true ); if not long_d then return nil, {{"parseDMS", "Manjka longituda" }} elseif not tonumber(long_d) then return nil, {{"parseDMS", "Longitude could not be parsed as a number:" .. long_d }} end if not lat_m and not lat_s and not long_m and not long_s and #errors == 0 then if math_mod._precision( lat_d ) > 0 or math_mod._precision( long_d ) > 0 then if lat_f:upper() == 'S' then lat_d = '-' .. lat_d; end if long_f:upper() == 'W' then long_d = '-' .. long_d; end return parseDec( lat_d, long_d, format ); end end coordinateSpec["dms-lat"] = lat_d.."°"..optionalArg(lat_m,"′") .. optionalArg(lat_s,"″") .. lat_f coordinateSpec["dms-long"] = long_d.."°"..optionalArg(long_m,"′") .. optionalArg(long_s,"″") .. long_f coordinateSpec["dec-lat"] = convert_dms2dec(lat_f, lat_d, lat_m, lat_s) -- {{coord/dms2dec|{{{4}}}|{{{1}}}|0{{{2}}}|0{{{3}}}}} coordinateSpec["dec-long"] = convert_dms2dec(long_f, long_d, long_m, long_s) -- {{coord/dms2dec|{{{8}}}|{{{5}}}|0{{{6}}}|0{{{7}}}}} if format then coordinateSpec.default = format else coordinateSpec.default = "dms" end return coordinateSpec, errors, backward end --[[ Check the input arguments for coord to determine the kind of data being provided and then make the necessary processing. ]] local function formatTest(args) local result, errors local backward, primary = false, false local function getParam(args, lim) local ret = {} for i = 1, lim do ret[i] = args[i] or '' end return table.concat(ret, '_') end if not args[1] then -- no lat logic return errorPrinter( {{"formatTest", "Manjka latituda"}} ) elseif not tonumber(args[1]) then -- bad lat logic return errorPrinter( {{"formatTest", "Unable to parse latitude as a number:" .. args[1]}} ) elseif not args[4] and not args[5] and not args[6] then -- dec logic result, errors = parseDec(args[1], args[2], args.format) if not result then return errorPrinter(errors); end -- formatting for geohack: geohack expects D_N_D_E notation or D;D notation -- wikiminiatlas doesn't support D;D notation -- #coordinates parserfunction doesn't support negative decimals with NSWE result.param = table.concat({ math.abs(tonumber(args[1])), ((tonumber(args[1]) or 0) < 0) and 'S' or 'N', math.abs(tonumber(args[2])), ((tonumber(args[2]) or 0) < 0) and 'W' or 'E', args[3] or ''}, '_') elseif dmsTest(args[4], args[8]) then -- dms logic result, errors, backward = parseDMS(args[1], args[2], args[3], args[4], args[5], args[6], args[7], args[8], args.format) if args[10] then table.insert(errors, {'formatTest', 'Dodani nepričakovani parametri'}) end if not result then return errorPrinter(errors) end result.param = getParam(args, 9) elseif dmsTest(args[3], args[6]) then -- dm logic result, errors, backward = parseDMS(args[1], args[2], nil, args[3], args[4], args[5], nil, args[6], args['format']) if args[8] then table.insert(errors, {'formatTest', 'Dodani nepričakovani parametri'}) end if not result then return errorPrinter(errors) end result.param = getParam(args, 7) elseif dmsTest(args[2], args[4]) then -- d logic result, errors, backward = parseDMS(args[1], nil, nil, args[2], args[3], nil, nil, args[4], args.format) if args[6] then table.insert(errors, {'formatTest', 'Dodani nepričakovani parametri'}) end if not result then return errorPrinter(errors) end result.param = getParam(args, 5) else -- Error return errorPrinter({{"formatTest", "Neznan format argumentov"}}) .. '[[Kategorija:Strani z napačno oblikovanimi koordinatami]]' end result.name = args.name local extra_param = {'dim', 'globe', 'scale', 'region', 'source', 'type'} for _, v in ipairs(extra_param) do if args[v] then table.insert(errors, {'formatTest', 'Parameter: "' .. v .. '=" bi moral biti "' .. v .. ':"' }) end end local ret = specPrinter(args, result) if #errors > 0 then ret = ret .. ' ' .. errorPrinter(errors) .. '[[Kategorija:Strani z napačno oblikovanimi koordinatami]]' end return ret, backward end --[[ Generate Wikidata tracking categories. ]] local function makeWikidataCategories(qid) local ret local qid = qid or mw.wikibase.getEntityIdForCurrentPage() if mw.wikibase and current_page.namespace == 0 then if qid and mw.wikibase.entityExists(qid) and mw.wikibase.getBestStatements(qid, "P625") and mw.wikibase.getBestStatements(qid, "P625")[1] then local snaktype = mw.wikibase.getBestStatements(qid, "P625")[1].mainsnak.snaktype if snaktype == 'value' then -- coordinates exist both here and on Wikidata, and can be compared. ret = 'Koordinate v Wikipodatkih' elseif snaktype == 'somevalue' then ret = 'Koordinate v Wikipodatkih imajo nastavljeno neznana vrednost' elseif snaktype == 'novalue' then ret = 'Koordinate v Wikipodatkih imajo nastavljeno brez vrednosti' end else -- We have to either import the coordinates to Wikidata or remove them here. ret = 'Koordinat ni v Wikipodatkih' end end if ret then return string.format('[[Kategorija:%s]]', ret) else return '' end end --[[ link Simple function to export the coordinates link for other uses. Usage: {{#invoke:Coordinates | link }} ]] function coordinates.link(frame) return coord_link; end --[[ dec2dms Wrapper to allow templates to call dec2dms directly. Usage: {{#invoke:Coordinates | dec2dms | decimal_coordinate | positive_suffix | negative_suffix | precision }} decimal_coordinate is converted to DMS format. If positive, the positive_suffix is appended (typical N or E), if negative, the negative suffix is appended. The specified precision is one of 'D', 'DM', or 'DMS' to specify the level of detail to use. ]] coordinates.dec2dms = makeInvokeFunc('_dec2dms') function coordinates._dec2dms(args) local coordinate = args[1] local firstPostfix = args[2] or '' local secondPostfix = args[3] or '' local precision = args[4] or '' return convert_dec2dms(coordinate, firstPostfix, secondPostfix, precision) end --[[ Helper function to determine whether to use D, DM, or DMS format depending on the precision of the decimal input. ]] function coordinates.determineMode( value1, value2 ) local precision = math.max( math_mod._precision( value1 ), math_mod._precision( value2 ) ); if precision <= 0 then return 'd' elseif precision <= 2 then return 'dm'; else return 'dms'; end end --[[ dms2dec Wrapper to allow templates to call dms2dec directly. Usage: {{#invoke:Coordinates | dms2dec | direction_flag | degrees | minutes | seconds }} Converts DMS values specified as degrees, minutes, seconds too decimal format. direction_flag is one of N, S, E, W, and determines whether the output is positive (i.e. N and E) or negative (i.e. S and W). ]] coordinates.dms2dec = makeInvokeFunc('_dms2dec') function coordinates._dms2dec(args) local direction = args[1] local degrees = args[2] local minutes = args[3] local seconds = args[4] return convert_dms2dec(direction, degrees, minutes, seconds) end --[[ coord Main entry point for Lua function to replace {{Koord}} Usage: {{#invoke:Coordinates | coord }} {{#invoke:Coordinates | coord | lat | long }} {{#invoke:Coordinates | coord | lat | lat_flag | long | long_flag }} ... Refer to {{Koord}} documentation page for many additional parameters and configuration options. Note: This function provides the visual display elements of {{Koord}}. In order to load coordinates into the database, the {{#coordinates:}} parser function must also be called, this is done automatically in the Lua version of {{Koord}}. ]] coordinates.coord = makeInvokeFunc('_coord') function coordinates._coord(args) if not tonumber(args[1]) and not args[2] then args[3] = args[1]; args[1] = nil local entity = mw.wikibase.getEntityObject(args.qid) if entity and entity.claims and entity.claims.P625 and entity.claims.P625[1].mainsnak.snaktype == 'value' then local precision = entity.claims.P625[1].mainsnak.datavalue.value.precision args[1] = entity.claims.P625[1].mainsnak.datavalue.value.latitude args[2] = entity.claims.P625[1].mainsnak.datavalue.value.longitude if precision then precision = -math_mod._round(math.log(precision)/math.log(10),0) args[1] = math_mod._round(args[1],precision) args[2] = math_mod._round(args[2],precision) end end end local contents, backward = formatTest(args) local Notes = args.notes or '' local Display = args.display and args.display:lower() or 'inline' -- it and ti are short for inline,title and title,inline local function isInline(s) -- Finds whether coordinates are displayed inline. return s:find('inline') ~= nil or s == 'i' or s == 'it' or s == 'ti' end local function isInTitle(s) -- Finds whether coordinates are displayed in the title. return s:find('title') ~= nil or s == 't' or s == 'it' or s == 'ti' end local function coord_wrapper(in_args) -- Calls the parser function {{#coordinates:}}. return mw.getCurrentFrame():callParserFunction('#coordinates', in_args) or '' end local text = '' if isInline(Display) then text = text .. '<span class="geo-inline">' .. contents .. Notes .. '</span>' end if isInTitle(Display) then -- Add to output since indicator content is invisible to Lua later on if not isInline(Display) then text = text .. '<span class="geo-inline-hidden noexcerpt">' .. contents .. Notes .. '</span>' end text = text .. displaytitle(contents .. Notes) .. makeWikidataCategories(args.qid) end if not args.nosave then local page_title, count = mw.title.getCurrentTitle(), 1 if backward then local tmp = {} while not string.find((args[count-1] or ''), '[EW]') do tmp[count] = (args[count] or ''); count = count+1 end tmp.count = count; count = 2*(count-1) while count >= tmp.count do table.insert(tmp, 1, (args[count] or '')); count = count-1 end for i, v in ipairs(tmp) do args[i] = v end else while count <= 9 do args[count] = (args[count] or ''); count = count+1 end end if isInTitle(Display) and not page_title.isTalkPage and page_title.subpageText ~= 'doc' and page_title.subpageText ~= 'testcases' then args[10] = 'primary' end args.notes, args.format, args.display = nil text = text .. coord_wrapper(args) end return text end --[[ coord2text Extracts a single value from a transclusion of {{Koord}}. IF THE GEOHACK LINK SYNTAX CHANGES THIS FUNCTION MUST BE MODIFIED. Usage: {{#invoke:Coordinates | coord2text | {{Koord}} | parameter }} Valid values for the second parameter are: lat (signed integer), long (signed integer), type, scale, dim, region, globe, source ]] function coordinates._coord2text(coord,type) if coord == '' or type == '' or not type then return nil end type = mw.text.trim(type) if type == 'lat' or type == 'long' then local coordString = mw.ustring.match(coord,'[%.%d]+°[NS] [%.%d]+°[EW]') if not coordString then return nil end local result = mw.text.split(coordString, ' ') local negative if type == 'lat' then result, negative = result[1], 'S' else result, negative = result[2], 'W' end if not result then return nil end result = mw.text.split(result, '°') if not result[1] then return nil end if result[2] == negative then result[1] = '-'..result[1] end return result[1] else return mw.ustring.match(coord, 'params=.-_' .. type .. ':(.-)[ _]') end end function coordinates.coord2text(frame) return coordinates._coord2text(frame.args[1],frame.args[2]) or '' end --[[ coordinsert Injects some text into the Geohack link of a transclusion of {{Koord}} (if that text isn't already in the transclusion). Outputs the modified transclusion of {{Koord}}. IF THE GEOHACK LINK SYNTAX CHANGES THIS FUNCTION MUST BE MODIFIED. Usage: {{#invoke:Coordinates | coordinsert | {{Koord}} | parameter:value | parameter:value | … }} Do not make Geohack unhappy by inserting something which isn't mentioned in the {{Koord}} documentation. ]] function coordinates.coordinsert(frame) -- for the 2nd or later integer parameter (the first is the coord template, as above) for i, v in ipairs(frame.args) do if i ~= 1 then -- if we cannot find in the coord_template the i_th coordinsert parameter e.g. region if not mw.ustring.find(frame.args[1], (mw.ustring.match(frame.args[i], '^(.-:)') or '')) then -- find from the params= up to the first possibly-present underscore -- and append the i_th coordinsert parameter and a space -- IDK why we're adding a space but it does seem somewhat convenient frame.args[1] = mw.ustring.gsub(frame.args[1], '(params=.-)_? ', '%1_'..frame.args[i]..' ') end end end if frame.args.name then -- if we can't find the vcard class if not mw.ustring.find(frame.args[1], '<span class="vcard">') then -- take something that looks like a coord template and add the vcard span with class and fn org class local namestr = frame.args.name frame.args[1] = mw.ustring.gsub( frame.args[1], '(<span class="geo%-default">)(<span[^<>]*>[^<>]*</span><span[^<>]*>[^<>]*<span[^<>]*>[^<>]*</span></span>)(</span>)', '%1<span class="vcard">%2<span style="display:none">&#xfeff; (<span class="fn org">' .. namestr .. '</span>)</span></span>%3' ) -- then find anything from coordinates parameters to the 'end' and attach the title parameter frame.args[1] = mw.ustring.gsub( frame.args[1], '(&params=[^&"<>%[%] ]*) ', '%1&title=' .. mw.uri.encode(namestr) .. ' ' ) end end -- replace the existing indicator with a new indicator using the modified content frame.args[1] = mw.ustring.gsub( frame.args[1], '(<span class="geo%-inline[^"]*">(.+)</span>)\127[^\127]*UNIQ%-%-indicator%-%x+%-%-?QINU[^\127]*\127', function (inline, coord) return inline .. displaytitle(coord) end ) return frame.args[1] end return coordinates nntx4vstczuinpv63tkon8uh234vzwr Grifin 0 372678 6683515 6443301 2026-05-31T20:39:04Z G-Cup 10746 6683515 wikitext text/x-wiki {{Infopolje mitološko bitje |name = Grifin |image = Knossos fresco in throne palace.JPG |caption = Freska grifina v »Sobi s prestolom« v palači [[Knosos]], [[Kreta]], [[bronasta doba]] |Habitat = |Grouping = [[Hibrid (mitologija)|Mitološki hibrid]] |Sub_Grouping = |AKA = griffon, gryphon |Similar_creatures = [[Simurgh]], [[Sfinga (mitologija)|Sfinga]] |Mythology = Evarzijska }} [[Slika:Persepolis 24.11.2009 11-18-45.jpg|thumb|Ahemenidski grifin v Perzepolisu]] [[Slika:Psa-Opera del Duomo-Grifone Islamico007.jpg|thumb|Islamski grifin v muzeju katedrale v Pisi]] [[Slika:Minneteppich KGM.jpg|thumb|Srednjeveška tapiserija, Basel, okoli 1450]] '''Grifin''' ali '''grifon''' (grško: ''γρύφων'', ''grýphōn'', ali ''γρύπων'', ''grýpōn'', zgodnje oblika ''γρύψ'', ''grýps''; latinsko: ''gryphus'') je legendarno bitje s telesom, repom in zadnjimi nogami [[lev]]a; glava s kljunom in peruti so [[orel|orlovi]]; podobno so orlovski kremplji na prednjih nogah. Ker lev tradicionalno šteje za kralja zveri in orel za kralja ptic, je bil grifin še posebej močno in veličastno bitje. Grifin naj bi bil tudi kralj vseh bitij. Znani so kot zaščitniki, varuhi zaklada ali neprecenljivega premoženja.<ref name="friar">{{navedi knjigo|last=Friar |first=Stephen |title=A New Dictionary of Heraldry |url=https://archive.org/details/newdictionaryofh0000unse_s3s3 |year=1987 |publisher=Alphabooks/[[A & C Black]] |location=London |isbn=0-906670-44-6 |page= [https://archive.org/details/newdictionaryofh0000unse_s3s3/page/173 173]}}</ref> [[Adrienne Mayor]], klasični folklorist meni, da starodavni grifin izhaja iz fosilnih ostankov ''Protoceratopsa'', ki so ga našli v rudnikih zlata v gorah [[Altaj]]a v starodavni Skitiji, danes jugovzhodni [[Kazahstan]] ali v [[Mongolija|Mongolij]]i. <ref>Adrienne Mayor, ''Archeology Magazine'', November–December 1994, pp 53–59; Mayor, ''The First Fossil Hunters'', 2000.</ref> V antiki je bil simbol božanske moči in varuh božjega. <ref name="von volborth">{{navedi knjigo |last=von Volborth |first=Carl-Alexander |authorlink=Carl-Alexander von Volborth |title=Heraldry: Customs, Rules and Styles |year=1981 |pages=44–45 |publisher=New Orchard Editions |location=Poole |isbn=1-85079-037-X}}</ref> Nekateri menijo, da je beseda grifin sorodna s [[kerub]]om. == Oblika == Medtem ko so grifini najbolj pogosti v [[umetnost]]i in izročilu [[antična Grčija|antične Grčije]], obstajajo dokazi o predstavitvi grifinov v antični [[Perzija|Perzij]]i in [[Stari Egipt|antični egiptovski]] umetnosti iz okoli 3300 pred našim štetjem. <ref>[http://buffaloah.com/a/archsty/egypt/illus/illus.html#Griffin Illustrated Dictionary of Egyptian Mythology]. Buffaloah.com. Retrieved on 2012-01-02.</ref><ref>[http://www.touregypt.net/featurestories/beasts.htm Strange (Fantastic) Animals of Ancient Egypt]. Touregypt.net. Retrieved on 2012-01-02.</ref> Največ kipov je podobno pticam s kremplji, čeprav imajo na nekaterih starejših slikah grifini levje prednje okončine. Običajno imajo levji zadnji del. Orlova glava z ušesi je običajna; ta so včasih opisani kot levja ušesa, pogosto so podolgovata (bolj kot konjska) in so včasih pernata. Najzgodnejša upodobitev grifinov so [[freska|freske]] iz 15. stoletja pr. n. št. v ''Prestolni sobi'' v [[Knosos]]u, kot jo je obnovil Sir Arthur Evans. Oblike se nadaljujejo kot dekorativne teme v arhaični in klasični grški umetnosti. V Srednji Aziji se grifini nastali približno tisoč let po bronastodobni Kreti, v 5. do 4. stoletju pred našim štetjem, najverjetneje izvirajo iz [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] stare Perzije. Grifin je veljal za "zaščitnika pred zlom, čarovništvom in skrivnostmi obrekovanja". <ref>Neva, Elena. "[http://www.kunstpedia.com/articles/41/1/Central-Asian-Jewelry-and-their-Symbols-in-Ancient-Time/Page1.html Central Asian Jewelry and their Symbols in Ancient Time] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090618033207/http://www.kunstpedia.com/articles/41/1/Central-Asian-Jewelry-and-their-Symbols-in-Ancient-Time/Page1.html |date=2009-06-18 }}" Kunstpedia; citing Pugachenkova, G. (1959) "Grifon v drevnem iskusstve central’noi Azii." ''Sovetskya Arheologia,'' 2 pp. 70, 83</ref> Sodobni raziskovalci ga imenujejo lev-grifin, kot na primer [[Robin Lane Fox]] v ''Aleksandru Velikem'', 1973-31 in ugotavlja na str. 506, da je upodobljen lev-grifin, ki napada jelena v mozaiku ''Dartmouth College ekxpedition'' [http://greecefsp2009.files.wordpress.com/2009/05/dsc_0175.jpg v Pelli (stara Grčija), morda kot simbol Makedonskega kraljestva ali osebno enega od Aleksandrovih naslednikov, [[Antipater]]ja. Grifin iz [[Pisa|Pise]] je velika bronasta skulptura, ki je bila v Pisi v Italiji od srednjega veka, čeprav je islamskega izvora. To je največji znan srednjeveški islamski bronasti kip, visok 1,08 m. in je verjetno nastal v 11. stoletju v [[Al-Andaluz]] (Islamska Španija). Od okoli 1100 je bil postavljen na steber na strehi katedrale v Pisi, dokler ga leta 1832 niso nadomestili z repliko; original je sedaj v ''Museo dell' Opera del Duomo'' v Pisi. Redko je grifin upodobljen brez kril ali brezkrilni lev z orlovo glavo opredeljen kot grifin. V 15. stoletju in kasneje v heraldiki se takšna zver lahko imenuje ''alce'' ali ''keythong''. == Srednjeveško izročilo == [[Slika:Venice - Statue of a griffin.jpg|thumb|left|160px|Kip grifina na baziliki Sv Marka v Benetkah]] [[Slika:Griffin of Perugia.jpg|thumb|left|160px|Grifin nosi krono v obliki mestnega obzidja, Perugia, Italija]] V legendi grifin ni le zaščitnik življenja ampak če je kateri od partnerjev umrl potem bi naj bil drugi še preostanek svojega življenja sam in naj ne bi nikoli iskal novega partnerja. Grifina je tako naredila [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]] za simbol nasprotovanja ponovni poroki. [[Hipogrif]] je legendarno bitje, ki naj bil potomec grifina in mare. Ker je združeval zver in ptico, je bil v krščanstvu simbol [[Jezus]]a, ki je bil tako človeški kot božanski. Kot primer je mogoče najti vrezane v nekaterih cerkvah. Po mnenju ''New Dictionary of Heraldry'', patra Stephena, naj bi imel grifinov krempelj zdravilne lastnosti in njegovo perje bi ozdravljalo slepe. Čaj narejen iz grifinovih krempljev (verjetno rogov antilope) in grifinovih jajc (verjetno nojevih jajc) je bil zelo cenjen na srednjeveških evropskih dvorih. <ref name="friar" /> Goblets fashioned from griffin claws (actually [[antelope]] horns) and griffin eggs (actually ostrich eggs) were highly prized in medieval European courts.<ref name="bedingfeld">{{navedi knjigo |last=Bedingfeld |first=Henry |authorlink=Henry Bedingfeld |author2=Gwynn-Jones, Peter |title=Heraldry |url=https://archive.org/details/heraldry0000bedi |year=1993 |pages=[https://archive.org/details/heraldry0000bedi/page/80 80]–81 |location=Wigston |publisher=Magna Books |isbn=1-85422-433-6}}</ref> Ko se je v srednjem veku in renesansi pojavila pomorska velesila [[Genova]], so grifina začeli prikazovati kot del simbola Republike Genova, na zadnji strani ščita križa svetega Jurija. V 12. stoletju je bil videz grifina zelo določen: "Celotno telo je bilo levje, njegova krila in glava orlovska". <ref name="white">{{navedi knjigo |last=White |first=T. H. |authorlink=T. H. White |title=The Book of Beasts: Being a Translation From a Latin Bestiary of the Twelfth Century |year=1992 |origyear=1954 |pages=22–24 |publisher=Alan Sutton |location=Stroud |isbn=0-7509-0206-X}}</ref> Ni še jasno ali so njegove prednje okončine orlove ali levje. Čeprav je opis natančen, so ilustracije dvoumne. == Heraldični pomen == [[Slika:Griffioen, Kasteel de Haar, juli 2003.JPG|thumb|180px|Grifin na Kasteel de Haar, Nizozemska]] V [[heraldika|heraldik]]i je grifin, kot združitev leva in orla določal pogum in drznost in je vedno sestavljen kot močna sovražna pošast. Uporabljal se je za označevanje moči in poguma v vojski. Grifins z levjim telesom, orlovo glavo z dvignjenimi ušesi in perjem, sprednje noge orlove vključno s kremplji naj bi kazale kombinacijo inteligence in moči. <ref>Stefan Oliver, ''Introduction to Heraldry.'' David & Charles, 2002. P. 44.</ref> V britanski heraldiki je moški grifin prikazan brez kril, njegovo telo pokriva šop velikanskih trnov, s kratkim rogom na čelu, kot je značilno za samoroga. Ženski grifin se pogosteje uporablja s krili. == V arhitekturi == V arhitekturni dekoraciji je grifin običajno predstavljen kot štirinoga zver s krili in glavo orla z rogovi ali z glavo in kljunom orla. Kar šestnajst grifinov krasi tudi ljubljanski [[Zmajski most]]; po dva ob spodnjem delu vsakega bronastega kandelabra. Ljudje jih pogosto zmotno zamenjujejo z zmaji. == V literaturi == Grifini se pogosto uporabljajo v Perzijski poeziji. Rumi je eden od pesnikov, ki se v pesmih sklicuje na grifine. V [[Dante]]jevi [[Božanska komedija|Božanski komediji]] Beatrice odide v nebesa z začetkom potovanja skozi raj na letečem grifinu, ki je letel kot strela. Sir John Mandeville je v 14. stoletju napisal o tem knjigo potovanj: »V tej državi je veliko grifinov, več kot v kateri koli drugi državi. Nekateri ljudje pravijo, da imajo telo zgoraj kot orel in spodaj kot lev in resnično pravijo, da so se te oblike. Ampak en grifin da ima telo bolj veliko in je bolj močno kot osem levov, ti levi so na tej polovici bolj veliki in močnejši kot sto orlov, kot jih imamo med nami. En grifin bo nosil, ko leti v njegovo gnezdo, velikega konja, če ga lahko najde ali dva vola vprežena skupaj s plugom. Kremplje ima tako dolge in tako velike na nogah, kot da bi bili rogovi volov ali krav, tako da bi moški lahko naredili skodelice in iz njih pili. In iz njihovih reber in njihovih kril so moški naredili močne loke, da bi streljali s puščicami.«<ref name=Mandeville>''The Travels of Sir John Mandeville'', Chapter XXIX, Macmillan and Co. edition, 1900.</ref> V ''Sinu Neptuna'' Ricka Riordana, so Percy Jackson, Hazel Levesque in Frank Zhang napadli grifine na Aljaski. V seriji [[Harry Potter]], lik Albus Dumbledore ima grifina v obliki tolkača. Tudi priimek lika Godric Gryfondor je variacija na francoskega griffon d'or (zlati grifon). == Moderna uporaba == Grifin je simbol ''Philadelphia Museum of Art''. Njegov bronasti odlitek stoji na vsakem vogalu strehe muzeja, da bi zaščitil zbirko. Podobno je bil sredi 1990 -tih grifin del [[logotip]]a ''Midland Bank'' (zdaj HSBC). Grifin je logotip ''United Paper Mills'', ''Vauxhall Motors'' in ''Scanie'' in njenih nekdanjih partnerjev v skupini SAAB-Aircraf in Saab Automobile. Najnovejši lovec, ki ga proizvaja družba SAAB-Aircraft, nosi ime [[Saab JAS 39 Gripen|Gripen]] (Griffin), kar je bil rezultat javnega natečaja. General Atomics je uporabil izraz »Griffin Eye« za svojo nadzorno inteligentno platformo, ki temelji na civilnih letalih Hawker Beechcraft King Air 35ER. Grifini, tako kot mnoga druga izmišljena bitja, se pogosto pojavijo v delih domišljijskega žanra. Primeri takega žanra, kjer se pojavlja grifin so: Warhammer Fantasy Battle, Warcraft, Heroes of Might and Magic, Dungeons and Dragons (glej Griffon (Dungeons & Dragons)), Ragnarok Online, Harry Potter, The Spiderwick Chronicles, My Little Pony: Friendship is Magic, and The Battle for Wesnoth.. === Šolski emblemi in maskote === [[Slika:Il grifone di Perugia.jpg|thumb|right|250px|Grifin na palači sedeža province Perugia]] Trije grifoni tvorijo [[grb]] ''Trinity College'', [[Oxford]] (ustanovljen 1555), ki izvira iz družinskega grba ustanovitelja Sir Thomasa Popa. Šolska družba je znana kot ''The Gryphon'' in se radi pohvalijo, da so ena od najstarejših institucij v državi, kar precej starejša od bolj znanega ''Oxford Union Society''. Grifini so maskote tudi za VU University Amsterdam, Reed College, Sarah Lawrence College, University of Guelph in Canisius College. Uradni pečat univerze Purdue je bil sprejet v času stoletnice univerze leta 1969. Pečat, ki ga je odbor zaupnikov odobril, je zasnoval profesor Al Gowan. Nadomestil je neuradno tistega, ki je bil v uporabi že 73 let. College of William and Mary v Virginiji je spremenil svojo maskoto v grifina aprila 2010. Grifin je bil izbran, ker je kombinacija britanskega leva in ameriškega orla. V 367th Training Support Squadron's v 12th Combat Aviation Brigade uporablja grifina v svojih enotah. Maskota St. Mary College, ene od šestnajstih šol v Durham University. Maskota Glenview Senior Public School v Torontu je grifin in ime je vključeno v njihove športne ekipe. Maskota L&N STEM Academy v Knoxvillu, Tennessee - grifin predstavlja znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko šole. Šola je bila odprta v avgustu 2011. Grifin je vključen tudi v šolsko ekipo robotike. Maskota in logotip Charles G. Fraser Junior Public School v Torontu je ilustracija grifina. Maskota Glebe Collegiate Institute v Ottawi je grifin in ime ekipe je Glebe Gryphons. Griffin je uradna maskota Chestnut Hill College in Gwynedd Mercy College v Pensilvaniji. === V profesionalnem športu === ''Grand Rapids Griffins'' je profesionalna hokejska ekipa v ''American Hockey League''. === Zabaviščni park === ''Busch Gardens Williamsburg'' je vrhunska atrakcija imenovana "Griffon" in je bil odprt leta 2007. Leta 2013 je bil odprt zabaviščni park ''Cedar Point'' v Sanduskyju, Ohio, ki ima "GateKeeper", jeklen tobogan, ki se ponaša z grifinom kot svojo maskoto == Uporaba besede za prave živali == Nekatere velike vrste [[jastreb]]ov mrhovinarjev se imenujejo grifini, vključno beloglavi jastreb (''Gyps fulvus''). Znanstveno ime za andskega [[kondor]]ja je ''vultur gryphus'', latinsko za "jastreba grifina". == Viri == {{sklici}} Druga literatura * Wild, F., Gryps-Greif-Gryphon (Griffon). Eine sparch-, kultur- und stoffgeschichtliche Studie (Wien, 1963) (Oesterreichische Akademie der Wissenschaften, Philologisch-historische Klasse, Sitzungberichte, 241). * Bisi, Anna Maria, Il grifone: Storia di un motivo iconografico nell'antico Oriente mediterraneo (Rome: Università) 1965. * Joe Nigg, The Book of Gryphons: A History of the Most Majestic of All Mythical Creatures (Cambridge, Apple-wood Books, 1982). * This article incorporates text from a publication now in the public domain: Wood, James, ed. (1907). "article name needed". The Nuttall Encyclopædia. London and New York: Frederick Warne. == Glej tudi == * [[Himera]] * [[Hipogrif]] * [[Pegaz]] * [[Alburak]] * [[Samorog (mitologija)]] * [[Hibrid (mitologija)]] * [[Lamassu]] * [[Pixiu]] * [[Anzû]] * [[Nue]] == Zunanje povezave == {{Commons category|Griffins}} * [http://www.gryphonpages.com/ The Gryphon Pages], a repository of griffin lore and information * [http://bestiary.ca/beasts/beast151.htm The Medieval Bestiary: Griffin] * [http://www.griffinfantasy.com/four-footed-winged-raptors-gryphons-of-greece-europe-and-the-near-east1.html Four Footed Winged Raptors Gryphons of Greece, Europe and the Near East], source texts in Greek, Hebrew, and Old English, with new English translations. [[Kategorija:Staroegipčanska mitologija]] [[Kategorija:Grške mitološke živali]] [[Kategorija:Mitološki križanci]] {{normativna kontrola}} jhzwex5v4vrmw178fkmgvto1xudgiiu CAIC Z-10 0 373392 6683324 6360305 2026-05-31T13:49:55Z Romanm 13 /* Tehnične specifikacije (okvirne) */ [[PL-5]] 6683324 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name= Z-10 |image= Changhe Z-10.jpg |caption= Z-10 na 2012 China International Aviation & Aerospace Exhibition. }}{{Infobox aircraft type |type= [[Jurišni helikopter]] |manufacturer= [[Changhe Aircraft Industries Corporation]] (CAIC) |designer=Wu Ximing |first flight= 29. april 2003 |introduced= December 2010 |retired= |status= V uporabi<ref>[http://www.flightglobal.com/blogs/the-dewline/2011/02/chinas-1st-attack-helo-goes-op.html China's 1st attack helo goes operational? - The DEW Line]</ref> |primary user= [[Kitajska kopenska vojska]] |more users= |produced= |number built= 74 (do 2013)<ref>[http://china-defense.blogspot.com/2013/10/photo-of-day-7th-wz-10-equipped-pla-lh.html Photo of the day: The 7th WZ-10 equipped PLA LH Unit]</ref> |unit cost= |developed from = |variants with their own articles= }} |} '''Z-10''' ({{jezik-zh|c=直-10 直升机}})<ref>{{Navedi splet |url=http://news.qq.com/a/20121115/001407.htm |title=AVIC reveals official names of Z-10 & 19 |accessdate=2014-05-13 |archive-date=2014-11-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141113180143/http://news.qq.com/a/20121115/001407.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.s1979.com/news/china/201211/1261665612.shtml |title=Z-10 & 19 names revealed |accessdate=2014-05-13 |archive-date=2013-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131016013001/http://www.s1979.com/news/china/201211/1261665612.shtml |url-status=dead }}</ref> je kitajski dvomotorni [[jurišni helikopter]]. Primarno je zasnovan za protitankovski boj in uničevanje kopenskih enot, ima pa tudi rakete zrak-zrak. Zasnovalo in proizvaja ga podjetje [[Changhe Aircraft Industries Corporation]] (CAIC). [[Slika:Changhe WZ-10.jpg|sličica|Changhe WZ-10]] ==Zgodovina== Leta 1979 je Kitajska odločila, da je najboljše orožje za protioklepni boj - helikopter. Oborožili so 8 helikopterjev [[Aérospatiale Gazelle]] z raketami [[Euromissile HOT]]. Kitajska je tudi preiskusila [[Agusta A129 Mangusta]]. Leta 1988 podpisala pogodbo z ZDA za [[Bell AH-1 Cobra|AH-1 Cobra]] in licenčno izdelavo raket [[BGM-71 TOW]]. Po protestih na Tiananmen ploščadi 1989 je ZDA uvedla embargo in posel je propadel. Tudi Rusi in Bulgari so zavrnili prodajo helikopterjev [[Mil Mi-24]]. Potem so zbrali ekipo inženirjev (武装直升机开发工作小组) za razvoj novega helikopterja. Poleti leta 1999 je [[China Aviation Industry Corporation II|AVIC II]] začel testirati sisteme Z-10 na platformi [[CAMC Z-8]]. [[Južna Afrika]] je pomagala z izkušnjami, ki jih je imela od [[Denel Aviation AH-2 Rooivalk|Denel Rooivalk]], vendar se je leta 2001 umaknila. Kitajci so hoteli tudi bolj moderno protitankovsko raketo kot npr. [[AGM-114 Hellfire]], namesto [[BGM-71 TOW]]. Leta 2000 so Kitajci hoteli kupiti ruske helikopterje [[Kamov Ka-50]] in pred njim še [[Mil Mi-28]], oba neuspešno. ==Tehnične specifikacije (okvirne)== *'''Posadka:''' 2 *'''Dolžina:''' 14,15 m *'''Premer rotorja:''' 13,0 m *'''Višina:''' 3,85 m *'''Prazna teža:''' 5 540 kg *'''Naložena teža:''' 7 000 kg *'''Uporaben tovor:''' 1 500 kg *'''Maks. vzletna teža:''' 7 000+ kg *'''Motorji:''' 2 × WZ-9 [[turbogredni]], 1000 kw (1350 KM) vsak *'''Maks. hitrost:''' 300+ km/h *'''Potovalna hitrost:''' 270+ km/h *'''Dolet:''' 800+ km *'''Višina leta (servisna):''' 6 400 m *'''Hitrost vzpenjanja:''' čez 15 m/s *'''Orožje:''' *Top: 23 mm ali 30 mm *Nosilci za orožje: 4 *Rakete: 57 mm ali 90 mm nevodljive rakete *Vodljive rakete: protitankovkse rakete [[HJ-10]], [[HJ-8]], [[HJ-9]] * rakete zrak-zrak [[TY-90]], [[PL-5]], [[PL-7]] ali [[PL-9]] *'''[[Avionika]]:''' * YH milimetrski [[radar]] * Oprema za [[nočno gledanje]] in vizir na čeladi * BM/KG300G motilni sistem * Blue Sky navigacijski sistem * KZ900 izvidniška oprema * YH-96 za [[elektronsko bojevanje]] ==Glej tudi== * [[Harbin Z-19]] * [[TAI/AgustaWestland T-129]] * [[Mil Mi-28]] * [[Ka-50]] * [[AH-64 Apache#AH-64D|AH-64D Longbow]] * [[Bell AH-1Z Viper]] * [[Denel Aviation AH-2 Rooivalk]] * [[Eurocopter Tiger]] * [[HAL LCH]] ==Sklici in reference== {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Changhe Z-10}} * [http://www.globalsecurity.org/military/world/china/wz-10.htm GlobalSecurity.org] * [http://www.sinodefence.com/airforce/helicopter/wz10.asp SinoDefence.com report] * [http://airforceworld.com/pla/english/wz-10-attack-helicopter-china.html WZ10 Helicopter Photo Collection and Intro] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110418211351/http://www.airforceworld.com/pla/english/wz-10-attack-helicopter-china.html |date=2011-04-18 }} {{jurišni helikopterji}} [[Kategorija:Jurišni helikopterji]] [[Kategorija:Vojaški helikopterji]] e5majxmy9okfahuvwqb6fvthu1b8ify 2018 0 376044 6683601 6436448 2026-06-01T08:55:32Z Upwinxp 126544 /* Julij–december */ +np 6683601 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|18}} '''2018''' ('''[[rimske številke|MMXVIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. [[Vlada Republike Slovenije]] je leto 2018 razglasila za Cankarjevo leto, 11. decembra je bila namreč stota obletnica smrti [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], enega največjih slovenskih pisateljev. Ob tej priložnosti so po [[Slovenija|Sloveniji]] potekale številne kulturne aktivnosti.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mk.gov.si/si/cankarjevo_leto/|title=Cankarjevo leto|date=|accessdate=2018-12-02|website=|publisher=Ministrstvo RS za kulturo|last=|first=|archive-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202155320/http://www.mk.gov.si/si/cankarjevo_leto/|url-status=dead}}</ref> == Dogodki == === Januar–junij === [[slika:2018 PyeongChang Winter Olympic 001.jpg|thumb|Otvoritvena slovesnost 23. zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu]] [[slika:2018 inter-Korean summit square.jpg|thumb|Srečanje voditeljev Severne in Južne Koreje na mejni črti med državama]] * [[6. februar]] – ameriško zasebno podjetje [[SpaceX]] izvede uspešno krstno izstrelitev supertežke [[raketa nosilka|nosilne rakete]] [[Falcon Heavy]], trenutno najzmogljivejše tovrstne rakete v operativni rabi. * [[9. februar|9.]]–[[25. februar]] – v [[Pjongčang]]u v [[Južna Koreja|Južni Koreji]] potekajo [[zimske olimpijske igre 2018|23. zimske olimpijske igre]]. * [[4. marec]] – rusko-britanski dvojni agent [[Sergej Skripal]] in njegova hči sta v [[London]]u žrtev zastrupitve z [[živčni strup|živčnim strupom]] [[novičok]]. * [[14. marec]] – [[predsednik vlade Republike Slovenije]] [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] oznani svoj odstop zaradi zapletov pri načrtovanju drugega tira [[Železniška proga Divača - Koper|železniške proge Divača - Koper]]. * [[28. marec]] – severnokorejski voditelj [[Kim Džong-un]] opravi prvi državniški obisk v tujini od prevzema oblasti leta 2011, pri kitajskem predsedniku [[Ši Džinping]]u. * konec [[marec|marca]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in več kot 20 evropskih držav ter [[Združene države Amerike]] izženejo skupno več kot 100 ruskih diplomatov v odziv na incident z živčnim strupom v začetku marca, za katerega krivijo ruske oblasti. * [[14. april]] – [[Združene države Amerike|ameriška]], britanska in [[Francija|francoska]] vojska izvedejo koordiniran napad na vladne položaje v [[Sirija|Siriji]] v odgovor na domnevno uporabo [[kemično orožje|kemičnega orožja]] v mestu [[Douma]] teden dni prej. * [[27. april]] – [[Kim Džong-un]] kot prvi [[Severna Koreja|severnokorejski]] voditelj vstopi na ozemlje [[Južna Koreja|Južne Koreje]] na meddržavno srečanje. * [[2. maj]] – [[Baski|baskovska]] [[terorizem|teroristična]] organizacija [[ETA]] oznani samorazpustitev in konec več kot 50 let trajajočega boja za neodvisnost [[Baskija|Baskije]]. * [[13. maj]] – po sodni razveljavitvi rezultata je znova izveden [[referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper]], ki pa se ga znova udeleži premalo volivcev, da bi dosegli kvorum. * [[25. maj]] – v [[Evropska unija|Evropski uniji]] stopi v veljavo [[Splošna uredba o varstvu podatkov]], ki močno poostri nadzor nad osebnimi podatki državljanov. * [[3. junij]] – na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|predčasnih volitvah v Državni zbor Republike Slovenije]] prejme največ glasov [[Slovenska demokratska stranka]]. * [[12. junij]] – na vrhu v [[Singapur]]ju se prvič v zgodovini srečata voditelja Združenih držav Amerike in Severne Koreje. * [[14. junij]]–[[15. julij]] – na [[svetovno prvenstvo v nogometu 2018|svetovnem prvenstvu v nogometu]] v [[Rusija|Rusiji]] osvoji naslov prvaka [[francoska nogometna reprezentanca]]. * [[24. junij]] – [[Saudova Arabija]] ukine prepoved upravljanja z [[motorno vozilo|motornimi vozili]] za ženske. === Julij–december === [[slika:13. vlada Republike Slovenije.jpg|thumb|13. vlada Republike Slovenije]] [[slika:BepiColombo spacecraft model.png|thumb|Računalniški model sonde ''BepiColombo'']] * [[9. julij]] – [[Eritreja]] in [[Etiopija]] uradno zaključita dvajset let trajajoč oborožen ozemeljski spor glede območja mesta [[Badme]] ob meji med državama. * [[17. julij]] – [[Evropska unija]] in [[Japonska]] sprejmeta gospodarski sporazum, s katerim nastane največja prostotrgovinska cona na svetu v vrednosti tretjine svetovnega [[Kosmati domači proizvod|BDP-ja]]. * [[7. avgust]] – [[Združene države Amerike]] enostransko znova uvedejo sankcije proti [[Iran]]u zaradi iranskega jedrskega programa. * [[12. avgust]] – ** pet obalnih držav – [[Rusija]], [[Kazahstan]], [[Azerbajdžan]], [[Iran]] in [[Turkmenistan]] – podpiše Konvencijo o pravnem statusu [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] in konča dvajsetletni spor o statusu. ** [[NASA]] izstreli vesoljsko sondo ''[[Parker (vesoljska sonda)|Parker]]'' proti [[Sonce|Soncu]] z namenom preučevanja Sončeve [[korona|korone]]. * [[14. avgust]] – v [[Genova|Genovi]] se med [[Nevihta|nevihto]] [[zrušitev mostu Morandi|zruši]] avtocestni [[Most Morandi|viadukt Morandi]], umre 43 ljudi. * [[7. september]] – z vrha [[Triglav]]a s helikopterjem prvič v 123 letih po postavitvi na restavriranje odpeljejo [[Aljažev stolp]]. * [[13. september]] – imenovana je [[13. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]]. * [[15. september]] – [[Očistimo Slovenijo 2018]], tretja vseslovenska prostovoljska čistilna akcija v organizaciji društva [[Ekologi brez meja]]. * [[30. september]] – v [[Makedonija|Makedoniji]] poteka [[referendum]] o spremembi imena države v Severno Makedonijo, s čimer bi rešili dolgoletni spor z [[Grčija|Grčijo]], a rezultat ni veljaven zaradi prenizke udeležbe. * [[8. oktober]] – [[Medvladni forum za podnebne spremembe]] v svojem poročilu izpostavi nujnost sprememb, s katerimi bi omejili [[globalno segrevanje]] na 1,5&nbsp;°C nad predindustrijsko ravnijo. * [[20. oktober]] – proti [[Merkur]]ju je izstreljena raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', skupni projekt [[Evropska vesoljska agencija|Evropske]] in [[Japonska agencija za raziskovanje vesolja|Japonske vesoljske agencije]], s predvidenim prihodom leta [[2025]]. * [[23. oktober]] – na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] je odprt [[most Hongkong–Džuhai–Macao]] prek izliva [[Biserna reka|Biserne reke]], najdaljša čezmorska povezava na svetu. * [[4. november]] – volivci [[Nova Kaledonija|Nove Kaledonije]] na [[referendum]]u zavrnejo neodvisnost od [[Francija|Francije]]. * [[5. november]] – sonda ''[[Voyager 2]]'' zapusti [[Osončje]] in postane drugi predmet človeške izdelave (po [[Voyager 1|predhodniku]] leta [[2012]]), ki je vstopil v [[medzvezdni prostor]]. * [[16. november]] – 26. [[Generalna konferenca za uteži in mere]] sprejme nove definicije za [[kilogram]], [[amper]], [[kelvin]] in [[Mol (enota)|mol]] (v veljavi od [[20. maj]]a [[2019]]). * [[18. november]] – v Sloveniji je izveden prvi krog [[lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitev]]. * [[25. november]] – kitajski embriolog [[He Džjankuj]] oznani rojstvo deklic, ki jima je z [[bioetika|etično]] sporno tehniko [[CRISPR|CRISPR/Cas9]] spremenil [[genom]] za odpornost proti virusu [[HIV]]. * [[26. november]] – Nasina robotska sonda ''[[InSight]]'' uspešno pristane na [[Mars]]u, kjer bo preučevala zlasti geološko sestavo tal. * [[27. november]] – [[Ukrajina]] razglasi [[vojno stanje]] v odziv na incident z [[Rusija|ruskim]] zasegom vojaških ladij v [[Kerški preliv|Kerškem prelivu]] pri [[Krim (polotok)|Krimu]]. * [[2. december]] – v drugem krogu [[lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitev v Sloveniji]] volivci izbirajo župane 56 [[občine v Sloveniji|občin]], v katerih noben kandidat ni dobil večinske podpore v prvem krogu. * [[10. december]] – v [[Marakeš]]u predstavniki več kot 150 držav članic [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] potrdijo t. i. [[Marakeška pogodba|Marakeško pogodbo]], dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. == Smrti == [[Slika:Stephen Hawking.StarChild.jpg|thumb|right|120px|Stephen Hawking]] [[Slika:Miki Muster.jpg|thumb|right|120px|Miki Muster]] [[Slika:DrolcStefka1.png|thumb|right|120px|Štefka Drolc]] [[Slika:Kofi Annan 2012 (cropped).jpg|thumb|right|120px|Kofi Anan]] [[Slika:Milena Dravić in 1969.jpg|thumb|right|120px|Milena Dravić]] [[Slika:George H. W. Bush, President of the United States, 1989 official portrait (cropped).jpg|thumb|right|120px|George H. W. Bush]] * [[6. januar]] – [[Tugo Klasinc]], slovenski novinar (* [[1923]]) * [[7. januar]] – [[France Gall]], francoska pevka (* [[1947]]) *[[11. januar]] – [[Robert Karl Grasselli|Robert K. Grasselli]], ameriško-slovenski kemik (*[[1930]]) * [[15. januar]] – [[Dolores O'Riordan]], irska pevka (* [[1971]]) * [[22. januar]] – [[Ursula Kroeber Le Guin]], ameriška pisateljica (* [[1929]]) * [[31. januar]] – [[Franc Ankerst]], slovenski besedilopisec in glasbenik (* [[1935]]) * [[18. februar]] – [[Günter Blobel]], nemško-ameriški biolog, nobelovec (* [[1936]]) * [[19. februar]] – [[Sergej Litvinov]], ruski atlet (* [[1958]]) * [[22. februar]] – [[Richard Edward Taylor]], kanadsko-ameriški fizik, nobelovec (* [[1929]]) * [[11. marec]] – [[Siegfried Rauch]], nemški igralec (* [[1932]]) * [[14. marec]] – [[Stephen Hawking]], angleški fizik, matematik in kozmolog (* [[1942]]) * [[20. marec]] – [[Dejan Bravničar]], slovenski violinist (* [[1937]]) * [[21. marec]] – [[Andrej Nahtigal]], slovenski igralec (*[[1942]]) * [[5. april]] – [[Isao Takahata]], japonski režiser, scenarist in producent (* [[1935]]) * [[13. april]] – [[Miloš Forman]], češko-ameriški filmski režiser (* [[1932]]) * [[22. april]] – [[Demeter Bitenc]], slovenski igralec (* [[1922]]) * [[24. april]] – [[Metka Krašovec]], slovenska slikarka in grafičarka (* [[1941]]) * [[7. maj]] – [[Miki Muster]], slovenski animator, ilustrator in stripar (* [[1925]]) * [[22. maj]] – [[Philip Roth]], ameriški pisatelj (* [[1933]]) * [[26. maj]] – [[Alan Bean]], ameriški častnik, preskusni pilot in astronavt (* [[1932]]) * [[28. maj]] – [[Jens Christian Skou]], danski zdravnik in biokemik, nobelovec (* [[1918]]) * [[1. junij]] – [[Sinan Sakić]], srbski pevec (* [[1956]]) * [[2. junij]] – [[Paul D. Boyer]], ameriški kemik, nobelovec (* [[1918]]) * [[8. junij]] – [[Maria Bueno]], brazilska tenisačica (* [[1939]]) * [[25. junij]] – [[Štefka Drolc]], slovenska igralka (* [[1923]]) * [[29. junij]] – ** [[Arvid Carlsson]], švedski nevroznanstvenik in farmakolog, nobelovec (* [[1923]]) ** [[Irena Szewińska]], poljska atletinja (* [[1946]]) * [[29. julij]] – [[Oliver Dragojević]], hrvaški pevec (* [[1947]]) * [[6. avgust]] – [[Joël Robuchon]], francoski kuharski mojster (* [[1945]]) * [[11. avgust]] – [[V. S. Naipaul]], trinidadsko-britanski pisatelj, nobelovec (* [[1932]]) * [[16. avgust]] – [[Aretha Franklin]], ameriška pevka in pianistka (* [[1942]]) * [[18. avgust]] – [[Kofi Anan]], ganski diplomat, nobelovec (* [[1938]]) * [[24. avgust]] – [[Ciril Zlobec]], slovenski pisatelj in politik (* [[1925]]) * [[25. avgust]] – [[John McCain]], ameriški politik (* [[1936]]) * [[6. september]] – [[Burt Reynolds]], ameriški igralec (* [[1936]]) * [[13. september]] – [[Ivo Petrić]], slovenski skladatelj (* [[1931]]) * [[23. september]] – [[Charles Kuen Kao]], kitajsko-ameriški fizik in inženir, nobelovec (* [[1933]]) * [[1. oktober]] – [[Charles Aznavour]], armensko-francoski pevec (* [[1924]]) * [[3. oktober]] – [[Leon Max Lederman]], ameriški fizik, nobelovec (* [[1922]]) * [[6. oktober]] – [[Montserrat Caballé]], španska sopranistka (* [[1933]]) * [[14. oktober]] – [[Milena Dravić]], srbska filmska igralka (* [[1940]]) * [[15. oktober]] – [[Arto Paasilinna]], finski pisatelj (* [[1942]]) * [[19. oktober]] – [[Osamu Šimomura]], japonski biokemik in morski biolog, nobelovec (* [[1928]]) * [[23. oktober]] – [[Alojz Rebula]], slovenski pisatelj (* [[1924]]) * [[12. november]] – [[Stan Lee]], ameriški stripar in urednik (* [[1922]]) * [[20. november]] – [[Aaron Klug]], britanski kemik in biofizik, nobelovec (* [[1926]]) * [[26. november]] – [[Bernardo Bertolucci]], italijanski režiser (* [[1941]]) * [[30. november]] – [[George H. W. Bush]], ameriški politik, diplomat in častnik (* [[1924]]) * [[7. december]] – [[Belisario Betancur]], kolumbijski ekonomist, pravnik, pisatelj, politik in akademik (* [[1923]]) * [[9. december]] – [[Riccardo Giacconi]], italijansko-ameriški astrofizik, nobelovec (* [[1931]]) * [[26. december]] – [[Roy Jay Glauber]], ameriški fizik, nobelovec (* [[1925]]) == [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] == * [[Nobelova nagrada za fiziko|fizika]]: [[Arthur Ashkin]], [[Gérard Mourou]] in [[Donna Strickland]] * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|fiziologija ali medicina]]: [[James P. Allison]] in [[Tasuku Hondžo]] * [[Nobelova nagrada za kemijo|kemija]]: [[Frances Arnold]], [[George P. Smith]] in [[Gregory P. Winter]] * [[Nobelova nagrada za književnost|književnost]]: ''ni bila podeljena''<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/books/2018/may/04/nobel-prize-for-literature-2018-cancelled-after-sexual-assault-scandal |title=Nobel prize in literature 2018 cancelled after sexual assault scandal |last1=Henley |first1=Jon |last2=Flood |first2=Alison |date=2018-05-04 |work=The Guardian |accessdate=2018-10-01}}</ref> * [[Nobelova nagrada za mir|mir]]: [[Denis Mukwege]] in [[Nadia Murad]] * [[Nobelova nagrada za ekonomijo|ekonomija]]: [[William D. Nordhaus]] in [[Paul M. Romer]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Leto 2018|*]] 6dl0gg4ykj9rg059b9xsxp9opsi6npj Gorovje Hangaj 0 376384 6683363 6107586 2026-05-31T15:01:03Z Pinky sl 2932 pp podvojene koord 6683363 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora <!-- *** Heading *** --> | name = Hangaj | native_name = {{lang|mn|Хангай}} <!-- *** Names **** --> | etymology = <!-- *** Image *** --> | photo = TerkhiinTsagaanNuurPan.jpg | photo_caption = Panorama jezera Terhijn Cagaan Nuur v pogorju Hangaj <!-- *** Country *** --> | country = Mongolija | country1 = | state_type = [[Mongolija#Administrativna_delitev|Ajmagi]] | state = [[Provinca Arhangaj|Arhangaj]] | state1 = [[Provinca Övörhangaj|Övörhangaj]] | state2 = [[Provinca Bajanhongor|Bajanhongor]] | state3 = [[Provinca Zavhan|Zavhan]] | region = | district = <!-- *** Family *** --> | border = | city = [[Cecerleg]] | city1 = Bajanhongor | city2 = Uliastaj | part_type = Reke | part = [[Ideriin Golr]] | part1 = [[Orhon]] <!-- *** Locations *** --> | highest = [[Otgontenger]] | elevation_m = 4031 | coordinates = | length_km = | length_orientation = | width_km = | width_orientation = | area_km2 = <!-- *** Features *** --> | geology = | orogeny = | period = <!-- *** Maps *** --> | map = Mongolija | map_caption = }} '''Gorovje Hangaj''' ({{jezik-mn|Хангайн нуруу}}) je gorovje v osrednji [[Mongolija|Mongoliji]], približno 400 kilometrov zahodno od [[Ulan Bator]]ja. == Ime == Hangaj je postal splošno uporabljen izraz, s katerim Mongoli opisujejo celotno območje bujne gozdno-stepske pokrajine na severu, v nasprotju z južno puščavo, ki se imenuje ''Govi'' (Gobi). Stepsko območje se imenuje ''Kheer'' ali ''Tal''. Beseda Hangaj je sestavljena iz glagola "hanga", ki pomeni "zagotoviti, oskrbo z nujnimi potrebščinami" in mongolsko nominalizino pripono "-ai". Beseda Kan (kralj) je prav tako mogoče koren, verjetno celo povezan z glagolom "hanga-". Zato Hangaj običajno razlagajo kot ''previden gospodar'', ''darežljiv kralj'', ''velikodušen prikupen gospodar'' ali ''bogat kralj''. Staro ime pomeni svetost gore in posebno mesto, ki ga ima v srcih tistih, ki so odvisni od njega. Podobno je mongolska beseda za svete gore ''Hajrhan'', kar pomeni ''ljubeč kralj'' (na primer Asralt Hajrhan, posebno intimno ime, ki pomeni ''skrben ljubeč kralj''. Prepovedano je povedati ime Hajrhan, ko se gora vidi.) Če se gora vidi, se preprosto imenuje Hajrhan, ne pa njeno polno ime. Ta stroga merila se uporablja v vseh predelih Mongolije. Vsaka gora ali hrib, ki je prijeten na pogled ali na kakršen koli drug način prijeten, jo pohvalijo z besedami, "da je res posebna Hajrhan" ali "kako veličastna Hairhan!" itd. Vsako področje gorske gozdno-stepske regije se samostojno ali skupaj razume z vsem, kar vsebuje (reke, izviri, rastline, živali) in se lahko pohvali z besedami "da je res super Hangaj" ali "ne zanikam da je edinstven Hangaj! "itd. Dve pokrajini Mongolije sta poimenovani po gorah Hangaj: Arhangaj (Severni Hangaj) in Ovorhangaj (Južni Hangaj). Območje blage klime, kjer se dve pokrajini srečata (Vzhodni Hangaj), je znano kot zibelka mongolske in nomadske civilizacije. V ravnici ob vznožju Vzhodnega Hangaja leži [[dolina Orhona]], je na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|svetovne dediščine]]. Xiongnu (209 pr. n. št. - 93 n. št.) s središčem Luut Khot (Lungcheng), Xianbei (93 - 234) s središčem Ordo in Rouran (330 - 555) s središčem Moomt (''Mume'') trdijo, da so se nahajali tukaj. Kasnejši imperiji so tudi imeli svoje prestolnice na tem območju, na primer Ujgurski imperij (745 - 840) je zgradil v regiji svoje središče Ordu-Baliq. == Lastnosti == [[Slika:Tsetserleg.jpg|thumb|250px|Gorovje Hangaj s krajem Cecerleg, središče province Arhangaj]] [[Slika:Khorgo1.jpg|thumb|250px|Horgo, ugasel vulkan v severnem pogorju Hangaj]] Najvišja gora je Otgontenger ({{abbr|dob.|dobesedno}} 'najmlajše nebo'), visoka 3905, 4021 in 4031 m, odvisno od vira. To je ena od štirih najpomembnejših svetih gora Mongolije. Tukaj potekajo tudi državne slovesnosti. Suvraga Hajrhan (Stupa Hajrhan, višina 3117 m) je še ena sveta gora na vzhodu Cecerlega. Horgo je ugaslo vulkansko polje na severnih pobočjih pogorja Hangaj. Gore napajajo reke Orhon, Selenge, Ider, Zavhan in jezeri Orog in Böön cagaan. Na zahodu gora Hangaj je prehod do depresije Velikih jezer. Pogorje Hangaj je na določenih področjih znano po svoji blagi mikroklimi. Zime tam niso tako ostre kot v drugih delih države. Kot je navedeno v Brzeźniak in Niedźwiedź '' Vertical Variability of Climatic Conditions in the Khangai Mountains'', str. 34. <ref>[http://rcin.org.pl/igipz/Content/606/Wa51_5397_r1980-nr136_Prace-Geogr.pdf # Eligiusz Brzezniak, Tadeusz Niedzwiedz, Vertical Variability of Climatic Conditions in the Khangai Mountains, 1980.]</ref> Zaradi močne zimske inverzije, ki so postale znane kot singularnost v mezoklimatski Mongoliji (Gavrilova 1974), Hangaj kaže, da je približno 10 ° C toplejše od okolice. Verjetno je, da so celo na najvišjih gorah vrhovi okoli 5 ° C toplejša kot v kotlinah. [[Slika:Altay-Sayan map en.png|thumb|250px|Lega pogorja Hangaj v Srednji Aziji]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://slovari.yandex.ru/~книги/БСЭ/Хангай Khangai] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140725165326/http://slovari.yandex.ru/~%D0%BA%D0%BD%D0%B8%D0%B3%D0%B8/%D0%91%D0%A1%D0%AD/%D0%A5%D0%B0%D0%BD%D0%B3%D0%B0%D0%B9 |date=2014-07-25 }} [[Kategorija:Geografija Mongolije]] [[Kategorija:Gore v Mongoliji]] {{normativna kontrola}} apg3zyy0ustu73u6uekdiylm7ihj8vs Karpati 0 377051 6683396 6655947 2026-05-31T15:41:57Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683396 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Karpati | native_name = {{plainlist| *{{lang-cs|Karpaty}} *{{lang-de|Karpaten}} *{{lang-hu|Kárpátok}} *{{lang-pl|Karpaty}} *{{lang-ro|Carpați}} *{{lang-sr|Карпати / Karpati}} *{{lang-sk|Karpaty}} *{{lang-uk|Карпати / Karpaty}} }} | photo = Zdiar1.jpg | photo_size = 325px | photo_caption = Zahodni Karpati – [[Visoke Tatre]], [[Slovaška]] | country = [[Češka]] | country1 = [[Poljska]] | country2 = [[Slovaška]] | country3 = [[Madžarska]] | country4 = [[Ukrajina]] | country5 = [[Romunija]] | country6 = [[Srbija]] | country7 = [[Avstrija]] | state_type = Regija | region = | border = | border1 = Alpe | geology = | period = | orogeny = | area_km2 = | length_km = 1500 | length_orientation = | width_km = | width_orientation = | highest = [[Gerlachovský štít]] | elevation_m = 2655 | coordinates = | map_image = Carpathians-satellite.jpg | map_caption = Satelitski posnetek Karpatov }} '''Karpati''' so gorovje v [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]], ki se v loku razteza od [[Češka|Češke]] na severozahodu preko [[Slovaška|Slovaške]], [[Poljska|Poljske]], [[Madžarska|Madžarske]] in [[Ukrajina|Ukrajine]] do [[Romunija|Romunije]] in [[Srbija|Srbije]] na jugu. Dolgi so približno 1500 km, kar jih za Skandinavskim gorovjem (1700 km) uvršča na drugo mesto v Evropi. Najvišji del Karpatov so [[Visoke Tatre]] na meji med Slovaško in Poljsko, kjer višine vrhov presegajo 2600 m: najvišji vrh je [[Gerlachovský štít]] (2654,4 m) na Slovaškem. Drugi najvišji del Karpatov so [[Južni Karpati]] (tudi Transilvanske Alpe) v Romuniji, kjer vrhovi segajo nad 2500 m (najvišji [[Moldoveanu]], 2544 m). Od [[Alpe|Alp]] jih ločuje reka [[Donava]]. Karpati in Alpe se pogosto obravnavajo kot eno gorovje, vendar so [[Orogeneza|orogenetsko]] povsem različni gorovji. Gorovje s svojimi obširnimi [[Iglasti gozd|iglastimi gozdovi]], v katerih v višjih predelih prevladuje [[Smreka|navadna smreka]], v nižjih predelih pa [[Bukev|bukev]], je habitat najštevilčnejše evropske populacije velikih [[Sesalci|sesalcev]] in vseh treh velikih [[Zveri|plenilcev]]: [[Rjavi medved|rjavega medveda]], [[volk]]a in [[ris]]a. So tudi eno zadnjih območij v Evropi, kjer avtohtono uspevata [[Divja mačka|divja mačka]] in [[Zober|zober]]. Največja populacija zveri je v Romuniji.<ref>Peter Christoph Sürth. [http://www.human-wildlife.info/images/Europa+Baer.JPG ''Braunbären (Ursus arctos) in Europa''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071008020531/http://www.human-wildlife.info/images/Europa+Baer.JPG |date=2007-10-08 }}. Pridobljeno 10. marca 2011.<sup>[mrtva povezava]</sup></ref><ref>Peter Christoph Sürth. [http://www.human-wildlife.info/images/Europa+Wolf.JPG ''Wolf (Canis lupus) in Europa''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071008020550/http://www.human-wildlife.info/images/Europa+Wolf.JPG |date=2007-10-08 }}. Pridobljeno 10. marca 2011.<sup>[mrtva povezava]</sup></ref><ref>Peter Christoph Sürth. [http://www.human-wildlife.info/images/Europa+Luchs.JPG ''Eurasischer Luchs (Lynx lynx) in Europa''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071008020605/http://www.human-wildlife.info/images/Europa+Luchs.JPG |date=2007-10-08 }}. Pridobljeno 10. marca 2011.<sup>[mrtva povezava]</sup></ref> V Karpatih raste več kot tretjina vseh evropskih rastlinskih vrst.<ref>[http://editors.eol.org/eoearth_redirect_sys//article/Carpathian_montane_conifer_forests ''Carpathian montane conifer forests'']. Encyclopedia of Earth. Pridobljeno 4. avgusta 2010.</ref> V gorovju in njegovem vznožju so številni izviri termalnih in mineralnih vod. Tretjina evropskih termalnih in mineralnih vrelcev je v Romuniji.<ref> [http://www.capital.ro/bucuresti-statiune-balneara-o-gluma-buna-115796.html ''Bucureşti, staţiune balneară – o glumă bună?'']. Capital, 19. januar 2009. Pridobljeno 26. aprila 2011.</ref><ref> [http://www.zf.ro/ziarul-de-duminica/reportajul-saptamanii-ruinele-de-la-baile-herculane-si-borsec-nu-mai-au-nimic-de-oferit-6092451 ''Ruinele de la Baile Herculane si Borsec nu mai au nimic de oferit'']. Ziarul Financiar, 5. maj 2010. Pridobljeno 26. aprila 2011.</ref> V Romuniji, večinoma v Karpatih, rastejo tudi drugi največji neokrnjeni gozdovi v Evropi.<ref>[http://jurnalul.ro/stiri/observator/salvati-padurile-virgine-594667.html ''Salvaţi pădurile virgine!'']. Jurnalul Național, 26. oktober 2011. Pridobljeno 31. oktobra 2011.</ref> Večji so samo gozdovi v Rusiji, ki merijo 250.000 ha. V južnih Karpatih raste največji strnjen gozd v Evropi.<ref>[http://www.globalissues.org/news/2011/05/30/9865 ''Europe: New Move to Protect Virgin Forests'']. Global Issues, 30. maj 2011. Pridobljeno 31. oktobra 2011.</ref> Karpati se običajno delijo na tri glavne dele:<ref> [http://www.carpathians.pl/ ''About the Carpathians'']. Carpathian Heritage Society. Pridobljeno 12. januarja 2017.</ref> * Zahodne Karpate (Češka, Poljska, Slovaška) * Vzhodne Karpate (Poljska, vzhodna Slovaška, Ukrajina, Romunija) * Južne Karpate (Romunija, Srbija)<ref>[https://books.google.rs/books?id=6HYogayZpdUC&pg=PA7&lpg=PA7&dq=homolje+carpathian+serbia&source=bl&ots=rxwfZJq3aP&sig=fWJIiHRvFlywDMOlYAghK-755Qs&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiVh5Oil7PQAhUGjywKHTcxDDo4ChDoAQg1MAU#v=onepage&q=homolje%20carpathian%20serbia&f=false ''Sacred Language of the Vlach Bread'']. Paun es Durlic, Balkankult (2011). Pridobljeno 15. novembra 2016.</ref><ref name=ref1> [http://www.visiteurope.com/en/region/carpathians ''The Carpathians'']. European Travel Commission, The Official Travel Portal of Europe. Pridobljeno 15. novembra 2016.</ref><ref name=ref2>[http://www.carpathianconvention.org/tl_files/carpathiancon/Downloads/03%20Meetings%20and%20Events/Working%20Groups/Spatial%20Planning/200805_Strategic%20Workshop%20on%20Spatial%20Planning/15BS.pdf ''The Carpathian Project: Carpathian Mountains in Serbia'']. Institute for Spatial Planning, Faculty of Geography, University of Belgrade (2008). Pridobljeno 15. novembra 2016.</ref> Za severni rob Zahodnih in Vzhodnih Karpatov se pogosto uporablja naziv Zunanji Karpati. Najpomembnejša mesta na območju Karpatov in njihovi neposredni bližini so [[Bratislava]] in [[Košice]] na Slovaškem, [[Krakov]] in [[Zakopane]] na Poljskem, [[Cluj-Napoca]], [[Sibiu]] in [[Brașov]] v Romuniji, [[Miskolc]] na Madžarskem in [[Užgorod]] v Ukrajini. Najpomembnejše gospodarske panoge na področju Karpatov sta razmeroma nerazvito [[Kmetijstvo|kmetijstvo]] in [[Gozdarstvo|gozdarstvo]] in izkoriščanje zalog [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]]. ==Ime== Ime gorovja se vseh jezikih piše in zveni podobno: češko, slovaško, poljsko, ukrajinsko, srbsko in slovensko Karpaty ali Karpati, romunsko Carpați [karˈpat͡sʲ], madžarsko Kárpátok in nemško Karpaten.<ref name=ref14>Moldovanu 2010, str. 18.</ref><ref name=ref15>Blazovich 1994, str. 332.</ref> Srednjeveško madžarsko ime za Karpate je Havasok (Snežne gore). V starih ruskih in romunskih kronikah jih omenjajo kot Madžarske gore.<ref name=ref14/><ref name=ref15/> V kasnejših virih jih Dimitrie Cantemir in italijanski letopisec Giovanandrea Gromo imenujeta Transilvanske gore, medtem ko je zgodovinar Constantin Cantacuzino v italijansko-romunskem slovarju ime Transilvanske gore spremenil v Romunske gore.<ref name=ref15/> Ime Karpati bi lahko izhajalo iz praindoevropskega korena ''*sker-/*ker-'', iz katerega izhajata [[Albanščina|albanska]] beseda ''karpë'' (skala). V poznorimskih dokumentih se vzhodni Karpati imenujejo Montes Sarmatici – Sarmatske gore.<ref>Mathias de Miechow. ''Tractatus de duabus Sarmatiis, Asiana et Europiana, et de contentis in eis''. Prva izdaja (1517), 2. knjiga, 1. poglavje.</ref> Zahodni Karpati so se imenovali Carpates, kot jih je v 2. stoletju imenoval [[Ptolemaj |Ptolemaj]] v svoji ''Geografiji''.<ref>Buza 2011, str. 24.</ref> V skandinavski ''Sagi o Hervararju'', ki je povezana s starimi germanskimi legendami o bitkah med [[Goti]] in [[Huni]], se Karpati imenujejo ''Harvaðafjöll''. Gervas Tilburski v svojem delu ''Otia Imperialia'' (''Razvedrilo za cesarja'') iz leta 1211 omenja, da je ''»med Hunskimi Alpami in oceanom (Baltik) Poljska«'' (''Inter Alpes Huniae et Oceanum est Polonia'').<ref name=ref19>Gervase of Tilbury. ''Dictionary of National Biography''. London: Smith, Elder & Co. 1885–1900.</ref> V madžarskih dokumentih iz 13.-14. stoletja se gore imenujejo Thorchal, Tarczal ali (manj pogosto) Montes Nivium.<ref name=ref19/> ==Geografija== [[Slika:Carpathians dem.jpg|thumb|300px|levo|Topografski zemljevid Karpatov z vrisanimi rekami (modro) in državnimi mejami (vijolično)]] Severozahodni Karpati se začnejo z Visokimi Tatrami na meji med Slovaško in Poljsko, se obrnejo proti jugovzhodu in v velikem loku obkrožijo Transkarpatijo in [[Transilvanija|Transilvanijo]], nato pa se obrnejo na zahod in se pri Orșovi v Romuniji končajo na Donavi. Celotna dolžina grebena je več kot 1.500 km, širina pa se giblje od 12 do 500 km. Največje višine dosežejo na skrajnem severu in skrajnem jugu. Najvišji vrh je [[Gerlachovský štít]] (2.655 m) v Visokih Tatrah. Karpati pokrivajo površino 190.000 km² (skoraj deset Slovenij) in so za Alpami drugo najbolj obširno gorovje v Evropi. Čeprav se Karpati obravnavajo kot gorska veriga, niso povsem neprekinjeni. Sestavljeni so iz več [[orografija|orografsko]] in [[Geologija|geološko]] različnih skupin, podobno kot Alpe. Višine preko 2.500 m dosežejo samo na nekaj mestih. Mogočnih vrhov, obsežnih snežišč, velikih ledenikov, visokih slapov in velikih jezer, značilnih za Alpe, v Karpatih ni. Prepričanje, da v Karpatih ni nobenega mesta, kjer bi se sneg obdržal celo leto, in nobenega ledenika, so poljski znanstveniki nedavno ovrgli z odkritjem [[Permafrost|permafrost]]a v Medeni kotlini v slovaških Visokih Tatrah.<ref>Gądek, Gradiecz, Bogdan, Mariusz. [http://www.igipz.pan.pl/tl_files/igipz/ZGiHGiW/sgcb/sgcb_42/sgcb_42_01.pdf ''Glacial Ice and Permafrost Distribution in the Medena Kotlina (Slovak Tatras): Mapped with Application of GPR and GST Measurements'']. (PDF). Landform Evolution in Mountain Areas. Studia Geomorphologica Carpatho-Balcanica. Pridobljeno 3. februarja 2013.</ref> [[Podnebje]] v Karpatih je podobno podnebju v Alpah na približno enakih nadmorskih višinah. Podobno je tudi rastlinstvo. Obe gorovji ločuje Donava. Edina stična točka med njima je hribovje Leitha v [[Bratislava|Bratislavi]]. Reka Donava pri Orșovi v Romuniji ločuje Karpate tudi od [[Stara planina|Stare planine]] (Balkan). Dolini Morave in [[Odra|Odre]] jih ločujeta od šlezijskih in moravskih gorskih verig, ki pripadajo srednjemu krilu obsežnega srednjeevropskega gorskega sistema. Karpati, ki tvorijo razvodnico med [[Črno morje|Črnim morjem]] in severnimi morji, so za razliko od drugih gorovij povsod obdani z ravninami: na severu z nemško-poljskim nižavjem, na vzhodu z gališkim nižavjem in ravnino ob spodnji Donavi in na jugozahodu s [[Panonska nižina|Panonsko nižino]]. <center><gallery mode="packed-hover"> Slika: Marmarosch.jpg | Gorovje Maramureș, severna Romunija Slika: Tatry widok z Tarasowek.jpg | Pogled na Tatre iz poljske Bukowine Tatrzańske Slika: Kežmarok z Kamennej bane.jpg | Kežmarok, Slovaška Slika: Zakopane at night.jpg |Zakopane, Poljska </gallery> </center> ===Najvišji vrhovi === V preglednici so prikazani najvišji vrhovi v posameznih državah, njihove nadmorske višine in lega. {| class="wikitable sortable" ! Vrh ! Geološka delitev ! Država ! Pokrajina ! Nadmorska višina (m) |- | [[Gerlachovský štít]] | [[Visoke Tatre]] | [[Slovaška]] | Prešovski okraj | 2.655 |- | [[Moldoveanu]] | Gorovje Făgăraș | [[Romunija]] | Okraj Argeș | 2.544 |- | [[Rysy]] | [[Visoke Tatre]] | [[Poljska]] | Narodni park Tatra | 2.499 |- | [[Goverla]] | [[Beskidi]] (Čornogora) | [[Ukrajina]] | Nadvirnski rajon, Rahivski rajon | 2.061 |- | Beljanica | Homolje | [[Srbija]] | [[Braničevo]] | 1.344 |- |Lysá hora | Moravsko-šlezijski [[Beskidi]] |[[Češka republika]] | Moravsko-šlezijska regija |1.323 |- | Kékes | Severne madžarske gore | [[Madžarska]] | [[Heves]] | 1.014 |} ===Gorski prelazi=== Najpomembnejši gorski prelazi so v romunskem delu Karpatov (od ukrajinske meje proti jugu): Prislop, Rodna, Tihuța, znan tudi kot Borgo, Tulgheș, soteska Bicaz, Ghimeș Uz, Oituz, Buzău, Predeal, čez katerega pelje železniška proga iz Brașova v [[Bukarešta|Bukarešto]], Turnu Roșu, ki gre po ozki dolini reke [[Olt]] in po njem poteka železniška proga iz [[Transilvanija|Transilvanije]] v Bukarešto, Vulkan, Teregova in Porțile de Fier, po katerem pelje železniška proga iz Temișoare do Craiove. Eden najpomembnejših prelazov Notranjih vzhodnih Karpatov, ki leži Ukrajini, je [[Verecki prelaz]]. ==Geologija== [[Slika:Alpiner Gebirgsgürtel.png|thumb|300px|Karta alpidskih gorskih verig]] Na ozemlju Karpatov so bili nekoč manjši oceanski bazeni. Gorovje je nastalo med [[Alpidska orogeneza|alpidsko orogenezo]] v [[mezozoik]]u<ref>Plašienka, D. (2002). ''Origin and growth of the Western Carpathian orogenetic wedge during the mesozoic''. (PDF) in Geologica Carpathica Special Issues '''53''' Proceedings of XVII. Congress of Carpathian-Balkan Geological Association Bratislava, 1–4 September 2002.<sup>[nedostopno]</sup></ref> in [[terciar]]ju s pomikom tektonskih plošč Alcapa, Tisa in Dakija na ponirajočo oceansko skorjo.<ref>Mantovani, E., Viti, M., Babbucci, D., Tamburelli, C., Albarello, D. (2006). ''Geodynamic connection between the indentation of Arabia and the Neogene tectonics of the central–eastern Mediterranean region''. GSA Special Papers '''409''': 15-41.</ref> Gore so nastale z gubanjem in potiskanjem, v zahodnem delu proti severu, v vzhodnem delu proti severovzhodu in južnem delu gorovja proti jugovzhodu. V zahodnih Karpatih so odkrili velike količine [[Železo|železa]], [[Zlato|zlata]] in [[Srebro|srebra]]. Rimski cesar [[Trajan]] je po [[Trajanovi dačanski vojni|osvojitvi Dakije]] leta 106 v Rim odpeljal več kot 165 ton zlata in 330 ton srebra.<ref>''Dacia-Province of the Roman Empire''. United Nations of Roma Victor. Pridobljeno 14. novembra 2010.<sup>[mrtva povezava]</sup></ref> ==Delitev== [[Slika:mapcarpat2.png|right|thumb|300px|Glavni deli Karpatov<br /> 1. zunanji Zahodni Karpati <br /> 2. notranji Zahodni Karpati <br /> 3. zunanji Vzhodni Karpati <br /> 4. notranji Vzhodni Karpati <br /> 5. Južni Karpati <br /> 6. zahodnoromunski Karpati (gorovje Apuseni)<br /> 7. transilvanska planota <br /> 8. srbski Karpati ]] Največja gorska veriga v Karpatih so Tatre na Slovaškem in Poljskem. Večji del zunanjih Zahodnih Karpatov na Poljskem, Ukrajini in Slovaški se običajno imenuje [[Beskidi |Beskidi]]. Geološka meja med Zahodnimi in Vzhodnimi Karpati poteka približno vzdolž črte (jug-sever), ki povezuje mesta Michalovce, Bardejov, Nowy Sącz in Tarnów na Slovaškom oziroma Poljskem. Starejši sistemi so mejo začrtali bolj proti vzhodu po (sever-jug) dolinah rek San in Osława (Poljska) do mesta Snina na Slovaškem. Biologi pomikajo mejo še bolj proti vzhodu. Mejo med Vzhodnimi in Južnimi Karpati tvorita prelaz Predeal južno od Brașova in dolina Prahova. Ukrajinci k vzhodnim Karpatom včasih prištevajo samo ukrajinski del Karpatov ali Gozdnate Karpate severno od prelaza Prislop, medtem ko Romuni k vzhodnim Karpatom včasih prištevajo samo tisti del Karpatov, ki leži na njihovem ozemlju, se pravi od ukrajinske meje oziroma prelaza Proslop proti jugu. Svoj del Karpatov delijo na severne, srednje in južne Karpate in ne na zunanje in notranje Vzhodne Karpate. K slednjim spadajo * Maramureški in Bukovinski Karpati (romunsko Carpații Maramureșului și ai Bucovinei) * Moldavsko-transilvanski Karpati (Romanian: Carpații Moldo-Transilvani) * Krivi Karpati (romunsko Carpații Curburii, Carpații de Curbură) == Rastlinstvo in živalstvo == Nižja pobočja Karpatov so gozdnata. [[Gozdna meja]] se giblje med 1150 m in 1900 m. Rastlinstvo in prosto živeče živali so deloma podobne tistim v Alpah. Romunski Karpati pokrivajo največje obstoječe, zaprto gozdno območje v Evropi. Več kot tretjina vseh v Evropi še živečih divjih velikih zveri – [[rjavi medved]], [[volk]] in [[ris]] - živijo tukaj. V zgornjem toku reke [[Argeș (reka)| Argeș]] in njenih pritokih je (oziroma so) endemična skrajno redka vrsta rečnega ostriža ''[[Romanichthys valsanicola]]''. V zahodni in vzhodni delih Karpatov že od zadnje ledene dobe ni več permafrosta, zato so se danes na 300 do 600 metrih uspele ohraniti mnoge avtohtone rastlinske in živalske vrste <ref>Józef Mitka, Wojciech Bąba, Kazimierz Szczepanek: ''[http://phytomorphology.org/PDF/MP5/05085092.pdf Putative forest glacial refugia in the Western and Eastern Carpathians.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180411184815/https://phytomorphology.org/PDF/MP5/05085092.pdf |date=2018-04-11 }}'' In: ''Modern Phytomorphology'', Band 5, 2014, S. 85–92.</ref>. Ohranjanje več podvrst igra v Evropi, poleg dveh drugih večjih zatočišč na Iberskem polotoku in v Italiji, za doseljevanje na začetku [[holocen]]a, pomembno vlogo za njeno biotsko raznovrstnost. ==Pomembne osebe== * Ludwig Greiner, vpliven lesni industrijalec iz 19. stoletja, ki je ugotovil, da je Gerlachovský štít najvišji vrh v Karpatih. * Klemens Klimek Bachleda, legendarni tatranski prvopristopnik in gorski vodnik, ki je tragično preminil leta 1910 na Malem Javorovem štitu pri reševenju svojega prijatelja. ==Galerija== <center><gallery mode="packed-hover"> Slika: Gerlach1.JPG| Gerlachovský štít z Východné Vysoké, Visoke Tatre, Slovaška Slika: Rysy, wierzcholek slowacki.jpg| Rysy, Visoke Tatre, Slovaška in Poljska Slika: Говерла взимку.JPG |Goverla, Vzhodni Karpati, Ukrajina Slika: Retezat View over Bucura lake.jpg|Jezero Bucura, Južni Karpati, Romunija Slika: High tatras slovakia.jpg |Visoke Tatre, Slovaška Slika: Bucegi - Sphinx (9372151222).jpg |Sfinga v pogorju Bucegi, Romunija Slika: Nesamovyte Chornohora.jpg |Jezero Nesamovite, Vzhodni Karpati, Ukrajina Slika: Veliki buk01.JPG|Slap Beljanica, Srbija Slika: Nizni Dwoisniak.jpg | Gąsienicowa dolina, Tatre, Poljska Slika: Branyiszkó 0205 B.JPG|Pogled na Spiški grad s prelaza Branisko Slika: Веселка в НПП "Синевир".jpg |Sinevir, Vzhodni Karpati, Ukrajina Slika: October Snow.jpg |Križ herojev na vrhu Caraimana, Romunija </gallery> </center> ==Glej tudi== * [[Prvobitni bukovi gozdovi v Karpatih in stari bukovi gozdovi v Nemčiji‎]] * [[Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov]] ‎ ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi splet| url=http://www.eoearth.org/view/article/150938/ |title=Carpathian montane conifer forests |last=Hogan |first=C. Michael |date=16.5.2014 |work=The Encyclopedia of Earth |accessdate=2.8.2014}} * {{navedi splet |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/96681/Carpathian-Mountains |title=Carpathian Mountains |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2.8.2014}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Carpathian Mountains}} * [http://www.carpathianconvention.org/ Karpatska konvencija] [[Kategorija:Gorovja v Evropi]] [[Kategorija:Gore na Češkem]] [[Kategorija:Gore na Poljskem]] [[Kategorija:Gore v Romuniji]] [[Kategorija:Gore na Slovaškem]] [[Kategorija:Gore v Srbiji]] [[Kategorija:Gore v Ukrajini]] [[Kategorija:Karpati| ]] {{normativna kontrola}} bd4u4ccdoqkxomxkmd1jy20fo3kydn7 Peregrin I. 0 378401 6683426 6612130 2026-05-31T16:34:06Z Sirova palčka 226245 Sirova palčka je prestavil_a stran [[Pelegrin I.]] na [[Peregrin I.]]: Napačno črkovan naslov 6612130 wikitext text/x-wiki {{infopolje Škof | name = Pelegin I.| image = <!-- WD --> | religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | See = [[Oglej]] | Title = [[Oglejski patriarhat|Oglejski patriarh]] | Period = 1131 - 1161| Predecessor = | Successor = | ordination = | date of birth = <!-- WD --> | place of birth = <!-- WD --> | date of death = <!-- WD -->| place of death = <!-- WD -->| buried = [[Oglejska bazilika]] | }} '''Peregrin I. di Povo di Beseno di Manzano''' († 8. avgust 1161), v virih v latinščini tudi '''Pelegrinus''', je bil [[Oglejski patriarh]] v letih med 1131 do smrti 1161. Peregrin naj bi bil iz plemiške družine iz [[Trentino|Trentina]], gospodov iz [[Povo]].{{sfn|Pellegrino I patriarca di Aquileia: Treccani}} Za Oglejskega patriarha je bil izvoljen po 7. aprilu 1131 in je nasledil patriarha Gerarda (1122–1129).{{sfn|Patriarchal See of Aquileia: GCatholic}} Po kroniki iz samostana v Rožacu naj bi bil Gerard leta 1129 odstavljen. Potem pa naj bi bil še istega leta ali 1130 izvoljen za patriarha takratni oglejski arhidijakon Ulrik I. Ortenburški, vendar ga papež ni potrdil. Pozneje (cca 1135) je Ulrik stopil v Rožaški samostan. == Politična aktivnost == Patriarh Peregrin I. je gospodaril Furlanski grofiji in Kranjski mejni grofiji, kar vse je prevzel po svojem predhodniku Gerardu in kar vse mu je potrdil papež Inocenc II. leta 1132. Peregrin je bil zvesti podpornik cesarja [[Konrad III. Nemški|Konrada III.]] in [[Friderik I. Barbarossa|Friderika I. Barbarosse]] v njihovem boju proti rimskemu papežu.{{sfn|Pellegrino I patriarca di Aquileia: Treccani}} Hkrati pa je Peregrin I. imel dobre odnose s takratnim papežem [[Papež Inocenc II.|Inocencem II.]], ki mu je leta 1132 podelil metropolitsko oblast čez šestnajst škofij in sedem opatij.<ref>Kos, F. (1915). Str. 69; (št. 115).</ref> Ko je [[Papež Inocenc II.|papež Inocenc II.]] leta 1135 sklical sinodo v Pisi, se je je udeležil patriarh Peregrin s svojimi sufragani.<ref>Kos, F. (1915). Str. 75 (št. 123).</ref> Ob bivanju cesarja Lotarja III. v jeseni leta 1136 v severni Italiji, sta ga spremljala oglejski patriarh Peregrin I. in koroški vojvoda Ulrik <ref>Kos, F. (1915). Str. 80,81 (št. 132, 133).</ref>, prav tako sta ob cesarju naslednjega leta v južni Italiji, kot tudi ob njegovi poti nazaj v Nemčijo jeseni 1137. S salzburškim nadškofom [[Konrad I. (Salzburški) |Konradom]] (umrl 1147) je hitro dosegel dogovor o "miru in prijateljstvu" (''pax et amicitia''), v katerem je ta pristal plačati desetino Ogleju za posesti, ki jih ima nadškofija v patriarhatu.{{sfn|Eldevik|2012|p=262}}{{efn|The ''Vita Chuonradi archiepiscopi'', biografija Konrada navaja, da "v času praznovanja Binkošti je [Konrad] častitljivo in z bratsko naklonjenostjo pozval patriarha Pilgrima, [in] kot bi bilo darilo od vseh svojih posesti, ki jih je imel v patriarhatu, iz lastne pobude dal desetino in potrdil privilegije, in mir ter prijateljstvo med njim in [Pilgrimom], ki naj predstavlja stalnost" (''cum in festo pentecoste Pilgrimum patriarchum honoris pariter et fraternae caritatis gratia vocasset, quasi pro munere de omnibus possessionibus suis quas in patriarchatu habebat, ultro decimam dedit et privilegio confirmavit, et pacem atque amiciciam inter se et illum perpetuam constituit''){{sfn|Eldevik|2012|p=262}} }} Konradov primer so sledili tudi drugi, ki so se zavezali plačati svojo desetino drugim prisotnim ko je bil dosežen dogovor na Binkošti.{{sfn|Eldevik|2012|p=262}} Leta 1146 je patriarh Peregrin I. interveniral pri [[Papež Evgen III.|papežu Evgenu III.]] v [[Brescia]].{{sfn|Annales Tergestinorum Tomo III}} Ob vračanju cesarja Konrada III. iz Palestine spomladi leta 1149 ga je v Ogleju sprejel Peregrin, ki ga je pospremil skupaj z drugimi odličniki preko [[Humin|Humina]] v [[Šentvid ob Glini|Šentvid]] na Koroškem. Patriarh Peregrin je spremljal tudi naslednjega cesarja Friderika I. na poti v Rim novembra 1154.<ref>Kos, F. (1915). Str. 174, 180-183) (št. 329,330, 340 – 355).</ref> Leta 1158 je Peregrin spremljal cesarja [[Friderik I. Barbarossa|Friderika Barbarosso]] na [[Državni zbor v Roncaglia| državnem zboru v Roncaglia]], sklican blizu [[Piacenza|Piacenze]].{{sfn|Annales Tergestinorum Tomo III}} Peregrin je bil s cesarjem Friderikom Barbaroso. ko se je ta vojskoval z mestom Milano leta 1158.<ref>Kos, F. (1915). Str. 192 (št. 375).</ref> Avgusta 1158 so čete oglejskega patriarha <ref>Kos, F. (1915). Str. 193 (št. 377).</ref> oblegale Milano, patriarh Peregrin I. pa se je skupaj z bamberškim škofom Eberhardom pogajal z Milančani o miru.<ref>Kos, F. (1915). Str. 193 (št.378).</ref> Septembra 1159 je prišlo do izvolitve dveh papežev. Zato je cesar sklical sinodo v [[Pavia|Paviji]], kjer se je patriarh Peregrin I. s svojimi sufragani opredelil za [[Protipapež Viktor IV. (Oktavijan)|Protipapeža Viktorja IV.]] (1159–1164);<ref>Kos, F. (1915). Str. 200; (št. 396,397).</ref> {{sfn|Pellegrino I patriarca di Aquileia: Treccani}} za [[Papež Aleksander III.|Aleksandra III.]] kot papeža pa sta se opredelila salzburški nadškof Eberhard in krški škof Roman.<ref>Kos, F. (1915). Str.203 (št. 399,402).</ref> Patriarh Peregrin I. je s svojimi četami pomagal cesarju še drugič oblegati [[Milano]] junija 1161<ref>Kos, F. (1915). Str. 213 (št. 424,425).</ref> a je potem 8. avgusta umrl; pokopan je v [[Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej|Oglejski baziliki]].<ref>Kos, F. (1915). Str. 217 (št.432).</ref> == Cerkvena in posvetna dejavnost na slovenskem narodnem območju == Oglejski patriarhi so takrat imeli cerkveno oblast nad vsemi slovenskimi pokrajinami južno od Drave, pod posvetno pa velik del Kranjske in del Primorske. Desetino, katero sta salzburški nadškof in krški škof odtegnila patriarhu Gerardu, sta brez ugovora priznala Peregrinu (št.112) Leta 1136 je patriarh Peregrin I. ustanovil [[Samostan Stična|samostan Stična]]. V ta namen so trije bratje plemiči Henrik, Dietrik in Majnhalm svoje posestvo v Stični izročili Oglejski cerkvi. Prvi menihi iz reda sv. Benedikta so prišli iz Runskega samostana in v Stični postavili cerkev sv. Ivana. (št.691). Prvi opat v tem samostanu je bil Vincenc, ki se omenja leta 1136. Ob ustanovitvi je patriarh samostanu podelil nekaj kmetij in desetin (št.130). Obsežnejša je bila patriarhova daritev samostanu leta 1145. Stiškim menihom je podelil [[Litija|Litijo]], štiri vasi pri [[Šentvid pri Stični|Šentvidu pri Stični]], pet kmetij v [[Dob pri Šentvidu|Dobu]]. (št.312) Takrat je podelil tudi dve kmetiji v [[Cerknica|Cerknici]] na Notranjskem. Leta 1139 je patriarh podelil dve kmetiji pri [[Tolmin|Tolminu]] samostanu sv. Marije v Ogleju. (št. 152,153) Leta 1140 je patriarh Peregrin I. med ustanovitelji [[Benediktinski samostan Gornji Grad|benediktinskega samostana v Gornjem gradu]] in je za zidavo prispeval 30 mark (št. 157). Plemič Dietbald Kager je tega leta prepustil svoj grad in ogromno posest v gornji Savinjski dolini Oglejski cerkvi z namenom, da se v [[Gornji Grad|Gornjem Gradu]] ustanovi benediktinski samostan. Grad in k njemu spadajoči dvor ter precejšen del drugih posesti je obdržala oglejska cerkev oziroma patriarh Peregrin I., ostalo pa je dobil samostan. (št. 157) S to listino je podelil dva dela desetin po Gornjegrajski in [[Braslovče|Braslovški]] fari samostanu. Peregrin je dodal še deset kmetij V [[Furlanija|Furlaniji]] v vasi Budrio in pet v vasi Kozica med Beneškimi Slovenci. (št. 157,210, 223) Kralj Konrad III. je leta 1147 potrdil samostanu njegova posestva (št. 228) Prvi opat v tem samostanu je bil Bertold. (št. 210) Okoli leta 1145 je bil patriarh v hudih sporih glede oglejske posesti z zaščitnikom in advokatom Oglejskega patriarhata [[Goriški grofje|goriškim grofom]] Engelbertom II.. Ko je patriarh dal poklicati Engelbert predse, je ta prišel z vojaki in ga dal v ječo, od koder so ga kasneje rešili drugi patriarhovi vazali. Pomirila sta se šele leta 1150. (št.267) .{{sfn|Zanin|2010|p=243}} Leta 1146 je patriarh Peregrin I. za neki grad v Furlaniji prepustil koroškemu grofu Bernardu in njegovi ženi med drugim desetine v [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Konjiški prafari]] <ref>Baraga Jože, Motaln Valerija, Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Kronologija Konjic, str. 7</ref> <ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Ožinger Anton: Zgodovinski oris konjiške prafare od ustanovitve do konca prve svetovne vojne, str. 34</ref> in dva dela desetin v Slivniški in Hoški fari. (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz...) (št.222) Leta 1154 je patriarh Peregrin I. prepustil cerkev v [[Mošnje|Mošnjah]] pri Lescah treviškemu škofu Ulriku, ki je bil brat grofa Majnharda iz [[Grad Šumberk|Šumberka]]. Istega leta je cerkev v [[Preddvor|Preddvoru]], tri njene kmetije in podružnično cerkev v [[Tupaliče|Tupaličah]] z desetinami prepustil Vetrinjskemu samostanu. (št.336) Temu samostanu je prepustil tudi desetino v Preddvoru (št. 323). Leta 1154 je patriarh podelil samostanu v [[Dobrla vas|Dobrli vasi]] del desetin od vina in drugih stvari v [[Škale|Škalski]] fari pri Šoštanju, korarskemu zboru v Dobrli vasi pa potrdil faro v [[Libeliče|Libeličah]] z dvema kapelama v Lokovici oziroma Možici. Določil je, da naj kanoniki žive kot redovniki po redu sv. Avguština. Za vzdrževanje samostana jim je potrdil Dobrlaveško faro z vsemi kapelami ter kapelo sv. Jurija na Šentjurski gori blizu [[Klopinjsko jezero|Klopinjskega jezera]]. (št. 327) == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == {{refbegin|2}} * Franc Kos: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, četrta knjiga, Ljubljana, 1915 *{{navedi splet|ref={{harvid|Annales Tergestinorum Tomo III}}|url=http://triestestoria.altervista.org/annali/1001.html|title=Annales Tergestinorum Tomo III|accessdate=2013-11-30}} *{{navedi knjigo |title=Germanic Coinages (Charlemagne through Wilhelm II) |first=William D. |last=Craig |year=1954 |url=http://books.google.ca/books/about/Germanic_coinages_Charlemagne_through_Wi.html?id=P1MaAAAAYAAJ }} *{{navedi knjigo |title=Episcopal Power and Ecclesiastical Reform in the German Empire: Tithes, Lordship and Community, 950–1150 |last=Eldevik |first=John |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=2012 |url=http://books.google.ca/books?id=lmNIFLkhfVAC&pg=PA262 }} *{{navedi splet|ref={{harvid|Patriarchal See of Aquileia: GCatholic}}|url=http://www.gcatholic.org/dioceses/former/aqui0.htm|title=Patriarchal See of Aquileia|work=GCatholic|accessdate=2013-11-29}} *{{navedi knjigo|ref={{harvid|Pellegrino I patriarca di Aquileia: Treccani}}|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/pellegrino-i-patriarca-di-aquileia/|title=Pellegrino I patriarca di Aquileia|work=Treccani|accessdate=2013-11-30}} *{{navedi splet|url=http://scans.library.utoronto.ca/pdf/1/10/attiememorie2512sociuoft/attiememorie2512sociuoft.pdf|title=Atti e Memorie|author=Societa Istriana de Archeologicia|year=1910|accessdate=2013-11-30|archive-date=2013-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20131202235857/http://scans.library.utoronto.ca/pdf/1/10/attiememorie2512sociuoft/attiememorie2512sociuoft.pdf|url-status=dead}} *{{navedi splet|url=http://dspace.unive.it/bitstream/handle/10579/965/La%20marca%20friulana.pdf?sequence%3D1|last=Zanin|first=Luigi|year=2010|title=L'EVOLUZIONE DEI POTERI DI TIPO PUBBLICO NELLA MARCA FRIULANA DAL PERIODO CAROLINGIO ALLA NASCITA DELLA SIGNORIA PATRIARCALE|accessdate=2013-11-30}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{refend}} {{reli-bio-stub}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Oglejski patriarhi]] a6umabp374za6ajbk1xjxt7ptdqk4qg Seznam ruskih jezikoslovcev 0 401035 6683366 6674889 2026-05-31T15:04:18Z XJaM 3 /* S */ 6683366 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[jezikoslovec|jezikoslovcev]] in [[Filologija|filologov]].''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Vasilij Abajev]] (1900 – 2001) ([[Osetinščina|Osetinec]]) *[[Aleksandr Afanasjev]] (1826 – 1871) *E. Ja. Agajan *T. A. Agapkina *O. S. Ahmanova *G. S. Ahvledania *[[Konstantin Sergejevič Aksakov]] (1817 – 1860) *Nikolaj D. Andrejev (1920 – 1997) *[[Aleksandr Jevgenjevič Anikin]] (* 1952) *[[Jurij Apresjan|Jurij Derenikovič Apresjan]] (1930 – 2024) *Valentina Jurjevna Apresjan (* 196#?) *E. Ja. Agajan *[[Raisa Emolajevna Aronova]] *[[Nina Davidovna Arutju︡nova]] (1923 – 2018) *[[Nikolaj Ašmarin]] (1870 – 1933) *[[Ruben Ivanovič Avanesov]] (1902 – 1982) (armenskega rodu) *[[Valentin Avrorin]] (1907 – 1977) == B == *[[Mihail Mihajlovič Bahtin]] (1895 – 1975) *[[Jan Niecisław Baudouin de Courtenay]] (1845 – 1929) * [[Aleksej Petrovič Barannikov]] (1890 – 1952) * [[Anatolij Nikolajevič Baranov]] (eksperimentalni leksikograf) * Stepan Grigorjevič Barhudarov (1894 – 1983) *[[Fjodor Dmitrijevič Batjuškov]] (1857 – 1920) (filolog) *[[Olga Vladislavovna Belova]] *Ilja Nikolajevič Berezin (1818 – 1896) * [[Samuil Borisovič Bernštejn]] (1911 – 1997) *[[Mihail Bobrowski]] (slavist in orientalist, Vilnius, 19. stol.-Kopitarjev dopisnik) *Pjotr Bogatirjov /Petr Bogatyrev (folklorist) * [[Vladimir G. Bogoraz-Tan]] (1865 – 1936) * [[Vasilij Aleksejevič Bogorodicki]] (1857 – 1941) *[[Viktor Bondarenko]] * [[Viktor Ivanovič Borkovski]] (1900 – 1982) * [[Ruben Aleksandrovič Budagov]] (1910 – 2001) *[[Jevgenij Fjodorovič Budde]] (1859 – 1929) *[[Anton Semjonovič Budilovič]] (1846 – 1908) *Leonid Arsenjevič Bulahovski (1888 – 1961) (Ukrajinec) * [[Fjodor Ivanovič Buslajev]] (1818 – 1898) == Č == *N. S. Čemodanov *[[Pavel Jakovljevič Černih]] (1896 – 1970) *Margarita Ivanovna Černiševa *[[Grigorij Šalvovič Čhartišvili]]/Boris Akunin (* 1956) *Arnold S. Čikobava (1898 – 1985) (Gruzinec) *[[Dmitrij Ivanovič Čiževski]] (Tschiževskij) (literar./zgod.) *Valerija Čurganova (1931 – 1998) (-Dybo) == D == *[[Vladimir Ivanovič Dalj]] ([[Vladimir Dahl]]) (1801 – 1872) *Deržavin *[[Agnija Vasiljevna Desnickaja|Agnija Vasiljevna Desnicka(ja)]] (1912 – 1992) *[[Igor Mihajlovič Djakonov]]/Igor M. Diakonoff (1914/5 – 1999) *I. G. Dobrodomov *[[Dmitrij Olegovič Dobrovoljski]] (* 1953) *[[Aharon Dolgopolsky|A(ha)ron Borisovič Dolgopolski]] (1930 – 2012) *[[Petar Draganov|Petăr (Pjotr Danilovič) Draganov]] (1857 – 1928) (moldavski [[Bolgari|Bolgar]]/[[Gagauzi|Gagauz]]?) *[[Aleksandr Dmitrijevič Duličenko]] (1941 – 2026) *Anna Vladimirovna Dybo (* 1959) *[[Vladimir Dybo|Vladimir Antonovič Dibo]]/Dybo (1931 – 2023) *(Vasiljev in) Dolobko == E == * Boris Mihajlovič Èjhenbaum (1886 – 1959) literarni zgod. * [[Fjodor Ivanovič Erdman]] (Franc Erdman''; Friedrich Franz Ludwig Erdmann'') (1793 – 1862) == F == * [[Aleksander Falilejev]] (indoevropski filolog) * Natalja Aleksandrovna Fatejeva * [[Timofej Dimitrijevič Florinski]] (1854 – 1919) * [[Filip Fjodorovič Fortunatov]] (1848 – 1914) * [[Aleksandr Arnoldovič Frejman]] (1879 – 1968) * [[Revekka Markovna Frumkina]] (* 1931) == G == * Vladimir Grigorʹevich Gak (1924 – 2004) * [[Ivan Stepanovič Galkin]] (1930 – 2010) *[[Tamaz Valerianovič Gamkrelidze]] (1929 – 2021), [[Gruzinščina|gruzinski]] jezikoslovec, predsednik Gruzinske akademije znanosti * [[Mihail Leonovič Gasparov]] (1935 – 2005) * [[Dimitrij Gerasimov]] (okoli 1465 - po 1535/36), bibliofil, filolog, diplomat, prevajalec (učenjak, bogoslovec) *[[Aleksandr Gilferding]] (1831 – 1872) * E. L. Ginzburg * Marija Glovinskaja * [[Mihail Viktorovič Gorbanevski]] (* 1953) * Aleksander (1861 - 1933) in Ignatij Granat (1863 - 1941) (splošna leksikografa) * [[Viktor Ivanovič Grigorovič]] (1815 – 1876) (slovanski filolog) * Aleksandr Viktorovič Gura == I == *[[Vladislav Ijič-Svitič]] (1934 – 1966) *[[Aleksander Isačenko|Aleksander Vasiljevič Isačenko]] (1910 – 1978) *[[Valerij Vasiljevič Ivanov]] (1924 – 2005) *[[Vjačeslav Ivanovič Ivanov]] (1866 – 1949) (filolog itd.) *[[Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov]] (1929 – 2017) == J == *[[Nikolaj Mihajlovič Jadrincev]] (1842 – 1894) (turkolog) *[[Roman Jakobson|Roman Osipovič Jakobson]] (1896 – 1982) *Andrej Viktorovič Jakovljev? *[[Nikolaj Feofanovič Jakovljev]] (1892 – 1974) (fonetik, kavkazolog) *[[Tatjana Jakovljevna Jelizarenkova]] (1929 – 2007) == K == *[[Galina Iljinična Kabakova|G. I. Kabakova]] *Marija L. Kalenčuk (director of the V. V. Vinogradov Russian Language Institute of the Russian Academy of Sciences) *[[Jurij Nikolajevič Karaulov]] (1935 – 2016) *[[Sergej Osipovič Karcevski]] (1884 – 1955) *[[Jefim Fjodorovič Karski]] (1861 – 1931) *Tea Abramovna Katz (1889 – 1970) *Aleksandr Kasimovič Kazem-Bek (Мирза Казем-Бек) (1802 – 1870) *Jevgenij Florentovič Kirov *[[Georgij Klimov]] (1928 – 1997) (kavkaški jeziki) *[[Jurij Valentinovič Knorozov]] (1922 – 1999) *Nikolaj P. Kolesnikov *Tatjana Komarova *[[Boris Kondratjev]] (esperanto) *[[Aleksandr Mihajlovič Kondratov]] (1937 – 1993) *[[Jelena Konicka]] (* 1950) *Lev? Kopecki *Marija N Koževnikova ? *[[Vitalij Grigorjevič Kostomarov]] (1930 – 2020) (rektor Puškinovega inštituta za ruski jezik) *[[Vadim Valerjanovič Kožinov]] (1930 – 2001) (filolog...) *[[Ignatij Julijanovič Kračkovski]] (1883 – 1951) *[[Irinа Аrkаdjеvnа Кrаjеvа]] (* 1958) *[[Leonid Petrovič Krisin]] (* 1935) *[[Roman Nikolajevič Krivko]] (* 1972) *[[Ljubov Viktorovna Kurkina]] (* 1937) *Galina Ivanovna Kustova *Natalija Arnoldovna Kuzmina *Aleksandr L. Kuznjecov ? *[[Pjotr Savič Kuznjecov]] (1899 – 1968) *[[Sergej Aleksandrovič Kuznjecov]] (* 1951) == L == *[[Delir Gasemovič Lahuti]] (Дели́р Гасе́мович Лахути́) (1934 – 2022) *[[Vladimir Ivanovič Lamanski]] (1833 – 1914) (zgodovinar, filolog, etnograf) *Pjotr A. Lavrov (1856 – 1929) *[[Ovakim Lazarev]] (Armenec) *Jelena Mihajlovna Lazutkina *[[Aleksej Aleksejevič Leontjev]] (1936 – 2004) *[[Elena Evgenijevna Levkijevskaja|E. E. Levkijevska]] *[[Anatolij Liberman|Anatolij (Anatoly) Liberman]] (Анато́лий Си́монович Либерма́н) (* 1937) *[[Dimitrij Sergejevič Lihačov]] (1906 – 1999) *[[Maja Valentinovna Ljapon]] *[[Boris Ljapunov|Boris Mihajlovič Ljapunov]] (1862 – 1943) *[[Mihail Lomonosov|Mihail Vasiljevič Lomonosov]] (1711 – 1765) *[[Jurij Mihajlovič Lotman]] (1922 – 1993) *A. M. ''Lukjanenko'' (Ukrajinec) *A. S. Lvov *M. R. Lvov == M == *[[Irina Makarova Tominec|Irina (Dmitrijevna) Makarova Tominec]] *[[Vikentij Makušev|Vikentij Vasiljevič Makušev]] (1837 – 1883) *[[Nikolaj Jakovljevič Marr]] (1864/5 – 1934) *V. V. Martinov *N. V. Maslennikova (lit. zgod.) *[[Zotik Nikolajevič Matvejev]] (1889 – 1938) (sinolog, japonolog) ? *[[Nina Borisovna Mečkovska]] (* 1946) *[[Igor Aleksandrovič Mel'čuk]] (* 1932) (judovsko-ukrajinsko-rusko-kanadski) *N. A. Mel'čuk *[[Jeleazar Mojsejevič Meletinski]] (1918 – 2005) *Aleksandr S. Melničuk *Elena Melnikova *[[Ivan Ivanovič Meščaninov]] (1883 – 1967) *[[Nikolai Mikhailov|Nikolaj Mihajlov]] (Nikolai Aleksandrovič Mikhailov) (1967 – 2010) *[[Ivan Pavlovič Minajev /Minayeff]] (1840 – 1890) (indolog) *[[Aleksandr Mihajlovič Moldovan]] (* 1951) *[[Oleg Aleksejevič Mudrak]] (* 1962) == N == * [[Anatolij Pavlovič Nepokupni]] (Kijev) * [[Vladimir Petrovič Neroznak]] (1939 – 2015) * S. E. Nikitina * [[Tatjana Mihajlovna Nikolajeva]] (1933 – 2015) == O == * [[Sergej Fjodorovič Oldenburg]] (1863 – 1934) (indolog, orientalist) * [[Vladimir Emanuilovič Orjol]] (Владимир Эммануилович Орëл) (1952 – 2007) * [[Sergej Ivanovič Ožegov]] (1900 – 1964) == P == *[[Jelena Viktorovna Padučeva]] (1935 – 2019) *[[Mihail Viktorovič Panov]] (1920 – 2001) *[[Nestor Memnonovič Petrovski]] (1875 – 1921) *V. J. Petruhin ?? *Anna Abramovna Pičhadze *I. A. Pilščikov *[[Ljudmila Pirogova|Ljudmila I. Pirogova]] *[[Ana Arkadijevna Plotnikova|A. A. Plotnikova]] * [[Olga Sergejevna Plotnikova]] (* 1942) * [[Vladimir Aleksandrovič Plungian]] (* 1960) *[[Mihail Pokrovski]] (1869 – 1942) * [[Jevgenij Dmitrijevič Polivanov]] (1891 – 1938) * [[Zinaida Danilovna Popova]] (1929 – 2017) *[[Nikolaj Nikolajevič Poppe]] (1897 – 1991) (rusko-ameriški) * [[Oleksandr Potebnja|Oleksandr (Aleksandr Afanasjevič) Potebnja]] (1835 – 1891) * [[Nikolaj Fjodorovič Preobraženski]] (1893 – 1970) * [[Jurij Jevgenjevič Prohorov]] (* 1948) * [[Sergej Gennadjevič Proskurin]] (* 1963) * [[Tatjana Avenirovna Proskurjakova]] (1909 – 1985) == R == * [[Vasiij Vasiljevič Radlov]] (1837 – 1918) * [[Aleksander Aleksandrovič Reformatski]] (1900 – 1978) * [[Rostislav Borisovič Ribakov]] (1938 – 2019) *George de Roerich ([[Jurij Nikolajevič Rerih]]) (1902 – 1960) (Tibetolog) *Viktor Romanovič Rozen (1849 – 1908) == S == * Mihail N. Sajenko * [[Aleksandr Nikolajevič Samojlovič]] (1880 – 1938) * Dmitrij Mihajlovič Savinov (* 1975) * Lidija Ivanovna Sazonova (* 1947) (lit. zgod.) * [[Irina Aleksandrovna Sedakova|I. A. Sedakova]] ?? * (Jurij I. Semjonov) (1929 – 2023) * [[Vasilij Mihajlovič Severgin]] (1765 – 1826) (klasični filolog) * V. B. Silina * N. A. Sljusarjeva * Aleksandr Ivanovič Smirnicki * [[Meletij Gerasimovič Smotricki]] (~1578 – 1633) * Polina Arkadjevna Soboljeva (r. Langman) (1925) * [[Aleksej Ivanovič Soboljevski]] (1856 – 1929) * [[Sergej Ivanovič Soboljevski]] (1864 – 1963) (klasični filolog) * [[Izmail Ivanovič Sreznjevski]] (1812 – 1880) * [[Vsevolod Sreznjevski]] (1869 – 1936) * [[Sergej Anatoljevič Starostin]] (1953 – 2005) * [[Jurij Sergejevič Stepanov]] (1930 – 2022) * [[Vasilij Vasiljevič Struve]] (1889 – 1965) * [[Adam Jevgenjevič Suprun]] (1928 – 1999) * Ilarion Svjencicki (1876 – 1956) (Ukrajina - Lviv) == Š == *[[Nikolaj Maksimovič Šacki]] (1922 – 2005) *[[Aleksej Aleksandrovič Šahmatov]] (1864 – 1920) *[[Anatolij Janovič Šajkevič]] *[[Sebastian Shaumyan]] (Šaumjan) (1916 – 2007) (armensko-sovjetsko-ameriški) *[[Vjačeslav Nikolajevič Ščepkin]] (1863 – 1920) (staroslovanski filolog) *[[Lev Vladimirovič Ščerba]] (1880 – 1944) *[[Fjodor Ippolitovič Ščerbatskoj]] /[[F. Th. Stcherbatsky]] (1866 – 1942) (indolog) *Jurij Volodymyrovyč Ševelʹov (George Y. Shevelov) (1908 – 2002) (ukrajinsko-ameriški filolog, jezikoslovec itd.) *[[Vladimir Fjodorovič Šišmarev|Vladimir Fjodorovič Šišmarjov]]/-rev/ (1874 – 1957) (romanski filolog) *[[Aleksej Dmitrijevič Šmeljov]] /-lev/ (* 1957) *R. O. Šor *D. N. Šumakov == T == *Borys Tkačenko (1899 – 1937) (Ukrajina) *Orest B. Tkačenko (1925 – 2021) (Ukrajina) *[[Svetlana Mihajlovna Tolsta|Svetlana Mihajlovna Tolsta(ja)]] (* 1938) *[[Ivan Ivanovič Tolstoj (filolog)|Ivan Ivanovič Tolstoj]] (1880 – 1954) *[[Nikita Tolstoj|Nikita Iljič Tolstoj]] (1923 – 1996) *Boris V. Tomaševski (1890 – 1857) *[[Vladimir Toporov|Vladimir Nikolajevič Toporov]] (1928 – 2005) *[[Raisa Trostanska]](ja) *[[Oleg Trubačov|Oleg Nikolajevič Trubačov]] (1930 – 2002) *[[Nikolaj Sergejevič Trubeckoj]] (1890 – 1938) *[[Boris Aleksandrovič Turajev]] (1868 – 1920) (orientalist) == U == *[[Esper Esperovič Uhtomski]]? (Эспер Эсперович Ухтомский) (1861 – 1921) *[[Boris Ottokar Unbegaun]] (''Boris Genrihovič Unbegaun'') (1898 – 1973) (rus.-nemški) *Jelena Vladimirovna Urison *V. V. Usačeva *[[Boris Andrejevič Uspenski]] (* 1937) *[[Fjodor Borisovič Uspenski]] (* 1970) *[[Vladimir Andrejevič Uspenski]] (1930 – 2018) *[[Dmitrij Nikolajevič Ušakov]] (1873 – 1942) *[[Elena Semenovna Uzeneva|E. S. Uzenjova]] ?? == V == *[[Marina Mihajlovna Valencova|M. M. Valencova]] *Žana Ž. Varbot *Vasiljev (in Dolobko) *N. V. Vasiljeva *[[Stepan Vasiljevski]] (Ukrajinec) *[[Max Vasmer]] (1886 – 1962) *[[Jevgenij Mihajlovič Vereščagin]] (* 1939) *[[Ljudmila Aleksejevna Verbickaja|Ljudmila Aleksejevna Verbicka(ja)]] (1936 – 2019) *Aleksander Nikolajevič Veselovski (1838 – 1906) (literarni - filolog?) *Aleksej Nikolajevič Veselovski (1843 – 1918) (literarni - filolog?) *Nikolaj Ivanovič Veselovski (1848 – 1918) (orientalist) *[[Viktor Vladimirovič Vinogradov]] (1895 – 1969) *L. N. Vinogradova *[[Grigorij Osipovič Vinokur]] (1886 – 1947) *[[Valentin Nikolajevič Vološinov]] (1895 – 1936) *Jurij Leonidovič Vorotnikov *[[Aleksandr Vostokov|Aleksandr Hristoforovič Vostokov]] (''von Ostenneck'') (1781 – 1864) *Ljudmila A. Vvedenska(ja) == Z == *[[Karl Germanovič Zaleman]] (''Karl Gustav Hermann Salemann'') (1849/50 – 1916) *[[Ana Andrejevna Zaliznjak|An(n)a Andrejevna Zaliznjak]] (* 1959) *[[Andrej Anatoljevič Zaliznjak]] (1935 – 2017) *[[Dmitrij Zelenin]] (1878 – 1954) *[[Anton V. Zimmerling]] *[[Vladimir Andrejevič Zvegincev]] (1910 – 1988) == Ž == * [[Viktor Maksimovič Žirmunski]] (1891 – 1971) * [[Viktor Markovič Živov]] (1945 – 2013) (rusko-ameriški) * Valentin Aleksejevič Žukovski (1858 – 1918) * [[Anatolij Fjodorovič Žuravljov]] (* 1949) (urednik ''Etimološkega slovarja slovanskih jezikov'' za Olegom Trubačovom) == Glej tudi == * [[Seznam tujih slovenistov]] == Glej tudi == {{seznami narodov po poklicu|jezikoslovcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Jezikoslovci]] [[Kategorija:Ruski jezikoslovci| ]] cxyrm6hodm691a3x190is9gtyy3aj5f Mandalaj 0 406301 6683502 6505986 2026-05-31T19:10:56Z ~2026-13659-49 255600 6683502 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |native_name = မန္တလေးမြို့ |official_name = Mandalaj |pushpin_label_position = bottom |pushpin_map = Burma |pushpin_map_caption = Lega mesta v Mjanmarju |image_skyline = Mandalay street.jpg |imagesize = 250px |image_caption = |image_map = |map_caption = |subdivision_type = država |subdivision_name = [[Mjanmar]] |subdivision_type1 = regija |subdivision_name1 = Mandalaj |subdivision_type2 = okrožje |subdivision_name2 = Mandalaj |unit_pref = Metric |area_code = 2 (mobile: 20,69, 90)<ref>{{navedi splet | url=http://en.18dao.net/Area_Code/Myanmar | title=Myanmar Area Codes | accessdate=2015-07-24 | archive-date=2009-12-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20091201164116/http://en.18dao.net/Area_Code/Myanmar | url-status=dead }}</ref> |area_total_km2 = 163,84 |area_footnotes=<ref>{{cite journal | title=Water Purification Plant No. 8 in Aungmyethazan Township 60% Coomplete | work=Bi-Weekly Eleven | language=my | publisher=Eleven Media Group | date=28. april 2011}}</ref> |population_as_of = 2014 |population_blank1 = Burmanci, Indijci, Kitajci, Šani |population_blank1_title = Etnične skupine |population_blank2 = [[budizem]], [[krščanstvo]], [[hinduizem]], [[islam]] |population_blank2_title = religije |population_density_km2 = auto |population_footnotes =<ref name=un>{{navedi splet | url=http://esa.un.org/unup/index.asp?panel=2 | title=United Nations World Urbanization Prospects, 2007 revision | accessdate=24 January 2009 | publisher=The United Nations Population Division | archive-date=2009-12-23 | archive-url=https://web.archive.org/web/20091223005931/http://esa.un.org/unup/index.asp?panel=2 | url-status=dead }}</ref><ref name=mdy-150/> |population_metro = 1,022,487 |population_total = 952,570 |coordinates_display = d |coordinates_region = MM |latNS = N |latd = 21 |latm = 58 |lats = 30 |leader_name = Aung Maung<ref name="nlm">{{navedi novice|url=http://myanmar.com/newspaper/nlm/Feb28_03.html|title=Mandalay Mayor appointed Republic of the Union of Myanmar|last=Thein Sein|date=28 February 2012|work=New Light of Myanmar|publisher=Government of Myanmar|accessdate=28 February 2012|archive-date=2012-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20121113165924/http://www.myanmar.com/newspaper/nlm/Feb28_03.html|url-status=dead}}</ref> |leader_title = župan |longEW = E |longd = 96 |longm = 5 |longs = 0 |elevation_ft = 70 |elevation_m = 22 |timezone = [[Myanmar Standard Time|MST]] |utc_offset = +6:30 |website = }} '''Mandalaj''' (/ ˌmændəleɪ / ali / mændəleɪ /; burmansko မန္တလေး; MLCTS: ''manta.le'': [màɴdəlé]) je drugo največje mesto in zadnja kraljevska prestolnica Burme. Leži 716 km severno od [[Jangon]]a na vzhodnem bregu reke [[Iravadi]]. Mesto ima več kot 1,2 milijona prebivalcev (popis 2014). Mandalaj je gospodarsko središče Zgornje Burme in središče burmanske kulture. Nenehen pritok kitajskih priseljencev v zadnjih dvajsetih letih, večinoma iz [[Junan]]a, je preoblikoval narodno strukturo v mestu in povečal trgovino s Kitajsko. Kljub nedavnemu vzponu [[Najpjido]]ja ostaja Mandalaj glavno gospodarsko, izobraževalno in zdravstveno središče zgornje Burme. == Etimologija == Mesto je dobilo ime po bližnjem gorovju Mandalaj. Ime je verjetno izpeljanka iz palija, čeprav natančen izvor ostaja nejasen. Koren besede je morda iz: "mandala" (kar pomeni krožne ravnice) <ref name=mdy-150>{{Cite journal | url=http://www.mmtimes.com/no471/n001.htm | title=Mandalay marks 150th birthday | authors=Zon Pann Pwint, Minh Zaw and Khin Su Wai | date=18–24 May 2009 | work=The Myanmar Times | access-date=2015-07-24 | archive-date=2009-06-02 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090602044006/http://www.mmtimes.com/no471/n001.htm | url-status=dead }}</ref>, "mandare" (domnevajo, da pomeni "ugodno zemljišče") <ref name=gc>{{navedi splet | url=http://www.goldencity.asia/index.php/history/51-history-of-mandalay | title=History of Mandalay | accessdate=24 November 2009 | publisher=Golden City of Asia, Official Mandalay City Site | archive-date=2016-03-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160303195551/http://www.goldencity.asia/index.php/history/51-history-of-mandalay | url-status=dead }}</ref> ali "Mandara" (gora iz hindujske mitologije). <ref>{{navedi knjigo| title=Names and Their Histories: A Handbook of Historical Geography and Topographical Nomenclature | url=https://archive.org/details/namesandtheirhi01taylgoog | page=[https://archive.org/details/namesandtheirhi01taylgoog/page/n200 186] | author=Issac Taylor | publisher=Rivingtons | year=1898 | edition=2}}</ref> Ko je bilo kraljevsko mesto leta 1857 ustanovljeno, je bilo uradno imenovano Jadanabon (ရတနာပုံ [jədənàbòʊɴ]), burmanska različica imena v jeziku pali '''Ratanapūra''' (ရတနပူရ), kar pomeni "[mesto], polno draguljev". <ref>{{navedi splet|author=ဦးဟုတ်စိန်|url=http://dictionary.sutta.org/browse/r/ratana|title=Entry for ratana|work=ပါဠိမြန်မာ အဘိဓာန် (Pāḷi-Myanmar Dictionary)|publisher=Pali Canon E-Dictionary Version 1.94|accessdate=15 February 2015|language=my}}</ref><ref>{{navedi splet|author=ဦးဟုတ်စိန်|url=http://dictionary.sutta.org/browse/p/pūra|title=Entry for pūra|work=ပါဠိမြန်မာ အဘိဓာန် (Pāḷi-Myanmar Dictionary)|publisher=Pali Canon E-Dictionary Version 1.94|accessdate=15 February 2015|language=my}}</ref> Imenovali so ga tudi Le Džun Aun Mje (လေး ကျွန်း အောင်မြေ [lé dʑʊ́ɴ àʊɴ mjè], "zmagovita dežela onkraj štirih otokov") in kraljeva palača ''Mja Nan San Čau'' (မြနန်း စံ ကျော် [mja̰ náɴ sàɴ tɕɔ̀], "slavna kraljeva smaragdna palača". == Zgodovina == [[Image:Mandalay-Palace-from-Watch-Tower.JPG|thumb|left|Palača Mandalaj]] === Zgodnja zgodovina === Kot večina nekdanjih (in sedanjih) prestolnic Mjanmarja je bil Mandalaj ustanovljen v skladu z željami tedanjega vladarja. 13. februarja 1857 je kralj Mindon ustanovil novo kraljevo glavno mesto ob vznožju gorovja Mandalaj, najbrž zaradi izpolnitve prerokbe o ustanovitvi metropole [[budizem|budizma]] v točno določenem mestu ob 2400. letnici budizma. <ref name="mandalay palace">{{navedi splet | url=http://www.lib.washington.edu/asp/myanmar/pdfs/MP0001a.pdf | format=PDF | title=Mandalay Palace | publisher=Directorate of Archaeological Survey, Burma | accessdate=22 August 2006 | year=1963 | archive-date=2009-03-27 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090327111114/http://www.lib.washington.edu/asp/myanmar/pdfs/MP0001a.pdf | url-status=dead }}</ref> [[File:King-Mindon.jpg|thumb|Kralj Mindon Min je ustanovitelj kraljeve prestolnice Mandalaj]] [[File:Mandalay Fort Wall.jpg|thumb|left|200px|Obzidje palače Mandalaj]] Novo glavno mesto je obsegalo 66 km² in je bilo obdano s štirimi rekami. Tloris citadele je bil 12 x 12 kvadratnih blokov, znotraj tega pa je bil 16 kvadratnih blokov velik kompleks kraljeve palače. 413 hektarjev velika trdnjava je bila obkrožena s štirimi 2032 m dolgimi zidovi in 64 m širokim in 4,6 m globokim jarkom. Na razdalji 169 m vzdolž zidu so bili stolpiči z zlato konico za stražarje. <ref name=oconner>{{navedi knjigo| title=Mandalay: And Other Cities of the Past in Burma | url=https://archive.org/details/mandalayandothe00ocogoog | author=Vincent Clarence Scott O'Connor | pages=[https://archive.org/details/mandalayandothe00ocogoog/page/n34 6]–9 | publisher=Hutchinson & Co. | year=1907}}</ref> V obzidju so bila tri vrata na vsaki strani, pet mostov je prečkalo jarek. Poleg tega je kralj dal zgraditi tudi [[pagoda Kuthodaw|pagodo Kuthodo]] z dvorano upamsada ''Pahtan-ho Šve Tein'' (''upasampadā'' v paliju pomeni "obred posvečenja, s katerim se zavežeš za budistično meniško življenje"), "zajat" ali zatočišče za potnike, ''thudamo'' "dobra dharma", kraj za verske priložnosti in tudi srečanje vaščanov, da bi razpravljali o potrebah in načrtih vasi, in knjižnico za svete budistične spise. Junija 1857 je bila nekdanja kraljeva [[palača Amarapura]] razstavljena in s sloni preseljena na novo lokacijo ob vznožju gorovja Mandalaj, čeprav je bila gradnja palače uradno končana šele dve leti pozneje, v ponedeljek, 23. maja 1859. Naslednjih 26 let je bil Mandalaj zadnje kraljevsko glavno mesto zadnjega samostojnega burmanskega kraljestva pred končno priključitvijo Veliki Britaniji. Mandalaj je prenehal biti glavno mesto 28. novembra 1885, ko so Britanci poslali kralja Tiba in kraljico Supajalat v izgnanstvo, kar se je končalo s tretjo angleško-burmansko vojno. [[Image:Thudhama Zayats.jpg|thumb|Zajati ''tudama'', zgrajeni pod vladavino kralja Mindona]] === Kolonialni Mandalaj (1885–1948) === [[File:Mandalay Burma map 1911.jpg|thumb|Zemljevid Mandalaja, 1911]] Medtem ko je bil Mandalaj še naprej glavno mesto Zgornje Burme med britansko kolonialno vladavino, je bil komercialni in politični pomen preusmerjen v [[Jangon]] (Rangun). Britanski pogled na razvoj Mandalaja (in Burme) je bil v glavnem trgovske narave. Železnica je dosegla Mandalaj leta 1889, manj kot štiri leta po priključitvi, prva šola v Mandalaju, Mandalay College, je bil ustanovljen šele 40 let pozneje, leta 1925. Britanci so palačo izropali, nekateri zakladi so še vedno na ogled v londonskem muzeju Victoria in Albert. Palačo so preimenovali v trdnjavo Dufferin in jo uporabljali za namestitev vojakov. [[File:Baker's shop, Mandalay Chinatown.jpg|thumb|Ulična scena v kitajski četrti v kolonialnem Mandalaju]] V obdobju kolonializma je bil Mandalaj središče burmanske kulture in budističnega učenja in kot zadnja kraljeva prestolnica po mnenju Burmancev glavni simbol suverenosti in identitete. Med svetovnima vojnama je bilo mesto osrednja točka Zgornje Burme vseh protestov proti britanski vladavini. Z britansko vladavino je prišlo v mesto veliko priseljencev iz Indije. Med letoma 1904 in 1905 je [[kuga]] pomorila približno eno tretjino prebivalstva, veliko ljudi pa je pobegnilo iz mesta. Med drugo svetovno vojno je Mandalaj utrpel uničujoče zračne napade. 3. aprila 1942 so med japonskim osvajanjem Burme Japonske cesarske letalske sile (''Dainippon Teikoku Rikugun Kōkūtai'') izvedle obsežne napade na mesto. Ker je bilo mesto nemočno in njegova obramba šibka ter uničena v prejšnjem bombnem napadu, niso naleteli na nobeno nasprotovanje britanske RAF, saj so bila vsa njihova letala umaknjena v Indijo. Tri petine hiš je bilo uničenih in 2000 civilistov ubitih. <ref>[http://history.howstuffworks.com/world-war-ii/axis-conquers-philippines9.htm The Axis Conquers the Philippines: January 1942-July 1942]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.worldwar-2.net/timelines/asia-and-the-pacific/asian-mainland/asian-mainland-index-1942.htm |title=World War II net |accessdate=2015-07-24 |archive-date=2025-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250513104842/https://www.worldwar-2.net/timelines/asia-and-the-pacific/asian-mainland/asian-mainland-index-1942.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=http://books.google.com/books?id=cghbp0WbhxAC&pg=PA41&dq=Japanese+bombing+of+Rangoon+civilians&hl=en&sa=X&ei=LavnU5y3K-K2iwKToIGIAg&ved=0CCIQ6AEwAQ#v=onepage&q=Japanese%20bombing%20of%20Rangoon%20civilians&f=false |title=The British Empire and the Second World War |first=Ashley |last=Jackson |date=May 10, 2006 |publisher=Bloomsbury Academic |pages=41}}</ref> Mnogi so se spet vrnili v mesto od maja 1942 do marca 1945, ko so ga zasedli Japonci. Palačo in citadelo so Japonci spremenili v skladišče, ki je do tal pogorelo ob bombardiranju; samo kraljeva kovnica in stražni stolp sta ostala (natančna replika palače je bila narejena v 1990-tih). == Današnji Mandalaj (po letu 1948) == Ko se je leta 1948 Burma osamosvojila in ni bila več pod Veliko Britanijo, je bil Mandalaj še naprej glavno kulturno, izobraževalno in gospodarsko središče Zgornje Burme. Do leta 1990 je večina študentov iz Zgornje Burme prišla študirat v Mandalaj. Do leta 1991 so bile Mandalska univerza, Medicinska fakulteta in Obrambna akademija edine tri univerze v Zgornji Burmi. Novembra 1959 je Mandalaj praznoval svojo stoletnico s festivalom ob vznožju pogorja Mandalaj. Izdani so bili tudi posebni spominski žigi. Med vladavino generala Ne Vina (1962-1988) se je mestna infrastruktura poslabšala. V zgodnjih 1980-ih je drugo največje mesto v Burmi spominjalo na mesto z majhnim povečanjem zgradb in prašnimi ulicami, napolnjenimi pretežno s kolesi. V 1980-tih sta mesto prizadela dva večja požara. Maja 1981 je požar porušil več kot 6000 hiš in javnih zgradb, bilo je več kot 36.000 brezdomcev. 24. marca 1984 je še en požar uničil 2700 stavb in 23.000 ljudi je ostalo brez domov. <ref>{{navedi novice| url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9901E6D71139F935A15750C0A962948260 |title=23,000 Homeless in Burma Fire |publisher=New York Times via ''[[Reuters]]'' |date=26 March 1984 |accessdate=25 January 2009}}</ref><ref>{{navedi splet| url=http://ocha-gwapps1.unog.ch/rw/rwb.nsf/db900SID/ACOS-64BUBF?OpenDocument |title=Myanmar Fire Mar 1984 UNDRO Information Reports 1 – 2 |publisher=ReliefWeb|date=27 March 1984 |accessdate=25 January 2009}}</ref> Požari še naprej ogrožajo mesto. Velik požar v februarju 2008 je uničil drugi največji trg v Mandalaju, trg Jadanabon, in še en velik požar je februarja 2009 uničil 320 domov in pustil več kot 1600 ljudi brez strehe nad glavo. <ref>{{navedi novice| url= http://news.xinhuanet.com/english/2008-02/25/content_7665647.htm |title=Huge fire rages major market in Myanmar second largest city|publisher=China View via ''Xinhua'' |date= 25 February 2008 |accessdate=25 January 2009}}</ref><ref>{{Cite journal | url=http://www.mmtimes.com/no460/n004.htm | title=Dry weather brings upsurge in outbreaks of fire in Myanmar | author1=Ne Nwe Moe Aung | author2=Sithu Naing | publisher=The Myanmar Times | date=2 March 2009 | access-date=2015-07-24 | archive-date=2010-12-16 | archive-url=https://web.archive.org/web/20101216080244/http://mmtimes.com/no460/n004.htm | url-status=dead }}</ref> Požari v 1980-tih so bistveno spremenili mesto, njegov videz in etnično sestavo. Ogromna požgana zemljišča so ostala po požarih nezasedena in so jih pozneje kupili večinoma Kitajci, od katerih so mnogi nedavni priseljenci iz Junana. Pritok Kitajcev se je povečal med vojaško vlado leta 1988. Samo v 1990-tih je prišlo približno 250.000 do 300.000 Junančanov. Verjetno so se preselili v Mandalaj. Danes je v mestu približno 30 do 40 odstotkov Kitajcev in so podvojili število mestnih prebivalcev s približno 500.000 v letu 1980 do enega milijona leta 2008. Kitajski festivali so zdaj trdno zasidrani v mestnem kulturnem koledarju. Burmanci pogosto očitajo, da Mandalaj postaja skoraj satelit Kitajske in da je romantičnost starega Mandalaja že davna preteklost. <ref>Finding George Orwell in Burma, Emma Larkin, p. 12</ref> Kitajci so gospodarsko oživili mestno središče, ki je zdaj obnovljeno z bloki, hoteli in nakupovalnimi središči. Mesto spet postaja trgovsko središče, ki povezuje Spodnjo in Zgornjo Burmo, Kitajsko in Indijo. Kitajci prevladujejo v središču mesta in druge izrivajo v predmestje. Mandalaj je praznoval svoj 150. rojstni dan 15. maja 2009, točno ob 4.31 in 36 sekund. Kljub nastanku [[Najpjidav]]a, današnjega glavnega mesta Mjanmarja leta 2006, Mandalaj ostaja glavno poslovno, izobraževalno in zdravstveno središče Zgornje Burme. == Geografija == [[Image:Mandalay 96.07072E 21.93155N.jpg|thumb|left|Mandalaj - metropolitansko območje iz satelita]] Mandalaj leži v osrednjem suhem območju Burme ob reki [[Iravadi]] pri 21,98 ° severno, 96,08 ° vzhodno, na nadmorski višini 64 metrov. Njegov standardni časovni pas je UTC/GMT + 6.30 ure. Mandalaj leži ob prelomu Sagainga, stiku [[tektonika plošč|tektonske plošče]] med Indijo in ploščo Sunda (največji potres v zgodovini Mjanmarja z magnitudo 7 je bil leta 1956, razdejanje je bilo največje v bližini Sagainga, 20 km JZ od Mandalaja, in je znan kot veliki potres Sagaing. <ref>{{navedi splet|url=http://www.geologie.ens.fr/~vigny/articles/2002JB001999.pdf |format=PDF |author=Christophe Vigny|display-authors= et al. |title=Present-day crustal deformation around Sagaing fault, Myanmar |publisher=Journal of Geophysical Research, vol&nbsp;108, 19 November 2003 |pages=2–4 |accessdate=25 January 2009}}</ref> Mandalaj ima tropsko mokro in suho podnebje po podnebni razvrstitvi [[Köppnova podnebna klasifikacija |KÖPPEN]], ima opazno toplejša in hladnejša obdobja leta. Povprečne temperature v januarju, hladen mesec, se gibljejo okrog 21 °C, medtem ko je najtoplejši mesec april, povprečje je 31 °C. Zelo vroče je aprila in maja, povprečna visoka temperatura je nad 35 °C. Nič nenavadnega niso temperature, ki v teh dveh mesecih presežejo 40 °C. Mandalaj ima mokre in suhe dobe skoraj enako dolge kot mokre, od maja do oktobra, suha doba je v preostalih šestih mesecih. Najvišja zanesljivo zapisana temperatura v Mandalaju je bila 45,6 °C in najnižja 5,6 °C. <ref>{{navedi splet |url = http://www.mherrera.org/temp.htm |title = Extreme Temperatures Around the World |accessdate = 11 January 2013}}</ref> == Znamenitosti == [[Image:Irrawaddy Mandalay-Hill.JPG|thumb|Gorovje Mandalaj z 240 m je sedež mnogih religioznih središč]] [[Image:Mandalay1.jpg|thumb|Palača v Mandalaju]] [[Image:mandalay kuthodaw.jpg|thumb|Pagoda Kutodo – nekaj od 729 stup je znanih kot "največja knjiga na svetu"]] [[Image:Atumashi monastery.JPG|thumb|Samostan Atumaši, obnovljen kot verna replika izvirnika, uničenega v požaru]] [[Image:Yunnanese Temple in Mandalay.jpg|thumb|Junanski budistični tempelj in združenje v Mandalaju je največji kitajski tempelj v mestu]] * '''Samostan Atumaši''': "atumaši čaung" dobesedno pomeni neponovljiv samostan, je ena najbolj znanih znamenitosti. Prvotna struktura je bila uničena zaradi požara leta 1890, ohranil se je le zidan podstavek. Med razcvetom je bil res nepozaben. 2. maja 1995 ga je začela obnavljati vlada in je bil končan junija 1996. * '''Replika Pagode relikvije Budovega zoba''': Ena od Budovih svetih replik zoba je relikvija, shranjena v pagodi Mandalaj Svedo na hribu Maha Damajanti v mestnem okrožju Amarapura. Pagoda je bila zgrajena z denarnimi donacijami, ki so jih prispevali prebivalci Burme in budisti z vsega sveta pod nadzorom burmanske vojaške vlade. Vlada in donatorji so predali pagodi še ''šve htido'' (sveti zlati dežnik), ''hngetmjatnado'' (sveto ptico vetrnico) in ''seinpudo'' (sveti diamantni popek) 13. decembra 1996. * '''[[Pagoda Kutodo]]''' (''Kuthodaw'') (največja knjiga na svetu): zgradil jo je kralj Mindon leta 1857; po zgledu [[pagoda Švezigon|pagode Švezigon]] v Njaung Uju je obdana s 729 pokončnimi kamnitimi ploščami, na katerih je vpisano celotno budistično pismo, kot je bilo zapisano in odobreno na peti budistični sinodi. Znana je kot "največja knjiga na svetu" za kamnite spise. * '''[[Tempelj Kjauktodži]]''' (''Kyauktawgyi''): Blizu južnega pristopa k pogorju Mandalaj stoji podoba Kjauktodži Bude, ki jo je zgradil kralj Mindon leta 1853-1878. Podoba je izklesana iz ogromnega kosa [[marmor]]ja. Kipi 80 arhatov (veliki Budovi učenci) so postavljeni okoli podobe, 20 na vsaki strani. Podobe so bile končane leta 1865. * '''[[Tempelj Mahamuni Buda]]''': pravijo, da je bila podoba narejena, ko je Buda še živel in da jo je 7-krat objel, kar naj bi jo oživilo. Zato pobožni budisti verjamejo, da je živ in se obračajo nanj kot na mahamunija – sveto živo podobo. Kot spoštovanje svete pagode v Mandalaju jo je zgradil kralj Bodopaja leta 1784. Podoba v sedečem položaju je visoka 3,8 m. Ker je bila prinesena iz države Rakhine, je bil imenovan tudi Veliki Rakhine Buda. Zgodnji jutranji obred pranja obraza Budove podobe spremlja velika množica romarjev. Velika podoba velja tudi kot največja poleg [[pagoda Švedagon|pagode Švedagon]]. Obisk Mandalaja je nepopoln brez obiska te pagodečo. * ''' Pogorje Mandalaj''': hribovje je že dolgo časa sveta gora. Legenda pravi, da je Buda na obisku prerokoval, da bo v njenem vznožju ustanovljeno veliko mesto. Pogorje Mandalaj je visoko 230 metrov in z njega je čudovit pogled na mesto in okolico. Gradnja ceste do vrha hriba je že končana. * '''[[Palača Mandalaj]]''': Celotna veličastna palača je bila uničena zaradi požara med drugo svetovno vojno. Fino zgrajene palače, mestna vrata s svojimi okronanimi lesenimi paviljoni in jarek, ki ga obkroža, so še vedno veličasten prizor, "Mja-nan-san-čo Švenando" je bila obnovljena s prisilnim delom. Model palače, Nanmjint-saung in kulturni muzej so znotraj zemljišča palače. * '''[[Samostan Švenando]]''' (''Shwenandaw'') je znan po svojih zapletenih rezbarijah. Samostan je krhek spomin na staro palačo Mandalaj. Pravzaprav je bil del stare palače pozneje preseljen na trenutno lokacijo v času kralja Tibava, leta 1880. * '''Kitajski tempelj''' v Mandalaju: kitajski tempelj, znan po svojih starih umetniških arhitekturah in kulturnih artefaktih kaže staro zgodovino Mandalaja. * '''Jadanabon živalski vrt''': majhen živalski vrt med Mandalajsko palačo in gorovjem Mandalaj ima več kot 300 vrst živali in je edini živalski vrt, v katerem so burmanske pokrite želve (''Batagur trivittata'', družina [[Geoemydidae]]). == Uprava == Komite mesta Mandalaj za razvoj (MCDC) je mestna vlada okrožja Mandalaj in je sestavljena iz sedmih mestnih okrožij. *[[Amarapura]] *Aungmjetazan *Čanajetazan (center) *Čanmjatazi *Maha Aaundžmje *Pateindži *Pjidžidagun == Promet == Strateška lega Mandalaja v osrednji Burmi je pomembno vozlišče za prevoz ljudi in blaga. Mesto je povezano z drugimi deli države, Kitajsko in Indijo z več prometnimi sistemi. === Letalski promet === [[Image:Mandalay Airport.JPG|thumb|Mednarodno letališče Mandalaj]] Mednarodno letališče Mandalaj je eno največjih in najsodobnejših letališč v Mjanmarju. Zgrajeno je bilo za 150 milijonov ameriških dolarjev leta 2000, a je zelo podcenjeno; uporabljajo ga predvsem za notranje lete, razen za Kunming z Air Asia in v/iz Bangkoka z Bangkok Airways. Letališče je bilo slabo načrtovano in kaže močno naklonjenost za projekt "[[beli slon]]" ("beli slon" je posest, s katero njegov lastnik ne more razpolagati in za katero so stroški, predvsem vzdrževanje, v sorazmerju z njeno uporabnostjo; izraz izhaja iz zgodbe, da so bili kralji Siama, zdaj Tajska, navajeni, da so dali za darilo eno od teh živali, da so uničili prejemnika s stroški za njeno vzdrževanje; v sodobni uporabi je to objekt, načrt, poslovni podvig itd., ki ni uporaben ali je brez vrednosti). <ref name=mia>{{navedi novice| url=http://www.irrawaddy.org/article.php?art_id=25 | title=Junta's New White Elephant Project is Paying Off | author=Maung Maung Oo | publisher=The Irrawaddy| date=26 November 2001}}</ref> Nedavno odprtje letališča bo omogočilo, da bo V Mnjanmar prišlo več obiskovalcev iz Bangkoka. Letališče je 45 km oddaljeno od mesta, do njega vodi sodobna avtocesta, za katero je treba plačati cestnino. === Rečni promet === Reka Iravadi je glavna prometna žila za prevoz blaga, kot so kmetijski pridelki, predvsem riž, fižol in stročnice, jedilno olje, keramika, bambus in tikovina. === Železnica === Glavna železniška postaja v Mandalaju je izhodišče za glavno progo proti Jangonu in začetna točka odcepa za Pjin U Lvin (Majmjo), Lašio, Moniva, Pakoku, Kalaj, Gandžo in na sever v Švebo, Kolin, Nabo, Kanbalu, Mohnjin, Hopin, Mogaung in Mjitkjino. Mandalaj nima mestne železnice. === Ceste === Mandalaj je dobesedno v središču cestnega sistema. Cestno omrežje povezuje: <ref name=md>{{navedi novice| url=http://www.myanmar.gov.mm/Article/Article2005/Feb/Feb13.htm | title=Mandalay Division marching to new golden land of unity and amity | date=13 February 2005 | author=Thiha Aung | publisher=New Light of Myanmar}}</ref> *Zgornjo Burmo in Kitajsko: cesta Mandalaj–Tagaung–Bamo–Mjitkjina, cesta Mandalaj–Mogok–SiU–Bamo, cesta Mandalaj–Lašio–Muse (del azijske avtoceste št. 14 ali AH 14) *Zahodna Burma in Indija: cesta Mandalaj–Sagaing–Moniva–Kaleva–Tamu *Spodnja Burma: hitra cesta Jangon-Mandalaj in AH 1 Večina odsekov teh cest ima en prometni pas in je v slabem stanju. [[Image:Mandalay Street.JPG|thumb|Močno obremenjena ulica]] Marca 2008 je imel Mandalaj 81.000 registriranih motornih vozil in neznano število neregistriranih vozil. Število vozil na milijon prebivalcev je zelo majhno, promet v Mandalaju je zelo kaotičen s tisoči koles in neregistriranimi motocikli, ki se vozijo vsevprek po ulicah. V primerjavi z Jangonom, kjer so motorna kolesa, tricikli in kolesa prepovedani v središču mesta, dovoljeni le v predmestjih, v Mandalaju ni tako. Da mnogi semaforji v Mandalaj ne delujejo, le pripomore h kaosu. == Demografija == {{Historical populations|type=Burma | 1950|167000 | 1960|250000 | 1970|374000 | 1980|499000 | 1990|636000 | 2000|810000 | 2007|961000 | 2010|1034000 | 2020|1308000 | 2025|1446000 |footnote=<ref name=un/> }} Ocena ZN 2007 kaže, da ima Mandalaj skoraj 1 milijon prebivalcev. Leta 2025 bo po napovedih skoraj 1,5 milijona prebivalcev. Čeprav je Mandalaj tradicionalno branik burmanske kulture, je ogromen pritok Kitajcev v zadnjih 20 letih dejansko potisnil Burmance iz središča mesta. V tujini rojeni Kitajci zlahka pridobijo burmansko državljanstvo na črnem trgu. Ludu Do Amar iz Mandalaja, resna pisateljica in novinarka, ki je umrla aprila 2008, je nekoč dejala, da se ji je zdelo, da so "na črno kolonija Junana".<ref name="Ludu">{{navedi splet|url=http://www.irrawaddymedia.com/article.php?art_id=2739&page=4|title=Ludu Daw Amar: Speaking Truth to Power by Min Zin|publisher=The Irrawaddy, October 2002|accessdate=12 January 2009|archive-date=2011-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20111003045907/http://www.irrawaddymedia.com/article.php?art_id=2739&page=4|url-status=dead}}</ref> Danes je ocenjeno, da je v mestu 40 % do 50 % Kitajcev (Junančanov je približno 30 % vseh prebivalcev v Mandalaju) in so velik tekmec Burmancem. V Mandalaju prebiva tudi precejšnja skupnost burmanskih Indijcev. Burmanščina je še vedno glavni jezik v mestu, čeprav se mandarinska kitajščina vse bolj sliši v mestnih poslovnih središčih, kot sta Kitajska četrt in trg Zedžo. Angleščina je tretji jezik, ki ga govori le mestna elita. == Kultura == [[Image:Buddha relics.JPG|thumb|right|Budove relikvije iz stupe Kaniška v Pešavarju, Pakistan, zdaj v Mandalaju]] Mandalaj je kulturno in versko središče burmanskega budizma, ki ima številne samostane in več kot 700 pagod. Ob vznožju gorovja Mandalaj je sedež svetovne uradne "budistične biblije", znane tudi kot največja knjiga na svetu, v [[Pagoda Kuthodaw| pagodi Kutodo]]. Slog mandalajske podobe Bude in mnogi Budovi kipi so bili darilo kralja Mandona, ki je bil pobožen budist. Z njimi je napolnil Mandalaj in z leti se je mandalajska budistična umetnost uveljavila kot čista umetnost Mjanmarja. 729 plošč iz kamna je skupaj z napisom celotnega budističnega kanona spravljenih, vsaka je v svoji beli stupi. Stavbe znotraj starega mandalajskega mestnega obzidja, obdanega z jarkom, ki je bilo popravljeno v zadnjem času s pomočjo zapornikov, obsegajo palačo, večinoma uničeno med drugo svetovno vojno. Zdaj so jo nadomestili z repliko in je zapor, vojaška posadka, sedež Centralnega vojaškega poveljstva. == Gospodarstvo == [[Image:Mdy Shop.JPG|thumb|Kitajske odeje za mandalajsko zimo]] Mandalaj je pomembno trgovsko in komunikacijsko središče za severni in osrednji Mjanmar. Velik del burmanske zunanje trgovine s Kitajsko in Indijo gre skozi Mandalaj. Med vodilnimi tradicionalnimi panogami so tkanje svile, tapiserije, obdelava žada, obdelava kamna in lesa, izdelava marmornih in bronastih Budovih podob, tempeljskih okraskov in pripomočkov, izdelava zlatih in srebrnih listov, izdelava vžigalic, pivovarne in destilarne. Od leta 1990, ko so Združene države Amerike in Evropska unija uvedle sankcije, v mandalajskem gospodarstvu vse bolj prevladujejo Kitajci. == Pobratena mesta == * {{flagicon|IDN}} [[Cirebon]], [[Indonezija]] *{{flagicon|Cambodia}} [[Phnom Penh]], [[Kambodža]] *{{flagicon|China}} [[Kunming]], [[Kitajska]] == Mandalaj v popularni kulturi == === Literatura === * [[Rudyard Kipling]] je napisal pesem ''Mandalay'' (1890), ki je izvor izraza »na poti v Mandalaj«. [http://raysweb.net/poems/mandalay/index.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081205040235/http://raysweb.net/poems/mandalay/index.html |date=2008-12-05 }} * [[George Orwell]] je bil nekaj časa v Mandalaju, ko je delal za Indijsko cesarsko policijo v Burmi, njegov prvi roman, ''Burmanski dnevi'' (1934), je napisan na podlagi izkušenj v Burmi. Napisal je tudi številne kratke eseje in kratke zgodbe o Burmi, kot so "A Hanging" (1931) in "Shooting an Elephant" (1936). * [[John Masters]] je napisal knjigo o svojih vojnih izkušnjah v Burmi pod naslovom ''Cesta mimo Mandalaja'' (1961). (Masters je avtor številnih knjig o Indiji in Aziji, ''Bhowani Junction'' je ena izmed njih). === Muzikal === * Kurt Weill je napisal muzikal ''Srečen konec'' (1929), ki vključuje "Mandalay Song". Mandalaj je omenjen tudi v sceni v bordelu v njegovi operi ''Vzpon in padec mesta Mahagonny''. * [[Midnight Oil]] so napisali pesem ''Mountains Of Burma'' leta 1990 in je na albumu ''Blue Sky Mining'', v kateri omenjajo "cesto v Mandalaj". === Film === * Vrstica v pesmi iz filma ''Pet tednov v balonu'' (1962) pravi: "Jaz ne bi zamenjal s kraljem Mandalaja". * V ''Lady Chatterley'', v filmu [[Ken Russell|Kena Russella]] (1993), Lady Chatterley in njena sestra načrtujeta potovanje v Mandalaj, da bi obiskali svojega očeta. * ''Manderlay'' (2005) je film [[Lars von Trier|Larsa von Trierja]]. * V indijskem filmu ''3 idioti'' je omenjen Mandalaj kot kraj nakupa rubinaste ogrlice. [[Image:Earpiercingceremony.jpg|thumb|Slovesno prediranje ušesa v templju Mahamuni Paja v Mandalaju]] ==Galerija== <gallery class="center" > Image:Mandalay Hill, Myanmar.JPG|Gorovje Mandalaj File:Mandalay Hill 2.jpg| Gorovje Mandalaj iz Minguna čez reko Iravadi Image:View-from-Mandalay-Hill.JPG|Razgled z gorovja Mandalaj Image:Foot-of-Mandalay-Hill.JPG|Razgled Image:Mandalay-Palace-Watch-Tower.JPG|Mandalajska palača - nadzorni stolp Image:The Glass Palace of Mandalay.jpg|Dvorana ''Hluto'' v Mandalajski palači Image:Mahamuni.JPG|Mahamuni Buda, rakhinska mojstrovina Image:Birmanie 0005a.jpg|Mandalajska deklica Image:Mandalay-Shwe-Kyaung.JPG|Šve Čaung, znamenit samostan Image:Atumashi monastery.JPG|Samostan Atumaši Image:MANDALAY PUENTE COLONIAL SOBRE EL RIO AYEYARWADY.jpg|Sedaj nekdanji stari most Sagaing </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mandalay}} * {{Wikivoyage-inline}} *[http://www.pyinoolwin.info/index.htm See also nearby Pyin Oo Lwin, the historic hill station above Mandalay] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090804055257/http://www.pyinoolwin.info/index.htm |date=2009-08-04 }} * {{PDFlink|[http://web.soas.ac.uk/burma/2.1%20pdf%20files/2.1%2011%20colbeck2.pdf Mandalay in 1885–1888 – the letters of James Alfred Colbeck]|107&nbsp;[[Kibibyte|KiB]]<!-- application/pdf, 110455 bytes -->}} SOAS * [http://www.mandalayemporium.com Mandalay Gallery with antique, colonial views of Mandalay] *[http://www.seasite.niu.edu/Burmese/Culture/WilsonPages/MandalayRegion/MandalayRegion.htm Mandalay, the Burmese Heartland by Dr. Constance Wilson, Northern Illinois University] *[http://www.orientalarchitecture.com/mandalay/MANDALAYMAP.htm Asian Historical Architecture – Mandalay by Prof. Robert D. Fiala, Concordia University, Nebraska] *[http://www.mrtv3.net.mm/pages/song4.html Mandalay Centenary Song by Than Myat Soe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120218121659/http://www.mrtv3.net.mm/pages/song4.html |date=2012-02-18 }} [[MRTV]]3 [[Kategorija:Mandalaj| ]] [[Kategorija:Mesta v Mjanmaru]] [[Kategorija: Bivša glavna mesta]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1859]] {{normativna kontrola}} f4kdu8szbjhsfyb09clqr07wfewcawm Tokijska cesarska palača 0 424358 6683531 6254528 2026-06-01T04:32:32Z Borhan 229011 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:East Garden Edo Castle Tokyo photo D Ramey Logan.jpg]] → [[File:East Garden Edo Castle Tokyo photo Don Ramey Logan.jpg]] [[c:COM:FR#FR1|Criterion 1]] (original uploader’s request) 6683531 wikitext text/x-wiki {{coord|35.6825|139.7521|type:landmark|display=title}} [[Image:Imperial Palace Tokyo Panorama.jpg|thumb|250px|Panorama cesarske palače v Tokiu]] [[File:Imperial Palace Tokyo Map.png|thumb|karta cesarske palače in okoliških parkov]] [[Image:Tokyo Imperial Palace Aerial photograph 2019.jpg|thumb|Palača leta 2019]] '''Cesarska palača v Tokiu''' (皇居, Kōkjo, dobesedno 'cesarska rezidenca') je primarna rezidenca japonskega cesarja. To je velik park, ki se nahaja v okraju Čijoda v [[Tokio|Tokiu]], v katerem je več stavb, vključno glavna palača (宮殿, Kjūden), zasebna rezidenca cesarske družine, arhiv, muzeji in drugi uradi. Zgrajena je na mestu starega [[grad Edo|gradu Edo]]. Skupna površina vključno s parki znaša 3,41 kvadratnih kilometrov. Leta 1980, v času japonskega nepremičninskega balona, so palačo vrednotili za večjo vrednost kot vse [[nepremičnina|nepremičnine]] v državi Kaliforniji.<ref name="telegraph">{{navedi splet |url=http://www.telegraph.co.uk/finance/personalfinance/2891993/Oriental-risks-and-rewards-for-optimistic-occidentals.html |title=Oriental risks and rewards for optimistic occidentals |accessdate=2013-05-07 |author=Ian Cowie |date=7 August 2004 |work=The Daily Telegraph |publisher=Telegraph.co.uk}}</ref><ref name="vanity">{{navedi splet |url=http://www.vanityfair.com/online/daily/2009/02/what-was-lost-and-found-in-japans-lost-decade |title=What Was Lost (and Found) in Japan's Lost Decade |accessdate=2011-09-02 |author=Edward Jay Epstein |date=17 February 2009 |work=Vanity Fair |publisher=VF Daily}}</ref> == Zgodovina == === Grad Edo === {{glavni|Grad Edo}} Po kapitulaciji šogunata in [[obnova Meidži|obnovi Meidži]], so prebivalci, vključno s [[šogun]]om Tokugavo Jošinobujem, morali izprazniti prostore gradu Edo. Ko je 26. novembra 1868 zapustil Kjotsko cesarsko palačo, je cesar prišel na grad Edo na njegovo novo prebivališče in ga preimenoval v grad Tōkei (東京 城, ''Tōkei-džō''). V tem času se je Tokio prav tako imenovalo Tōkei. Cesar je ponovno odšel iz Kjota v Tokio 9. maj 1869 in grad preimenoval v cesarski grad (皇城, ''Kodžō).<ref>{{navedi splet|url=http://www.wdic.org/w/CUL/%E7%9A%87%E5%B1%85 |title=皇居 ‐ 通信用語の基礎知識 |work=Wdic.org |date=2010-02-04 |accessdate=2015-09-14}} {{ja icon}}</ref>'' Prejšnji požari so uničili območje ''Honomaru'' (本 丸) - star [[bivalno-obrambni grad]] (sam je zgorel v Meireki požaru leta 1657). V noči 5. maja 1873 je požar zajel palačo ''Nišinomaru'' (西の丸, »zahodno podgradje«) (prej šogunovo prebivališče) in novo cesarsko palačo. Nova je bila zgrajena na istem mestu leta 1888. Neprofitna organizacija za obnovo Edo-ja (江 戸 城 再 建) je bila ustanovljena leta 2004 z namenom, da zagotovi zgodovinsko pravilno rekonstrukcijo vsaj glavnega bivalnega gradu. Marca 2013 je Naotaka Kotake, vodja skupine, dejal, da »glavno mesto potrebuje simbolno stavbo« in da skupina načrtuje zbiranje donacij in podpisov peticije v podporo obnovi gradu. Načrt rekonstrukcije je bil narejen na osnovi starih dokumentov. Cesarjeva osebna agencija v tem času ni navedla ali bi projekt podprla.<ref>{{navedi splet |url=http://npo-edojo.org/|title=Rebuilding "Edo-jo" Association |accessdate=2008-09-17 |work= |publisher= |date= }}</ref><ref> Daily Yomiuri [http://www.yomiuri.co.jp/dy/national/T130320002902.htm NPO wants to restore Edo Castle glory March 21, 2013] </ref> === Stara palača === [[Image:Tokyo Imperial Palace pic 08.jpg|thumb| ''Kyūden'' |宮殿) kmalu po dokončanju v poznih 1800-ih]] [[Image:Square of Meiji Palace.JPG|thumb|Palača iz obdobja Meidži, uničena v drugi svetovni vojni]] [[Image:Main Building of Meiji Palace.JPG|thumb|Prestolna dvorana v Meidžjevi palači, uničan v 2. Svetovni vojni]] V obdobju Meidži je večina strukture gradu Edo izginila. Nekatere so podrli, da bi naredili prostor za druge stavbe, druge so uničili [[potres]]i in [[požar]]i. Na primer, leseni dvojni most (二 重 橋, ''Nidžūbaši'') čez jarek so nadomestili s kamnitim in železnim mostom. Zgradbe cesarske palače zgrajene v obdobju Meidži so bile lesene. Njihova zasnova je bila tradicionalna japonska arhitektura po zunanjem videzu, medtem ko je bila notranjost eklektična mešanica takratne mode japonskih in evropskih elementov. Strop velike dvorane je bil kasetiran z japonskimi elementi, v prostoru pa zahodnjaški stoli, mize in težke zavese. Tla v javnih prostorih so bila parket ali preproge, v stanovanjskih prostorih so uporabljali tradicionalne [[tatami]] preproge. Glavna sprejemna dvorana je bila osrednji del palače. To je bila največja stavba v kompleksu. Gostje so bili tam sprejeti na javne prireditve. Površina je bila več kot 223 tsubo ali približno 737,25 m². V notranjosti je bil kasetiran strop v tradicionalnem japonskem slogu, medtem ko so bila tla iz parketa. Streha je bila oblikovan podobno Kjotski cesarski palači, vendar pa je bila pokrita z bakrenimi ploščami namesto skodle iz japonske ciprese (''Chamaecyparis obtusa''). V poznem Taišō in zgodnjem obdobju šōwa, so dodali več betonskih zgradb, kot je sedež Ministrstva za cesarske zadeve in Tajni svet. Te strukture kažejo samo odtenke japonskih elementov. Od leta 1888 do 1948 se je kompleks imenoval Palačni grad (宮城, ''Kjūdžō''). V noči na 25. maja 1945 je bila večina struktur cesarske palače uničena v [[zažigalna bomba|bombnem]] napadu [[Zavezniki druge svetovne vojne |zavezniških]] sil na Tokio. V mesecu avgustu 1945, v zadnjih dnevih druge svetovne vojne, je cesar [[Hirohito]] sklical Tajni svet in odločal o predaji Japonske v podzemnem bunkerju v podzemlju palače imenovanem ''Njegovega veličanstva knjižnica'' (御 文庫 附属 室, ''Obunko Fuzokušicu'').<ref>{{navedi novice|title=Time Wears on Imperial Shelter|url=http://the-japan-news.com/news/article/0002326226|accessdate=1 August 2015|agency=Yomiuri Shimbun|publisher=The Japan News|date=1 August 2015}}</ref> Po uničenju obsežne palače iz obdobja Meidži, je bila nova glavna palačna dvorana (宮殿, ''Kjūden'') in rezidenca zgrajena na zahodnem delu območja v 1960-ih. Območje je bilo preimenovano v Cesarsko rezidenco (皇居, ''Kōkjo''), leta 1948 pa je bil vzhodni del preimenovan v Vzhodni park (東 御苑 ''Higaši-Gjoen'') in leta 1968 postal javni [[park]] leta 1968. '''Notranje podobe stare Meidžijeve palače, ki je bila uničena med drugo svetovno vojno''' <gallery> Slika:Higashidamari-no-Ma of Meiji Palace.JPG|Higašidamari-no-Ma Slika:Chigusa-no-Ma of Meiji Palace.JPG|Čigusa-no-Ma Slika:Houmei-Den of Meiji Palace.JPG|Hōmei-Den Slika:Kiri-no-Ma of Meiji Palace.JPG|Kiri-no-Ma Slika:Nishidamari-no-Ma of Meiji Palace.JPG|Nišidamari-no-Ma </gallery> === Današnja palača === Sedanja Cesarska palača zajema manjši del nekdanjega gradu Edo. Sodobna palača ''Kjūden'' (宮殿), načrtovana za različne cesarske vladarske funkcije in sprejeme, se nahaja v starem delu ''nišinomaru''. Veliko bolj skromno prebivališče sedanjega cesarja in cesarice se nahaja v parku Fukiage. Zasnoval ga je japonski [[arhitekt]] Šōzō Učii kot sodobno prebivališče in je bilo končano leta 1993.<ref>{{navedi splet|title=The Imperial Residence|url=http://www.kunaicho.go.jp/e-about/shisetsu/gosho.html|website=The Imperial Household Agency|accessdate=22 August 2015}}</ref> Razen Agencije za cesarske zadeve in Vzhodni park, je palača v glavnem zaprta za javnost. Vsako novo leto (2. januarja) in na cesarjev rojstni dan, se javnosti dovoli vstop skozi ''Nakamon'' (notranja vrata), kjer se zbirajo na trgu ''Kjuden Totei'' pred sprejemno dvorano Chowaden. Cesarska družina se pojavi na balkonu pred množico, cesar pa ima običajno kratek nagovor v pozdrav in zahvalo obiskovalcem in jim želi dobro zdravje in blagoslov. Vsako leto 1. januarja v palači poteka konvencije poezija, ki se imenuje ''Utakai Hadžime''.<ref name=imperialhousehold>{{navedi splet|title=Ceremony of the Utakai Hajime|url=http://www.kunaicho.go.jp/e-culture/utakai.html|publisher=Imperial Household Agency|accessdate=13 November 2012}}</ref> Stari deli ''honmaru'', ''ninomaru'' in ''sannomaru'' so zdaj vključeni v Vzhodni park, območje za javni dostop, kjer so tudi upravne in druge javne zgradbe. Park Kitanomaru se nahaja na severu in je nekdanje severno obzidje gradu Edo. To je javni park, v njem je tudi dvorana Nippon Budokan. Na jugu so zunanji vrtovi cesarske palače (''Kōkjo-gaien''), ki so tudi javni park. == Območje == === Kjūden === [[File:Imperial Palace Tokyo Kyuden 2 by D Ramey Logan.jpg|thumb|Sprejemna dvorana Čōwaden, največji objekt v palači]] [[File:Emperor of Japan Birthday Akihito 2017.png|thumb| Cesar Akihito pozdravlja javnost v sprejemni dvorani Šōvaden na svoj rojstni dan, 23. decembra 2017.]] Cesarska palača in sedež agencije za cesarske zadeve je v nekdanjem ''Nišinomaru'' območju (zahodno [[podgradje]]) gradu Edo.<ref name="times">{{navedi novice| author= Takahiro Fukada| work=The Japan Times |url=http://www.japantimes.co.jp/text/nn20100120i1.html| title= Imperial Palace resides in otherworldly expanse: History abounds in cultural and religious preserve in heart of metropolis |date= 20 January 2010| page= 3| accessdate=}}</ref> Glavne stavbe območja palače, vključno glavna palača, so bile hudo poškodovane v požaru maja 1945. Današnja palača je sestavljena iz več modernih struktur, ki so med seboj povezane. Palačni kompleks je bil dokončan leta 1968 in je bil izdelan iz jekla, uokvirjen z armiranobetonsko konstrukcijo, z dvema nadstropjema nad tlemi in enim podzemnim. Zgradbe cesarske palače je zgradila Takenaka Corporation v modernističnem slogu z jasnimi japonskimi arhitekturnimi referencami, kot so čopaste strehe z velikimi zatrepi, stebri in tramovi. Kompleks je sestavljen iz šestih kril, vključno z: * ''Seiden'' - državna dvorana za protokolarne zadeve * ''Hōmeiden'' - državna banketna dvorana * ''Čōvaden'' – sprejemna dvorana * ''Rensui'' - jedilnica * ''Čigusa Čidori'' dnevna soba in * Cesarjeva delovna pisarna Dvorane so ''Minami-Damari, Nami-no-Ma, več hodnikov, Kita-Damari, Šakjō-no-Ma, Šunju-no-Ma, Seiden-Sugitoe (Kaede), Seiden-Sugitoe (Sakura), Take-no-Ma, Ume-no-Ma'' in ''Macu-no-Ma''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kunaicho.go.jp/e-about/shisetsu/kyuden-ph.html |title=The Imperial Palace: Photos |website=kunaicho.go.jp |publisher=Imperial Household Agency |accessdate=2015-09-14}}</ref> Znani Nihonga umetniki (''nihonga'' so slike, ki so narejene v skladu s tradicionalnimi japonskimi umetniškimi konvencijami, tehnikami in materiali), kot je Maeda Seison so dobili naročilo za umetniška dela. Kjūden se uporablja tako za sprejemanje državnih gostov kot za uradne državne slovesnosti in funkcije. Macu-no-Ma je prestolna soba. Cesar sprejema predsednika vlade v tej sobi, kot tudi imenuje ali razrešuje veleposlanike in ministre države. To je tudi prostor, kjer sta imenovana predsednik vlade in vrhovni sodnik. === Park Fukiage === [[File:East Garden photo D Ramey Logan.jpg|left|225px|thumb|Park Fukiage]] Park Fukiage nosi ime iz obdobja Edo in se uporablja kot stanovanjska površina za cesarsko družino. Palača Fukiage Ōmija (吹 上 大 宮 御所) v severnem delu je bila prvotno rezidenca cesarja Šova in cesarice Kōjun in se je imenovala palača Fukiage. Po smrti cesarja leta 1989 se je palača preimenovala v Fukiage Ōmija in je bila rezidenca cesarice vdove do njene smrti leta 2000.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kunaicho.go.jp/e07/ed07-01-02-01.html |title=The Imperial Palace and other Imperial Household Establishments |accessdate=16 October 2008 |date= |publisher=Imperial Household Agency |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080212045945/http://www.kunaicho.go.jp/e07/ed07-01-02-01.html |archivedate=February 12, 2008 }}</ref> V območju palače so tri palačna svetišča (宮中 三 殿, ''Kjūčū-Sanden''). Deli cesarskih [[Insignije |insignij]] Japonske se hranijo tukaj, svetišče pa ima tudi versko vlogo pri cesarjevem ustoličenju in poroki. == Vzhodni park == {{Multiple image | direction = vertical | align = right | image1 = Seimon-Ishibashi and the Emperors-palace in BG 1945.jpg | image2 = Kokyo0057.jpg | width = 300 | caption2 = Palača je le malo spremenjena od leta 1945 (zgornja slika) in na spodnji sliki iz 2005 je prikazan most Seimon Išibaši, ki vodi do glavnih vrat }} Vzhodni park je tam, kjer se nahaja večina upravnih stavb za palačo in zajema nekdanje področje ''Honmaru'' in ''Ninomaru'' gradu Edo, skupaj 210.000 m². Tukaj je tudi cesarska ''Tokagakudo'' glasbena dvorana, glasbeni oddelek za upravne slovesnosti cesarske družine, arhiv in oddelek za mavzoleje, objekti za stražo, kot je ''Saineikan [[dodžo]]'' in muzej cesarskih zbirk. Več objektov, ki so bili dodani od obdobja Meidži so sčasoma odstranili zaradi ureditve Vzhodnega parka. Leta 1932 je bila zgrajena ''Kuretake-rjō'' kot spalnica za cesarske princese, pa tudi ta stavba je bila odstranjena pred gradnjo sedanjih vrtov. Druge stavbe, kot so hlevi in stanovanja so bile odstranjene zaradi sedanje konfiguracije parka. Gradbena dela so se začela leta 1961 z novim ribnikom v ''Ninomaru'', kot tudi popravilom in obnovo različnih ohranjenih stolpov in objektov iz obdobja Edo. 30. maja 1963 je japonska vlada območje razglasila kot »poseben zgodovinski relikt« v smislu zakona o varstvu kulturne objektov. === Tōkagakudō (glasbena dvorana) === ''Tōkagakudō'' (桃 華 楽 堂?, »dvorana breskovega cveta«) je vzhodno od nekdanjega glavnega bivalnega gradu Edo v ''Honmaru''. Ta glasbena dvorana je bila zgrajena v spomin na 60. rojstni dan cesarice Kojun 6. marca 1963. Armiranobetonska stavba pokriva skupno površino 1254 m². Dvorana je osmerokotne oblike in vsaka od njenih osmih zunanjih sten je okrašena z različno zasnovanimi [[mozaik]] ploščicami. Gradnja se je začela avgusta 1964 in je bila končana februarja 1966. === Park Ninomaru === Simbolna drevesa, ki predstavljajo vsako prefekturo na Japonskem so posajena v severozahodnem vogalu območja ''Ninomaru''. Takšna drevesa so darovali iz vsake prefekture in jih je skupno 260 in 30 sort. [[File:Suwano-chaya Tea House photo D Ramey Logan.jpg|thumb|left|Suvano-čaja - čajnica]] === Suva no čaja === ''Suva no čaja'' (諏 訪 の 茶屋) je bila [[čajnica]] v parku Fukiage v obdobju Edo. Preselili so jo v palačo Akasaka po obnovi Meidži, vendar je bila obnovljena na svojem prvotnem mestu leta 1912. Preselili so jo na sedanjo lokacijo ob urejanju Vzhodnega parka. == ''Kitanomaru'' == Park ''Kitanomaru'' je na severu, na območju nekdanjega severnega obzidja gradu Edo. To je javni park in je mesto dvorane Nippon Budokan. Ta park vsebuje bronast spomenik kneza Kitaširakava Jošihisa (北 白 川 宮 能 久 親王, ''Kitaširakava-no-Mija jošihisa-šinō'') == Kōkjo-gaien == Na jugu so veliki zunanji vrtovi cesarske palače, ki so tudi javni park. V njih stoji bronast spomenik samuraja Kusunoki Masašige (楠木 正 成) == Galerija == <gallery> Slika:Imperial Palace Tokyo Imperial Household Agency.JPG|Stavba agencije za cesarsko družino,zgrajena v 1930-ih Slika:Imperial Palace Tokyo Former Privy council.JPG|Stavba nekdanjega Tajnega sveta na območju Vzhodnega parka, ena redkih v zahodnem slogu iz predvojne dobe šowa Slika:Japan Emperor Akihito 20th anniversary 2.jpg|Palačno območje novembra 2009 ob praznovanju obletnice Akihitovega kronanja Slika:East Garden Edo Castle Tokyo photo Don Ramey Logan.jpg|Sprehajališče v Vzhodnem parku Slika:Hasuikebori lotus moat edo by D Ramey Logan.jpg|Hasuikebori lotosov jarek Slika:Fujimi-yagura 1 by D Ramey Logan.jpg|Fudžimi-jagura (stolp gore Fudži), stražni stolp znotraj palačnega območja Slika:Imperial Palace East Garden Panorama by D Ramey Logan.jpg|Ribnik v Vzhodnem parku </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category}} *[http://sankan.kunaicho.go.jp/english/guide/koukyo.html Imperial Household Agency | Imperial Palace in Toyo] *[http://www.kunaicho.go.jp/e-about/shisetsu/kyuden.html Image gallery of the Imperial Palace] *[http://gmap.jp/shop-7853.html Imperial Palace Map] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100406073320/http://gmap.jp/shop-7853.html |date=2010-04-06 }} *[http://www.kunaicho.go.jp/e-about/kyuchu/shukuga01.html Information on visiting the Imperial Palace on the Emperor's birthday] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tokiu]] [[Kategorija:Gradovi na Japonskem]] nlgtez912hcb1w6rp6cw08uzvzrbacu Ligurske Alpe 0 431697 6683393 6622052 2026-05-31T15:39:39Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683393 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name=Ligurske Alpe |native_name={{lang-fr|Alpes Ligures}}, {{lang-it|Alpi Liguri}} | photo=Rifugio Piero Garelli Marguareis.jpg | photo_caption=Koča Pierra Garellija, v ozadju gora Punta Marguareis | country=[[Italija]] | country1=[[Francija]] | region_type = | region=[[Piemont]] <br> [[Ligurija]] <br> [[Provansa-Alpe-Azurna obala]] | parent=Alpe |border=[[Apenini]]| border1=[[Primôrske Alpe]] | geology=| period= | orogeny=[[Alpidska orogeneza]] | area_km2= | length_km=| length_orientation= | width_km= | width_orientation= | highest=Punta Marguareis (2651 m) | elevation_m=2651 |coordinates = | map_image= | map_caption= }} [[Slika: SOIUSA-Alpi Occidentali-sezione01.png|thumb|Položaj Ligurskih Alp v Alpah]] '''Ligurske Alpe''' so do 2.600 m visoke gore v severozahodni [[Italija|Italiji]] med obalo in [[Torino]]m. So del zahodnih Alp in mejijo na [[Primôrske Alpe]] na vzhodu v [[Francija|Franciji]]. Po klasični francoski in italijanski klasifikaciji (Partizione Delle Alpi), včasih Ligurski Alpe (Alpi Liguri / Alpes ligures, tudi italijanske Primorske Alpe, Ligurske primorske Alpe) smatrajo kot podskupino Primôrskih Alp. Tvorijo konec alpskega loka, ki se konča na italijanski rivieri in se na vzhodu proti Liguriji, zahodno od [[Genova|Genove]] nadaljuje z ligurskimi [[Apenini]]. == Lega in pokrajina == Največji del Ligurskih Alp ima Italija z [[italijanske dežele|deželama]] [[Piemont]] in [[Ligurija]]. V francoskem departmaju [[Alpes-Maritimes]] predstavlja 9% goratega območja. Najvišja [[gora]] je 2651 m visok Punta Marguareis med Piemontom in Alpes-Maritimes. Ker tečejo vzdolž Genovskega zaliva so Ligurske Alpe tudi podnebna meja med [[Padska nižina|Padsko nižino]] in italijansko riviero. Prevladujoče [[relief]]ne oblike so navpične stene in velike kraške planote. Ligurske Alpe so raj za [[botanika|botanike]]. Zaradi bližine morja prevladujejo sredozemske kot tudi alpske vrste. Glavne [[reka|reke]] tečejo proti severu proti Padski nižini – glavna je Tanaro in njena približno vzporedna pritoka Pesio in Ellero. Na jug proti [[morje|morju]] so reke krajše. Večji sta Argentina in Arroscia. Veliko več je [[hudournik]]ov. === Obseg in struktura === Ligurske Alpe so na zahodu omejene z Col de Tende (1871 m) na meji s Primôrskimi Alpami in se širijo vzdolž glavnega grebena Alp (glavno povodje Pada - Ligurskega morja) do Colle di Cadibona (459 m) na vzhodu, ki predstavlja prehod na Ligurske Apenine - ta meja je tudi meja geološkega območje, ki prekinja tesno povezavo alpskih in apeninskih kamnin. Razdeljene so na naslednje skupine: * ''Marguareis-Mongioie'' s Punta Marguareis kot glavnim vrhom celotne skupine in Mount Mongioie, imenovan tudi "Mali Dolomiti"; * ''skupina Saccarello'' ob obali na jugu z Monte Saccarello kot glavnim vrhom; * ''Ligurske predalpe, vzhodni del, s skupinami Monte Settepani, Monte Carmo di Loano, Monte in Monte Galero Armetta. == Zgodnja naselitev == [[Slika:Triora - collegiata di Nostra Signora Assunta - campanile.jpg|thumb|right|upright|Triora]] Zaradi stalne grožnje z morja, so v preteklosti naselja nastajala na grebenih, ob prelazih in na vrhovih, in se v Franciji imenujejo "Village Perche", v Italiji pa "Nid d'Aigle". Ta naselja so trenutno najbolj ogrožena zaradi praznenja in gospodarskega propada ("spopolamento"), zato ligursko zaledje z alpsko kulturo kaže ostro nasprotje glede na ligursko obalo. Poleg okcitanske manjšine v dolinah Pesio, Ellero, Corsaglia in Tanaro, je tu še ena malo znana manjšina v Alpah: Brigaskeri. Njihova naselja so okoli Monte Saccarella, na območju, kjer so na voljo veliki pašniki, saj gospodarska struktura Brigaskerjev temelji na sezonskem preseljevanju živine. Zimski pašniki so v delti reke [[Rona|Rone]] in na rivieri, poletni pašniki v Kotijskih, Primorskih in Ligurskih Alpah. Leta 1979 je deloval zadnji brigaskerski pastir. == Zaščita okolja == V piemontskem delu Ligurskih Alp (regija Marguareis) je od leta 1978 [[Naravni park Alta Valle Pesio e Tanaro]] (''Parco Naturale Alta Valle Pesio e Tanaro''), velik 6.638 hektarjev <ref>''Storia del Parco'', [http://parconaturalealpiliguri.it/storia-del-parco/ parconaturalealpiliguri.it]</ref>. Park obsega dve nasprotni pobočji Punta Marguareis (2651 m), kjer se nahajajo številne jame, trenutno raziskane v skupni dolžini približno 150 kilometrov in z največjo globino 1000 metrov. [[Rastlinstvo|Flora]] in [[favna]] sta večinoma alpski. Omembe vredna je razmeroma nedavna prisotnost [[volk]]a. == Turizem == === Zavetišča === V Ligurskih Alpah so naslednje zavetišča: * Rifugio Allavena * Rifugio Don Barbera * Rifugio Garelli * Rifugio Havis de Giorgio * Rifugio Mongioie * Rifugio San Remo [[planinska koča|Koče]] so običajno odprte od sredine junija do sredine septembra. [[Slika:Bocchetta di Altare.jpg|thumb|Col di Cadibona, meja med Alpami in Ligurskimi Apenini]] === Pešpoti === [[Slika:Logo viaalpina 2.gif|Logo pešpoti Via Alpina]] V nadaljevanju je opisana '''Rdeča pot [[Via Alpina|Via Alpine]]''' v 9. etapah skozi Ligurske Alpe: * Etapa R149 od Limonetta do Rifugio Garelli. Prvi del v tej etapi gre še vedno preko Primorskih Alp, dokler ne bodo dostopne Ligurske Alpe na Col de Tende. * Etapa R150 od Rifugio Garelli do Rifugio Mongioie * Etapa R151 od Rifugio Mongioie do Ormea v dolini Tanaro * Etapa R152 od Ormea do Garessia * Etapa R153 od Garessia do Caprauna * Etapa R154 od Caprauna do Colle di Nava * Etapa R155 od Colle di Nava do San Bernardo di Mendatica * Etapa R156 od San Bernardo di Mendatica do Colla Melosa * Etapa R157 od Colla Melosa do Saorge / Francija. Pot ''Alta Via dei Monti Liguri'' prečka skupino v smeri vzhod-zahod in se delno prekriva s potjo Via Alpina med Garessio in Colla Melosa. == Glavni vrhovi in prelazi == [[File:Monte antoroto e colla bassa da monte grosso.jpg|thumb|Monte Antoroto pozimi iz Monte Grosso]] [[File:Monte_Galero_da_ovest_a_sin_colle_san_bernardo.jpg|thumb|Monte Galero]] Glavni vrh zahodnih Ligurski Alp je Punta Marguareis (2651 m), obstaja še več drugih vrhov nad 2000 m v vzhodnih Ligurskih Alpah imenovane tudi ''Ligurske Predalpe''<ref>{{navedi splet | title =1A1 Prealpi LIGURI | publisher = Club Alpino Italiano Liguria, Piedmont and Aosta Valley |url = http://www.cailpv.bansel.it/1ACARTA.HTM#Televisione |website = www.cailpv.bansel.it| access-date = 2016-01-19}}</ref>) z najvišjim vrhom 1739 m (Monte Armetta). {| class="wikitable sortable" |- ! Ime!!višina (m)!! |- | Punta Marguareis ||2651 |- | Monte Mongioie ||2630 |- | Cima delle Saline ||2612 |- | Pizzo d'Ormea ||2476 |- | Monte Besimauda ||2231 |- | Monte Saccarello ||2201 |- | Monte Frontè ||2152 |- | Monte Antoroto ||2144 |- | Monte Tanarello ||2096 |- |} Nekaj pomembnih prelazov: {| class="wikitable sortable" border="1" cellpadding="3" cellspacing="1" style="border-collapse: collapse" |----- ! Ime ! Lokacija ! Tip ! Nadmorska višina |----- | Colle di Cadibona || Savona - Ceva | avtocesta || 436 m |----- | Colle di Melogno || Finale Ligure - Ceva | cesta || 1028 m |----- | Colle San Bernardo || Albenga - Garessio | cesta || 957 m |----- | Colle di Nava || Imperia - Ormea | cesta || 934 m |----- | Colle San Bernardo di Mendatica || Mendatica - Triora on Colle di Nava | cesta || 1262 m |----- | Col de Tende || Tende - Cuneo | cesta || 1870 m |} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Sabine Bade, Wolfram Mikuteit: Piemont. GPS-kartierte Routen – praktische Reisetipps. Wanderführer – mit 38 Touren. Michael Müller-Verlag, Erlangen 2010, ISBN 978-3-89953-566-2. *Sabine Bade, Wolfram Mikuteit: Auf der Via Alpina durch Seealpen und Ligurische Alpen. Teil 2: Von Garessio nach Monaco. 2. Auflage. fernwege.de, Roxheim 2008, ISBN 978-3-937304-59-5. *Werner Bätzing, Michael Kleider: Die Ligurischen Alpen. Naturparkwandern zwischen Hochgebirge und Mittelmeer. Rotpunktverlag, Zürich 2011, ISBN 978-3-85869-432-4. == Zunanje povezave == {{Commons category| Ligurian Alps}} * [http://www.westalpen.eu/Ligurische.htm Wanderungen in den ligurischen Alpen] * [http://www.mountainzones.com/2015/05/03/eine-huette-wie-ein-berg-das-rifugio-garelli-im-oberen-val-pesio-da-wo-das-piemont-endet-und-ligurien-am-hoechsten-ist/ Wandern auf der Via Alpina zum Rifugio Garelli] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Alpe]] [[Kategorija:Gorovja v Italiji]] [[Kategorija:Gorovja v Franciji]] 33zn2bfdb5qdseumcqon5mnip1f2hel Megalitski templji na Malti 0 435268 6683404 6255350 2026-05-31T15:50:56Z Pinky sl 2932 -- podvojene koord 6683404 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | image = Ggantija_Temples,_Xaghra,_Gozo.jpg | image_upright =1.3 | caption = | location = [[Malta]] | includes = {{flatlist| #[[Ġgantija]] #[[Ħaġar Qim]] #[[Mnajdra]] #[[Templji Ta' Ħaġrat|Ta' Hagrat]] #[[Templji Skorba|Skorba]] #[[Tarxien]] }} | criteria = {{UNESCO WHS type|(iv)}}(iv) | ID = 132ter | year = 1980 | extension = 1992, 2015 | area = 3155 ha | buffer_zone = 167 ha | embedded = {{location map+ |Malta | relief = yes |float=center |width=300 |border=none |caption=Lokacija megalitskih templjev na Malti (tisti v '''krepkem tisku'' so Unescova svetovna dediščina) |places= {{location map~ |Malta |lat=35.825556 |long=14.528056 |label=[[Borġ in-Nadur]]| position =bottom}} {{location map~ |Malta |lat=35.954722 |long=14.418111 |label=[[Buġibba Temple|Buġibba]]| position =left}} {{location map~ |Malta |lat=36.050000 |long=14.268889 |label='''[[Ġgantija]]'''| position =top}} {{location map~ |Malta |lat=35.827778 |long=14.442222 |label='''[[Ħaġar Qim]]'''| position =top}} {{location map~ |Malta |lat=35.877083 |long=14.509000 |label=[[Kordin Temples|Kordin]]| position =top}} {{location map~ |Malta |lat=35.826667 |long=14.436389 |label='''[[Mnajdra]]'''| position =bottom}} {{location map~ |Malta |lat=36.045583 |long=14.258611 |label=[[Santa Verna]]| position =bottom}} {{location map~ |Malta |lat=35.922591 |long=14.378394 |label='''[[Templji Skorba|Skorba]]'''| position =top}} {{location map~ |Malta |lat=35.920361 |long=14.369194 |label='''[[Templji Ta' Ħaġrat|Ta' Ħaġrat]]'''| position =bottom}} {{location map~ |Malta |lat=35.936656 |long=14.420483 |label=[[Tal-Qadi Temple|Tal-Qadi]]| position =right}} {{location map~ |Malta |lat=35.855556 |long=14.533333 |label=[[Tas-Silġ]]| position =left}} {{location map~ |Malta |lat=35.871000 |long=14.512611 |label='''[[Templji Tarxien|Tarxien]]'''| position =left}} {{location map~ |Malta |lat=35.844111 |long=14.568028 |label=[[Tempelj Xrobb l-Għaġin|Xrobb l-Għaġin]]| position =bottom}} }} }} '''Megalitski templji na Malti''' ({{Jezik-mlt|It-Tempji Megalitiċi ta' Malta}}) so številni prazgodovinski [[tempelj|templji]], od katerih so nekateri na seznamu Unescove svetovne dediščine, zgrajeni v treh ločenih časovnih obdobjih približno med 3600 pr. n. št. in 700 pr. n. št. na [[Malta|Malti]].<ref>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/132 |title=Megalithic Temples of Malta – UNESCO World Heritage Centre |publisher=Whc.unesco.org |date= |accessdate=2011-10-09}}</ref> Bile naj bi najstarejše prostostoječe strukture na [[Zemlja|Zemlji]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.bradshawfoundation.com/malta/ |title=The Prehistoric Archaeology of the Temples of Malta |publisher=Bradshawfoundation.com |date= |accessdate=2009-07-22}}</ref>, čeprav je v zadnjem času odkrit večinoma pokopan kompleks [[Göbekli Tepe]] veliko starejši.<ref>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5612/ |title=The Archaeological Site of Göbeklitepe |publisher=Whc.unesco.org |date= |accessdate=2013-04-23}}</ref> [[Arheolog]]i verjamejo, da so ti megalitski kompleksi posledica lokalnih iznajdb med kulturno evolucijo. Tako je bilo več templjev zgrajenih v ggantijski dobi (3600–3000 pr. n. št.), ki se je končalo z velikim kompleksom Tarxien, ki so ga uporabljali do leta 2500 pr. n. št. Po tem datumu je izginila kultura graditeljev templjev. <ref>{{citation| last = Blouet| title = The Story of Malta |page = 28}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Malta: Ancient Home to Goddesses and Fertility Cults |url=http://www.sacredsites.com/europe/malta/temples_malta.html |accessdate=2008-09-16 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20061214103128/http://www.sacredsites.com/europe/malta/temples_malta.html |archivedate=2006-12-14 |df= }}</ref> Ġgantijski templji (dve lokaciji) so bili leta 1980 vpisani na seznam Unescove svetovne dediščine. Leta 1992 je Unescov odbor razširil obstoječo uvrstitev s še petimi drugimi megalitskimi templji. To so: [[Ħaġar Qim]] (v Qrendi), [[Mnajdra]] (v Qrendi), [[templji Ta 'Hàgrat]] (v Mġarri), templji Skorba (v Żebbiegħu) in templji Tarxien (v Tarxienu). Danes jih upravlja Heritage Malta, medtem ko je lastništvo okoliških površin različno od lokacije do lokacije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.otsf.org/ |title=Malta Temples and The OTS Foundation |publisher=Otsf.org |date= |accessdate=2009-07-22}}</ref><ref>David Trump et al., Malta Before History (2004: Miranda Publishers)</ref> Poleg tega so na Malti tudi drugi megalitski templji, ki niso na seznamu Unescove svetovne dediščine. == Etimologija == Številna imena, ki se uporabljajo za opis posamezne lokacije, so povezana s kamnom, ki se je uporabljal za njihovo gradnjo. Malteška beseda za skalo ''ħaġar'' je zajeta v Ta 'Ħaġrat in Ħaġar Qim. Medtem ko so besedo sprva uporabljali za označevalca lastnine, je bila pozneje dodana beseda ''qim'', ki po malteško pomeni 'čaščenje' ali pa je arhaična oblika besede, ki pomeni 'stoječ'.<ref>{{cite journal|journal=L-Imnara|last=Wettinger|first=Godfrey|date=2008|title=Stramberiji fl-Ismijiet tal-Inħawi Maltin|url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/L-Imnara/L-Imnara.%2009(2008)1=32/02s.pdf|volume=9|issue=32|page=8|access-date=2017-06-30|archive-date=2016-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160417234341/http://melitensiawth.com/incoming/Index/L-Imnara/L-Imnara.%2009(2008)1=32/02s.pdf|url-status=dead}}</ref> Malteške legende opisujejo velikane, ki so gradili templje. Od tod ime Ġgantija, kar pomeni 'velikanov stolp'. Malteški jezikoslovec Joseph Aquilina verjame, da je Mnajdra ({{jezik-ar|منيدرة}}) pomanjševalnica za besedo ''mandra'' ({{jezik-ar|مندرة}}), kar pomeni zemljišče, posajeno z gojenimi drevesi (enaka uporaba je danes v pogovornem egiptovskem jeziku); lahko izvira tudi iz korena arabske besede ''manzara'' ({{jezik-ar|منظرة}}), ki pomeni 'kraj, kjer se poveljuje''. <ref>{{citation| last = Aquilina| title = Maltese- English Dictionary|page = 776}}</ref> Tarxien pa izvira iz imena kraja, na katerem so bili templji najdeni (''tirix'' pomeni 'velik kamen'), pa tudi ostankih, izkopanih v Skorbi. == Zgodovina == === Datacija === [[File:Skorba1.jpg|thumb|left| Oglje, ki je bilo najdeno v kraju Skorba, je bilo ključnega pomena pri prehodu v obdobje malteškega templja]] Templji so posledica več obdobij gradnje, od približno 5000 do 2200 pred našim štetjem. Obstajajo dokazi o človeški dejavnosti na otokih od zgodnjega [[neolitik|neolitskega]] obdobja (približno 5000 pr. n. št.), o čemer pričajo lončenina, ožgani ostanki ognja in kosti.<ref>{{citation| last = Żammit, Mayrhofer| title = The Prehistoric Temples of Malta and Gozo |page = 5}}</ref><ref>{{navedi splet | title= Maltese Temples| url= http://www.tornadohills.com/strange/maltese_temples.htm |accessdate=2008-09-16 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20080504055943/http://www.tornadohills.com/strange/maltese_temples.htm |archivedate = May 4, 2008}}</ref> Razumevanje različnih stopenj dejavnosti v templjih ni enostavno. Glavna težava je, da so območja sama del evolucije v naravi, saj je vsak zaporeden tempelj prinesel s seboj dodatno izboljšanje arhitekturnega razvoja. Poleg tega so v nekaterih primerih pozneje ljudje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] zgradili svoja mesta nad neolitskimi templji, kar je zgodnjim raziskovalcem, ki niso imeli sodobnih tehnologij datiranja, povzročilo težave. Sir Temi Żammit, ugleden malteški arheolog iz poznega 19. stoletja, je datiral neolitske templje v leto 2800 pr. n. št. in tarxiensko kulturo bronaste dobe v leto 2000 pr. n. št. Te datume so raziskovalci ocenili za "precej previsoke" in so predlagali zmanjšanje za vsaj pol tisočletja. Vendar je radiokarbonsko testiranje dalo prav Žammitovi teoriji.<ref>{{navedi novice | title= The stone age temples of Malta| url= http://findarticles.com/p/articles/mi_m1310/is_/ai_15630823|accessdate=2008-09-16 | work=UNESCO Courier | first=Ann | last=Monsarrat | year=1994}}</ref><ref>{{navedi splet| title= How old are the Maltese temples?| url= http://www.otsf.org/howold.html| accessdate= 2008-09-16| archive-date= 2012-02-14| archive-url= https://web.archive.org/web/20120214103810/http://www.otsf.org/howold.html| url-status= dead}}</ref> Teorija, da je bila tempeljska umetnost povezana z [[Egejska civilizacija|egejsko]] kulturo, je propadla, ko je bilo dokazano, da so ti templji starejši. === Tempeljska obdobja === {|class="wikitable" style="float:right; font-size:80%; width:400px; margin-left:5px;" |colspan=3|<span style="float:right;"><span class="plainlinksneverexpand">[{{fullurl:Template:Maltese_Prehistoric_Chronology|action=edit}} e] &#160;[{{fullurl:Template:Maltese_Prehistoric_Chronology|action=history}} h]</span></span><center><big>Malteška prazgodovinska kronologija</big><br> <small>''(na podlagi ponovnega preverjanja radiokarbonskih podatkov)''</small></center> |- !Obdobje !Doba !Datacija <small>''okoli''</small> |- |rowspan=3|'''neolitik''' <br> ''(5000–4100 pr. n. št.)'' | <center>Għar Dalam</center> | <center>5000–4300 pr. n. št.</center> |- | <center>siva Skorba</center> | <center>4500–4400 pr. n. št.</center> |- | <center>rdeča Skorba</center> | <center>4400–4100 pr. n. št.</center> |- |rowspan=5| '''tempeljsko obdobje''' <br> ''(4100–2500 pr. n. št.)'' | <center>Żebbuġ</center> | <center>4100–3700 pr. n. št.</center> |- | <center>Mġarr</center> | <center>3800–3600 pr. n. št.</center> |- | <center>Ġgantija</center> | <center>3600–3200 pr. n. št.</center> |- | <center>Saflieni</center> | <center>3300–3000 pr. n. št.</center> |- | <center>Tarxien</center> | <center>3150–2500 pr. n. št.</center> |- |rowspan=3| '''bronasta doba''' <br> ''(2500–700 pr. n. št.)'' | <center>Tarxiensko pokopališče</center> | <center>2500–1500 pr. n. št.</center> |- | <center>Borġ in-Nadur</center> | <center>1500–700 pr. n. št.</center> |- | <center>Baħrija</center> | <center>900–700 pr. n. št.</center> |} <noinclude> </noinclude> Razvoj kronoloških obdobij, ki temelji na ponovnem preverjanju radiokarbonskega datiranja, je razdelil obdobje do bronaste dobe na Malti v več dob. Prvi dokaz človeškega prebivališča v neolitiku je iz għardalamske dobe, okoli 5000 pr. n. št. V tempeljskem obdobju od okoli 4100 pr. n. št. do približno 2500 pr. n. št. so nastali najznačilnejši spomeniki. To obdobje je razdeljeno na pet obdobij, za prvima je ostala večinoma lončenina. Naslednja tri obdobja se začnejo po ggantijski dobi okoli 3600 pr. n. št., zadnja je tarxienska doba, ki se je končala okoli 2500 pr. n. št.<ref>{{citation| last = Trump, Cilia| title = Malta Prehistory and Temples}}</ref> === Ġgantijska doba (3600–3200 pr. n. št.) === Imenuje se po mestu Ġgantija na otoku [[Gozo]]. Predstavlja pomemben razvoj v kulturnem razvoju neolitskega človeka na otokih. Do tega datuma so najzgodnejši datirani templji in prvi dve, če ne tri, razvojni stopnji v tlorisu: v obliki ušesa ali ledvice na vzhodu v Mġarrju, in tloris, ki je viden v Skorbi, Kordinu in na različnih manjših območjih ter petapsidni tloris v južni Ġgantiji in vzhodnem Tarxienu. === Saflienska doba (3300–3000 pr. n. št.) === To je prehodno obdobje med dvema glavnima dobama razvoja. Ime izhaja iz [[Hipogej Ħal-Saflieni|hipogeja (podzemnice) Ħal-Saflieni]]. Ta doba je prenašala enake značilnosti oblik ggantijske lončenine, uvedla je tudi nove dvostožčaste sklede. === Tarxienska doba (3150–2500 pr. n. št.) === Označuje vrh tempeljske civilizacije. Imenuje se po tempeljskem kompleksu v Tarxienu, nekaj kilometrov od Grand Harbourja (Velikega pristanišča). To pripada zadnjima dvema razvojnima stopnjama tlorisa templja. Zahodni tempelj v Ġgantiji je skupaj z drugimi enotami v Tarxienu, Ħaġar Qimu in L-Imnajdri predzadnja razvojna stopnja, uvedene so bile plitke niše namesto apside na skrajnem koncu templja. Zadnja je znana samo v enem templju, osrednji enoti v Tarxienu, s tremi simetričnimi pari apsid. <ref>{{citation | last = Bonanno | title = An illustrated guide to prehistoric Gozo |pages = 14–15}}</ref> Tempeljska kultura je v tem obdobju dosegla svoj vrhunec v smislu izdelave lončenine in tudi v kiparskem okrasju, samostoječem in reliefnem. Spiralni [[relief (umetnost)|relief]]i so podobni tistim v Tarxienu, ki so krasili templje v Ġgantiji, vendar so se pojavili na ravni, ko so jasno prepoznavni le v seriji risb, ki jih je narisal umetnik Charles de Brochtorff leta 1829, takoj po izkopu templjev. Za tarxiensko dobo so značilne bogate lončarske oblike in dekorativne tehnike. Večina oblik je skoraj oglata, večinoma brez ročajev ali ročic. Glina je praviloma dobro pripravljena in žgana, medtem ko je površina opraskana, a lepo polirana. Ta opraskana dekoracija ostaja standardna, vendar postane natančneje izdelana in elegantnejša, najbolj priljubljen motiv je nekakšna [[voluta]]. == Arhitektura in zgradba == [[File:Kordin III Temple Malta.png|thumb|Del templja III v Kordinu z dvema apsidama]] Malteški tempeljski kompleksi so bili zgrajeni na različnih lokacijah in v širokem razponu let. Medtem ko ima vsaka posamezna lokacija svoje posebne značilnosti, imajo vse skupno arhitekturo. Pristop k templjem leži na ovalnem predprostoru z vodoravnimi terasami, če je teren nagnjen. Predprostor je na eni strani omejen z lastno tempeljsko fasado, navadno južno ali jugovzhodno. Fasade in notranje stene so sestavljene iz ''ortostatov'', vrste velikih kamnitih plošč na koncu. Središče fasade običajno prekinejo vhodna vrata, ki sestavljajo ''[[triliton]]'', par ortostatov, ki jih prekriva velika preklada. Nadaljnji trilitoni sestavljajo prehod, ki je vedno [[tlak (arhitektura)|tlak]]ovan s kamnom. Ta se odpre v odprt prostor, ki ponudi pot do naslednjega elementa, para D-oblikovanih komor, ki se navadno imenujejo [[apsida|apside]] in se odpirajo na obeh straneh prehoda. Prostor med stenskimi apsidami in zunanjo mejno steno je po navadi napolnjen z ohlapnimi kamni in zemljo, ki so včasih v ruševinah, vključno s keramičnimi črepinjami. Glavna razlika med templji je število najdenih apsid, lahko so tri, štiri, pet ali šest. Če so tri, se odpirajo neposredno iz osrednjega dvorišča v obliki trilista. Pri bolj zapletenih templjih je zgrajen drugi aksialni prehod z uporabo iste konstrukcije trilitona, ki vodi od prvega sklopa apsid v drugi poznejši par, lahko peta osrednja ali niša, ki daje štiri ali pet apsidalnih oblik. V enem primeru je v osrednjem templju v Tarxienu peta apsida ali niša nadomeščena z nadaljnjim prehodom, ki vodi do zadnjega para apsid, tako da je vseh šest. Pri standardnem tlorisu templja, ki ga najdemo pri približno tridesetih templjih po otokih, so številne razlike pri številu apsid in celotni dolžini, od 6,5 m v vzhodnem templju Mnajdre do 23 m v šestapsidnem tarxienskem osrednjem templju. Zunanje stene so bile običajno zgrajene iz koralnega [[apnenec|apnenca]], ki je težji kot globigerinski apnenec (''globigerine'' so rod planktonskih [[foraminifera|foraminifer]], ki so naselile svetovne oceane od sredine jure), uporabljen v notranjih delih templjev.<ref>Cassar, Joann (2010). 'The use of limestone in historic context', in Smith, Bernard J. (ed.), [https://books.google.com/books?id=wXCoMb3CU4YC&pg=PA20&lpg=PA20&dq=mellieha+mahoney&source=bl&ots=yAF5HTDloo&sig=LoEX0Dv4iOOaBXvlZxQQYGwLw6M&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjWxJbD4_nLAhVFliwKHeKEACgQ6AEIKzAI#v=onepage&q=mellieha%20mahoney&f=false "Limestone in the Built Environment: Present-day Challenges for the Preservation of the Past"]. Geographical Society of London, p. 16-18. ISBN 1862392943, ISBN 9781862392946.</ref> Mehkejši je bil uporabljen za dekorativne elemente v templjih, po navadi rezbarije. Te značilnosti so običajno oblikovane v reliefu in prikazujejo različne oblike, povezane z vegetativnim ali živalskim simbolizmom. Navadno prikazujejo tekoče spiralne motive, drevesa in rastline ter nekatere živali. Čeprav so templji v svoji sedanji obliki neprepoznavni, se več let razpravlja o vrsti nejasnih teorij o možnih stropnih in strešnih konstrukcijah.<ref>[http://www.cs.bris.ac.uk/Publications/pub_master.jsp?id=2000420] Investigating the Structural Validity of Virtual Reconstructions of Prehistoric Maltese Temples</ref><ref>{{navedi splet | title= Architecture| url= http://www.maltavoyager.com/moa/areas/architecture.htm |accessdate=2008-09-19}}</ref><ref>{{navedi splet | title= Malta: the small island of the giants| url= http://www.philipcoppens.com/malta.html |accessdate=2008-09-19}}</ref> == Unescove lokacije == === Ġgantija === {{glavni|Ġgantija}} [[File:Temple de Ggantija.jpg|thumb|right|Megalitski ostanki pri Ġgantiji]] Templji v Ġgantiji stojijo na koncu planote Xagħra, obrnjeni proti jugovzhodu. Znani so bili že zelo dolgo in celo pred izkopavanji, ko je v poznem 18. stoletju Jean-Pierre Houël v glavnem pravilno oblikoval tloris.<ref>{{citation| last = Trump | title = Malta: An Archaeological Guide |page = 156}}</ref> Leta 1827 je bila lokacija očiščena, ruševine, tla in ostanki so bili izgubljeni brez ustreznega pregleda. Izgubo, ki je nastala zaradi tega, je delno nadomestila nemška umetnica Brochtorff, ki je v enem ali dveh letih po odstranitvi ruševin ta kraj naslikala. To je edini prikaz očiščenja. Zunanje stene obdajata dva templja. Južni je starejši in je bolje ohranjen. Tloris templja kaže pet velikih apsid s sledovi ometa, ki je nekoč pokrival nepravilno steno in se še vedno drži med bloki.<ref name = zammayr1>{{citation| last = Żammit, Mayrhofer| title = The Prehistoric Temples of Malta and Gozo |page = 155}}</ref> === Ta' Ħaġrat === {{glavni|Tempelj Ta' Ħaġrat}} [[File:Ta'Hagrat2.jpg|thumb|Ta' Ħaġrat]] Tempelj Ta 'Ħaġrat v Mġarrju leži na vzhodnem obrobju vasi, približno en kilometer od templjev Ta' Skorba. Ostanki so sestavljeni iz dvojnega templja, sestavljenega iz dveh sosednjih kompleksov v obliki trilista. Dva dela sta tako manj pravilno načrtovana in manjša kot mnogi drugi neolitski templji na Malti, njuni bloki niso okrašeni. Sir Temi Żammit je izkopaval v letih 1925–1927. V vasi so na tem kraju, kjer so bil templji, številne posode, lončenina iz mġarrskega obdobja.<ref>{{citation| last = Żammit, Mayrhofer| title = The Prehistoric Temples of Malta and Gozo |page = 142}}</ref> === Skorba === {{glavni|Tempelj Skorba}} [[File:Sudika Mgarr Skorba temple.jpg|thumb|Skorba]] Pomen te lokacije ni zaradi ostankov, ampak predvsem zaradi podatkov, dobljenih pri izkopavanju. Ta spomenik ima značilno triapsidno obliko iz ggantijske dobe, od katerih sta večji del prvih dveh apsid in celotna fasada uničena do tal. Ostanki so kamnit tlak vhodnega prehoda s perforacijami, tla ''torba'' ("torba" je cementu podoben material za tla, izdelan iz lokalnega globigerinskega apnenca z drobljenjem, zalivanjem in lomljenjem, ki je v mnogih malteških megalitskih templjih; različica je preživela do sodobne dobe in je bila uporabljena v strešnih kritinah malteških hiš) in velike navpične plošče iz koralnega apnenca. Severna stena je v boljšem stanju; izvirni vhod je bil odprt na dvorišče, vendar so bila vrata v tarxienski dobi zaprta z oltarji, nameščenimi v vogalih. Vzhodno od tega templja je bil v tarxienski dobi dodan drug spomenik s štirimi apsidami in osrednjo nišo. Preden so bili templji zgrajeni, je bila na tem območju vas približno 12 stoletij.<ref>{{citation| last = Trump, Cilia | title = Malta Prehistory and Temples |page = 145–159}}</ref> Najstarejša zgradba je enajst metrov dolga ravna stena zahodno od prvotnega vhoda v templje. Ostanki nasproti so bile vrste materiala iz prve znane človeške naselitve otoka, għardalamske dobe. Med domačimi ostanki, najdenimi v tem materialu, so našli oglje in karbonizirana zrna, nekaj drobnih delcev, ki so bili naključno pečeni.<ref>{{navedi splet|last1=Camilleri|first1=Vladimir|title=Skorba|url=http://www.niumalta.com/vladi/neo/pages/skorba_malta_temples.html|website=niumalta.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090406173353/http://www.niumalta.com/vladi/neo/pages/skorba_malta_temples.html|archivedate=6 April 2009}}</ref> Delci oglja so bili nato radiokarbonsko datirani, njihova starostna analiza pa je bila 4850 pr. n. št. === Ħaġar Qim === {{glavni|Ħaġar Qim}} [[File:Hagar qim temples 2.jpg|thumb|Preddverje templja Ħaġar Qim]] Ħaġar Qim stoji na grebenu, ki je dva kilometra oddaljen od vasi Qrendi in Siġġiewi. Njegovi graditelji so za gradnjo templja uporabili mehek globigerinski apnenec, ki pokriva greben. Učinke te izbire lahko vidimo v zunanji južni steni, kjer so veliki ortostati izpostavljeni morskim vetrovom. Tempelj je bil v stoletjih izpostavljen hudim vremenskim vplivom in površinski eroziji.<ref>{{citation| last = Żammit, Mayrhofer| title = The Prehistoric Temples of Malta and Gozo |page = 28}}</ref> Tempeljska fasada je tipična, ima trilitonski vhod, klop in ortostat. Ima širok predprostor s podpornim zidom, skozi katerega je prehod v središče zgradbe. Ta vhodni prehod in prvo dvorišče sledita skupnemu, čeprav precej spremenjenemu, malteškemu megalitskemu oblikovanju.<ref>{{navedi splet|title=Heritage Malta: Ħaġar Qim and Imnajdra |url=http://www.heritagemalta.org/mnajdratemples.html |accessdate=2008-09-16 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130301074313/http://www.heritagemalta.org/mnajdratemples.html |archivedate=2013-03-01 |df= }}</ref> Poseben vhod omogoča dostop do štirih zaprtih prostorov, ki so medsebojno neodvisni in nadomestijo severozahodno apsido.<ref>{{citation| last = Trump, Cilia | title = Malta Prehistory and Temples |page = }}</ref> === Mnajdra === {{glavni|Mnajdra}} [[File:Malta 16 Mnajdra.jpg|thumb|upright|Triliton pri Mnajdri]] Templji L-Imnajdra ležijo v votlini 500 metrov od Ħaġar Qima. To je še ena zapletena lokacija in je osredotočena v bližnjem krožnem odprtem prostoru. Trije sosednji templji so ob eni strani, medtem ko sta druga dva na terasi na strmem pobočju, ki poteka navzdol do morja. Prve stavbe na desni so majhne neurejene komore, podobne ograjenim prostorom v Ħaġar Qimu. Nato stojijo trije majhni trilistni templji, ki izhajajo iz ggantijske dobe, z dekoracijami. Njihov nenavadni trojni vhod je bil v drugem templju kopiran v večjem merilu. Srednji tempelj je bil pravzaprav zadnji, ki je bil zgrajen, vstavljen med druge v tarxienski dobi, po 3100 pr. n. št. Ima štiri apside in nišo. Tretji tempelj, zgrajen zgodaj v tarxienski dobi in tako drugi po dataciji, se odpre na dvorišče na nižji stopnji. Ima izrazito konkavno fasado s klopjo, ortostatom in trilitonskim vhodom. Južni tempelj je usmerjen astronomsko v smeri vzhajajočega sonca v času [[solsticij]]a in [[ekvinokcij]]a; med poletnim solsticijem prvi žarki sončne svetlobe osvetljujejo rob okrašenega megalita med prvo apsido, medtem ko se v zimskem solsticiju isti učinek dogaja na megalitu na nasprotni apsidi.<ref>{{navedi splet| title= Malta temples by Mario Vassallo| url= http://www.weathermalta.net/websites/mariovassallo/3/| accessdate= 2008-09-16| archive-date= 2008-06-06| archive-url= https://web.archive.org/web/20080606201842/http://www.weathermalta.net/websites/mariovassallo/3/| url-status= dead}}</ref> Med ekvinokcijem žarki vzhajajočega sonca segajo naravnost skozi glavna vrata, da dosežejo notranjo osrednjo nišo.<ref>{{citation | title = The Megalithic Temples of Malta: Draft Description | page =3 | place = Malta | publisher = Heritage Malta | url = http://www.heritagemalta.org/Consultation/Documents/Temples%20-%20Description.pdf |archiveurl = https://web.archive.org/web/20071020170410/http://www.heritagemalta.org/Consultation/Documents/Temples%20-%20Description.pdf |archivedate = October 20, 2007}}</ref> === Tarxien === {{glavni|Templji Tarxien}} Tempeljski kompleks Tarxien je približno 400 metrov vzhodno od [[Hipogej Ħal-Saflieni |hipogeja v Hal-Saflieniju]]. Tukaj najdemo tri templje, ki jih je v začetku 20. stoletja odkopal Temi Żammit. V primerjavi z drugimi kraji je tempelj na vseh straneh omejen s sodobnim urbanističnim razvojem, a to ne zmanjša njegove vrednosti. En vhod je v prvi velik odprt prostor južnega templja, označenega z zaobljenimi fasadami in cisterno, ki se pripisuje templju. Najstarejši tempelj na severovzhodu je bil zgrajen med 3600 in 3200 pr. n. št. Sestavljen je iz dveh vzporednih vrst polkrožnih apsid s prehodom na sredini. [[File:Malta Hal Tarxien BW 2011-10-04 12-41-17.JPG|thumb|Relief v templju v Tarxienu]] Južni in vzhodni templji so bili zgrajeni v tarxienski dobi med letoma 3150 in 2500 pr. n. št. Drugi ima tri vzporedne polkrožne apside, ki so povezane z velikim prehodom, tretji ima dve vzporedni vrsti apsid s prehodom v smeri, ki je vzporedna s smerjo prvega templja. Prvi tempelj je trdno zgrajen z velikimi kamni, od katerih so nekateri grobo obdelani.<ref>{{navedi splet|title=Tarxien Temples, Malta |url=http://www.sacredsites.com/europe/malta/temples_malta.html |accessdate=2008-09-16 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20061214103128/http://www.sacredsites.com/europe/malta/temples_malta.html |archivedate=2006-12-14 |df= }}</ref> Stene so položene z veliko natančnostjo in so veličastne v svoji enostavnosti. Drugi tempelj je temeljitejše zgrajen, zidovi pa so skrbno končani, nekatere stoječe plošče so okrašene s ploščatimi dvignjenimi spiralami. V eni od komor sta čez eno od sten v nizkem [[relief (umetnost)|relief]]u vrezana dva bika in svinja. Tretji tempelj ima malomarno zgrajen okvir, vendar je večina njegovih stoječih kamnov bogato okrašena z izrezljanimi vzorci. == Druge lokacije == [[File:Borg in Nadur.jpg|thumb|Borġ in-Nadur]] [[File:Bugibba hotel Dolmen Malta 7.jpg|thumb|Buġibba]] [[File:Malta - Naxxar - Triq l-Imdawra - Tal-Qadi Temple 09 ies.jpg|thumb|Tal-Qadi]] [[File:Malta - St. Paul's Bay - Xemxija Heritage Trail - Xemxija Temple 2 01 ies.jpg|thumb|Xemxija]] Malta ima poleg templjev, ki so na seznamu Unescove svetovne dediščine, še druge megalitske templje in sorodna mesta: *Borġ l-Imramma *Borġ in-Nadur *Buġibba *Debdieba *Kordin **Kordin I **Kordin II **Kordin III *Ħal-Ġinwi Temples *Qortin l-Imdawwar *Santa Verna *Ta' Marżiena *Ta' Raddiena *Tal-Qadi *Tas-Silġ *Xemxija **Xemxija I **Xemxija II *Xrobb l-Għaġin Nekatera od teh območij so bila izkopana, nato pa ponovno zasuta, kot na primer Debdieba. Druga, kot sta Kordin I in II, so bila uničena. Drugi templji so po navadi sestavljeni iz le malo razpršenih megalitov ali ostankov, nekateri pa so, kot tempelj Buġibba (ki je zdaj na hotelskem zemljišču), v boljšem stanju. Nekatera območja, kot je Ta 'Marżiena, nikoli niso bila izkopana. Tas-Silġ ima nekaj megalitskih ostankov, a veliko več iz bronaste dobe in kasnejše, saj je bilo mesto naseljeno vsaj do 9. stoletja. Poleg tega so bili najdene kolesnice v Misraħ Għar il-Kbirju, ki lahko ali pa ne izhajajo iz templja. Potopljeno območje, znano pod imenom Ġebel ġol-Baħar, je morda ob obali Malte, vendar ni dokazano, da je megalitski tempelj. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == * Abela, Ġ.F., 1647, ''Della Descrittione di Malta'', Malta. * Agius De Soldanis, Can. G.P.F., 1739, ''Gozo, Ancient and Modern, Religious and Profane'', Malta. * Agius, A.J., 1959, ''The Hal Saflieni Hypogeum'', Union Press, Malta. * Aquilina,J., 1990, ''Maltese – English Dictionary'', Malta. * Ashby, T., Żammit, T., Despott, G., 1916, ''Excavations in Malta in 1914'', in ''Man'', 1916, '''1''':14. The Royal Anthropological Institute, London. * Bezzina, J., 1990, ''The Ġgantija Temples'', Gozo. * Bonanno, A., 1986, ''An illustrated guide to prehistoric Gozo''. Gozo Press, Malta. * Bonanno, A., 1990, ''Malta, an Archaeological paradise'', Malta. * Caruana, A.A., 1882, ''Phoenician and Roman Antiquities'', Malta. * Ellul, J.S., 1988, ''Malta’s Prediluvian Culture at the Stone Age Temples'', Malta. * Evans, J.D., 1971, ''The Prehistoric Antiquities of the Maltese Islands'', London. * Evans, J.D., 1959, ''Malta. Ancient Peoples and Places series'' XI, Thames and Hudson, London. *{{navedi splet| title=Ħal-Saflieni Hypogeum (1982) Malta| work=Ann Mette Heindorff| url=http://worldheritage.heindorffhus.dk/frame-Malta01-Hypogeum.htm| accessdate=September 16, 2008| archive-date=2005-11-05| archive-url=https://web.archive.org/web/20051105050658/http://worldheritage.heindorffhus.dk/frame-Malta01-Hypogeum.htm| url-status=dead}} * Houel, J.P., 1787, ''Voyage Pittoresque des Isles Sicily, de Malte et de Lipari'', Paris. * Micallef, P.I., 1990, ''Mnajdra Prehistoric Temple a Calendar in Stone'', Malta. * Mifsud, A., Mifsud, S., 1997, ''Dossier Malta. Evidence For The Magdalenian'', Proprint Company Limited, Malta. * {{navedi knjigo |author1=Trump, David H.|author2=Cilia, Daniel |year=2002 |title=Malta: Prehistory and Temples. |publisher=Malta : Midsea Books, cop. |isbn=99909-93-94-7 |cobiss=512010106 |pages=}} * Renfrew, C., 1977, ''Ancient Europe is older than we thought'', in ''National Geographic'' '''152''', (5): 614–623. * Żammit, Sir T., 1929, ''The Prehistoric Temples of Ħal Tarxien'', Malta. * Żammit, Sir T., 1929, ''Malta: The Islands and their History'', Malta. * Żammit, Sir T., 1931, ''The Western Group of Megalithic Remains in Malta'', Malta. * Żammit, Sir T., 1931, ''Prehistoric Cart-tracks in Malta'', Malta. * Żammit, Sir T., 1931, ''The Neolithic Ħal Saflieni Hypogeum'', Malta. * Żammit, Sir T., Mayrhofer K., 1995, ''The Prehistoric Temples of Malta and Gozo'', Malta. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Megalithic Temples of Malta}} *[http://www.eliznik.org.uk/EastEurope/History/timeline/index.htm General table of Neolithic sites in Europe] *[http://whc.unesco.org/en/list/132 Listing at UNESCO World Heritage Center] *[https://maps.google.com/maps?f=q&source=s_q&hl=en&geocode=&q=Malta&sll=41.8,-87.603954&sspn=0.00995,0.014935&ie=UTF8&ll=36.047152,14.268907&spn=0.002698,0.003734&t=h&z=18 Ggantija temples on Google Maps] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Malti]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Malti]] [[Kategorija:Megalitski spomeniki]] 9fmalv8t6ilupeet24uzrxh1wxlywg1 Josip Pančić 0 435400 6683516 6611100 2026-05-31T21:33:11Z ~2026-32424-07 260875 6683516 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Josip Pančić''', [[Srbi|hrvaški]] [[zdravnik]] in [[Botanika|botanik]], , * [[17. april]] [[1814]], Ugrini pri Bribirju v Horvaškoj, † [[8. marec]] [[1888]], [[Beograd]]. Bil je prvi predsednik [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbske kraljeve akademije]]. Po rodu je bil Hrvat in katolik iz Vinodola na Hrvaškem. [[Medicina|Medicino]] je študiral v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Na [[Dunaj]]u je živel leta 1845, kjer se je izpopolnjeval v botaničnem študiju in se seznanil z [[Vuk Karadžić|Vukom Karadžićem]]. Leta 1846 se je preselil v [[Srbija|Srbijo]], kjer je najprej delal kot zdravnik v tovarni stekla pri [[Jagodina|Jagodini]], istočasno pa se je ukvarjal tudi s prirodoslovnimi raziskovanji. Leta 1856 je postal [[profesor]] na liceju v Beogradu; od tedaj je neutrudljivo preučeval [[rastlinstvo]] Srbije. Odkril je okoli 100 novih do tedaj neznanih vrst, med katerimi sta tudi [[omorika]] (''Picea omorica''), znana kot Pančićeva smreka, in ''Ramonda serbica''. Objavil je več znanstvenih del. Po pomembnosti je na prvem mestu ''Flora kneževine Srbije'', natisnjena leta 1884. Poleg tega je sam ali v soavtorstvu objavil več kot 100 prispevkov o rastlinstvu Bolgarije in Črne gore ter opisal veliko novih rastlinskih vrst tedanje Srbije. Po njem je ime dobil najvišji vrh [[Kopaonik]]a, 2017 m visoki ''Pančićev vrh''.<ref> ''Enciklopedija leksikongrafskog zavoda''. Leksikonografski zavod FNRJ, Zagreb 1955-1964.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Pančić, Josip}} [[Kategorija:Hrvaški zdravniki]] [[Kategorija:Hrvaški botaniki]] [[Kategorija:Srbski zdravniki]] [[Kategorija:Srbski biologi]] n97zqbg3st8m2de7aeijwpnoc6y42fp 6683571 6683516 2026-06-01T07:34:01Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-32424-07|~2026-32424-07]] ([[User talk:~2026-32424-07|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6611100 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Josip Pančić''', [[Srbi|srbski]] [[zdravnik]] in [[Botanika|botanik]], , * [[17. april]] [[1814]], Ugrini pri Bribirju, † [[8. marec]] [[1888]], [[Beograd]]. Bil je prvi predsednik [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbske kraljeve akademije]]. Po rodu je bil iz Vinodola na Hrvaškem. [[Medicina|Medicino]] je študiral v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Na [[Dunaj]]u je živel leta 1845, kjer se je izpopolnjeval v botaničnem študiju in se seznanil z [[Vuk Karadžić|Vukom Karadžićem]]. Leta 1846 se je preselil v [[Srbija|Srbijo]], kjer je najprej delal kot zdravnik v tovarni stekla pri [[Jagodina|Jagodini]], istočasno pa se je ukvarjal tudi s prirodoslovnimi raziskovanji. Leta 1856 je postal [[profesor]] na liceju v Beogradu; od tedaj je neutrudljivo preučeval [[rastlinstvo]] Srbije. Odkril je okoli 100 novih do tedaj neznanih vrst, med katerimi sta tudi [[omorika]] (''Picea omorica''), znana kot Pančićeva smreka, in ''Ramonda serbica''. Objavil je več znanstvenih del. Po pomembnosti je na prvem mestu ''Flora kneževine Srbije'', natisnjena leta 1884. Poleg tega je sam ali v soavtorstvu objavil več kot 100 prispevkov o rastlinstvu Bolgarije in Črne gore ter opisal veliko novih rastlinskih vrst tedanje Srbije. Po njem je ime dobil najvišji vrh [[Kopaonik]]a, 2017 m visoki ''Pančićev vrh''.<ref> ''Enciklopedija leksikongrafskog zavoda''. Leksikonografski zavod FNRJ, Zagreb 1955-1964.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Pančić, Josip}} [[Kategorija:Hrvaški zdravniki]] [[Kategorija:Hrvaški botaniki]] [[Kategorija:Srbski zdravniki]] [[Kategorija:Srbski biologi]] anm7tidydt7uzcl1rjsro6qheebt8bk Poševni stolp v Pisi 0 435958 6683375 6507389 2026-05-31T15:15:49Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683375 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba | name = Poševni stolp v Pisi | native_name = Torre pendente di Pisa | native_name_lang = it | former_names = | alternate_names = | image = The Leaning Tower of Pisa SB.jpeg | image_alt = | image_size = 240px | caption = | map_type = Italija | map_alt = | map_caption = Lega stolpa v Italiji | altitude = | building_type = [[zvonik]] | architectural_style = [[romanska arhitektura]] | cost = | ren_cost = | client = | owner = | current_tenants = | landlord = | location = Piazza del Duomo | address = | location_town = [[Pisa]] | location_country = {{zastava|Italija}} | coordinates_format = | groundbreaking_date = | start_date = 1173 | completion_date = 1372 | opened_date = | inauguration_date = | renovation_date = | demolition_date = | destruction_date = | height = 55,86 m | architectural = | tip = | antenna_spire = | roof = | top_floor = | observatory = | other_dimensions = | floor_count = | floor_area = | architect = [[Bonanno Pisano]] | designations = | ren_architect = | ren_firm = | ren_str_engineer = | ren_serv_engineer = | ren_civ_engineer = | ren_oth_designers = | ren_qty_surveyor = | ren_awards = | website = {{url|http://www.opapisa.it}} | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site| child = yes | WHS = [[Piazza del Duomo]], Pisa – trg pred stolnico v Pisi | Image = | Location = [[Siena]], [[Toskana]], [[Italija]] | Criteria = Kulturno: i, ii, iv, vi | ID = 395 | Year = 1987 | Area = 8,87 ha | locmapin = | relief = | coordinates = | map_caption = | Link = https://whc.unesco.org/en/list/395 395 }}}} '''Poševni stolp v Pisi''' ({{jezik-it|Torre pendente di Pisa}}), tudi samo '''Stolp v Pisi''' (''Torre di Pisa''), je samostoječi [[zvonik]] (''campanile'') [[stolnica v Pisi|stolnice sv. Marije Vnebovzete]] v [[Pisa|Pisi]], ki stoji na [[Piazza del Duomo, Pisa|Piazza del Duomo]] (Stolničnem trgu), tudi ''Piazza dei Miracoli'' na severnem delu starega mestnega jedra. Je tretja najstarejša zgradba na mestnem Stolničnem trgu, za stolnico in [[Krstilnica v Pisi|krstilnico v Pisi]]. Približno 56 metrov visok stolp je bil zgrajen med 12. in 14. stoletjem in se je že med gradnjo pričel nagibati zaradi mehke podlage, ki ni mogla pravilno podpirati teže konstrukcije, ki so na eni strani premehka za tolikšno maso. Zaradi te značilnosti je ena najbolj prepoznavnih stavb na svetu in simbol mesta ter v mednarodnem merilu tudi eden od simbolov [[Italija|Italije]]. Po več neuspešnih poskusih sanacije v 20. stoletju je nagib do leta 1990 dosegel že nevarnih 5,5 º od navpičnice, zato je bil zagnan nov obsežen program sanacije z mednarodno udeležbo (1990–2001), med katerim so ga izravnali na 3,99 º<ref>{{navedi novice |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1000167-1,00.html |work=Time |title=Tipping the Balance |date=25.6.2001 |accessdate=2.8.2017 |archive-date=2012-11-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121107123011/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1000167-1,00.html |url-status=dead }}</ref> ter preprečili nadaljnje posedanje na mehkejši strani.<ref>{{navedi novice |last=Duff |first=Mark |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7423957.stm|title=Pisa's leaning tower 'stabilised'|work=BBC News |date=28.5.2008|accessdate=2.8.2017}}</ref> Že prej pa so se oblasti odločile, da ga ne nameravajo povsem izravnati, saj bi s tem ogrozili njegov status prvovrstne turistične znamenitosti, ki letno privablja milijone turistov.<ref>{{navedi novice |url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B0DE5DE153EF932A35752C1A961948260 |work=[[The New York Times]] |title=Securing the Lean In Tower of Pisa |date=1.11.1987 |accessdate=2.8.2017}}</ref> Skupaj z ostalimi zgradbami na Stolničnem trgu (poleg stolnice še krstilnica in pokopališče) je kot mojstrovina srednjeveške arhitekture vpisan v [[Unescova svetovna dediščina|seznam Unescove svetovne dediščine]].<ref>{{navedi splet| url=http://whc.unesco.org/en/list/395 |title=Piazza del Duomo, Pisa |publisher=[[UNESCO]] |accessdate=2.8.2017}}</ref> == Arhitekt == Pojavili so se spori glede resnične identitete arhitekta poševnega stolpa v Pisi. Dolga leta so oblikovanje pripisovali Guglielmu in Bonannu Pisanu<ref>{{navedi splet|url=http://www.endex.com/gf/buildings/ltpisa/ltpinfo/pisano.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070813230458/http://endex.com/gf/buildings/ltpisa/ltpinfo/pisano.htm|title=Endex.com|archive-date=13 August 2007|website=www.endex.com}}</ref>, znanima rezidenčnima umetnikoma iz 12. stoletja v Pisi, slednji je bil znan po svojih bronastih odlitkih, zlasti v stolnici. Pisano je leta 1185 iz Pise odšel v [[Monreale]] na [[Sicilija|Siciliji]], da bi se vrnil in umrl v svojem mestu. Košček odlitka z njegovim imenom je bil odkrit ob vznožju stolpa leta 1820, vendar je to morda povezano z bronastimi vrati na fasadi stolnice, ki so bila uničena leta 1595. Študija iz leta 2001 kaže, da je bil prvotni arhitekt Diotisalvi, zaradi časa gradnje in sorodnosti z drugimi Diotisalvijevimi deli, zlasti zvonikom San Nicola in Krstilnico, oba v Pisi.<ref>Pierotti, Piero. (2001). ''Deotisalvi – L'architetto pisano del secolo d'oro.'' Pisa: Pacini Editore</ref>{{page needed|date=August 2020}} <gallery> File:Leaning tower of Pisa - capital of column at the top.jpg|Detajl kapitela stebra na najvišjem nadstropju File:Torre di pisa, capitello con scimmiette.JPG|Detajl stebra File:Pisa. Torre 02.JPG| Baza stene stebrov File:Pisa, torre pendente (18).jpg|Cvetni okras File:Pisa. Torre 01.JPG|Vhod File:Animals and monsters on the wall of the leaning tower of Pisa.jpg|Detajl živali na steni File:Torre di Pisa - panoramio (18).jpg|Tlak File:Leaning tower bell assunta.JPG|Zvon ''Vnebovzete'' File:Pisa Leaning Tower bell San Ranieri.jpg|Zvon ''Pasquareccia'' File:Cos de campanes de la torre de Pisa.JPG| Nadstropje z zvonovi </gallery> == Zgradba == Gradnja stolpa je potekala v treh fazah v 199 letih. 5. januarja 1172 je Donna Berta di Bernardo, vdova in prebivalka hiše dell'Opera di Santa Maria, oporočila šestdeset soldov ''Opera Campanilis petrarum Sancte Marie''. Vsoto so nato uporabili za nakup nekaj kamnov, ki so še vedno osnova zvonika.<ref>Capitular Record Offices of Pisa, parchment n. 248</ref> 9. avgusta 1173 so bili postavljeni temelji stolpa. Dela v pritličju iz belega [[marmor]]ja so se začela 14. avgusta istega leta v obdobju vojaškega uspeha in razcveta. To pritličje je slepa arkada, ki jo sestavljajo stebri s klasičnimi [[korintski slog|korintskimi]] [[kapitel]]i. Skoraj štiri stoletja kasneje je [[Giorgio Vasari]] zapisal: »Guglielmo je, kot je rečeno, leta 1174 skupaj s kiparjem Bonannom postavil temelje zvonika stolnice v Pisi«.<ref>{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/leoperedigiorgio08vasa |title=Le opere di Giorgio Vasari: Le vite de' più eccellenti pittori, scultori ed architettori |last=Vasari |first=Giorgio |date=1878 |publisher=G.C. Sansoni |isbn= |location= |pages=[https://archive.org/details/leoperedigiorgio08vasa/page/274 274] |language=it |oclc=15220635 |quote=Guglielmo, secondo che si dice, l'anno 1174, insieme con Bonanno scultore, fondò in Pisa il campanile del Duomo, dove sono alcune parole}}</ref> Stolp se je začel pogrezati leta 1178, ko je gradnja napredovala v drugo nadstropje. To je bilo posledica zgolj trimetrskega temelja, postavljenega v šibko, nestabilno podlago, ki je bil od začetka napačen. Gradnja se je nato ustavila za skoraj stoletje, saj je bila republika Pisa skoraj neprestano v bojih z [[Genova|Genovo]], [[Lucca|Lucco]] in [[Firence|Firencami]]. To je omogočilo čas, da so se osnovna tla stabilizirala. V nasprotnem primeru bi se stolp skoraj zagotovo podrl. 27. decembra 1233 je delavec Benenato, sin Gerarda Botticija, nadzoroval nadaljevanje gradnje stolpa.<ref>Public Record Offices of Pisa, Opera della Primaziale, 27 December 1234</ref> 23. februarja 1260 je bil za nadzor nad gradnjo stolpa izvoljen Guido Speziale, sin Giovannija Pisana. 12. aprila 1264 je mojster Giovanni di Simone, arhitekt Camposanta in 23 delavcev odšel v gore blizu Pise, da bi pridobili marmor. Leta 1272 se je gradnja pod Di Simoneom nadaljevala. Da bi kompenzirali nagib, so inženirji zgradili zgornja nadstropja z eno stranjo, višjo od druge. Zaradi tega je stolp ukrivljen.<ref name="mclain">{{navedi knjigo |last=McLain |first=Bill |title=Do Fish Drink Water? |year=1999 |isbn=0-688-16512-5 |publisher=William Morrow and Company, Inc |location=New York |pages=[https://archive.org/details/dofishdrinkwater00mcla_0/page/291 291–292] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/dofishdrinkwater00mcla_0/page/291 }}</ref> Gradnja se je ponovno ustavila leta 1284, ko so Pisane v bitki pri Meloriji premagali Genovežani. Sedmo nadstropje je bilo dokončano leta 1319. Zvonik je bil končno dodan leta 1372. Zgradil ga je Tommaso di Andrea Pisano, ki mu je uspelo uskladiti [[gotska arhitektura|gotske]] elemente zvonika z [[romanska arhitektura|romanskim]] slogom stolpa.<ref> {{Citation |author=G. Barsali |title=Pisa. History and masterpieces |publisher=Bonechi |year=1999 |p=18 |url=https://books.google.com/books?id=nZTRaipHNP8C&q=%22with+delicate+skill+managed+to+blend+in+the+Gothic+elements |isbn=8872041880}}</ref> Zvonov je sedem, po en za vsako noto glasbene durove lestvice. Največji je bil nameščen leta 1655. == Zgodovina po izgradnji == Med letoma 1589 in 1592 naj bi [[Galileo Galilei]], ki je takrat živel v Pisi, s stolpa spustil dve topovski krogli različnih mas, da bi dokazal, da je bila njuna hitrost spusta neodvisna od njihove [[masa|mase]], v skladu z zakonom [[prosti pad|prostega pada]]. Glavni vir tega je biografija ''Racconto istorico della vita di Galileo Galilei'' ('Zgodovinsko poročilo o življenju Galilea Galileja''), ki jo je Galilejev učenec in tajnik Vincenzo Viviani napisal leta 1654, vendar je bila objavljena šele leta 1717, dolgo po njegovi smrti.<ref>{{navedi novice |url=http://www.hindu.com/seta/2005/06/30/stories/2005063000351500.htm |title=Sci Tech : Science history: setting the record straight |newspaper=The Hindu |date=30 June 2005 |accessdate=5 May 2009 |archive-date=2014-06-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140620021642/http://www.hindu.com/seta/2005/06/30/stories/2005063000351500.htm |url-status=dead }}</ref><ref>[http://brunelleschi.imss.fi.it/itineraries/biography/VincenzoViviani.html Vincenzo Viviani] on museo galileo</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so zavezniki sumili, da Nemci uporabljajo stolp kot opazovalno točko. Leon Weckstein, vodnik ameriške vojske, ki je bil poslan, da potrdi prisotnost nemških vojaških sil v stolpu, je bil navdušen nad lepoto stolnice in njenega zvonika, zato se je vzdržal ukaza topniškega napada in ga obvaroval pred uničenjem.<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/theguardian/2000/jan/13/features11.g23 |title=Why I spared the Leaning Tower of Pisa |newspaper=The Guardian |date=12 January 2000 |accessdate=19 July 2012}}</ref> Številna prizadevanja so bila storjena za povrnitev stolpa v navpično lego ali vsaj preprečitev porušitve. Večina teh prizadevanj je propadla; nekatera so celo poslabšala nagib. 27. februarja 1964 je italijanska vlada zaprosila za pomoč. Vendar se je zdelo pomembno, da se ohrani sedanji nagib zaradi vloge, ki jo je imel ta element pri promociji turistične industrije v Pisi. Na Azorskih otokih se je zbrala večnacionalna projektna skupina inženirjev, matematikov in zgodovinarjev, ki so razpravljali o stabilizacijskih metodah. Ugotovljeno je bilo, da se nagib povečuje v kombinaciji z mehkejšimi temelji na nižji strani. Za stabilizacijo stolpa je bilo predlaganih veliko načinov, vključno z dodajanjem 800 ton svinčenih protiuteži na dvignjeni konec podstavka kot začasni poseg.<ref name="time-2001">{{navedi novice |url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,1000167,00.html |work=TIME Magazine |title=Tipping the Balance |date=25 June 2001 |access-date=30 May 2020 |archive-date=2020-11-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201123212536/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,1000167,00.html |url-status=dead }}</ref> Stolp in sosednja stolnica, krstilnica in pokopališče so vključeni na seznam svetovne dediščine Piazza del Duomo, ki je bil razglašen leta 1987.<ref>{{navedi splet |title=Piazza del Duomo, Pisa |url=https://whc.unesco.org/en/list/395 |publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=8 August 2016}}</ref> Stolp je bil za javnost zaprt 7. januarja 1990<ref name=closed1990>{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/january/7/newsid_4037000/4037997.stm |title=BBC on this day: 1990: Leaning Tower of Pisa closed to public |work=BBC News |accessdate=29 April 2020}}</ref> po več kot dveh desetletjih stabilizacijskih študij in ga je spodbudil nenaden propad stolpa Pavia leta 1989.<ref name="nytimes1989">{{navedi novice | last=Hofman | first=Paul |date=30 July 1989 |title=Italy's Endangered Treasures |url=https://www.nytimes.com/1989/07/30/travel/italy-s-endangered-treasures.html |work=[[New York Times]] |location=New York |access-date=29 April 2020}}</ref> Zvonove so odstranili, da so zmanjšali težo, okoli tretjega nadstropja so namestili kable in jih zasidrali nekaj sto metrov stran. Stanovanja in hiše na poti morebitnega padca stolpa so bile izpraznjene zaradi varnosti. Izbrana metoda za preprečevanje propada stolpa je bila, da se njegov nagib nekoliko zmanjša na varnejši kot z odstranjevanjem 38 kubičnih metrov zemlje pod dvignjenim koncem. Nagib stolpa se je zmanjšal za 45 centimetrov in se vrnil v položaj iz leta 1838. Po desetletju korektivnih prizadevanj za rekonstrukcijo in stabilizacijo so stolp 15. decembra 2001 ponovno odprli za javnost in ga razglasili za stabilnega. Skupaj je bilo odstranjenih 70 ton zemlje.<ref name=stabilized>{{navedi novice |last=Duff |first=Mark |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7423957.stm |title=Europe &#124; Pisa's leaning tower 'stabilised' |work=BBC News |date=28 May 2008 |accessdate=5 May 2009}}</ref> Po fazi (1990–2001) strukturne krepitve so v stolpu postopoma obnavljali površino, da bi popravili vidne poškodbe, predvsem korozijo in počrnjenje. To je bilo še posebej izrazito zaradi starosti stolpa in njegove izpostavljenosti vetru in dežju. Maja 2008 so inženirji sporočili, da je bil stolp stabiliziran tako, da se je prvič v svoji zgodovini nehal premikati. Izjavili so, da bo stabilna vsaj 200 let. <gallery mode="packed" heights="315px"> File:Leaning_Tower_of_Pisa_in_the_1890s.jpg|Poševni stolp v Pisi v 1890-ih<ref>{{navedi splet |url=https://coololdphotos.com/leaning-tower-of-pisa-in-the-1890s/ |title=Leaning Tower of Pisa in the 1890s |last=Tom |date=2015-05-06 |website=Cool Old Photos |language=en-US |access-date=2019-03-05 |archive-date=2019-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190306043931/https://coololdphotos.com/leaning-tower-of-pisa-in-the-1890s/ |url-status=dead }}</ref> File:Plaque galileo.jpg|Spominska plošča Galileo Galileijevemu poskusu File:Pisa schiefer turm gewichte 1998 01.jpg| začasne svinčene protiuteži, 1998 File:Pisa Cathedral & Leaning Tower of Pisa.jpg|Krstilnica (v ospredju), stolnica (na sredini), in poševni stolp (v ozadju) </gallery> == Potresi == Od leta 1280 so regijo prizadeli vsaj štirje močni [[potres]]i, a očitno jih je ranljivi stolp preživel. Razlog ni bil razumljen, dokler tega ni raziskala raziskovalna skupina 16 inženirjev. Raziskovalci so ugotovili, da je bil stolp sposoben zdržati tresljaje zaradi dinamične interakcije zemlja-struktura: višina in togost stolpa skupaj z mehkobo temeljnih tal vpliva na vibracijske značilnosti konstrukcije tako, da se stolp ne bo odzval na potresno gibanje tal. Enaka mehka zemlja, ki je povzročila nagibanje in pripeljala stolp na rob propada, mu je pomagala preživeti. <ref>{{navedi splet |url=https://www.sciencedaily.com/releases/2018/05/180509105004.htm |title=500-year-old Leaning Tower of Pisa mystery unveiled by engineers |website=ScienceDaily |date=9 May 2018 |author= |accessdate=22 November 2018}}</ref> == Tehnični podatki == [[File:Leaning tower of pisa cyark.JPG|thumb|right|300px|An elevation image of the Leaning Tower of Pisa cut with [[3D Scanner|laser scan]] data from a [[University of Ferrara]]/[[CyArk]] research partnership, with source image accurate down to {{convert|5|mm|1|abbr=on}}.]] * Nadmorska višina trga Piazza del Duomo: približno 2 metra * Višina od pritličja: 55,863 metrov 8 nadstropij * Višina od temeljnega dna: 58,36 m * Zunanji premer podnožja: 15,484 metrov * Notranji premer dna: 7,368 metrov * Kot naklona: 3,97 stopinje ali 3,9 metra od navpičnice * Teža: 14.700 ton * Debelina sten na dnu: 2,44 metra * Skupno število zvonov: 7, uglašenih na durovo glasbeno lestvico, v smeri urnega kazalca: ** 1. zvon: L'Assunta, ki ga je leta 1654 ulil Giovanni Pietro Orlandi, teža 3.620 kg ** 2. zvon: Il Crocifisso, ki ga je leta 1572 ulil Vincenzo Possenti, teža 2.462 kg ** 3. zvon: San Ranieri, ki ga je v letih 1719–1721 ulil Giovanni Andrea Moreni, teža 1.448 kg ** 4. zvon: La Terza (1. majhen), odlit leta 1473, teža 300 kg (661 lb) ** 5. zvon: La Pasquereccia ali La Giustizia, ki ga je leta 1262 ulil Lotteringo, teža 1.014 kg ** 6. zvon: Il Vespruccio (2 najmanjši), ki ga je v 14. stoletju in leta 1501 znova ulil Nicola di Jacopo, teža 1.000 kg ** 7. zvon: Dal Pozzo, ulit leta 1606 in ponovno leta 2004, teža 652 kg * Število stopnic do vrha: 296 O 5. zvonu: Ime'' Pasquareccia'' prihaja od [[Velika noč|Velike noči]], ker je nekoč zvonil na velikonočni dan. Vendar je ta zvon starejši od samega zvonika in prihaja iz stolpa Vergata v Palazzo Pretorio v Pisi, kjer se je imenoval ''La Giustizia'' (Pravičnost). Zvon je bil napovedal usmrtitve zločincev in izdajalcev, vključno z grofom Ugolinom leta 1289.<ref name="Ugolino">{{navedi splet |url=http://www.luccaturismo.com/umutesiadd.asp?id=56 |title=Torre pendente |accessdate=19 March 2008 |publisher=Lucca turismo |language=it |archive-date=2008-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080408070258/http://www.luccaturismo.com/umutesiadd.asp?id=56 |url-status=dead }}</ref> Konec 18. stoletja je bil v zvonik nameščen nov zvon, ki je nadomestil pokvarjenega Pasquareccia. Krožna oblika in velika višina ''campanila'' sta bila za tisti čas nenavadna, krona zvonika pa se slogovno razlikuje od ostalih zgradb. Ta zvonik vključuje 14 cm korekcijo za nagnjeno os spodaj. Lokacija kampanila na trgu Piazza del Duomo se razlikuje od aksialne usmeritve stolnice in krstilnice na Piazza del Duomo. == Guinnessovi rekordi == Dve nemški cerkvi sta izpodbijali status stolpa kot najbolj nagnjene stavbe na svetu: kvadratni poševni stolp iz 15. stoletja v Suurhusenu in zvonik iz 14. stoletja v mestu Bad Frankenhausen.<ref>''Sunday Telegraph'' no. 2,406, 22 July 2007</ref> Guinnessovi rekordi so izmerili stolpa v Pisi in Suurhusenu, ugotovili so, da je nagib prvega 3,97 stopinje.<ref name=rawstory>{{navedi splet |url=https://en.trend.az/world/other/1072751.html |title=German steeple beats Leaning Tower of Pisa into Guinness book |date=9 November 2007 |agency=AFP |website=Trend News Agency |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090504212210/http://rawstory.com/news/afp/German_steeple_beats_Leaning_Tower__11082007.html |archivedate=4 May 2009}}</ref> Guinnessovi svetovni rekordi so junija 2010 zgradbo ''Capital Gate'' v [[Abu Dabi]]ju v Združenih arabskih emiratih potrdili kot »najbolj oddaljeni poševen stolp na svetu« <ref name=cnnnews>{{navedi novice |url=http://www.cnn.com/2010/WORLD/meast/06/06/uae.leaning.tower/index.html?hpt=C2 |title=Not so fast, Pisa! UAE lays claim to world's furthest leaning tower |publisher=CNN news |accessdate=6 June 2010 |date=7 June 2010}}</ref>; ima naklon 18 stopinj, skoraj petkrat več kot stolp v Pisi, vendar je bil namerno zasnovan tako, da je poševen. Poševni stolp Wanaka na Novi Zelandiji, prav tako namerno zgrajen, se nagiba s 53 stopinjami glede na tla.<ref>[http://www.puzzlingworld.co.nz/attractions.html 'Leaning and tumbling towers'] on Puzzling World website, viewed 30 July 2011</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Leaning Tower (Pisa)}} * [http://www.opapisa.it/ Opera della Primaziale Pisana] (OPA), neprofitna organizacija, ki skrbi za vzdrževanje in promocijo spomenikov na Stolničnem trgu * [https://web.archive.org/web/20111223085312/http://archive.cyark.org/piazza-del-duomo-pisa-intro Piazza dei Miracoli digital media archive] ([[Creative Commons]]–licensed photos, laser scans, panoramas), data from a University of Ferrara/CyArk research partnership, includes 3D scan data from Leaning Tower. * {{Structurae|id=20002483|title=Leaning Tower of Pisa}} [[Kategorija:Pisa]] [[Kategorija:Zvoniki]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1372]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] {{normativna kontrola}} aga1j5wiaa2ow3f789bxjpun9fz0icb Letalski center Maribor 0 436486 6683478 6683169 2026-05-31T18:42:40Z Nareto 77605 /* II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953 */ 6683478 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akaflieg Graz (Akademische Fliegergruppe Graz) je bial ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] nzvnrzd1e6xor9fdzr3aq6swfegt0fv Zgodovinski center Sighișoare 0 445464 6683390 5794161 2026-05-31T15:32:43Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683390 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Zgodovinski center Sighișoare | other_name = Sighișoara Citadel | native_name = Cetatea Sighișoara | image = <!-- WD --> | image_size = 250 px | caption = | locmapin = | map_width = | map_caption = | coordinates = | location = [[Sighișoara]], [[Romunija]] | area = | built = 12. stoletje | architect = | architecture = [[gotska arhitektura]] | governing_body = | designation2 = | designation2_offname = | embedded = {{Infobox World Heritage Site|child=yes | WHS = Historic Centre of Sighișoara | Image = | caption = | Type = kulturno | Criteria = iii, v | ID = 902 | Region = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]] | Year = 1999 | Session = 23. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/269 | locmapin = Romania | coordinates = | map_caption = }}}} '''Zgodovinski center Sighișoare''' (''Cetatea Sighișoara'') je staro zgodovinsko središče mesta [[Sighișoara]] (nemško ''Schäßburg'', madžarsko ''Segesvár'') v [[Romunija|Romuniji]], ki so ga v 12. stoletju zgradili saški kolonisti pod latinskim imenom ''Castrum Sex''. To je naseljena [[srednji vek|srednjeveška]] [[citadela]], ki je bila leta 1999 vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine Unesca, saj je 850 let star dokaz o zgodovini in kulturi transilvanskih Sasov. Rojstni kraj [[Vlad III. Drakula|Vlada III.]] (romunsko Vlad Ṭepeș) vsako leto gosti srednjeveški festival, na katerem se umetnost in obrt združujeta z rok glasbo in odrskimi predstavami. Mesto predstavlja zgornjo mejo dežele Saške. V komunizmu je bilo to nemško območje ohranjeno in prvotna arhitektura še vedno stoji. == Zgodovina == Citadela stoji ob južnem bregu reke Târnava Mare na dolžini 850 m na dveh terasah: spodnja terasa je na nadmorski višini 350 m (približno 30 m nad mestom) in zgornja terasa, ''šola na hribu'', na nadmorski višini 429 m (49 m nad spodnjo teraso). <ref>[http://www.siebenbuerger.de/ortschaften/schaessburg/informationen/ Schäßburg - Informationen - Informationen zu Siebenbürgen und Rumänien von Siebenbuerger.de<!-- Titlu generat de robot -->]</ref> Prebivalstvo se je naselilo okoli cerkve dominikanskega samostana, katerega gradnja se je začela konec 12. stoletja. Poleg samostanske cerkve je bila tu tudi prva šola v Sighișoari (omenjena v dokumentu leta 1522). Velika šola (''schola maioris'' – 'glavna šola') je začela delovati leta 1607 poleg cerkve na hribu (''Bergkirche'' ali ''Biserica din Deal''), zgodovinskega in arhitekturnega spomenika 14. stoletja. Leta 1619 je delovala šola na hribu (''Școlii din Deal''). Pokrito stopnišče s 300 stopnicami je bilo zgrajeno leta 1642. == Opis == Citadela je obkrožena z [[obzidje]]m, dolgim 930 m, katerega začetna višina je bila okoli 4 m. Kasneje je bila višina povečana, ponekod do 14 m. Obzidje je bilo zgrajeno med 14. in 17. stoletjem <ref>{{Navedi splet |url=http://www.schaessburg.org/schae_tuerme.html |title=Die Wehrtürme der Burg - Siebenbürgen<!-- Titlu generat de un robot --> |accessdate=2018-02-16 |archive-date=2016-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160313104433/http://schaessburg.org/schae_tuerme.html |url-status=dead }}</ref> kot zaščita pred turškimi napadi. Obzidje je imelo 14 stolpov, od katerih je 9 ohranjenih. Stolpi so bili sedeži različnih obrtnih združenj. * [[Stolpna ura, Sighișoara|Stolpna ura]] (''Turnul cu Ceas'') – znamenitost mesta je 64 m visok stolp, zgrajen v 13. stoletju. Danes je v njem muzej zgodovine; * Kovinarski stolp (''Turnul Cositorarilor'') (višina 25 m, štiri nadstropja); * Mesarski stolp (''Turnul Măcelarilor'') – šestkoten; * Čevljarski stolp (''Turnul Cizmarilor'') (označuje severni konec mestnega obzidja, je iz leta 1521, okrepljen leta 1603, delno uničen leta 1606, obnovljen leta 1650, zgorel leta 1676, obnovljen leta 1681; * Krojaški stolp (''Turnul Croitorilor'') (na nasprotni strani stolpne ure, mestna vrata, ima dve nadstropji; ogenj ga je uničil leta 1676, rekonstruiran); * Krznarski stolp (''Turnul Cojocarilor'') (uničen v ognju leta 1676, vendar je bil obnovljen, ima 4 nadstropja); * Kovaški stolp (''Turnul Fierarilor'') (zgrajen leta 1631 na temeljih starega Brivskega stolpa, uničen v ognju leta 1676, vendar je bil obnovljen); * Vrvarski stolp (''Turnul Frânghierilor'') (stoji na planoti šole na hribu, obnovljen v 19. stoletju, danes je dom skrbnika evangeličanskega pokopališča na hribu); * Strojarski stolp (''Turnul Tăbăcarilor'') (eden najstarejših); * Tkalski stolp (porušen je bil leta 1858, kamni so se uporabljali za tlakovanje citadele); * Zlatarski stolp (zaradi strele pogorel leta 1809, bil porušen leta 1863, ko so zgradili šolsko telovadnico; med letoma 1935 in 1936 je bila spremenjena v pokopališko kapelo); * ključarji in drvarji so bili nameščeni med stolpom čevljarjev in kovačev; * Ribiški stolp (''Turnul pescarilor'') je bil nekoč na obali Târnavei, daleč nad trdnjavo, kjer je bil mlin. V muzeju je njegov model. == Galerija == <gallery> Image:Sighişoara (Schäßburg, Segesvár) - The Shoemakers Tower.JPG|Čevljarski stolp Image:Sighişoara (Schäßburg, Segesvár) - The Tower of Tailors.JPG|Krojaški stolp Image:Sighisoara IMG 5638.jpg|Kovinarski stolp File:Sighisoara IMG 5644.jpg|Kovaški stolp File:Sighişoara (Schäßburg, Segesvár) - The Furriers Tower.JPG|Strojarski stolp File:BergkircheSighisoara1.JPG|Cerkev na hribu </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Literatura== *[http://www.siebenbuerger.de/ortschaften/schaessburg/informationen/ Situl Siebenbuerger.de] *Emil Giurgiu, Sighișoara, Ed. Sport-Turism, 1982 == Zunanje povezave == * [http://www.sighisoara.ro/ Site-ul oficial al Sighișoarei] * [http://whc.unesco.org/en/list/902 Cetatea Sighișoara pe site-ul UNESCO] * [http://www.evz.ro/detalii/stiri/cetatea-care-traieste-si-azi-454960.html Cetatea care traieste si azi], 8 august 2007, ''Evenimentul zilei'' * [http://www.romania-turistica.ro/sighisoara/sighisoara-singura-cetate-medievala-in-care-viata-isi-urmeaza-cursul-firesc_a70.htm Sighișoara, cetatea medievală unde viața iși urmează cursul firesc], 9 martie 2014, Cătălin Țânțăreanu ''Romania Turistica'' [[Kategorija:Sighișoara]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Romuniji]] hmsk38z8z4m5ugwysg8fd64mvbi32xn Svet za nacionalno varnost (Slovenija) 0 450103 6683413 6646074 2026-05-31T16:00:20Z ~2026-32448-39 260865 /* Člani */ 6683413 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}}'''Svet za nacionalno varnost''' (SNAV) je posvetovalno in usklajevalno telo [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]] za področje nacionalne obrambe, varnostnega sistema, sistema zaščite in reševanja in druga vprašanja nacionalne varnosti. Predsednik sveta je [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik vlade]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.vlada.si/en/about_the_government/glossary/#c920|title=Glossary|access-date=2018-04-27|language=en|archive-date=2018-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180428011852/http://www.vlada.si/en/about_the_government/glossary/#c920|url-status=dead}}</ref><ref>Odlok o Svetu za nacionalno varnost (Uradni list RS, št. 26/20)</ref> V primeru vojne ali izrednih razmer se Svet za nacionalno varnost preoblikuje v Državni operativni štab za obrambo, kot določa ''Zakon o obrambi''. Svet za nacionalno varnost svetuje Vladi Republike Slovenije pri sprejemanju njenih ukrepov in aktov, ki se nanašajo na nacionalno varnost države; pred obravnavo na vladi svetuje ministrstvom pri ukrepih in aktih ministrstev, ki se nanašajo na uresničevanje interesov in ciljev nacionalne varnosti; usklajuje mnenja in ukrepe ministrstev in drugih državnih organov ter drugih organizacij pri izvajanju dejavnosti nacionalne varnosti; pred obravnavo na vladi usklajuje mnenja ministrstev in drugih državnih organov glede aktov Državnega zbora Republike Slovenije, ki se nanašajo na nacionalno varnost; ugotavlja in ocenjuje varnostna tveganja, ogrožanje države ter ukrepe in usmeritve za zagotavljanje nacionalne varnosti; daje mnenja k vprašanjem, pobudam in predlogom, ki jih poslanci pošiljajo vladi v zvezi z uresničevanjem politik na področju nacionalne varnosti, daje mnenje vladi o sredstvih proračuna za delo SNAV. == Člani == {| class="wikitable" |+ !Član !Trenutni nosilec |- |'''[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik Vlade]] (Predsednik Sveta)''' |[[Robert Golob]] |- |[[Podpredsednik Vlade Republike Slovenije|'''Podpredsednik vlade''']] |[[Tanja Fajon]]<br>[[Luka Mesec]] |- |Minister za obrambo |Borut Sajovic |- |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|'''Minister za notranje zadeve''']] |[[Boštjan Poklukar]] |- |[[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|'''Ministrica za zunanje zadeve''']] |[[Tanja Fajon]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|'''Minister za finance''']] |[[Klemen Boštjančič]] |- |Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije |Joško Kadivnik |- | colspan="2" |'''<small>Na predlog predsednika Sveta so lahko povabljeni še:</small>''' |- |[[Predsednik Republike Slovenije|<small>'''Predsednica republike'''</small>]] |[[Nataša Pirc Musar|<small>Nataša Pirc Musar</small>]] |- |[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|<small>'''Predsednica državnega zbora'''</small>]] |[[Urška Klakočar Zupančič|<small>Urška Klakočar Zupančič</small>]] |- |[[Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije|<small>'''Predsednik Državnega sveta'''</small>]] |[[Marko Lotrič|<small>Marko Lotrič</small>]] |- |<small>'''Predsednik največje opozicijske stranke'''</small> |<small>[[Janez Janša]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |- | colspan="2" |<small>'''Predsedniki drugih institucij'''</small> |- | colspan="2" |<small>'''Drugi ministri'''</small> |- | colspan="2" |<small>'''Strokovnjaki za nacionalno varnost'''</small> |} '''Sekretariat Sveta sestavljajo:''' {| class="wikitable" !Član !Trenutni nosilec |- |'''[[Državni sekretar za nacionalno varnost v Kabinetu predsednika Vlade]]<br>Sekretar Sveta''' |[[Andrej Benedejčič]] |- |[[Generalni sekretar Vlade Republike Slovenije|'''Generalna sekretarka Vlade''']] |[[Barbara Kolenko Helbl]] |- |[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|'''Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije''']] |[[Joško Kadivnik]] |- |'''Državni sekretar v Ministrstvu za zunanje zadeve''' |[[Samuel Žbogar]]<br>[[Marko Štucin]] |- |'''[[Generalni direktor policije (Slovenija)|Generalni direktor Policije]]''' |[[Senad Jušić]] |- |'''[[Načelnik Generalštaba Slovenske vojske]]''' |[[Brigadir (Slovenska vojska)|Brig]] [[Robert Glavaš]] |- |[[Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo Republike Slovenije|'''Generalni direktor Obveščevalno-varnostne službe MORS''']] |[[Andrej Fefer]] |- |[[Civilna zaščita|'''Poveljnik Civilne zaščite''']] |[[Srečko Šestan]] |} == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Državna varnost]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] bcg38zvi4l6ojvzhrvfzbr4lh8ud591 Modul:Coordinates/peskovnik 828 453946 6683331 6606459 2026-05-31T14:05:38Z Pinky sl 2932 6683331 Scribunto text/plain --[[ This module is intended to replace the functionality of {{Koord}} and related templates. It provides several methods, including {{#invoke:Coordinates | coord }} : General function formatting and displaying coordinate values. {{#invoke:Coordinates | dec2dms }} : Simple function for converting decimal degree values to DMS format. {{#invoke:Coordinates | dms2dec }} : Simple function for converting DMS format to decimal degree format. {{#invoke:Coordinates | link }} : Export the link used to reach the tools ]] require('strict') local math_mod = require("Modul:Math") local coordinates = {}; local isSandbox = mw.getCurrentFrame():getTitle():find('sandbox', 1, true); local current_page = mw.title.getCurrentTitle() local page_name = mw.uri.encode( current_page.prefixedText, 'WIKI' ); local coord_link = 'https://geohack.toolforge.org/geohack.php?pagename=' .. page_name .. '&params=' --[[ Helper function, replacement for {{coord/display/title}} ]] local function displaytitle(coords) return mw.getCurrentFrame():extensionTag{ name = 'indicator', args = { name = 'coordinates' }, content = '<span id="coordinates">[[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]]: ' .. coords .. '</span>' } end --[[ Helper function, used in detecting DMS formatting ]] local function dmsTest(first, second) if type(first) ~= 'string' or type(second) ~= 'string' then return nil end local s = (first .. second):upper() return s:find('^[NS][EW]$') or s:find('^[EW][NS]$') end --[[ Wrapper function to grab args, see Modul:Arguments for this function's documentation. ]] local function makeInvokeFunc(funcName) return function (frame) local args = require('Modul:Arguments').getArgs(frame, { wrappers = 'Predloga:Koord' }) return coordinates[funcName](args, frame) end end --[[ Helper function, handle optional args. ]] local function optionalArg(arg, supplement) return arg and arg .. supplement or '' end --[[ Formats any error messages generated for display ]] local function errorPrinter(errors) local result = "" for i,v in ipairs(errors) do result = result .. '<strong class="error">Koordinati: ' .. v[2] .. '</strong><br />' end return result end --[[ Determine the required CSS class to display coordinates Usually geo-nondefault is hidden by CSS, unless a user has overridden this for himself default is the mode as specificied by the user when calling the {{Koord}} template mode is the display mode (dec or dms) that we will need to determine the css class for ]] local function displayDefault(default, mode) if default == "" then default = "dec" end if default == mode then return "geo-default" else return "geo-nondefault" end end --[[ specPrinter Output formatter. Takes the structure generated by either parseDec or parseDMS and formats it for inclusion on Wikipedia. ]] local function specPrinter(args, coordinateSpec) local uriComponents = coordinateSpec["param"] if uriComponents == "" then -- RETURN error, should never be empty or nil return "ERROR param was empty" end if args["name"] then uriComponents = uriComponents .. "&title=" .. mw.uri.encode(coordinateSpec["name"]) end local geodmshtml = '<span class="geo-dms" title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki o tej lokaciji">' .. '<span class="latitude">' .. coordinateSpec["dms-lat"] .. '</span> ' .. '<span class="longitude">' ..coordinateSpec["dms-long"] .. '</span>' .. '</span>' local lat = tonumber( coordinateSpec["dec-lat"] ) or 0 local geodeclat if lat < 0 then -- FIXME this breaks the pre-existing precision geodeclat = tostring(coordinateSpec["dec-lat"]):sub(2) .. "°S" else geodeclat = (coordinateSpec["dec-lat"] or 0) .. "°N" end local long = tonumber( coordinateSpec["dec-long"] ) or 0 local geodeclong if long < 0 then -- FIXME does not handle unicode minus geodeclong = tostring(coordinateSpec["dec-long"]):sub(2) .. "°W" else geodeclong = (coordinateSpec["dec-long"] or 0) .. "°E" end local geodechtml = '<span class="geo-dec" title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki o tej lokaciji">' .. geodeclat .. ' ' .. geodeclong .. '</span>' local geonumhtml = '<span class="geo">' .. coordinateSpec["dec-lat"] .. '; ' .. coordinateSpec["dec-long"] .. '</span>' local inner = '<span class="' .. displayDefault(coordinateSpec["default"], "dms" ) .. '">' .. geodmshtml .. '</span>' .. '<span class="geo-multi-punct">&#xfeff; / &#xfeff;</span>' .. '<span class="' .. displayDefault(coordinateSpec["default"], "dec" ) .. '">'; if not args["name"] then inner = inner .. geodechtml .. '<span style="display:none">&#xfeff; / ' .. geonumhtml .. '</span></span>' else inner = inner .. '<span class="vcard">' .. geodechtml .. '<span style="display:none">&#xfeff; / ' .. geonumhtml .. '</span>' .. '<span style="display:none">&#xfeff; (<span class="fn org">' .. args["name"] .. '</span>)</span></span></span>' end local stylesheetLink = 'Modul:Coordinates' .. ( isSandbox and '/peskovnik' or '' ) .. '/styles.css' return mw.getCurrentFrame():extensionTag{ name = 'templatestyles', args = { src = stylesheetLink } } .. '<span class="plainlinks nourlexpansion">[' .. coord_link .. uriComponents .. ' ' .. inner .. ']</span>' .. '[[Kategorija:Stranice koje prikazujejo WikiMiniAtlas]]' end --[[ Helper function, convert decimal to degrees ]] local function convert_dec2dms_d(coordinate) local d = math_mod._round( coordinate, 0 ) .. "°" return d .. "" end --[[ Helper function, convert decimal to degrees and minutes ]] local function convert_dec2dms_dm(coordinate) coordinate = math_mod._round( coordinate * 60, 0 ); local m = coordinate % 60; coordinate = math.floor( (coordinate - m) / 60 ); local d = coordinate % 360 .."°" return d .. string.format( "%02d′", m ) end --[[ Helper function, convert decimal to degrees, minutes, and seconds ]] local function convert_dec2dms_dms(coordinate) coordinate = math_mod._round( coordinate * 60 * 60, 0 ); local s = coordinate % 60 coordinate = math.floor( (coordinate - s) / 60 ); local m = coordinate % 60 coordinate = math.floor( (coordinate - m) / 60 ); local d = coordinate % 360 .."°" return d .. string.format( "%02d′", m ) .. string.format( "%02d″", s ) end --[[ Helper function, convert decimal latitude or longitude to degrees, minutes, and seconds format based on the specified precision. ]] local function convert_dec2dms(coordinate, firstPostfix, secondPostfix, precision) local coord = tonumber(coordinate) local postfix if coord >= 0 then postfix = firstPostfix else postfix = secondPostfix end precision = precision:lower(); if precision == "dms" then return convert_dec2dms_dms( math.abs( coord ) ) .. postfix; elseif precision == "dm" then return convert_dec2dms_dm( math.abs( coord ) ) .. postfix; elseif precision == "d" then return convert_dec2dms_d( math.abs( coord ) ) .. postfix; end end --[[ Convert DMS format into a N or E decimal coordinate ]] local function convert_dms2dec(direction, degrees_str, minutes_str, seconds_str) local degrees = tonumber(degrees_str) local minutes = tonumber(minutes_str) or 0 local seconds = tonumber(seconds_str) or 0 local factor = 1 if direction == "S" or direction == "W" then factor = -1 end local precision = 0 if seconds_str then precision = 5 + math.max( math_mod._precision(seconds_str), 0 ); elseif minutes_str and minutes_str ~= '' then precision = 3 + math.max( math_mod._precision(minutes_str), 0 ); else precision = math.max( math_mod._precision(degrees_str), 0 ); end local decimal = factor * (degrees+(minutes+seconds/60)/60) return string.format( "%." .. precision .. "f", decimal ) -- not tonumber since this whole thing is string based. end --[[ Checks input values to for out of range errors. ]] local function validate( lat_d, lat_m, lat_s, long_d, long_m, long_s, source, strong ) local errors = {}; lat_d = tonumber( lat_d ) or 0; lat_m = tonumber( lat_m ) or 0; lat_s = tonumber( lat_s ) or 0; long_d = tonumber( long_d ) or 0; long_m = tonumber( long_m ) or 0; long_s = tonumber( long_s ) or 0; if strong then if lat_d < 0 then table.insert(errors, {source, "stopinje latitude < 0 z oznako hemisfere"}) end if long_d < 0 then table.insert(errors, {source, "stopinje longitude < 0 z oznako hemisfere"}) end --[[ #coordinates is inconsistent about whether this is an error. If globe: is specified, it won't error on this condition, but otherwise it will. For not simply disable this check. if long_d > 180 then table.insert(errors, {source, "stopinje longitude > 180 z oznako hemisfere"}) end ]] end if lat_d > 90 then table.insert(errors, {source, "stopinje latitude > 90"}) end if lat_d < -90 then table.insert(errors, {source, "stopinje latitude < -90"}) end if lat_m >= 60 then table.insert(errors, {source, "minute latitude >= 60"}) end if lat_m < 0 then table.insert(errors, {source, "minute latitude < 0"}) end if lat_s >= 60 then table.insert(errors, {source, "sekunde latitude >= 60"}) end if lat_s < 0 then table.insert(errors, {source, "sekunde latitude < 0"}) end if long_d >= 360 then table.insert(errors, {source, "stopinje longitude >= 360"}) end if long_d <= -360 then table.insert(errors, {source, "stopinje longitude <= -360"}) end if long_m >= 60 then table.insert(errors, {source, "minute longitude >= 60"}) end if long_m < 0 then table.insert(errors, {source, "minute longitude < 0"}) end if long_s >= 60 then table.insert(errors, {source, "sekunde longitude >= 60"}) end if long_s < 0 then table.insert(errors, {source, "sekunde longitude < 0"}) end return errors; end --[[ parseDec Transforms decimal format latitude and longitude into the structure to be used in displaying coordinates ]] local function parseDec( lat, long, format ) local coordinateSpec = {} local errors = {} if not long then return nil, {{"parseDec", "Manjka longituda"}} elseif not tonumber(long) then return nil, {{"parseDec", "Longitude could not be parsed as a number: " .. long}} end errors = validate( lat, nil, nil, long, nil, nil, 'parseDec', false ); coordinateSpec["dec-lat"] = lat; coordinateSpec["dec-long"] = long; local mode = coordinates.determineMode( lat, long ); coordinateSpec["dms-lat"] = convert_dec2dms( lat, "N", "S", mode) -- {{coord/dec2dms|{{{1}}}|N|S|{{coord/prec dec|{{{1}}}|{{{2}}}}}}} coordinateSpec["dms-long"] = convert_dec2dms( long, "E", "W", mode) -- {{coord/dec2dms|{{{2}}}|E|W|{{coord/prec dec|{{{1}}}|{{{2}}}}}}} if format then coordinateSpec.default = format else coordinateSpec.default = "dec" end return coordinateSpec, errors end --[[ parseDMS Transforms degrees, minutes, seconds format latitude and longitude into the a structure to be used in displaying coordinates ]] local function parseDMS( lat_d, lat_m, lat_s, lat_f, long_d, long_m, long_s, long_f, format ) local coordinateSpec, errors, backward = {}, {} lat_f = lat_f:upper(); long_f = long_f:upper(); -- Check if specified backward if lat_f == 'E' or lat_f == 'W' then lat_d, long_d, lat_m, long_m, lat_s, long_s, lat_f, long_f, backward = long_d, lat_d, long_m, lat_m, long_s, lat_s, long_f, lat_f, true; end errors = validate( lat_d, lat_m, lat_s, long_d, long_m, long_s, 'parseDMS', true ); if not long_d then return nil, {{"parseDMS", "Manjka longituda" }} elseif not tonumber(long_d) then return nil, {{"parseDMS", "Longitude could not be parsed as a number:" .. long_d }} end if not lat_m and not lat_s and not long_m and not long_s and #errors == 0 then if math_mod._precision( lat_d ) > 0 or math_mod._precision( long_d ) > 0 then if lat_f:upper() == 'S' then lat_d = '-' .. lat_d; end if long_f:upper() == 'W' then long_d = '-' .. long_d; end return parseDec( lat_d, long_d, format ); end end coordinateSpec["dms-lat"] = lat_d.."°"..optionalArg(lat_m,"′") .. optionalArg(lat_s,"″") .. lat_f coordinateSpec["dms-long"] = long_d.."°"..optionalArg(long_m,"′") .. optionalArg(long_s,"″") .. long_f coordinateSpec["dec-lat"] = convert_dms2dec(lat_f, lat_d, lat_m, lat_s) -- {{coord/dms2dec|{{{4}}}|{{{1}}}|0{{{2}}}|0{{{3}}}}} coordinateSpec["dec-long"] = convert_dms2dec(long_f, long_d, long_m, long_s) -- {{coord/dms2dec|{{{8}}}|{{{5}}}|0{{{6}}}|0{{{7}}}}} if format then coordinateSpec.default = format else coordinateSpec.default = "dms" end return coordinateSpec, errors, backward end --[[ Check the input arguments for coord to determine the kind of data being provided and then make the necessary processing. ]] local function formatTest(args) local result, errors local backward, primary = false, false local function getParam(args, lim) local ret = {} for i = 1, lim do ret[i] = args[i] or '' end return table.concat(ret, '_') end if not args[1] then -- no lat logic return errorPrinter( {{"formatTest", "Manjka latituda"}} ) elseif not tonumber(args[1]) then -- bad lat logic return errorPrinter( {{"formatTest", "Unable to parse latitude as a number:" .. args[1]}} ) elseif not args[4] and not args[5] and not args[6] then -- dec logic result, errors = parseDec(args[1], args[2], args.format) if not result then return errorPrinter(errors); end -- formatting for geohack: geohack expects D_N_D_E notation or D;D notation -- wikiminiatlas doesn't support D;D notation -- #coordinates parserfunction doesn't support negative decimals with NSWE result.param = table.concat({ math.abs(tonumber(args[1])), ((tonumber(args[1]) or 0) < 0) and 'S' or 'N', math.abs(tonumber(args[2])), ((tonumber(args[2]) or 0) < 0) and 'W' or 'E', args[3] or ''}, '_') elseif dmsTest(args[4], args[8]) then -- dms logic result, errors, backward = parseDMS(args[1], args[2], args[3], args[4], args[5], args[6], args[7], args[8], args.format) if args[10] then table.insert(errors, {'formatTest', 'Dodani nepričakovani parametri'}) end if not result then return errorPrinter(errors) end result.param = getParam(args, 9) elseif dmsTest(args[3], args[6]) then -- dm logic result, errors, backward = parseDMS(args[1], args[2], nil, args[3], args[4], args[5], nil, args[6], args['format']) if args[8] then table.insert(errors, {'formatTest', 'Dodani nepričakovani parametri'}) end if not result then return errorPrinter(errors) end result.param = getParam(args, 7) elseif dmsTest(args[2], args[4]) then -- d logic result, errors, backward = parseDMS(args[1], nil, nil, args[2], args[3], nil, nil, args[4], args.format) if args[6] then table.insert(errors, {'formatTest', 'Dodani nepričakovani parametri'}) end if not result then return errorPrinter(errors) end result.param = getParam(args, 5) else -- Error return errorPrinter({{"formatTest", "Neznan format argumentov"}}) .. '[[Kategorija:Strani z napačno oblikovanimi koordinatami]]' end result.name = args.name local extra_param = {'dim', 'globe', 'scale', 'region', 'source', 'type'} for _, v in ipairs(extra_param) do if args[v] then table.insert(errors, {'formatTest', 'Parameter: "' .. v .. '=" bi moral biti "' .. v .. ':"' }) end end local ret = specPrinter(args, result) if #errors > 0 then ret = ret .. ' ' .. errorPrinter(errors) .. '[[Kategorija:Strani z napačno oblikovanimi koordinatami]]' end return ret, backward end --[[ Generate Wikidata tracking categories. ]] local function makeWikidataCategories(qid) local ret local qid = qid or mw.wikibase.getEntityIdForCurrentPage() if mw.wikibase and current_page.namespace == 0 then if qid and mw.wikibase.entityExists(qid) and mw.wikibase.getBestStatements(qid, "P625") and mw.wikibase.getBestStatements(qid, "P625")[1] then local snaktype = mw.wikibase.getBestStatements(qid, "P625")[1].mainsnak.snaktype if snaktype == 'value' then -- coordinates exist both here and on Wikidata, and can be compared. ret = 'Koordinate v Wikipodatkih' elseif snaktype == 'somevalue' then ret = 'Koordinate v Wikipodatkih imajo nastavljeno neznana vrednost' elseif snaktype == 'novalue' then ret = 'Koordinate v Wikipodatkih imajo nastavljeno brez vrednosti' end else -- We have to either import the coordinates to Wikidata or remove them here. ret = 'Koordinat ni v Wikipodatkih' end end if ret then return string.format('[[Kategorija:%s]]', ret) else return '' end end --[[ link Simple function to export the coordinates link for other uses. Usage: {{#invoke:Coordinates | link }} ]] function coordinates.link(frame) return coord_link; end --[[ dec2dms Wrapper to allow templates to call dec2dms directly. Usage: {{#invoke:Coordinates | dec2dms | decimal_coordinate | positive_suffix | negative_suffix | precision }} decimal_coordinate is converted to DMS format. If positive, the positive_suffix is appended (typical N or E), if negative, the negative suffix is appended. The specified precision is one of 'D', 'DM', or 'DMS' to specify the level of detail to use. ]] coordinates.dec2dms = makeInvokeFunc('_dec2dms') function coordinates._dec2dms(args) local coordinate = args[1] local firstPostfix = args[2] or '' local secondPostfix = args[3] or '' local precision = args[4] or '' return convert_dec2dms(coordinate, firstPostfix, secondPostfix, precision) end --[[ Helper function to determine whether to use D, DM, or DMS format depending on the precision of the decimal input. ]] function coordinates.determineMode( value1, value2 ) local precision = math.max( math_mod._precision( value1 ), math_mod._precision( value2 ) ); if precision <= 0 then return 'd' elseif precision <= 2 then return 'dm'; else return 'dms'; end end --[[ dms2dec Wrapper to allow templates to call dms2dec directly. Usage: {{#invoke:Coordinates | dms2dec | direction_flag | degrees | minutes | seconds }} Converts DMS values specified as degrees, minutes, seconds too decimal format. direction_flag is one of N, S, E, W, and determines whether the output is positive (i.e. N and E) or negative (i.e. S and W). ]] coordinates.dms2dec = makeInvokeFunc('_dms2dec') function coordinates._dms2dec(args) local direction = args[1] local degrees = args[2] local minutes = args[3] local seconds = args[4] return convert_dms2dec(direction, degrees, minutes, seconds) end --[[ coord Main entry point for Lua function to replace {{Koord}} Usage: {{#invoke:Coordinates | coord }} {{#invoke:Coordinates | coord | lat | long }} {{#invoke:Coordinates | coord | lat | lat_flag | long | long_flag }} ... Refer to {{Koord}} documentation page for many additional parameters and configuration options. Note: This function provides the visual display elements of {{Koord}}. In order to load coordinates into the database, the {{#coordinates:}} parser function must also be called, this is done automatically in the Lua version of {{Koord}}. ]] coordinates.coord = makeInvokeFunc('_coord') function coordinates._coord(args) if not tonumber(args[1]) and not args[2] then args[3] = args[1]; args[1] = nil local entity = mw.wikibase.getEntityObject(args.qid) if entity and entity.claims and entity.claims.P625 and entity.claims.P625[1].mainsnak.snaktype == 'value' then local precision = entity.claims.P625[1].mainsnak.datavalue.value.precision args[1] = entity.claims.P625[1].mainsnak.datavalue.value.latitude args[2] = entity.claims.P625[1].mainsnak.datavalue.value.longitude if precision then precision = -math_mod._round(math.log(precision)/math.log(10),0) args[1] = math_mod._round(args[1],precision) args[2] = math_mod._round(args[2],precision) end end end local contents, backward = formatTest(args) local Notes = args.notes or '' local Display = args.display and args.display:lower() or 'inline' -- it and ti are short for inline,title and title,inline local function isInline(s) -- Finds whether coordinates are displayed inline. return s:find('inline') ~= nil or s == 'i' or s == 'it' or s == 'ti' end local function isInTitle(s) -- Finds whether coordinates are displayed in the title. return s:find('title') ~= nil or s == 't' or s == 'it' or s == 'ti' end local function coord_wrapper(in_args) -- Calls the parser function {{#coordinates:}}. return mw.getCurrentFrame():callParserFunction('#coordinates', in_args) or '' end local text = '' if isInline(Display) then text = text .. '<span class="geo-inline">' .. contents .. Notes .. '</span>' end if isInTitle(Display) then -- Add to output since indicator content is invisible to Lua later on if not isInline(Display) then text = text .. '<span class="geo-inline-hidden noexcerpt">' .. contents .. Notes .. '</span>' end text = text .. displaytitle(contents .. Notes) .. makeWikidataCategories(args.qid) end if not args.nosave then local page_title, count = mw.title.getCurrentTitle(), 1 if backward then local tmp = {} while not string.find((args[count-1] or ''), '[EW]') do tmp[count] = (args[count] or ''); count = count+1 end tmp.count = count; count = 2*(count-1) while count >= tmp.count do table.insert(tmp, 1, (args[count] or '')); count = count-1 end for i, v in ipairs(tmp) do args[i] = v end else while count <= 9 do args[count] = (args[count] or ''); count = count+1 end end if isInTitle(Display) and not page_title.isTalkPage and page_title.subpageText ~= 'doc' and page_title.subpageText ~= 'testcases' then args[10] = 'primary' end args.notes, args.format, args.display = nil text = text .. coord_wrapper(args) end return text end --[[ coord2text Extracts a single value from a transclusion of {{Koord}}. IF THE GEOHACK LINK SYNTAX CHANGES THIS FUNCTION MUST BE MODIFIED. Usage: {{#invoke:Coordinates | coord2text | {{Koord}} | parameter }} Valid values for the second parameter are: lat (signed integer), long (signed integer), type, scale, dim, region, globe, source ]] function coordinates._coord2text(coord,type) if coord == '' or type == '' or not type then return nil end type = mw.text.trim(type) if type == 'lat' or type == 'long' then local coordString = mw.ustring.match(coord,'[%.%d]+°[NS] [%.%d]+°[EW]') if not coordString then return nil end local result = mw.text.split(coordString, ' ') local negative if type == 'lat' then result, negative = result[1], 'S' else result, negative = result[2], 'W' end if not result then return nil end result = mw.text.split(result, '°') if not result[1] then return nil end if result[2] == negative then result[1] = '-'..result[1] end return result[1] else return mw.ustring.match(coord, 'params=.-_' .. type .. ':(.-)[ _]') end end function coordinates.coord2text(frame) return coordinates._coord2text(frame.args[1],frame.args[2]) or '' end --[[ coordinsert Injects some text into the Geohack link of a transclusion of {{Koord}} (if that text isn't already in the transclusion). Outputs the modified transclusion of {{Koord}}. IF THE GEOHACK LINK SYNTAX CHANGES THIS FUNCTION MUST BE MODIFIED. Usage: {{#invoke:Coordinates | coordinsert | {{Koord}} | parameter:value | parameter:value | … }} Do not make Geohack unhappy by inserting something which isn't mentioned in the {{Koord}} documentation. ]] function coordinates.coordinsert(frame) -- for the 2nd or later integer parameter (the first is the coord template, as above) for i, v in ipairs(frame.args) do if i ~= 1 then -- if we cannot find in the coord_template the i_th coordinsert parameter e.g. region if not mw.ustring.find(frame.args[1], (mw.ustring.match(frame.args[i], '^(.-:)') or '')) then -- find from the params= up to the first possibly-present underscore -- and append the i_th coordinsert parameter and a space -- IDK why we're adding a space but it does seem somewhat convenient frame.args[1] = mw.ustring.gsub(frame.args[1], '(params=.-)_? ', '%1_'..frame.args[i]..' ') end end end if frame.args.name then -- if we can't find the vcard class if not mw.ustring.find(frame.args[1], '<span class="vcard">') then -- take something that looks like a coord template and add the vcard span with class and fn org class local namestr = frame.args.name frame.args[1] = mw.ustring.gsub( frame.args[1], '(<span class="geo%-default">)(<span[^<>]*>[^<>]*</span><span[^<>]*>[^<>]*<span[^<>]*>[^<>]*</span></span>)(</span>)', '%1<span class="vcard">%2<span style="display:none">&#xfeff; (<span class="fn org">' .. namestr .. '</span>)</span></span>%3' ) -- then find anything from coordinates parameters to the 'end' and attach the title parameter frame.args[1] = mw.ustring.gsub( frame.args[1], '(&params=[^&"<>%[%] ]*) ', '%1&title=' .. mw.uri.encode(namestr) .. ' ' ) end end -- replace the existing indicator with a new indicator using the modified content frame.args[1] = mw.ustring.gsub( frame.args[1], '(<span class="geo%-inline[^"]*">(.+)</span>)\127[^\127]*UNIQ%-%-indicator%-%x+%-%-?QINU[^\127]*\127', function (inline, coord) return inline .. displaytitle(coord) end ) return frame.args[1] end return coordinates e9x7qla2tivl4pxp1t7p2e40ztsbme2 6683332 6683331 2026-05-31T14:08:02Z Pinky sl 2932 6683332 Scribunto text/plain --[[ This module is intended to replace the functionality of {{Koord}} and related templates. It provides several methods, including {{#invoke:Coordinates | coord }} : General function formatting and displaying coordinate values. {{#invoke:Coordinates | dec2dms }} : Simple function for converting decimal degree values to DMS format. {{#invoke:Coordinates | dms2dec }} : Simple function for converting DMS format to decimal degree format. {{#invoke:Coordinates | link }} : Export the link used to reach the tools ]] require('strict') local math_mod = require("Modul:Math") local coordinates = {}; local isSandbox = mw.getCurrentFrame():getTitle():find('sandbox', 1, true); local current_page = mw.title.getCurrentTitle() local page_name = mw.uri.encode( current_page.prefixedText, 'WIKI' ); local coord_link = 'https://geohack.toolforge.org/geohack.php?pagename=' .. page_name .. '&params=' --[[ Helper function, replacement for {{coord/display/title}} ]] local function displaytitle(coords) return mw.getCurrentFrame():extensionTag{ name = 'indicator', args = { name = 'coordinates' }, content = '<span id="coordinates">[[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]]: ' .. coords .. '</span>' } end --[[ Helper function, used in detecting DMS formatting ]] local function dmsTest(first, second) if type(first) ~= 'string' or type(second) ~= 'string' then return nil end local s = (first .. second):upper() return s:find('^[NS][EW]$') or s:find('^[EW][NS]$') end --[[ Wrapper function to grab args, see Modul:Arguments for this function's documentation. ]] local function makeInvokeFunc(funcName) return function (frame) local args = require('Modul:Arguments').getArgs(frame, { wrappers = 'Predloga:Koord' }) return coordinates[funcName](args, frame) end end --[[ Helper function, handle optional args. ]] local function optionalArg(arg, supplement) return arg and arg .. supplement or '' end --[[ Formats any error messages generated for display ]] local function errorPrinter(errors) local result = "" for i,v in ipairs(errors) do result = result .. '<strong class="error">Koordinati: ' .. v[2] .. '</strong><br />' end return result end --[[ Determine the required CSS class to display coordinates Usually geo-nondefault is hidden by CSS, unless a user has overridden this for himself default is the mode as specificied by the user when calling the {{Koord}} template mode is the display mode (dec or dms) that we will need to determine the css class for ]] local function displayDefault(default, mode) if default == "" then default = "dec" end if default == mode then return "geo-default" else return "geo-nondefault" end end --[[ specPrinter Output formatter. Takes the structure generated by either parseDec or parseDMS and formats it for inclusion on Wikipedia. ]] local function specPrinter(args, coordinateSpec) local uriComponents = coordinateSpec["param"] if uriComponents == "" then -- RETURN error, should never be empty or nil return "ERROR param was empty" end if args["name"] then uriComponents = uriComponents .. "&title=" .. mw.uri.encode(coordinateSpec["name"]) end local geodmshtml = '<span class="geo-dms" title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki o tej lokaciji">' .. '<span class="latitude">' .. coordinateSpec["dms-lat"] .. '</span> ' .. '<span class="longitude">' ..coordinateSpec["dms-long"] .. '</span>' .. '</span>' local lat = tonumber( coordinateSpec["dec-lat"] ) or 0 local geodeclat if lat < 0 then -- FIXME this breaks the pre-existing precision geodeclat = tostring(coordinateSpec["dec-lat"]):sub(2) .. "°S" else geodeclat = (coordinateSpec["dec-lat"] or 0) .. "°N" end local long = tonumber( coordinateSpec["dec-long"] ) or 0 local geodeclong if long < 0 then -- FIXME does not handle unicode minus geodeclong = tostring(coordinateSpec["dec-long"]):sub(2) .. "°W" else geodeclong = (coordinateSpec["dec-long"] or 0) .. "°E" end local geodechtml = '<span class="geo-dec" title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki o tej lokaciji">' .. geodeclat .. ' ' .. geodeclong .. '</span>' local geonumhtml = '<span class="geo">' .. coordinateSpec["dec-lat"] .. '; ' .. coordinateSpec["dec-long"] .. '</span>' local inner = '<span class="' .. displayDefault(coordinateSpec["default"], "dms" ) .. '">' .. geodmshtml .. '</span>' .. '<span class="geo-multi-punct">&#xfeff; / &#xfeff;</span>' .. '<span class="' .. displayDefault(coordinateSpec["default"], "dec" ) .. '">'; if not args["name"] then inner = inner .. geodechtml .. '<span style="display:none">&#xfeff; / ' .. geonumhtml .. '</span></span>' else inner = inner .. '<span class="vcard">' .. geodechtml .. '<span style="display:none">&#xfeff; / ' .. geonumhtml .. '</span>' .. '<span style="display:none">&#xfeff; (<span class="fn org">' .. args["name"] .. '</span>)</span></span></span>' end local stylesheetLink = 'Modul:Coordinates' .. ( isSandbox and '/peskovnik' or '' ) .. '/styles.css' return mw.getCurrentFrame():extensionTag{ name = 'templatestyles', args = { src = stylesheetLink } } .. '<span class="plainlinks nourlexpansion">[' .. coord_link .. uriComponents .. ' ' .. inner .. ']</span>' .. '[[Kategorija:Strani, ki prikazujejo WikiMiniAtlas]]' end --[[ Helper function, convert decimal to degrees ]] local function convert_dec2dms_d(coordinate) local d = math_mod._round( coordinate, 0 ) .. "°" return d .. "" end --[[ Helper function, convert decimal to degrees and minutes ]] local function convert_dec2dms_dm(coordinate) coordinate = math_mod._round( coordinate * 60, 0 ); local m = coordinate % 60; coordinate = math.floor( (coordinate - m) / 60 ); local d = coordinate % 360 .."°" return d .. string.format( "%02d′", m ) end --[[ Helper function, convert decimal to degrees, minutes, and seconds ]] local function convert_dec2dms_dms(coordinate) coordinate = math_mod._round( coordinate * 60 * 60, 0 ); local s = coordinate % 60 coordinate = math.floor( (coordinate - s) / 60 ); local m = coordinate % 60 coordinate = math.floor( (coordinate - m) / 60 ); local d = coordinate % 360 .."°" return d .. string.format( "%02d′", m ) .. string.format( "%02d″", s ) end --[[ Helper function, convert decimal latitude or longitude to degrees, minutes, and seconds format based on the specified precision. ]] local function convert_dec2dms(coordinate, firstPostfix, secondPostfix, precision) local coord = tonumber(coordinate) local postfix if coord >= 0 then postfix = firstPostfix else postfix = secondPostfix end precision = precision:lower(); if precision == "dms" then return convert_dec2dms_dms( math.abs( coord ) ) .. postfix; elseif precision == "dm" then return convert_dec2dms_dm( math.abs( coord ) ) .. postfix; elseif precision == "d" then return convert_dec2dms_d( math.abs( coord ) ) .. postfix; end end --[[ Convert DMS format into a N or E decimal coordinate ]] local function convert_dms2dec(direction, degrees_str, minutes_str, seconds_str) local degrees = tonumber(degrees_str) local minutes = tonumber(minutes_str) or 0 local seconds = tonumber(seconds_str) or 0 local factor = 1 if direction == "S" or direction == "W" then factor = -1 end local precision = 0 if seconds_str then precision = 5 + math.max( math_mod._precision(seconds_str), 0 ); elseif minutes_str and minutes_str ~= '' then precision = 3 + math.max( math_mod._precision(minutes_str), 0 ); else precision = math.max( math_mod._precision(degrees_str), 0 ); end local decimal = factor * (degrees+(minutes+seconds/60)/60) return string.format( "%." .. precision .. "f", decimal ) -- not tonumber since this whole thing is string based. end --[[ Checks input values to for out of range errors. ]] local function validate( lat_d, lat_m, lat_s, long_d, long_m, long_s, source, strong ) local errors = {}; lat_d = tonumber( lat_d ) or 0; lat_m = tonumber( lat_m ) or 0; lat_s = tonumber( lat_s ) or 0; long_d = tonumber( long_d ) or 0; long_m = tonumber( long_m ) or 0; long_s = tonumber( long_s ) or 0; if strong then if lat_d < 0 then table.insert(errors, {source, "stopinje latitude < 0 z oznako hemisfere"}) end if long_d < 0 then table.insert(errors, {source, "stopinje longitude < 0 z oznako hemisfere"}) end --[[ #coordinates is inconsistent about whether this is an error. If globe: is specified, it won't error on this condition, but otherwise it will. For not simply disable this check. if long_d > 180 then table.insert(errors, {source, "stopinje longitude > 180 z oznako hemisfere"}) end ]] end if lat_d > 90 then table.insert(errors, {source, "stopinje latitude > 90"}) end if lat_d < -90 then table.insert(errors, {source, "stopinje latitude < -90"}) end if lat_m >= 60 then table.insert(errors, {source, "minute latitude >= 60"}) end if lat_m < 0 then table.insert(errors, {source, "minute latitude < 0"}) end if lat_s >= 60 then table.insert(errors, {source, "sekunde latitude >= 60"}) end if lat_s < 0 then table.insert(errors, {source, "sekunde latitude < 0"}) end if long_d >= 360 then table.insert(errors, {source, "stopinje longitude >= 360"}) end if long_d <= -360 then table.insert(errors, {source, "stopinje longitude <= -360"}) end if long_m >= 60 then table.insert(errors, {source, "minute longitude >= 60"}) end if long_m < 0 then table.insert(errors, {source, "minute longitude < 0"}) end if long_s >= 60 then table.insert(errors, {source, "sekunde longitude >= 60"}) end if long_s < 0 then table.insert(errors, {source, "sekunde longitude < 0"}) end return errors; end --[[ parseDec Transforms decimal format latitude and longitude into the structure to be used in displaying coordinates ]] local function parseDec( lat, long, format ) local coordinateSpec = {} local errors = {} if not long then return nil, {{"parseDec", "Manjka longituda"}} elseif not tonumber(long) then return nil, {{"parseDec", "Longitude could not be parsed as a number: " .. long}} end errors = validate( lat, nil, nil, long, nil, nil, 'parseDec', false ); coordinateSpec["dec-lat"] = lat; coordinateSpec["dec-long"] = long; local mode = coordinates.determineMode( lat, long ); coordinateSpec["dms-lat"] = convert_dec2dms( lat, "N", "S", mode) -- {{coord/dec2dms|{{{1}}}|N|S|{{coord/prec dec|{{{1}}}|{{{2}}}}}}} coordinateSpec["dms-long"] = convert_dec2dms( long, "E", "W", mode) -- {{coord/dec2dms|{{{2}}}|E|W|{{coord/prec dec|{{{1}}}|{{{2}}}}}}} if format then coordinateSpec.default = format else coordinateSpec.default = "dec" end return coordinateSpec, errors end --[[ parseDMS Transforms degrees, minutes, seconds format latitude and longitude into the a structure to be used in displaying coordinates ]] local function parseDMS( lat_d, lat_m, lat_s, lat_f, long_d, long_m, long_s, long_f, format ) local coordinateSpec, errors, backward = {}, {} lat_f = lat_f:upper(); long_f = long_f:upper(); -- Check if specified backward if lat_f == 'E' or lat_f == 'W' then lat_d, long_d, lat_m, long_m, lat_s, long_s, lat_f, long_f, backward = long_d, lat_d, long_m, lat_m, long_s, lat_s, long_f, lat_f, true; end errors = validate( lat_d, lat_m, lat_s, long_d, long_m, long_s, 'parseDMS', true ); if not long_d then return nil, {{"parseDMS", "Manjka longituda" }} elseif not tonumber(long_d) then return nil, {{"parseDMS", "Longitude could not be parsed as a number:" .. long_d }} end if not lat_m and not lat_s and not long_m and not long_s and #errors == 0 then if math_mod._precision( lat_d ) > 0 or math_mod._precision( long_d ) > 0 then if lat_f:upper() == 'S' then lat_d = '-' .. lat_d; end if long_f:upper() == 'W' then long_d = '-' .. long_d; end return parseDec( lat_d, long_d, format ); end end coordinateSpec["dms-lat"] = lat_d.."°"..optionalArg(lat_m,"′") .. optionalArg(lat_s,"″") .. lat_f coordinateSpec["dms-long"] = long_d.."°"..optionalArg(long_m,"′") .. optionalArg(long_s,"″") .. long_f coordinateSpec["dec-lat"] = convert_dms2dec(lat_f, lat_d, lat_m, lat_s) -- {{coord/dms2dec|{{{4}}}|{{{1}}}|0{{{2}}}|0{{{3}}}}} coordinateSpec["dec-long"] = convert_dms2dec(long_f, long_d, long_m, long_s) -- {{coord/dms2dec|{{{8}}}|{{{5}}}|0{{{6}}}|0{{{7}}}}} if format then coordinateSpec.default = format else coordinateSpec.default = "dms" end return coordinateSpec, errors, backward end --[[ Check the input arguments for coord to determine the kind of data being provided and then make the necessary processing. ]] local function formatTest(args) local result, errors local backward, primary = false, false local function getParam(args, lim) local ret = {} for i = 1, lim do ret[i] = args[i] or '' end return table.concat(ret, '_') end if not args[1] then -- no lat logic return errorPrinter( {{"formatTest", "Manjka latituda"}} ) elseif not tonumber(args[1]) then -- bad lat logic return errorPrinter( {{"formatTest", "Unable to parse latitude as a number:" .. args[1]}} ) elseif not args[4] and not args[5] and not args[6] then -- dec logic result, errors = parseDec(args[1], args[2], args.format) if not result then return errorPrinter(errors); end -- formatting for geohack: geohack expects D_N_D_E notation or D;D notation -- wikiminiatlas doesn't support D;D notation -- #coordinates parserfunction doesn't support negative decimals with NSWE result.param = table.concat({ math.abs(tonumber(args[1])), ((tonumber(args[1]) or 0) < 0) and 'S' or 'N', math.abs(tonumber(args[2])), ((tonumber(args[2]) or 0) < 0) and 'W' or 'E', args[3] or ''}, '_') elseif dmsTest(args[4], args[8]) then -- dms logic result, errors, backward = parseDMS(args[1], args[2], args[3], args[4], args[5], args[6], args[7], args[8], args.format) if args[10] then table.insert(errors, {'formatTest', 'Dodani nepričakovani parametri'}) end if not result then return errorPrinter(errors) end result.param = getParam(args, 9) elseif dmsTest(args[3], args[6]) then -- dm logic result, errors, backward = parseDMS(args[1], args[2], nil, args[3], args[4], args[5], nil, args[6], args['format']) if args[8] then table.insert(errors, {'formatTest', 'Dodani nepričakovani parametri'}) end if not result then return errorPrinter(errors) end result.param = getParam(args, 7) elseif dmsTest(args[2], args[4]) then -- d logic result, errors, backward = parseDMS(args[1], nil, nil, args[2], args[3], nil, nil, args[4], args.format) if args[6] then table.insert(errors, {'formatTest', 'Dodani nepričakovani parametri'}) end if not result then return errorPrinter(errors) end result.param = getParam(args, 5) else -- Error return errorPrinter({{"formatTest", "Neznan format argumentov"}}) .. '[[Kategorija:Strani z napačno oblikovanimi koordinatami]]' end result.name = args.name local extra_param = {'dim', 'globe', 'scale', 'region', 'source', 'type'} for _, v in ipairs(extra_param) do if args[v] then table.insert(errors, {'formatTest', 'Parameter: "' .. v .. '=" bi moral biti "' .. v .. ':"' }) end end local ret = specPrinter(args, result) if #errors > 0 then ret = ret .. ' ' .. errorPrinter(errors) .. '[[Kategorija:Strani z napačno oblikovanimi koordinatami]]' end return ret, backward end --[[ Generate Wikidata tracking categories. ]] local function makeWikidataCategories(qid) local ret local qid = qid or mw.wikibase.getEntityIdForCurrentPage() if mw.wikibase and current_page.namespace == 0 then if qid and mw.wikibase.entityExists(qid) and mw.wikibase.getBestStatements(qid, "P625") and mw.wikibase.getBestStatements(qid, "P625")[1] then local snaktype = mw.wikibase.getBestStatements(qid, "P625")[1].mainsnak.snaktype if snaktype == 'value' then -- coordinates exist both here and on Wikidata, and can be compared. ret = 'Koordinate v Wikipodatkih' elseif snaktype == 'somevalue' then ret = 'Koordinate v Wikipodatkih imajo nastavljeno neznana vrednost' elseif snaktype == 'novalue' then ret = 'Koordinate v Wikipodatkih imajo nastavljeno brez vrednosti' end else -- We have to either import the coordinates to Wikidata or remove them here. ret = 'Koordinat ni v Wikipodatkih' end end if ret then return string.format('[[Kategorija:%s]]', ret) else return '' end end --[[ link Simple function to export the coordinates link for other uses. Usage: {{#invoke:Coordinates | link }} ]] function coordinates.link(frame) return coord_link; end --[[ dec2dms Wrapper to allow templates to call dec2dms directly. Usage: {{#invoke:Coordinates | dec2dms | decimal_coordinate | positive_suffix | negative_suffix | precision }} decimal_coordinate is converted to DMS format. If positive, the positive_suffix is appended (typical N or E), if negative, the negative suffix is appended. The specified precision is one of 'D', 'DM', or 'DMS' to specify the level of detail to use. ]] coordinates.dec2dms = makeInvokeFunc('_dec2dms') function coordinates._dec2dms(args) local coordinate = args[1] local firstPostfix = args[2] or '' local secondPostfix = args[3] or '' local precision = args[4] or '' return convert_dec2dms(coordinate, firstPostfix, secondPostfix, precision) end --[[ Helper function to determine whether to use D, DM, or DMS format depending on the precision of the decimal input. ]] function coordinates.determineMode( value1, value2 ) local precision = math.max( math_mod._precision( value1 ), math_mod._precision( value2 ) ); if precision <= 0 then return 'd' elseif precision <= 2 then return 'dm'; else return 'dms'; end end --[[ dms2dec Wrapper to allow templates to call dms2dec directly. Usage: {{#invoke:Coordinates | dms2dec | direction_flag | degrees | minutes | seconds }} Converts DMS values specified as degrees, minutes, seconds too decimal format. direction_flag is one of N, S, E, W, and determines whether the output is positive (i.e. N and E) or negative (i.e. S and W). ]] coordinates.dms2dec = makeInvokeFunc('_dms2dec') function coordinates._dms2dec(args) local direction = args[1] local degrees = args[2] local minutes = args[3] local seconds = args[4] return convert_dms2dec(direction, degrees, minutes, seconds) end --[[ coord Main entry point for Lua function to replace {{Koord}} Usage: {{#invoke:Coordinates | coord }} {{#invoke:Coordinates | coord | lat | long }} {{#invoke:Coordinates | coord | lat | lat_flag | long | long_flag }} ... Refer to {{Koord}} documentation page for many additional parameters and configuration options. Note: This function provides the visual display elements of {{Koord}}. In order to load coordinates into the database, the {{#coordinates:}} parser function must also be called, this is done automatically in the Lua version of {{Koord}}. ]] coordinates.coord = makeInvokeFunc('_coord') function coordinates._coord(args) if not tonumber(args[1]) and not args[2] then args[3] = args[1]; args[1] = nil local entity = mw.wikibase.getEntityObject(args.qid) if entity and entity.claims and entity.claims.P625 and entity.claims.P625[1].mainsnak.snaktype == 'value' then local precision = entity.claims.P625[1].mainsnak.datavalue.value.precision args[1] = entity.claims.P625[1].mainsnak.datavalue.value.latitude args[2] = entity.claims.P625[1].mainsnak.datavalue.value.longitude if precision then precision = -math_mod._round(math.log(precision)/math.log(10),0) args[1] = math_mod._round(args[1],precision) args[2] = math_mod._round(args[2],precision) end end end local contents, backward = formatTest(args) local Notes = args.notes or '' local Display = args.display and args.display:lower() or 'inline' -- it and ti are short for inline,title and title,inline local function isInline(s) -- Finds whether coordinates are displayed inline. return s:find('inline') ~= nil or s == 'i' or s == 'it' or s == 'ti' end local function isInTitle(s) -- Finds whether coordinates are displayed in the title. return s:find('title') ~= nil or s == 't' or s == 'it' or s == 'ti' end local function coord_wrapper(in_args) -- Calls the parser function {{#coordinates:}}. return mw.getCurrentFrame():callParserFunction('#coordinates', in_args) or '' end local text = '' if isInline(Display) then text = text .. '<span class="geo-inline">' .. contents .. Notes .. '</span>' end if isInTitle(Display) then -- Add to output since indicator content is invisible to Lua later on if not isInline(Display) then text = text .. '<span class="geo-inline-hidden noexcerpt">' .. contents .. Notes .. '</span>' end text = text .. displaytitle(contents .. Notes) .. makeWikidataCategories(args.qid) end if not args.nosave then local page_title, count = mw.title.getCurrentTitle(), 1 if backward then local tmp = {} while not string.find((args[count-1] or ''), '[EW]') do tmp[count] = (args[count] or ''); count = count+1 end tmp.count = count; count = 2*(count-1) while count >= tmp.count do table.insert(tmp, 1, (args[count] or '')); count = count-1 end for i, v in ipairs(tmp) do args[i] = v end else while count <= 9 do args[count] = (args[count] or ''); count = count+1 end end if isInTitle(Display) and not page_title.isTalkPage and page_title.subpageText ~= 'doc' and page_title.subpageText ~= 'testcases' then args[10] = 'primary' end args.notes, args.format, args.display = nil text = text .. coord_wrapper(args) end return text end --[[ coord2text Extracts a single value from a transclusion of {{Koord}}. IF THE GEOHACK LINK SYNTAX CHANGES THIS FUNCTION MUST BE MODIFIED. Usage: {{#invoke:Coordinates | coord2text | {{Koord}} | parameter }} Valid values for the second parameter are: lat (signed integer), long (signed integer), type, scale, dim, region, globe, source ]] function coordinates._coord2text(coord,type) if coord == '' or type == '' or not type then return nil end type = mw.text.trim(type) if type == 'lat' or type == 'long' then local coordString = mw.ustring.match(coord,'[%.%d]+°[NS] [%.%d]+°[EW]') if not coordString then return nil end local result = mw.text.split(coordString, ' ') local negative if type == 'lat' then result, negative = result[1], 'S' else result, negative = result[2], 'W' end if not result then return nil end result = mw.text.split(result, '°') if not result[1] then return nil end if result[2] == negative then result[1] = '-'..result[1] end return result[1] else return mw.ustring.match(coord, 'params=.-_' .. type .. ':(.-)[ _]') end end function coordinates.coord2text(frame) return coordinates._coord2text(frame.args[1],frame.args[2]) or '' end --[[ coordinsert Injects some text into the Geohack link of a transclusion of {{Koord}} (if that text isn't already in the transclusion). Outputs the modified transclusion of {{Koord}}. IF THE GEOHACK LINK SYNTAX CHANGES THIS FUNCTION MUST BE MODIFIED. Usage: {{#invoke:Coordinates | coordinsert | {{Koord}} | parameter:value | parameter:value | … }} Do not make Geohack unhappy by inserting something which isn't mentioned in the {{Koord}} documentation. ]] function coordinates.coordinsert(frame) -- for the 2nd or later integer parameter (the first is the coord template, as above) for i, v in ipairs(frame.args) do if i ~= 1 then -- if we cannot find in the coord_template the i_th coordinsert parameter e.g. region if not mw.ustring.find(frame.args[1], (mw.ustring.match(frame.args[i], '^(.-:)') or '')) then -- find from the params= up to the first possibly-present underscore -- and append the i_th coordinsert parameter and a space -- IDK why we're adding a space but it does seem somewhat convenient frame.args[1] = mw.ustring.gsub(frame.args[1], '(params=.-)_? ', '%1_'..frame.args[i]..' ') end end end if frame.args.name then -- if we can't find the vcard class if not mw.ustring.find(frame.args[1], '<span class="vcard">') then -- take something that looks like a coord template and add the vcard span with class and fn org class local namestr = frame.args.name frame.args[1] = mw.ustring.gsub( frame.args[1], '(<span class="geo%-default">)(<span[^<>]*>[^<>]*</span><span[^<>]*>[^<>]*<span[^<>]*>[^<>]*</span></span>)(</span>)', '%1<span class="vcard">%2<span style="display:none">&#xfeff; (<span class="fn org">' .. namestr .. '</span>)</span></span>%3' ) -- then find anything from coordinates parameters to the 'end' and attach the title parameter frame.args[1] = mw.ustring.gsub( frame.args[1], '(&params=[^&"<>%[%] ]*) ', '%1&title=' .. mw.uri.encode(namestr) .. ' ' ) end end -- replace the existing indicator with a new indicator using the modified content frame.args[1] = mw.ustring.gsub( frame.args[1], '(<span class="geo%-inline[^"]*">(.+)</span>)\127[^\127]*UNIQ%-%-indicator%-%x+%-%-?QINU[^\127]*\127', function (inline, coord) return inline .. displaytitle(coord) end ) return frame.args[1] end return coordinates kaddv76nadveyvqbfw86r533wegz6eb Družina Bellelli 0 461872 6683418 6312513 2026-05-31T16:26:42Z Fraki007 209551 Slog: strojno prevedena poved "Laura Bellelli je bila takrat noseča in predlagano je bilo, da je ta okoliščina in kasnejša smrt otroka v zgodnjem otroštvu, morda prispevala k njeni nesreči in domačim napetostim na splošno" popravljena v: "Laura Bellelli je bila takrat noseča. Ta okoliščina in kasneje smrt otroka v zgodnjem otroštvu se omenjata med vzroki za njeno nezadovoljstvo in napetost v družini". 6683418 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Slika | ime_slike = Edgar Degas - The Bellelli Family - Google Art Project.jpg | naslov = ''Družina Bellelli ''<br> La Famille Bellelli | avtor = [[Edgar Degas]] | leto = 1858–1867 | vrsta = [[Olje na platnu]] | muzej = [[Musée d'Orsay]], [[Pariz]] |dimensions = 200 × 253 cm}} '''Družina Bellelli''', znana tudi kot družinski [[portret]], je slika [[olje na platnu]] [[Edgar Degas |Edgarja Degasa]] (1834–1917), naslikana med letoma 1858–1867, in je v [[Musée d'Orsay]]. Mojstrovina Degasove mladosti je slika portret tete, njenega moža in dveh mladih hčerk. Med dokončanjem umetniškega usposabljanja v Italiji je Degas risal in slikal svojo teto Lauro, njenega moža barona Gennara Bellellija (1812–1864) ter njihove hčerke Giulijo in Giovanno. Čeprav ni znano, kdaj in kje je Degas naredil sliko verjamejo, da je uporabil študije, narejene v Italiji, da bi dokončal delo po vrnitvi v Pariz<ref name="Boggs; et al.81">Boggs; et al. 1988, p. 81.</ref>. Laura, očetova sestra, je upodobljena v obleki, ki simbolizira žalovanje za očetom, ki ji je pred kratkim umrl in se pojavi v uokvirjenem portretu za njo. Baron je bil italijanski domoljub, izgnan iz Neaplja, ki je živel v Firencah. Obličje Laure Bellelli je dostojanstveno in strogo, njena gesta je povezana s hčerkami. Njen mož pa je nasprotno videti ločen od svoje družine. Njegovo povezovanje s podjetjem in zunanjim svetom se kaže v njegovem položaju na mizi. Giulia ima bolj živo pozo kot sestra Giovanna, ki se zdi, da zadržano poudarja družinske napetosti. == Ozadje == [[File:Degas - Guilllia Bellelli.jpg|thumb|left|Oljna skica Giulie.]] Leta 1856 je Degas zapustil svoj dom v Parizu, da bi študiral umetnost in obiskal družinske člane v Italiji, in 17. julija odpotoval v Neapelj. Leta 1857 je potoval med Neapljem, kjer je ostal s svojim dedom, Hilaire Degasom in Rimom. Konec julija 1858 je Laura Bellelli pisala Degasu iz Neaplja in ga povabila, naj ostane z njo v Firencah; tja se je Gennaro Bellelli, ki je bil politični novinar, ki je podpiral boj za neodvisnost Italije, po porazu revolucije leta 1848 zatekel pred avstrijskim preganjanjem<ref name="hermitage">{{navedi novice|title=Exhibition Archive|publisher=The State Hermitage Museum|year=2006|url=http://www.hermitagemuseum.org/html_En/04/2006/hm4_1_145.html|accessdate=March 19, 2009|archive-date=2009-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20090709155828/http://www.hermitagemuseum.org/html_En/04/2006/hm4_1_145.html|url-status=dead}}</ref>. Degas je prispel v Firence do 4. avgusta, kjer je živel s svojim stricem Gennarom in študiral v galeriji Uffizi. Do septembra mu je bilo dolgčas, ni se dobro razumel z Gennarom in ostal samo videti Lauro, Giovanno in Giulijo, ki so 31. avgusta podaljšale svoje bivanje v Neaplju po smrti deda Hilaireja. <ref name="Boggs; et al.51">Boggs; et al. 1988, p. 51.</ref> Degas je gotovo opazil, da je bilo takrat v družini Bellelli napeto in da je to potrdil še en stric: »Domače življenje družine v Firencah je vir nesreče za nas. Kot sem napovedal, eden od njih je zelo kriv in naša sestra tudi malo«. Laura se je kasneje zaupala Degasu, da je, ker je živela v izgnanstvu, pogrešala svojo napolitansko družino in še več, da je bil njen mož »izjemno neprijeten in nepošten ... Živeti z Gennarom, katerega neznano naravo, ki jo poznate in ki nima nobene resne zasedbe, me bo kmalu pripeljala do groba«. Laura Bellelli je bila takrat noseča. Ta okoliščina in kasneje smrt otroka v zgodnjem otroštvu se omenjata med vzroki za njeno nezadovoljstvo in napetost v družini<ref>Sutton. 1986, p. 43.</ref>. Ti konflikti bi zagotovili ozadje in vsebino za sliko == Proces == Ko so se teta in bratranci vrnili v začetku novembra 1858, je Degas izvedel vrsto del, ki bi sčasoma dosegla vrhunec v ''Družini Bellelli'''. Zdi se, da je prvotno načrtoval. naslikati vertikalno kompozicijo, ki prikazuje teto in njeni dve hčerki v piramidni skupini. <ref> Baumann; Karabelnik; et al. 1994, str. 21. </ref> Slikal je svoje sestrične v črnih oblekah in belih predpasnikih, ker je oče pisal pisma iz Pariza, svetoval, kako najbolje nadaljevati s projektom in nestrpno čakal na njegovo vrnitev. Degas je pisal o Giuliji in Giovanni: <blockquote> »Starejša je bila pravzaprav malo lepa. Mlajša je bila po drugi strani pametna in prijazna kot angel. Slikati jih v žalostni obleki in majhnih belih predpasnikih, ki jim zelo dobro ustrezajo… Rad bi izrazil neko naravno milost skupaj s plemstvom, ki ga ne znam opredeliti ....« </blockquote> Ob koncu leta je Degas ustavil delo na dvojnem portretu svojih mladih sestričen, da bi začel z večjo sliko; ni jasno ali se je lotil ''Družine Bellelli'' ali delal pripravljalne skice. Pripravljalna dela vključujejo portretne študije in kompozicijske detajle v svinčniku, pastelu in olju. Ena risba kaže Degasovo začetno namero, da Gennaro Bellelli sedi na koncu mize, <ref> Sutton. 1986, str. 39-40. </ref>, na oljni skici ga je postavil za hčerkama; končno ga je Degas naslikal v naslanjaču. [[Image:Edgar Germain Hilaire Degas 034.jpg|thumb|right|''Študija rok'', oljna skica rok Laure Bellelli. [[Musée d'Orsay]]. Za Jeana Sutherlanda Boggsa “roke Bellellijeve se igrajo kot roke mimikov, da bi pokazale na relativno skrbnost vsakega družinskega člana."<ref name="Boggs; et al.23">Boggs; et al. 1988, p. 23.</ref>]] Konec marca 1859 je Degas zapustil Firence in se vrnil v Pariz. Razen sklepa, da je Degas delal na sliki "več let" <ref name="Boggs; et al.79">Boggs; et al. 1988, p. 79.</ref>, ni dokumentacije, ki bi potrdila dejanski čas ali kraj, v katerem je bila slika naslikana; verjeten scenarij je, da je Degas prinesel v Francijo številne skice in študije ter naslikal sliko v studiu, ki je bil v ta namen najet v Parizu. To potrjuje ugotovitev, da je bilo stanovanje Bellellijevih premajhno, da bi lahko gostilo tako veliko delo in ni bilo nobenih objektov v studiu. Marca 1860 se je Degas vrnil v Italijo, delno zaradi opravljanja družinskih poslov, aprila pa je ponovno obiskal Bellellijeve in naredil več risb svojega strica; v določenem trenutku je naredil tudi pastel, ki pa je zaradi nekaterih razlik v podrobnostih in večje razdelitve notranjosti v končni sliki blizu končne kompozicije. <ref>Sutton. 1986, p. 40.</ref> Obstaja družinski zapis, ki je bil nekoč sprejet, vendar je bil pred kratkim malo verjeten, ki ponuja drugačno različico: neapeljski odvetnik, ki se je poročil z eno od Degasovih pranečakinj je trdil, da je bila slika končana v Italiji in vrnjena v Francijo le štirideset do petdeset let kasneje, vendar je to v nasprotju z dokazi, da je bila slika razstavljena na [[Pariški salon|Pariškem salonu]] leta 1867. == Kompozicija in vsebina == Delo mnogih umetnikov ga je navdihnilo: v tem času je Degas v svoji korespondenci omenil tudi [[Anthony van Dyck|Anthonyja van Dycka]], [[Giorgione]]ja in [[Sandro Botticelli|Botticellija]]. Drugi prototipi, katerih vplivi so bili citirani, zlasti v smislu kompozicije, vključujejo nizozemsko žanrsko in portretno slikarstvo 17. stoletja, <ref>Reff. 1976, pp. 26-27.</ref>portretne študije [[Jean Auguste Dominique Ingres|Ingresa]]<ref>Reff. 1976, p. 48.</ref>, [[Diego Velázquez|Velázquezove]] ''[[Las Meninas]]'', portrete [[Hans Holbein mlajši|Hansa Holbeina]], ''Družina Karla IV. Francoskega'' [[Francisco Goya|Goye]], [[Gustave Courbet| Courbetova]] ''Večerja v Ornansu'' in litografija Honoréja Daumierja z naslovom ''Človek lastnine''<ref name="Boggs; et al.82">Boggs; et al. 1988, p. 82.</ref>. Tako kot v ''Las Meninas'' se slika, ogledalo in vrata uporabljajo za širjenje prostora notranjosti. Vsak zgodovinski model je bil sintetiziran v kompozicijo, ki je bila »edinstvena v slikarskem opusu in edinstvena med deli njegovih sodobnikov«. Slika je predstavljala prvi poskus Degasa in njegovo življenjsko okolje »označiti kot prostor v odnosu do osebnosti in interesov posameznikov, ki ga naseljujejo«. <ref>Reff. 1976, p. 143.</ref> [[File:Las_Meninas,_by_Diego_Velázquez,_from_Prado_in_Google_Earth.jpg|thumb|''Las Meninas''. Diego Velázquez, 1656. Olje na platnu. ''Las Meninas'' so morda navdihnile Degasa razširiti prostor v stanovanju z uporabo nekaterih istih elementov: tudi tu so vidne slike, vrata in odsevna slika.<ref name="Reff.95">Reff. 1976, p. 95</ref>]] Gledano skupaj z delom Degasovih sodobnikov, je edinstvenost slike v veliki meri posledica kompozicije, ki predstavlja družinski portret, naslikan na velikem formatu zgodovinske drame in katerega vsebina je bila interpretirana kot psihološko prodorna, postavitev figur, ki kažejo na odtujitev staršev drug od drugega in razdeljenih lojalnosti njihovih otrok. Laura Bellelli stoji kot uradni portret, njen izraz kaže na njeno nesrečo, z eno roko, ki varuje Giovanno na rami, druga pa uravnava njeno noseče telo, Giulia, v središču slike in sedi v majhnem stolu, prikazuje mladostni nemir, s katerim se sooča, z rokami, ki se iztekajo v smeri očeta in je povezava med odtujenimi starši. Gennaro se zdi brezbrižen, obrnjen proti svoji družini, vendar je njegov obraz večinoma v senci. Vodilna figura Laure je postavljena na ravno steno in svež okvir za slike, medtem ko je Gennarojeva recesivnejša figura uokvirjena z ogrodjem kamina, bric-a-brac in odsevnim ogledalom. Jasnost okolice prvega in dvoumnost slednjih sta bila interpretirana kot izraz njihove čustvene razdalje. Prav tako je povedna fizična razdalja med njima in razliko v njihovih položajih. Njihovo nasprotovanje je bilo obravnavano kot »razbijanje okvirja«: »kot da bi [Gennaro] hladno opazoval svojo družino, ko stojijo za njegovega nečaka slikarja«. Družinski pes v spodnjem desnem vogalu je po Arthurju Dantu razumljen kot »skrivaj iz slike, preden nastane pekel«. [[File:Edgar Degas - The Rape.JPG|thumb|left|240px| ''Interior'' (''Posilstvo''), 1868-1869. Kot v ''Družini Bellelli'', je uporabil fizično razdaljo, da izrazi čustveno ločitev med moško in žensko figuro.<ref name="Reff.216">Reff. 1976, p. 216.</ref>]] Na steni za njimi je visela risba pred kratkim preminulega Hilaire Degasa in naj bi bila študija za portrete, ki jih je Degas izdelal od svojega deda in je bil narisan v slogu Clouetsa. [22] S tem, ko ga je postavil neposredno za glavo tete, je Degas povezoval generacije svoje družine in po konvenciji portretiranja, ki se je uporabljala od renesanse, do vključevanja prednikov. Degas je po svoji umestitvi implicitno potrdil svojo prisotnost in se identificiral z Lauro, s katero je bil, kot potrjuje njihova korespondenca, nenavadno blizu. Nelagodje družine Bellelli ni bila anomalija, niti se napetosti niso pokazale samo s študijem portretiranja; v bistvu je bila odtujitev med spoloma ponavljajoče se stanje v Degasovem delu iz 60. let 19. stoletja. ''Kujanje'' in ''[[Interier (Degas)|Interier (posilstvo)]]'' sta oba dela dvoumnih vsebin, ki so postavljena v sodobnem Parizu in ''[[Mladi Špartanci]]'' in ''Nesreče mesta Orleans'' se pojavljajo v antičnih in srednjeveških obdobjih, vendar v vsakem »elementu je sovražnost med spoloma očitna« in v slednjem je sovražnost postala smrtonosna. ''Družina Bellelli'' je znana po uvajanju psihološkega konflikta v sliko, ko dokumentira svojo družino. Glede na njegovo običajno diskrecijo je smiselno domnevati, da so takšni izrazi produkt Degasovega nezavednega uma. <ref>Reff. 1976, pp. 216-217.</ref><ref>Sutton. 1986, p. 44.</ref> == Zgodovina razstav in poreklo == Aprila 1859 je Degas pisal očetu in ga prosil, naj poišče studio v Parizu, da bi lahko delal na nedoločenem projektu; verjetno je bila ''Družina Bellelli'' delo, ki ga je imel v mislih in verjetno je, da je bila slika na koncu razstavljena na Salonu leta 1867. Čeprav na sliki ni bilo nobene ocene, je to slika, ki jo je Degas razstavil pod naslovom ''Družinski portret'', podprt z več dokazi: kritik, ki je kasneje obiskal Degasa v njegovem ateljeju, se je skliceval na »občudovani družinski portret 1867«. Leta 1881 je slikar Jean-Jacques Henner razpravljal o umiku Degasa iz Salonov, ker je bilo njegovo delo slabo obešeno in zaradi tega prezrto in dodal: »Portret njegovega svaka (verjamem) in njegove družine je odlično delo« in dejstvo, da je Degas v zadnjem trenutku zaprosil za dovoljenje, da retušira svoje predloge Salonu iz leta 1867 in da bi prenagljena predelava pojasnila kasnejše razpoke in črne črte slike. ''Družina Bellelli'' je ostala z Degasom do zadnje poteze leta 1913, ko jo je zapustil svojemu trgovcu [[Paul Durand-Ruel| Durand-Ruelu]]. Slika ni bila ponovno javno vidna vse do smrti Degasa, ko je bila leta 1918 dana v prodajo kot del slikarjevega posestva. Njena nepričakovana pojava je ustvarila senzacijo, sliko pa je takoj kupil Luksemburški muzej za 400.000 frankov. <ref>Boggs; et al. 1988, pp. 80, 82.</ref> Leta 1947 je bila slika razstavljena v Musée d'Impressionisme (Jeu-de-Paumes), nato pa se je preselila v Musée d'Orsay. == Stanje == Ob prodaji leta 1918 je bila slika v slabem stanju. Poleg črnih lis in razpok, je imela luknje in bila pokrita s prahom. Degas jo je morda dolgo časa držal v kotu svojih zaporednih studijev. Morda v 1890-ih jo je Degas obnovil, šival luknje, nanje nanesel geso, prebarval obraz Laure Bellelli in retuširal obraz strica in sestričen. Vendar pa je pred prodajo slike restavrator očitno napačno razlagal ta popravila in jih iztrgal, kar je poškodovalo portrete Gennare in Giulie. Slika je bila kasneje v 1980-ih obnovljena. == Ocena == Ko je bila razstavljena na prodajnem ateljeju Degasa leta 1918, je slika povzročila zmedo kritikov; nekdo jo je imenoval »dolgočasna kot flamska notranjost, čeprav je suha tehnika značilna«. Večina recenzij je bila pozitivna, z državo v vojni pa je bila družina Bellelli vidna kot izrazito francoska, »sodobno primitivna«, in so jo primerjali z ''Avignonsko Pieta''. Od takrat so biografi Degasa priznali, da je to mojstrovina njegove mladosti. <ref>Sutton, 1986, p. 44.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== * Baumann, Felix; Karabelnik, Marianne, et al. ''Degas Portraits''. London: Merrell Holberton, 1994. {{ISBN|1-85894-014-1}} * Boggs, Jean Sutherland; et al. ''Degas''. The Metropolitan Museum of Art, New York, 1988. {{ISBN|0-87099-519-7}} * Danto, Arthur (December 12, 1988). "Degas". ''The Nation'': 658. * Kagan, Donald ''Western Heritage'' 7th Edition" (Pg. 829), 2001. * Reff, Theodore. ''[http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/60673/rec/6 Degas: The Artist's Mind]''. The Metropolitan Museum of Art, Harper & Row, 1976. {{ISBN|0-87099-146-9}} * Sutton, Denys. ''Edgar Degas: Life and Work''. Rizzoli, New York, 1986. {{ISBN|0-8478-0733-9}} ==Zunanje povezave== {{Commons category| The Bellelli Family (Degas)}} * [http://www.musee-orsay.fr/en/collections/works-in-focus/painting/commentaire_id/the-bellelli-family-7168.html?tx_commentaire_pi1%5BpidLi%5D=509&tx_commentaire_pi1%5Bfrom%5D=841&cHash=1ca4377da1 Musée d'Orsay], ''Edgar Degas, The Bellelli Family''. * [http://smarthistory.khanacademy.org/the-bellelli-family.html The Bellelli Family], ''Edgar Degas, The Bellelli Family'', a video discussion of the painting by Smarthistory Khan Academy. * [http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/60673/rec/6 ''Degas: The Artist's Mind''], exhibition catalog from The Metropolitan Museum of Art fully available online as PDF, which contains material on The Bellelli Family (see index) * [http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/ref/collection/p15324coll10/id/78705 ''Impressionism : a centenary exhibition, the Metropolitan Museum of Art, December 12, 1974-February 10, 1975''], exhibition catalog from The Metropolitan Museum of Art fully available online as PDF, which contains material on The Bellelli Family (see index) [[Kategorija:Slike leta 1867]] [[Kategorija:Dela Edgarja Degasa]] {{normativna kontrola}} 68yzi7ju5b4ulc99pjm1i5s81ibr61k Služba državne varnosti 0 463859 6683629 6683166 2026-06-01T10:50:42Z A09 188929 -seznam brez navedenih virov/ugibanja 6683629 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} '''SDV - Služba državne varnosti''' ([[Srbohrvaščina|srbohrvaško]] ''SDB - Služba državne bezbednosti'') je bila [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanska]] tajna [[policija]], ki se je leta 1966 preoblikovala iz [[UDBA|UDBE]]. SDV kot slovenska politična policija je bila organ za prepoznavanje in sankcioniranje političnih nasprotnikov v nekdanji socialistični Jugoslaviji. Zakon ji je dajal skoraj neomejene pristojnosti, ki so jih sdvjevci formalno spoštovali. SDV je delovala tudi v tujini, kjer takšnih pristojnosti ni imela, zato je delovala tajno. Opravila je niz podtalnih akcij, umorov, izsiljevanj in ugrabitev. Pri tem je uporabljala svoje agente in sodelovala z jugoslovanskimi in tudi tujimi civilisti. SDV je bila razpuščena leta 1990 z razpadom Jugoslavije. Zadnji načelnik SDV je bil [[Ivan Eržen]], odgovoren za uničenje velikega dela arhivov službe. == Glej tudi == * [[Informbiro]] * [[Afera Udba.net|Afera UDBA]] [[Kategorija:Jugoslovanske varnostne-obveščevalne službe]] evz9vu3gld6djwbffp2dmpkuo2em749 Nagrada Maruše Krese 0 465283 6683329 6613329 2026-05-31T13:57:11Z Anzet 118843 6683329 wikitext text/x-wiki {{Infopolje nagrada|image=|alt=|description=najboljša zbirka kratke proze|presenter=Založba Goga|country=[[Slovenija]]|year=[[2017]]|website=}} '''Nagrada Novo mesto''' (od 2023 [[nagrada Maruše Krese]]) je slovenska [[literarna nagrada]], ki jo podeljena vsako leto za najboljšo zbirko [[Kratka zgodba|kratkih zgodb]] v preteklem letu. Organizira jo [[Založba Goga]] s sodelovanjem Društva slovenskih literarnih kritikov in je nastala zaradi umanjkanja pozornosti kratkim zgodbam po ukinitvi [[Fabula (nagrada)|nagrade fabule]]. Nagrado medijsko sponzorira dnevni časopis [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] (članki o nagradi, intervjuji z nominiranci). Nominiranci se predstavijo na vsakoletnem tridnevnem festivalu Novo mesto short, kjer zadnji dan predstavijo zmagovalca. Nagrajenec ali nagrajenka prejme finančno nagrado v vrednosti 2.000 evrov. Od leta 2023 je nagrada poimenovana '''po [[Maruša Krese|Maruši Krese]].''' {| class="wikitable" |+ !Leto !Zmagovalec !Nominiranci !Žirija |- |2017 |[[Suzana Tratnik]]: Noben glas | * [[Davorin Lenko]]: Postopoma zapuščati Misantropolis * [[Lucija Stepančič]]: Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe * [[Jedrt Lapuh Maležič]]: Bojne barve |[[Ana Geršak]] (predsednica), [[Mojca Pišek]], [[Žiga Rus]] |- |2018 |[[Eva Markun]]: Menažerija | * [[Blaž Kutin]]: Tempirana bomba * [[Tomo Podstenšek]]: Ribji krik * [[Ana Schnabl]]: Razvezani |[[Ana Geršak]] (predsednica), [[Vanesa Matajc]], [[Matej Bogataj]], [[Mojca Pišek]], [[Žiga Rus]] |- |2019 |[[Vesna Lemaić]]: Dobrodošli | * [[Andrej Blatnik]]: Ugrizi * [[Miha Mazzini]]: [[Pohlep (zbirka kratkih zgodb)|Pohlep]] * [[Andrej Tomažin]]: Anonimna tehnologija |[[Ana Geršak]] (predsednica), [[Vanesa Matajc]], [[Matej Bogataj]], [[Žiga Rus]] |- | 2020 | [[Sergej Curanović]]: Plavalec | * [[Ana Svetel]]: Dobra družba * [[Veronika Simoniti]]: Fugato * [[Zarja Vršič]]: Kozjeglavka | [[Ana Geršak]] (predsednica), Matej Bogataj, Vanesa Matajc, Žiga Rus |- | 2021 | [[Carlos Pascual]]: Nezakonita melanholija | * [[Marko Golja]]: Prepozno, pozneje * [[Anja Mugerli]]: Čebelja družina * [[Agata Tomažič]]: Nož v ustih | [[Silvija Žnidar]] (predsednica), Matej Bogataj, Žiga Rus, Robert Kuret |- | 2022 | [[Franci Novak]]: Obvoz | * [[Kazimir Kolar]]: Zgodbe nekega slabiča * [[Tomaž Kosmač]]: Ko jebe * [[Manka Kremenšek Križman]]: Tujci | [[Maja Šučur]] (predsednica), Robert Kuret, [[Muanis Sinanović]] |- | 2023 |[[Ajda Bračič]]: Leteči ljudje | * [[Miklavž Komelj]]: ''Prva ­kresnica'' * [[Mojca Kumerdej]]: ''Gluha soba'' * [[Vesna Lemaić]]: ''Trznil je, odprla je oko'' |[[Iztok Ilc]] (predsednik)''',''' Katarina ­Modic, Maruša Mugerli Lavrenčič, Gregor Podlogar, Martina Potisk, Andrej Predin |- |2024 |[[Neli Kodrič Filipić|Neli (Kodrič) Filipić]]: ''Srečni konci'' | * [[Mateja Mahnič]]: ''Pišem. Življenje rišem'' * [[Jedrt Maležič]]: ''Dvoliki'' * [[Muanis Sinanović]]: ''Na senčni strani blokov'' |Katarina Modic, Maruša Mugerli Lavrenčič, Saša Jerele, Aleksandra Gačić |- |2025 |[[Ana Svetel]]: ''Steklene stene'' (2024) | * [[Matjaž Lunaček]]: Jutranji opoji * [[Miha Mazzini]]: Menjava glasbe * [[Anja Mugerli]]: Plagiat |Aleksandra Gačić, Saša Jerele, Katarina Modic, Maruša Mugerli Lavrenčič |} == Viri == * M.Ž. [https://www.dolenjskilist.si/2017/09/01/181136/novice/dolenjska/Znana_cetverica_finalistov_za_nagrado_novo_mesto/ "Znana četverica finalistov za nagrado novo mesto"], Dolenjski list, 1.9.2017 * [http://www.erast.si/2017/09/kdo-pise-najboljse-kratke-zgodbe/ Kdo piše najboljše kratke zgodbe?], E-rast, 1.9.2017 * Maja Šučur: [https://www.dnevnik.si/1042783109 Nominiranci nagrade novo mesto: Zadnji tek na kratke proge], 31.8.2017 * [https://www.goga.si/sl/novice/znana-je-prejemnica-nagrade-novo-mesto-za-najboljso-kratkoprozno-zbirko-leta-2016/ Znana je prejemnica nagrade novo mesto za najboljšo kratkoprozno zbirko leta 2016!], Založba Goga, 30.9.2017 * [https://www.goga.si/sl/novice/nominiranci-za-nagrado-novo-mesto/ Nominiranci za nagrado novo mesto], Založba Goga, 12.7.2018 * Igor Bratož: [https://www.delo.si/kultura/knjiga/najodlicnejse-kratke-zgodbe-70746.html "Najodličnejše kratke zgodbe"], Delo, 12.7.2018 * Maja Šučur: [https://www.dnevnik.si/1042832715 "Znani so nominiranci nagrade novo mesto: Od eksplozije do zamolčanega"], Dnevnik, 12.7.2018 * Jedrt Jež Furlan: [http://www.erast.si/2018/08/nominiranci-za-nagrado-novo-mesto/ "Nominiranci za nagrado novo mesto"], E-rast, 29.8.2018 * Tjaša Primc: [http://www.erast.si/2018/09/zmagovalka-festivala-novo-mesto-short-je-eva-markun/ "Zmagovalka festivala Novo mesto short je Eva Markun"], E-rast, 1.9.2018 * Maja Šučur [https://www.dnevnik.si/1042891694 "Nagrada novo mesto: Prek geografskih, časovnih in osebnih meja"], Dnevnik, 9.7.2019 * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/najboljso-zbirko-kratkih-zgodb-podpisuje-sergej-curanovic/534576 |title=Najboljšo zbirko kratkih zgodb podpisuje Sergej Curanović |accessdate=31. 8. 2020 |date=28. 8. 2020 |format= |work= }} == Glej tudi == {{portal|Literatura}} * [[Fabula (nagrada)|Nagrada Fabula]] * [[seznam slovenskih nagrad za književnost]] [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2017]] 1aua5krlf2napv2cqncbtpdxgrz17rq 6683330 6683329 2026-05-31T14:04:50Z Anzet 118843 6683330 wikitext text/x-wiki {{Infopolje nagrada|image=|alt=|description=najboljša zbirka kratke proze|presenter=Založba Goga|country=[[Slovenija]]|year=[[2017]]|website=}} '''Nagrada Novo mesto''' (od 2023 [[nagrada Maruše Krese]]) je slovenska [[literarna nagrada]], ki jo podeljena vsako leto za najboljšo zbirko [[Kratka zgodba|kratkih zgodb]] v preteklem letu. Organizira jo [[Založba Goga]] s sodelovanjem Društva slovenskih literarnih kritikov in je nastala zaradi umanjkanja pozornosti kratkim zgodbam po ukinitvi [[Fabula (nagrada)|nagrade fabule]]. Nagrado medijsko sponzorira dnevni časopis [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] (članki o nagradi, intervjuji z nominiranci). Nominiranci se predstavijo na vsakoletnem tridnevnem festivalu Novo mesto short, kjer zadnji dan predstavijo zmagovalca. Nagrajenec ali nagrajenka prejme finančno nagrado v vrednosti 2.000 evrov. Od leta 2023 je nagrada poimenovana '''po [[Maruša Krese|Maruši Krese]].''' {| class="wikitable" |+ !Leto !Zmagovalec !Nominiranci !Žirija |- |2017 |[[Suzana Tratnik]]: ''Noben glas'' | * [[Davorin Lenko]]: ''Postopoma zapuščati Misantropolis'' * {{Nowrap|[[Lucija Stepančič]]: ''Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe''}} * [[Jedrt Lapuh Maležič]]: ''Bojne barve'' |[[Ana Geršak]] (predsednica), [[Mojca Pišek]], [[Žiga Rus]] |- |2018 |[[Eva Markun]]: ''Menažerija'' | * [[Blaž Kutin]]: ''Tempirana bomba'' * [[Tomo Podstenšek]]: ''Ribji krik'' * [[Ana Schnabl]]: ''Razvezani'' |[[Ana Geršak]] (predsednica), [[Vanesa Matajc]], [[Matej Bogataj]], [[Mojca Pišek]], [[Žiga Rus]] |- |2019 |[[Vesna Lemaić]]: ''Dobrodošli'' | * [[Andrej Blatnik]]: ''Ugrizi'' * [[Miha Mazzini]]: [[Pohlep (zbirka kratkih zgodb)|''Pohlep'']] * [[Andrej Tomažin]]: ''Anonimna tehnologija'' |[[Ana Geršak]] (predsednica), [[Vanesa Matajc]], [[Matej Bogataj]], [[Žiga Rus]] |- | 2020 | [[Sergej Curanović]]: ''Plavalec'' | * [[Ana Svetel]]: ''Dobra družba'' * [[Veronika Simoniti]]: ''Fugato'' * [[Zarja Vršič]]: ''Kozjeglavka'' | [[Ana Geršak]] (predsednica), Matej Bogataj, Vanesa Matajc, Žiga Rus |- | 2021 | [[Carlos Pascual]]: ''Nezakonita melanholija'' | * [[Marko Golja]]: ''Prepozno, pozneje'' * [[Anja Mugerli]]: ''Čebelja družina'' * [[Agata Tomažič]]: ''Nož v ustih'' | [[Silvija Žnidar]] (predsednica), Matej Bogataj, Žiga Rus, Robert Kuret |- | 2022 | [[Franci Novak]]: ''Obvoz'' | * [[Kazimir Kolar]]: ''Zgodbe nekega slabiča'' * [[Tomaž Kosmač]]: ''Ko jebe'' * [[Manka Kremenšek Križman]]: ''Tujci'' | [[Maja Šučur]] (predsednica), Robert Kuret, [[Muanis Sinanović]] |- | 2023 |[[Ajda Bračič]]: ''Leteči ljudje'' | * [[Miklavž Komelj]]: ''Prva ­kresnica'' * [[Mojca Kumerdej]]: ''Gluha soba'' * [[Vesna Lemaić]]: ''Trznil je, odprla je oko'' |[[Iztok Ilc]] (predsednik)''',''' Katarina ­Modic, Maruša Mugerli Lavrenčič, Gregor Podlogar, Martina Potisk, Andrej Predin |- |2024 |[[Neli Kodrič Filipić|Neli (Kodrič) Filipić]]: ''Srečni konci'' | * [[Mateja Mahnič]]: ''Pišem. Življenje rišem'' * [[Jedrt Maležič]]: ''Dvoliki'' * [[Muanis Sinanović]]: ''Na senčni strani blokov'' |Katarina Modic, Maruša Mugerli Lavrenčič, Saša Jerele, Aleksandra Gačić |- |2025 |[[Ana Svetel]]: ''Steklene stene'' | * [[Matjaž Lunaček]]: ''Jutranji opoji'' * [[Miha Mazzini]]: ''Menjava glasbe'' * [[Anja Mugerli]]: ''Plagiat'' |Aleksandra Gačić, Saša Jerele, Katarina Modic, Maruša Mugerli Lavrenčič |} == Viri == * M.Ž. [https://www.dolenjskilist.si/2017/09/01/181136/novice/dolenjska/Znana_cetverica_finalistov_za_nagrado_novo_mesto/ "Znana četverica finalistov za nagrado novo mesto"], Dolenjski list, 1.9.2017 * [http://www.erast.si/2017/09/kdo-pise-najboljse-kratke-zgodbe/ Kdo piše najboljše kratke zgodbe?], E-rast, 1.9.2017 * Maja Šučur: [https://www.dnevnik.si/1042783109 Nominiranci nagrade novo mesto: Zadnji tek na kratke proge], 31.8.2017 * [https://www.goga.si/sl/novice/znana-je-prejemnica-nagrade-novo-mesto-za-najboljso-kratkoprozno-zbirko-leta-2016/ Znana je prejemnica nagrade novo mesto za najboljšo kratkoprozno zbirko leta 2016!], Založba Goga, 30.9.2017 * [https://www.goga.si/sl/novice/nominiranci-za-nagrado-novo-mesto/ Nominiranci za nagrado novo mesto], Založba Goga, 12.7.2018 * Igor Bratož: [https://www.delo.si/kultura/knjiga/najodlicnejse-kratke-zgodbe-70746.html "Najodličnejše kratke zgodbe"], Delo, 12.7.2018 * Maja Šučur: [https://www.dnevnik.si/1042832715 "Znani so nominiranci nagrade novo mesto: Od eksplozije do zamolčanega"], Dnevnik, 12.7.2018 * Jedrt Jež Furlan: [http://www.erast.si/2018/08/nominiranci-za-nagrado-novo-mesto/ "Nominiranci za nagrado novo mesto"], E-rast, 29.8.2018 * Tjaša Primc: [http://www.erast.si/2018/09/zmagovalka-festivala-novo-mesto-short-je-eva-markun/ "Zmagovalka festivala Novo mesto short je Eva Markun"], E-rast, 1.9.2018 * Maja Šučur [https://www.dnevnik.si/1042891694 "Nagrada novo mesto: Prek geografskih, časovnih in osebnih meja"], Dnevnik, 9.7.2019 * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/najboljso-zbirko-kratkih-zgodb-podpisuje-sergej-curanovic/534576 |title=Najboljšo zbirko kratkih zgodb podpisuje Sergej Curanović |accessdate=31. 8. 2020 |date=28. 8. 2020 |format= |work= }} == Glej tudi == {{portal|Literatura}} * [[Fabula (nagrada)|Nagrada Fabula]] * [[seznam slovenskih nagrad za književnost]] [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2017]] r78d41h6hx3o8erkdqx60ksus9ma03f 6683334 6683330 2026-05-31T14:09:32Z Anzet 118843 6683334 wikitext text/x-wiki {{Infopolje nagrada|image=|alt=|description=najboljša zbirka kratke proze|presenter=Založba Goga|country=[[Slovenija]]|year=[[2017]]|website=}} '''Nagrada novo mesto''' (od 2023 [[nagrada Maruše Krese]]) je slovenska [[literarna nagrada]], ki jo podeljena vsako leto za najboljšo zbirko [[Kratka zgodba|kratkih zgodb]] v preteklem letu. Organizira jo [[Založba Goga]] s sodelovanjem Društva slovenskih literarnih kritikov in je nastala zaradi umanjkanja pozornosti kratkim zgodbam po ukinitvi [[Fabula (nagrada)|nagrade fabule]]. Nagrado medijsko sponzorira dnevni časopis [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] (članki o nagradi, intervjuji z nominiranci). Nominiranci se predstavijo na vsakoletnem tridnevnem festivalu Novo mesto short, kjer zadnji dan predstavijo zmagovalca. Nagrajenec ali nagrajenka prejme finančno nagrado v vrednosti 2.000 evrov. Od leta 2023 je nagrada poimenovana '''po [[Maruša Krese|Maruši Krese]].''' {| class="wikitable" |+ !Leto !Zmagovalec !Nominiranci !Žirija |- |2017 |[[Suzana Tratnik]]: ''Noben glas'' | * [[Davorin Lenko]]: ''Postopoma zapuščati Misantropolis'' * {{Nowrap|[[Lucija Stepančič]]: ''Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe''}} * [[Jedrt Lapuh Maležič]]: ''Bojne barve'' |[[Ana Geršak]] (predsednica), [[Mojca Pišek]], [[Žiga Rus]] |- |2018 |[[Eva Markun]]: ''Menažerija'' | * [[Blaž Kutin]]: ''Tempirana bomba'' * [[Tomo Podstenšek]]: ''Ribji krik'' * [[Ana Schnabl]]: ''Razvezani'' |[[Ana Geršak]] (predsednica), [[Vanesa Matajc]], [[Matej Bogataj]], [[Mojca Pišek]], [[Žiga Rus]] |- |2019 |[[Vesna Lemaić]]: ''Dobrodošli'' | * [[Andrej Blatnik]]: ''Ugrizi'' * [[Miha Mazzini]]: [[Pohlep (zbirka kratkih zgodb)|''Pohlep'']] * [[Andrej Tomažin]]: ''Anonimna tehnologija'' |[[Ana Geršak]] (predsednica), [[Vanesa Matajc]], [[Matej Bogataj]], [[Žiga Rus]] |- | 2020 | [[Sergej Curanović]]: ''Plavalec'' | * [[Ana Svetel]]: ''Dobra družba'' * [[Veronika Simoniti]]: ''Fugato'' * [[Zarja Vršič]]: ''Kozjeglavka'' | [[Ana Geršak]] (predsednica), Matej Bogataj, Vanesa Matajc, Žiga Rus |- | 2021 | [[Carlos Pascual]]: ''Nezakonita melanholija'' | * [[Marko Golja]]: ''Prepozno, pozneje'' * [[Anja Mugerli]]: ''Čebelja družina'' * [[Agata Tomažič]]: ''Nož v ustih'' | [[Silvija Žnidar]] (predsednica), Matej Bogataj, Žiga Rus, Robert Kuret |- | 2022 | [[Franci Novak]]: ''Obvoz'' | * [[Kazimir Kolar]]: ''Zgodbe nekega slabiča'' * [[Tomaž Kosmač]]: ''Ko jebe'' * [[Manka Kremenšek Križman]]: ''Tujci'' | [[Maja Šučur]] (predsednica), Robert Kuret, [[Muanis Sinanović]] |- | 2023 |[[Ajda Bračič]]: ''Leteči ljudje'' | * [[Miklavž Komelj]]: ''Prva ­kresnica'' * [[Mojca Kumerdej]]: ''Gluha soba'' * [[Vesna Lemaić]]: ''Trznil je, odprla je oko'' |[[Iztok Ilc]] (predsednik)''',''' Katarina ­Modic, Maruša Mugerli Lavrenčič, [[Gregor Podlogar]], Martina Potisk, Andrej Predin |- |2024 |[[Neli Kodrič Filipić|Neli (Kodrič) Filipić]]: ''Srečni konci'' | * [[Mateja Mahnič]]: ''Pišem. Življenje rišem'' * [[Jedrt Maležič]]: ''Dvoliki'' * [[Muanis Sinanović]]: ''Na senčni strani blokov'' |Katarina Modic, Maruša Mugerli Lavrenčič, Saša Jerele, Aleksandra Gačić |- |2025 |[[Ana Svetel]]: ''Steklene stene'' | * [[Matjaž Lunaček]]: ''Jutranji opoji'' * [[Miha Mazzini]]: ''Menjava glasbe'' * [[Anja Mugerli]]: ''Plagiat'' |Aleksandra Gačić, Saša Jerele, Katarina Modic, Maruša Mugerli Lavrenčič |} == Viri == * M.Ž. [https://www.dolenjskilist.si/2017/09/01/181136/novice/dolenjska/Znana_cetverica_finalistov_za_nagrado_novo_mesto/ "Znana četverica finalistov za nagrado novo mesto"], Dolenjski list, 1.9.2017 * [http://www.erast.si/2017/09/kdo-pise-najboljse-kratke-zgodbe/ Kdo piše najboljše kratke zgodbe?], E-rast, 1.9.2017 * Maja Šučur: [https://www.dnevnik.si/1042783109 Nominiranci nagrade novo mesto: Zadnji tek na kratke proge], 31.8.2017 * [https://www.goga.si/sl/novice/znana-je-prejemnica-nagrade-novo-mesto-za-najboljso-kratkoprozno-zbirko-leta-2016/ Znana je prejemnica nagrade novo mesto za najboljšo kratkoprozno zbirko leta 2016!], Založba Goga, 30.9.2017 * [https://www.goga.si/sl/novice/nominiranci-za-nagrado-novo-mesto/ Nominiranci za nagrado novo mesto], Založba Goga, 12.7.2018 * Igor Bratož: [https://www.delo.si/kultura/knjiga/najodlicnejse-kratke-zgodbe-70746.html "Najodličnejše kratke zgodbe"], Delo, 12.7.2018 * Maja Šučur: [https://www.dnevnik.si/1042832715 "Znani so nominiranci nagrade novo mesto: Od eksplozije do zamolčanega"], Dnevnik, 12.7.2018 * Jedrt Jež Furlan: [http://www.erast.si/2018/08/nominiranci-za-nagrado-novo-mesto/ "Nominiranci za nagrado novo mesto"], E-rast, 29.8.2018 * Tjaša Primc: [http://www.erast.si/2018/09/zmagovalka-festivala-novo-mesto-short-je-eva-markun/ "Zmagovalka festivala Novo mesto short je Eva Markun"], E-rast, 1.9.2018 * Maja Šučur [https://www.dnevnik.si/1042891694 "Nagrada novo mesto: Prek geografskih, časovnih in osebnih meja"], Dnevnik, 9.7.2019 * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/najboljso-zbirko-kratkih-zgodb-podpisuje-sergej-curanovic/534576 |title=Najboljšo zbirko kratkih zgodb podpisuje Sergej Curanović |accessdate=31. 8. 2020 |date=28. 8. 2020 |format= |work= }} == Glej tudi == {{portal|Literatura}} * [[Fabula (nagrada)|Nagrada Fabula]] * [[seznam slovenskih nagrad za književnost]] [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2017]] 5kkcyas41oz3l9jie9btu1qbhqquahj Cankarjeva nagrada 0 469967 6683312 6636481 2026-05-31T13:26:30Z Anzet 118843 /* Nagrajenci */ 6683312 wikitext text/x-wiki {{Infopolje nagrada | image = | alt = | description = najboljšo izvirno knjigo minulega leta | presenter = [[Slovenski center PEN]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalni center SAZU]], [[Univerza v Ljubljani]] | country = [[Slovenija]] | year = [[2020]] | website = }} '''Cankarjeva nagrada''' je [[Seznam slovenskih nagrad za književnost|slovenska nagrada za književnost]], poimenovana po [[Ivan Cankar|Ivanu Cankarju]], ki se od leta 2020 podeljuje za najboljšo izvirno knjigo minulega leta, in sicer na kateremkoli od štirih področjih: [[pripovedništvo]], [[lirika]], [[dramatika]] ali [[esejistika]]. »Torej v vseh štirih zvrsteh, ki jih je Cankar vrhunsko obvladal.«<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042848986 |title=Novoustanovljena Cankarjeva nagrada: Nektar za literarne optimiste |last=Šučur |first=Maja |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |date=2018-12-04 |accessdate=2020-06-23 |archive-date=2020-05-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200507065105/https://www.dnevnik.si/1042848986 |url-status=dead }}</ref> Nagrajenec prejme denarno nagrado, diplomo in pisno utemeljitev. Vsak avtor je lahko nagrajen le enkrat. {{navedek|''Cankarjeva nagrada je priznanje za vrhunsko literarno umetnino ter letni poklon velikemu slovenskemu pisatelju, dramatiku, pesniku in esejistu Ivanu Cankarju. Podeli se lahko ustvarjalki oziroma ustvarjalcu, ki je z izvirnim literarnim delom – pesniško zbirko, romanom, dramskim delom, zbirko kratkih pripovedi ali esejev – torej z delom s kateregakoli področja Cankarjevega ustvarjanja, trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico''.}} Organizacijski odbor sestavljajo predstavniki [[Slovenski center PEN|Slovenskega centra PEN]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU]] in [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], omenjene organizacije so bile 2018 tudi pobudnice nagrade, ki je bila formalno ustanovljena 26. septembra 2019.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/kdo-bo-dobil-prvo-cankarjevo-nagrado/509039 |title=Kdo bo dobil prvo Cankarjevo nagrado? |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2019-12-12 |accessdate=2020-06-23}}</ref> Denarni del nagrade donira [[Občina Vrhnika]].<ref name="Delo_nominiranci">{{navedi novice |url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/nagrada-ki-je-doslej-manjkala-301884.html |title=Nagrada, ki je doslej manjkala |date=2020-04-23 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |last=Bratož |first=Igor |accessdate=2020-06-23}}</ref> [[slika:2020 Cankar Award Ceremony.jpg|thumb|Prva podelitev Cankarjevih nagrad leta 2020]] 11. decembra 2019 so prvič objavili razpis, na katerega je svoje predloge za nagrajence podala zainteresirana javnost, predlogi za kandidate so se zbirali do 8. februarja naslednje leto. Organizatorji so načrtovali podelitev na obletnico Cankarjevega rojstnega dne 10. maja, a je bila zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije nove koronavirusne bolezni]] prestavljena.<ref name="Delo_nominiranci"/> Podelitev so izvedli 21. junija 2020 na prostem v Cankarjevem lazu, na zemlji, ki je bila nekoč v lasti Cankarjevih in jo pisatelj omenja v svojih delih.<ref name="STA2020">{{navedi novice |url=https://misli.sta.si/2777890/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |date=2020-06-21 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2020-06-23}}</ref> V naslednjih letih so podelitve prirejali tudi v vrhniškem Cankarjevem domu.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/tretja-cankarjeva-nagrada-v-roke-simone-semenic-za-delo-tri-igre-za-punce/626608 |title=Tretja Cankarjeva nagrada v roke Simone Semenič za delo Tri igre za punce |date=2022-05-08 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-11-17}}</ref> == Nagrajenci == {| class="wikitable plainlist" ! Leto !! Nagrajenec !! Ostali nominiranci !! Vir |- | 2020 | [[Sebastijan Pregelj]]: ''[[V Elvisovi sobi]]'' | * [[Vinko Möderndorfer]]: ''[[Ljudomrznik na tržnici]]'' * [[Simona Semenič]]: ''[[To jabolko, zlato]]'' * [[Brane Senegačnik]]: ''[[Pogovori z nikomer]]'' | <ref name="STA2020"/> |- | 2021 | [[Gašper Kralj]]: ''[[Škrbine]]'' | * [[Andrej Blatnik]]: ''[[Luknje]]'' * [[Mirana Likar]]: ''[[Pripovedovalec]]'' * [[Lucija Stepančič]]: ''[[Naj me kdo zbudi]]'' | <ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/cankarjevo-nagrado-za-najboljse-literarno-delo-preteklega-leta-prejel-gasper-kralj/582200 |title=Cankarjevo nagrado za najboljše literarno delo preteklega leta prejel Gašper Kralj |work=MMC RTV-SLO |date=2021-05-30 |accessdate=2021-05-31}}</ref> |- | 2022 | [[Simona Semenič|Simona Semenič]]: ''[[Tri igre za punce]]'' | * [[Nina Dragičević]]: ''[[To telo, pokončno]]'' * [[Dušan Šarotar]]: ''[[Zvezdna karta (roman)|Zvezdna karta]]'' | <ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/tretja-cankarjeva-nagrada-trem-igram-za-punce-simone-semenic/ |title=Tretja Cankarjeva nagrada Trem igram za punce Simone Semenič |work=Delo |date=2022-05-08 |accessdate=2022-05-08}}</ref> |- |2023 |[[Mojca Kumerdej]]: ''[[Gluha soba]]'' | * [[Katja Gorečan]]: ''[[Materinska knjižica]]'' * [[Lado Kralj]]: ''[[Ne bom se več drsal na bajerju]]'' * [[Adriana Kuči]]: ''[[Ime mi je Sarajevo]]'' * [[Mirana Likar]]: ''[[Ženska hiša]]'' |<ref>{{Navedi splet|title=Cankarjeva nagrada Mojci Kumerdej za Gluho sobo|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/cankarjeva-nagrada-mojci-kumerdej-za-gluho-sobo/|work=Delo |accessdate=2023-05-08|language=sl-si}}</ref> |- |2024 |[[Denis Škofič]]: ''[[Tuskulum]]'' | * [[Pia Prezelj]]: ''[[Težka voda (roman)|Težka voda]]'' * [[Anja Mugerli]]: ''[[Pričakovanja]]'' * [[Mateja Gomboc]]: ''[[Gorica (roman)|Gorica]]'' * [[Aleš Šteger]]: ''[[Na kraju zapisano]]'' |<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/3293959/znanih-pet-nominirancev-za-letosnjo-cankarjevo-nagrado |title=Znanih pet nominirancev za letošnjo Cankarjevo nagrado |date=2024-04-25 |publisher=Slovenska tiskovna agencija |accessdate=2024-04-25}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1043050586 |title=Cankarjeva nagrada Denisu Škofiču za zbirko Tuskulum |last=Stražišar |first=Gašper |date=2024-05-30 |work=Dnevnik |accessdate=2024-05-30 |archive-date=2024-05-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240530192113/https://www.dnevnik.si/1043050586 |url-status=dead }}</ref> |- |2025 | * [[Barbara Korun]]: ''[[Vnazaj]]'' | * [[Milan Dekleva]]: ''[[Lističi]]'' * [[Feri Lainšček]]: ''[[Kurja fizika]]'' * [[Nataša Kramberger]]: ''[[Po vsej sili živ]]'' * [[Muanis Sinanović]]: ''[[Vse luči]]'' |<ref>{{navedi novice |last=Lukanc |first=Tadeja | title=Pesnica Barbara Korun prejemnica Cankarjeve nagrade | work=Dnevnik | date=2025-05-29 | url=https://www.dnevnik.si/kultura/cankarjeva-nagrada-barbari-korun-za-pesnisko-zbirko-vnazaj-2735541/ | access-date=2025-06-02}}</ref> |- | 2026 | * Nina Dragičević: ''Nemogoče'' | * Ajda Bračič: ''Kresničevje'' * Anja Radaljac: ''Če se ne vrneš'' * Tina Volarič: ''Nekje notri je uho'' * Aljoša Harlamov: ''Dohtar in Povodni mož'' | <ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/cankarjeva-nagrada-nini-dragicevic-za-delo-o-izbrisanih-skladateljicah/783510 |title=Cankarjeva nagrada Nini Dragičević za delo o izbrisanih skladateljicah |accessdate=31. 5. 2026 |date=27. 5. 2026 |format= |work= }}</ref> |} ==Sklici== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Cankar Award Ceremonies|podelitve Cankarjevih nagrad}} * {{official}} [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Slovenski center PEN]] [[Kategorija:Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2020]] [[Kategorija:Ivan Cankar]] 3dk2e3lum868pkd1otb7pypzfd9b9wi 6683313 6683312 2026-05-31T13:27:56Z Anzet 118843 np 6683313 wikitext text/x-wiki {{Infopolje nagrada | image = | alt = | description = najboljšo izvirno knjigo minulega leta | presenter = [[Slovenski center PEN]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalni center SAZU]], [[Univerza v Ljubljani]] | country = [[Slovenija]] | year = [[2020]] | website = }} '''Cankarjeva nagrada''' je [[Seznam slovenskih nagrad za književnost|slovenska nagrada za književnost]], poimenovana po [[Ivan Cankar|Ivanu Cankarju]], ki se od leta 2020 podeljuje za najboljšo izvirno knjigo minulega leta, in sicer na kateremkoli od štirih področjih: [[pripovedništvo]], [[lirika]], [[dramatika]] ali [[esejistika]]. »Torej v vseh štirih zvrsteh, ki jih je Cankar vrhunsko obvladal.«<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042848986 |title=Novoustanovljena Cankarjeva nagrada: Nektar za literarne optimiste |last=Šučur |first=Maja |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |date=2018-12-04 |accessdate=2020-06-23 |archive-date=2020-05-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200507065105/https://www.dnevnik.si/1042848986 |url-status=dead }}</ref> Nagrajenec prejme denarno nagrado, diplomo in pisno utemeljitev. Vsak avtor je lahko nagrajen le enkrat. {{navedek|''Cankarjeva nagrada je priznanje za vrhunsko literarno umetnino ter letni poklon velikemu slovenskemu pisatelju, dramatiku, pesniku in esejistu Ivanu Cankarju. Podeli se lahko ustvarjalki oziroma ustvarjalcu, ki je z izvirnim literarnim delom – pesniško zbirko, romanom, dramskim delom, zbirko kratkih pripovedi ali esejev – torej z delom s kateregakoli področja Cankarjevega ustvarjanja, trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico''.}} Organizacijski odbor sestavljajo predstavniki [[Slovenski center PEN|Slovenskega centra PEN]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU]] in [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], omenjene organizacije so bile 2018 tudi pobudnice nagrade, ki je bila formalno ustanovljena 26. septembra 2019.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/kdo-bo-dobil-prvo-cankarjevo-nagrado/509039 |title=Kdo bo dobil prvo Cankarjevo nagrado? |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2019-12-12 |accessdate=2020-06-23}}</ref> Denarni del nagrade donira [[Občina Vrhnika]].<ref name="Delo_nominiranci">{{navedi novice |url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/nagrada-ki-je-doslej-manjkala-301884.html |title=Nagrada, ki je doslej manjkala |date=2020-04-23 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |last=Bratož |first=Igor |accessdate=2020-06-23}}</ref> [[slika:2020 Cankar Award Ceremony.jpg|thumb|Prva podelitev Cankarjevih nagrad leta 2020]] 11. decembra 2019 so prvič objavili razpis, na katerega je svoje predloge za nagrajence podala zainteresirana javnost, predlogi za kandidate so se zbirali do 8. februarja naslednje leto. Organizatorji so načrtovali podelitev na obletnico Cankarjevega rojstnega dne 10. maja, a je bila zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije nove koronavirusne bolezni]] prestavljena.<ref name="Delo_nominiranci"/> Podelitev so izvedli 21. junija 2020 na prostem v Cankarjevem lazu, na zemlji, ki je bila nekoč v lasti Cankarjevih in jo pisatelj omenja v svojih delih.<ref name="STA2020">{{navedi novice |url=https://misli.sta.si/2777890/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |date=2020-06-21 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2020-06-23}}</ref> V naslednjih letih so podelitve prirejali tudi v vrhniškem Cankarjevem domu.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/tretja-cankarjeva-nagrada-v-roke-simone-semenic-za-delo-tri-igre-za-punce/626608 |title=Tretja Cankarjeva nagrada v roke Simone Semenič za delo Tri igre za punce |date=2022-05-08 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-11-17}}</ref> == Nagrajenci == {| class="wikitable plainlist" ! Leto !! Nagrajenec !! Ostali nominiranci !! Vir |- | 2020 | [[Sebastijan Pregelj]]: ''[[V Elvisovi sobi]]'' | * [[Vinko Möderndorfer]]: ''[[Ljudomrznik na tržnici]]'' * [[Simona Semenič]]: ''[[To jabolko, zlato]]'' * [[Brane Senegačnik]]: ''[[Pogovori z nikomer]]'' | <ref name="STA2020"/> |- | 2021 | [[Gašper Kralj]]: ''[[Škrbine]]'' | * [[Andrej Blatnik]]: ''[[Luknje]]'' * [[Mirana Likar]]: ''[[Pripovedovalec]]'' * [[Lucija Stepančič]]: ''[[Naj me kdo zbudi]]'' | <ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/cankarjevo-nagrado-za-najboljse-literarno-delo-preteklega-leta-prejel-gasper-kralj/582200 |title=Cankarjevo nagrado za najboljše literarno delo preteklega leta prejel Gašper Kralj |work=MMC RTV-SLO |date=2021-05-30 |accessdate=2021-05-31}}</ref> |- | 2022 | [[Simona Semenič|Simona Semenič]]: ''[[Tri igre za punce]]'' | * [[Nina Dragičević]]: ''[[To telo, pokončno]]'' * [[Dušan Šarotar]]: ''[[Zvezdna karta (roman)|Zvezdna karta]]'' | <ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/tretja-cankarjeva-nagrada-trem-igram-za-punce-simone-semenic/ |title=Tretja Cankarjeva nagrada Trem igram za punce Simone Semenič |work=Delo |date=2022-05-08 |accessdate=2022-05-08}}</ref> |- |2023 |[[Mojca Kumerdej]]: ''[[Gluha soba]]'' | * [[Katja Gorečan]]: ''[[Materinska knjižica]]'' * [[Lado Kralj]]: ''[[Ne bom se več drsal na bajerju]]'' * [[Adriana Kuči]]: ''[[Ime mi je Sarajevo]]'' * [[Mirana Likar]]: ''[[Ženska hiša]]'' |<ref>{{Navedi splet|title=Cankarjeva nagrada Mojci Kumerdej za Gluho sobo|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/cankarjeva-nagrada-mojci-kumerdej-za-gluho-sobo/|work=Delo |accessdate=2023-05-08|language=sl-si}}</ref> |- |2024 |[[Denis Škofič]]: ''[[Tuskulum]]'' | * [[Pia Prezelj]]: ''[[Težka voda (roman)|Težka voda]]'' * [[Anja Mugerli]]: ''[[Pričakovanja]]'' * [[Mateja Gomboc]]: ''[[Gorica (roman)|Gorica]]'' * [[Aleš Šteger]]: ''[[Na kraju zapisano]]'' |<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/3293959/znanih-pet-nominirancev-za-letosnjo-cankarjevo-nagrado |title=Znanih pet nominirancev za letošnjo Cankarjevo nagrado |date=2024-04-25 |publisher=Slovenska tiskovna agencija |accessdate=2024-04-25}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1043050586 |title=Cankarjeva nagrada Denisu Škofiču za zbirko Tuskulum |last=Stražišar |first=Gašper |date=2024-05-30 |work=Dnevnik |accessdate=2024-05-30 |archive-date=2024-05-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240530192113/https://www.dnevnik.si/1043050586 |url-status=dead }}</ref> |- |2025 | * [[Barbara Korun]]: ''[[Vnazaj]]'' | * [[Milan Dekleva]]: ''[[Lističi]]'' * [[Feri Lainšček]]: ''[[Kurja fizika]]'' * [[Nataša Kramberger]]: ''[[Po vsej sili živ]]'' * [[Muanis Sinanović]]: ''[[Vse luči]]'' |<ref>{{navedi novice |last=Lukanc |first=Tadeja | title=Pesnica Barbara Korun prejemnica Cankarjeve nagrade | work=Dnevnik | date=2025-05-29 | url=https://www.dnevnik.si/kultura/cankarjeva-nagrada-barbari-korun-za-pesnisko-zbirko-vnazaj-2735541/ | access-date=2025-06-02}}</ref> |- | 2026 | * [[Nina Dragičević]]: ''Nemogoče'' | * [[Ajda Bračič]]: ''Kresničevje'' * Anja Radaljac: ''Če se ne vrneš'' * Tina Volarič: ''Nekje notri je uho'' * Aljoša Harlamov: ''Dohtar in Povodni mož'' | <ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/cankarjeva-nagrada-nini-dragicevic-za-delo-o-izbrisanih-skladateljicah/783510 |title=Cankarjeva nagrada Nini Dragičević za delo o izbrisanih skladateljicah |accessdate=31. 5. 2026 |date=27. 5. 2026 |format= |work= }}</ref> |} ==Sklici== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Cankar Award Ceremonies|podelitve Cankarjevih nagrad}} * {{official}} [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Slovenski center PEN]] [[Kategorija:Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2020]] [[Kategorija:Ivan Cankar]] c2g9sbw6yyag62ly9hp0eyacukwcahs Niko Jesenovec 0 471068 6683604 6215576 2026-06-01T09:04:50Z Signal 28172 /* Življenje in delo */ dod. pokopališče 6683604 wikitext text/x-wiki {{Počisti}}{{Infopolje Oseba|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=}} '''Nikolaj »Niko« Jesenovec''', [[Slovenci|slovenski]] [[farmacevt]], [[biokemik]] in [[univerzitetni profesor]], * [[1. december]] [[1928]], [[Puštal]]<ref>Leksikon Osebnosti, MK; Ljubljana, 2008</ref>/[[Škofja Loka]],<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Portreti visokošolskih učiteljev, zaslužnih za nastanek Medicinske fakultete v Mariboru, ki so bili zaposleni v Splošni bolnišnici Maribor in habilitirani do leta 2002|url=http://testomp.press.um.si/index.php/ump/catalog/book/411|website=Univerzitetna založba Univerze v Mariboru|accessdate=2020-01-03|language=en|first=Ivan|last=Krajnc|archive-date=2020-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20200103211506/http://testomp.press.um.si/index.php/ump/catalog/book/411|url-status=dead}}</ref> † [[27. december]] [[1993]], [[Maribor]].<ref name=":1">{{Navedi revijo|url=http://klinkemija.kbcsm.hr/HDMB/BiochMedARHIVA/vol_03_6_1993/10_In_memoriam_Jesenovec_vol03-6-1993-2.pdf|title=In memoriam prof. dr. Niko Jesenovec|last=Borčić|first=Olga|date=1993|journal=Biochem|accessdate=3.1.2020|archive-date=2020-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20200103211507/http://klinkemija.kbcsm.hr/HDMB/BiochMedARHIVA/vol_03_6_1993/10_In_memoriam_Jesenovec_vol03-6-1993-2.pdf|url-status=dead}}</ref> == Življenje in delo == Niko Jesenovec, univerzitetni profesor in raziskovalec na področju [[Medicina|medicinske]] [[Biokemija|biokemije]], se je rodil v desetčlanski družini v [[Škofja Loka|Škofji Loki]]. [[Srednja farmacevtska šola v Ljubljani|Srednjo farmacevtsko šolo v Ljubljani]] je zaključil leta 1948. Šolanje je nadaljeval na [[Univerza v Zagrebu|Univerzi v Zagrebu]], kjer je leta 1952 diplomiral na [[Farmacevtska fakulteta v Zagrebu|Farmacevtski fakulteti]].<ref name=":1" /> Po diplomi je opravljal pripravništvo v več lekarnah v [[Ljubljana|Ljubljani]], delo pa nadaljeval kot vodja internega laboratorija v takratni [[Splošna bolnišnica Maribor|Splošni bolnišnici Maribor.]] Leta 1953 je združil priročne laboratorije v bolnišnici in ustanovil ter razvil do zavidljive strokovne ravni prvi samostojni biokemijski laboratorij v Splošni bolnišnici Maribor, ki je bil predan namenu leta 1954.<ref>{{Navedi splet|title=Oddelek za laboratorijsko diagnostiko - UKC Maribor / s strokovnostjo in prijaznostjo do zdravja|url=https://www.ukc-mb.si/oddelki-slu%C5%BEbe-enote/skupni-medicinski-oddelki/oddelek-za-laboratorijsko-diagnostiko|website=www.ukc-mb.si|accessdate=2020-01-07}}</ref> V letu 1961 je opravil specialistični izpit na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in postal prvi specialist medicinske biokemije v Sloveniji.<ref name=":0" /> Doktoriral je leta 1963 na [[Farmacevtsko-biokemijska fakulteta v Zagrebu.|Farmacevtsko-biokemijski fakulteti v Zagrebu.]] V Splošni bolnišnici Maribor je ostal do leta 1974, nakar je dve leti delal v diplomatski službi na [[Dunaj|Dunaju]].<ref name=":0" /> Konec leta 1976 se je vrnil v Slovenijo<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina SZKKLM - Slovensko združenje za klinično kemijo in laboratorijsko medicino|url=https://www.szkklm.si/si/vsebina/o-nas-36/zgodovina-szkklm-70|website=www.szkklm.si|accessdate=2020-01-07}}</ref> in prevzel mesto direktorja tedanjega Centralnega kliničnega kemijskega laboratorija v [[Klinični center|Kliničnem centru Ljubljana]] ter ga dvignil na raven univerzitetnega [[Inštitut za klinično kemijo in biokemijo|Inštituta za klinično kemijo in biokemijo]]. Poleg strokovnega pa je prof. dr. Jesenovec veliko časa namenil tudi pedagoškemu in znanstveno-raziskovalnemu delu. V naziv docent je bil izvoljen leta 1965, leta 1978 pa v naziv redni profesor medicinske biokemije na Oddelku za farmacijo na nekdanji [[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|Naravoslovno-tehnične fakultete v Ljubljani]]. Svojo predavateljsko pot je začel na tedanji [[Višja stomatološka šola Maribor|Višji stomatološki šoli v Mariboru]] in od njene ustanovitve leta 1960 pa do preuranjene ukinitve predaval predmet fiziološka kemija. Od leta 1969 do 1985 je pogodbeno na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški akademiji v Mariboru]] predaval predmet biokemija.<ref>{{Navedi revijo|url=http://bijh-s.zrc-sazu.si/ABS/SI/ABS/Cont/51_2/ABS_51_2_Devetak_Sencic_2008_60-69.pdf|title=Zgodovina Oddelka za biologijo na Univerzi v Mariboru|last=Devetak, Dušan|first=Senčič, Leon|date=2008|journal=Acta biologica Slovenica 2008 Vol. 51, št. 2, str. 60–69|accessdate=7. 1. 2020|archive-date=2020-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200714023242/http://bijh-s.zrc-sazu.si/ABS/SI/ABS/Cont/51_2/ABS_51_2_Devetak_Sencic_2008_60-69.pdf|url-status=dead}}</ref> Prav tako je predaval na dodiplomskem študiju farmacije, leta 1986 je ustanovil in postal prvi predstojnik Katedre za klinično biokemijo, organiziral pa je tudi specializacijo in podiplomski študij medicinske biokemije vse našteto na Naravoslovno-tehnični fakulteti v Ljubljani. Dodatno je krajša obdobja predaval še na [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]], [[Srednja farmacevtska šola|Srednji farmacevtski šoli]] in na [[Farmacevtsko-biokemijska fakulteta v Zagrebu.|Farmacevtsko-biokemijski fakulteti v Zagrebu.]]<ref name=":1" /> Objavil je več kot 300 strokovnih in znanstvenih del in predaval na več kot 200 kongresih, pisal priročnike in izdajal navodila. Leta 1979 je prejel [[Minařikovo odličje]], ki ga podeljuje [[Slovensko farmacevtsko društvo]] svojim članom za izjemne zasluge pri delovanju društva, za posebne uspehe pri razvoju farmacije na pedagoškem, znanstveno-raziskovalnem ali strokovno-organizacijskem področju in predstavlja najvišje stanovsko priznanje. Leta 1991 je prejel [[Kidričeva nagrada|nagrado Borisa Kidriča]] za izum stabilne kontrole krvi za hematološke analizatorje po Coulterjevem principu (skupaj z [[Milan Skitek|Milanom Skitkom]] in [[Ljubiša Lukić|Ljubišo Lukićem]]).<ref name=":0" /> Upokojil se je leta 1990. Pokopan je na pokopališču Dobrava v Mariboru. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jesenovec, Niko}} [[Kategorija:Slovenski kemiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Zagrebu]] [[Kategorija:Predavatelji na Višji stomatološki šoli]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] q0gfswlrg3wt37qw3cy6p8c1ywl0y7m Ugrabitelji 11. septembra 2001 0 477567 6683284 6682556 2026-05-31T12:18:34Z Gledalec 242658 pp 6683284 wikitext text/x-wiki [[Slika:9-11 LEAD HIJACKER COLLAGE remastered.png|sličica|Vodilni ugrabitelji 11. septembra 2001. Od leve proti desni: [[Mohamed Atta]] (kateri je pilotiral letalo [[Let 11 American Airlines|American 11]]), [[Marwan al-Shehhi]] (kateri je pilotiral letalo [[Let 175 United Airlines|United 175]]), [[Hani Hanjour]] (kateri je pilotiral letalo [[Let 77 American Airlines|American 77]]) in [[Ziad Jarrah]] (kateri je pilotiral letalo [[Let 93 United Airlines|United 93]]).]] Ugrabiteljev [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11. septembra 2001]] je bilo 19 moških, ki so bili člani teroristične skupine [[Al Kaida|Al Kaide]]. Petnajst jih je bilo iz [[Saudova Arabija|Savdske Arabije]], dva iz [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratov]], eden iz [[Libanon|Libanona]] in eden iz [[Egipt|Egipta]]. Ugrabitelji so bili organizirani v štiri ekipe, od katerih je vsaka imela vodilnega pilota, usposobljenega za pilotiranje letala, s tremi ali štirimi "mišičnimi ugrabitelji", ki so bili usposobljeni za pomoč pri nadzarovanju pilotov, potnikov in posadke. Prva ugrabitelja, ki sta prispela v [[Združene države Amerike|ZDA]], sta bila [[Khalid al-Mihdhar]] in [[Nawaf al-Hazmi]], januarja 2000, v [[San Diego|San Diegou]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Sledili so trije piloti, [[Mohamed Atta]], [[Marwan al-Shehhi]] in [[Ziad Jarrah]] sredi leta 2000, na [[Florida|Južni Floridi]], kjer so opravili usposabljanje za letenje. Četrti pilot [[Hani Hanjour]] je v [[San Diego]] prispel decembra 2000. Ostali "mišični ugrabitelji" so prispeli v začetku in sredi leta 2001. == Ugrabitelji == {| class="wikitable" |+ !Letalo !Ugrabitelji !Starost !Državljanstvo |- | rowspan="5" |[[Let 11 American Airlines]] |[[Mohamed Atta]] |33 |Egipt |- |[[Abdulaziz al-Omari]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Wail al-Shehri]] |28 |Savdska Arabija |- |[[Waleed al-Shehri]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Satam al-Suqami]] |25 |Savdska Arabija |- | rowspan="5" |[[Let 175 United Airlines]] |[[Marwan al-Shehhi]] |23 |Združeni državni emirati |- |[[Fayez Banihammad]] |24 |Združeni državni emirati |- |[[Mohand al-Shehri]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Hamza al-Ghamdi]] |20 |Savdska Arabija |- |[[Ahmed al-Ghamdi]] |22 |Savdska Arabija |- | rowspan="5" |[[Let 77 American Airlines]] |[[Hani Hanjour]] |29 |Savdska Arabija |- |[[Khalid al-Mihdhar]] |26 |Savdska Arabija |- |[[Majed Moqued]] |24 |Savdska Arabija |- |[[Nawaf al-Hazmi]] |25 |Savdska Arabija |- |[[Salem al-Hazmi]] |20 |Savdska Arabija |- | rowspan="4" |[[Let 93 United Airlines]] |[[Ziad Jarrah]] |26 |Libanon |- |[[Saeed al-Ghamdi]] |21 |Savdska Arabija |- |[[Ahmed al-Nami]] |24 |Savdska Arabija |- |[[Ahmed al-Haznawi]] |20 |Savdska Arabija |} == Ugrabitev letal == === Let 11 American Airlines: Severni stolp WTC-ja === Ugrabitelji: Mohamed Atta, Abdulaziz al-Omari, Wail al-Shehri, Waleed al-Shehri in Satam al-Suqami. Dve stevardesi sta med ugrabitvijo poklicali rezervacijsko pisarno družbe American Airlines. Betty Ong je poročala, da je "pet ugrabiteljev prišlo iz sedežev prvega razreda: 2A, 2B, 9A, 9C in 9B." Stevardesa Amy Sweeney je poklicala vodjo letalskih storitev na letališču Logan v Bostonu in opisala ugrabitelje. Osebju je dala številke sedežev, ti pa so odvzeli podatke o vozovnicah in kreditnih karticah ugrabiteljev ter tako identificirali Mohameda Atto. Glas Mohameda Atta se je slišal nad sistemom nadzora zračnega prometa, ki je predvajal sporočila, ki so bila namenjena potnikom: "Imamo nekaj letal, bodite tiho pa bo vse v redu, vrnili se bomo na letališče". "Nihče naj se ne premika, vse bo v redu. Če se boste premaknili boste ogrozili sebe in letalo. Samo tiho bodite". "Nihče naj se ne premika prosim, vračamo se na letališče. Ne poskušajte narediti kakšne neumne poteze." === Let 175 United Airlines: Južni stolp WTC-ja === Ugrabitelji: Marwan al-Shehhi, Fayez Banihammad, Mohand al-Shehri, Hamza al-Ghamdi in Ahmed al-Ghamdi. Stevardesa je poklicala vodjo družbe United Airlines in izjavila, da je bila posadka umorjena, letalo pa ugrabljeno. === Let 77 American Airlines: Pentagon === Ugrabitelji: Hani Hanjour, Khalid al-Mihdhar, Majed Moqued, Nawaf al-Hazmi in Salem al-Ghamdi. Dva ugrabitelja, Hani Hanjour in Majed Moqed, so uradniki na letališču identificirali, da sta kupila enotne prvorazredne vozovnice za American 77 pri podjetju Advance Travel Service v Totowa v New Jerseyju z denarjem 1.842,25 USD. Renee May, stevardesa na letalu 77, je z mobilnim telefonom poklicala svojo mamo v [[Las Vegas]]. Povedala je, da je letalo ugrabilo šest posameznikov, ki so jih preženili v zadnji del letala. Za razliko od drugih letal, ni bilo poročanja o vbodu nožev ali grožnjah z bombo. Glede na poročilo Komisije 11. septembra je mogoče, da piloti niso bil takoj zabodeni do smrti in so bili prvi poslani v zadnji del letala. Potnica Barbara Olson je poklicala svojega moža Theodoreja Olsona, generalnega odvetnika Združenih držav Amerike, in povedala, da je bilo ugrabljeno letalo. Dva od ugrabiteljev sta bila na seznamu FBI-ja za terorizem: Khalid al-Mihdhar in Nawaf al-Hazmi. === Let 93 United Airlines === Ugrabitelji: Ziad Jarrah, Saeed al-Ghamdi, Ahmed al-Nami in Ahmed al-Haznawi. Potnik Jeremy Glick je izjavil, da so bili ugrabitelji arabskega videza, nosili so rdeče naglavne trakove in nože. Govorjena sporočila (Ziad Jarrah), namenjena potnikom, so bila predvajana prek sistema za nadzor zračnega prometa, verjetno po pomoti: "Halo, gospe in gospodje, tu kapitan. Prosim sedite. Še naprej sedite. Na krovu imamo bombo. Torej sedite." "Želim, da vsi ostanete na sedežih. Na krovu je bomba, vrnili se bomo na letališče z zahtevami. Prosim, bodite mirni". == Možni primeri napačne indentitete == Kmalu po napadih in preden je FBI objavil slike vseh ugrabiteljev, je več poročil trdilo, da so bili nekateri moški, imenovani kot ugrabitelji 11. septembra, še živi in so jim ukradli identiteto. == Viri == 1.https://edition.cnn.com/2013/07/27/us/september-11th-hijackers-fast-facts/index.html 2.https://www.history.com/topics/21st-century/9-11-attacks 3.https://www.cia.gov/news-information/speeches-testimony/2002/DCI_18_June_testimony_new.pdf 4.https://www.emerald.com/insight/content/doi/10.1016/S0161-7230(06)23001-3/full/html 5.https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?next_url=https%3a%2f%2fwww.washingtonpost.com%2fnews%2fw 6.https://govinfo.library.unt.edu/911/staff_statements/911_TerrTrav_Ch2.pdf 7.https://www.9-11commission.gov/report/911Report.pdf 8.https://www.nytimes.com/topic/subject/911-hijackers [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001|*]] qq4mat0riee98owgwbmydwfkm988wh5 6683285 6683284 2026-05-31T12:22:28Z Gledalec 242658 /* Let 11 American Airlines: Severni stolp WTC-ja */ pp 6683285 wikitext text/x-wiki [[Slika:9-11 LEAD HIJACKER COLLAGE remastered.png|sličica|Vodilni ugrabitelji 11. septembra 2001. Od leve proti desni: [[Mohamed Atta]] (kateri je pilotiral letalo [[Let 11 American Airlines|American 11]]), [[Marwan al-Shehhi]] (kateri je pilotiral letalo [[Let 175 United Airlines|United 175]]), [[Hani Hanjour]] (kateri je pilotiral letalo [[Let 77 American Airlines|American 77]]) in [[Ziad Jarrah]] (kateri je pilotiral letalo [[Let 93 United Airlines|United 93]]).]] Ugrabiteljev [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11. septembra 2001]] je bilo 19 moških, ki so bili člani teroristične skupine [[Al Kaida|Al Kaide]]. Petnajst jih je bilo iz [[Saudova Arabija|Savdske Arabije]], dva iz [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratov]], eden iz [[Libanon|Libanona]] in eden iz [[Egipt|Egipta]]. Ugrabitelji so bili organizirani v štiri ekipe, od katerih je vsaka imela vodilnega pilota, usposobljenega za pilotiranje letala, s tremi ali štirimi "mišičnimi ugrabitelji", ki so bili usposobljeni za pomoč pri nadzarovanju pilotov, potnikov in posadke. Prva ugrabitelja, ki sta prispela v [[Združene države Amerike|ZDA]], sta bila [[Khalid al-Mihdhar]] in [[Nawaf al-Hazmi]], januarja 2000, v [[San Diego|San Diegou]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Sledili so trije piloti, [[Mohamed Atta]], [[Marwan al-Shehhi]] in [[Ziad Jarrah]] sredi leta 2000, na [[Florida|Južni Floridi]], kjer so opravili usposabljanje za letenje. Četrti pilot [[Hani Hanjour]] je v [[San Diego]] prispel decembra 2000. Ostali "mišični ugrabitelji" so prispeli v začetku in sredi leta 2001. == Ugrabitelji == {| class="wikitable" |+ !Letalo !Ugrabitelji !Starost !Državljanstvo |- | rowspan="5" |[[Let 11 American Airlines]] |[[Mohamed Atta]] |33 |Egipt |- |[[Abdulaziz al-Omari]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Wail al-Shehri]] |28 |Savdska Arabija |- |[[Waleed al-Shehri]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Satam al-Suqami]] |25 |Savdska Arabija |- | rowspan="5" |[[Let 175 United Airlines]] |[[Marwan al-Shehhi]] |23 |Združeni državni emirati |- |[[Fayez Banihammad]] |24 |Združeni državni emirati |- |[[Mohand al-Shehri]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Hamza al-Ghamdi]] |20 |Savdska Arabija |- |[[Ahmed al-Ghamdi]] |22 |Savdska Arabija |- | rowspan="5" |[[Let 77 American Airlines]] |[[Hani Hanjour]] |29 |Savdska Arabija |- |[[Khalid al-Mihdhar]] |26 |Savdska Arabija |- |[[Majed Moqued]] |24 |Savdska Arabija |- |[[Nawaf al-Hazmi]] |25 |Savdska Arabija |- |[[Salem al-Hazmi]] |20 |Savdska Arabija |- | rowspan="4" |[[Let 93 United Airlines]] |[[Ziad Jarrah]] |26 |Libanon |- |[[Saeed al-Ghamdi]] |21 |Savdska Arabija |- |[[Ahmed al-Nami]] |24 |Savdska Arabija |- |[[Ahmed al-Haznawi]] |20 |Savdska Arabija |} == Ugrabitev letal == === Let 11 American Airlines: Severni stolp WTC-ja === Ugrabitelji: [[Mohamed Atta]], [[Abdulaziz al-Omari]], [[Wail al-Shehri]], [[Waleed al-Shehri]] in [[Satam al-Suqami]]. Dve stevardesi sta med ugrabitvijo poklicali rezervacijsko pisarno družbe American Airlines. Betty Ong je poročala, da je "pet ugrabiteljev prišlo iz sedežev prvega razreda: 2A, 2B, 9A, 9C in 9B." Stevardesa Amy Sweeney je poklicala vodjo letalskih storitev na letališču Logan v Bostonu in opisala ugrabitelje. Osebju je dala številke sedežev, ti pa so odvzeli podatke o vozovnicah in kreditnih karticah ugrabiteljev ter tako identificirali Mohameda Atto. Glas Mohameda Atta se je slišal nad sistemom nadzora zračnega prometa, ki je predvajal sporočila, ki so bila namenjena potnikom: "Imamo nekaj letal, bodite tiho pa bo vse v redu, vrnili se bomo na letališče". "Nihče naj se ne premika, vse bo v redu. Če se boste premaknili boste ogrozili sebe in letalo. Samo tiho bodite". "Nihče naj se ne premika prosim, vračamo se na letališče. Ne poskušajte narediti kakšne neumne poteze." === Let 175 United Airlines: Južni stolp WTC-ja === Ugrabitelji: [[Marwan al-Shehhi]], [[Fayez Banihammad]], [[Mohand al-Shehri]], [[Hamza al-Ghamdi]] in [[Ahmed al-Ghamdi]]. Stevardesa je poklicala vodjo družbe United Airlines in izjavila, da je bila posadka umorjena, letalo pa ugrabljeno. === Let 77 American Airlines: Pentagon === Ugrabitelji: [[Hani Hanjour]], [[Khalid al-Mihdhar]], [[Majed Moqued]], [[Nawaf al-Hazmi]] in [[Salem al-Hazmi]]. Dva ugrabitelja, Hani Hanjour in Majed Moqed, so uradniki na letališču identificirali, da sta kupila enotne prvorazredne vozovnice za American 77 pri podjetju Advance Travel Service v Totowa v New Jerseyju z denarjem 1.842,25 USD. Renee May, stevardesa na letalu 77, je z mobilnim telefonom poklicala svojo mamo v [[Las Vegas]]. Povedala je, da je letalo ugrabilo šest posameznikov, ki so jih preženili v zadnji del letala. Za razliko od drugih letal, ni bilo poročanja o vbodu nožev ali grožnjah z bombo. Glede na poročilo Komisije 11. septembra je mogoče, da piloti niso bil takoj zabodeni do smrti in so bili prvi poslani v zadnji del letala. Potnica Barbara Olson je poklicala svojega moža Theodoreja Olsona, generalnega odvetnika Združenih držav Amerike, in povedala, da je bilo ugrabljeno letalo. Dva od ugrabiteljev sta bila na seznamu FBI-ja za terorizem: Khalid al-Mihdhar in Nawaf al-Hazmi. === Let 93 United Airlines === Ugrabitelji: [[Ziad Jarrah]], [[Saeed al-Ghamdi]], [[Ahmed al-Nami]] in [[Ahmed al-Haznawi]]. Potnik Jeremy Glick je izjavil, da so bili ugrabitelji arabskega videza, nosili so rdeče naglavne trakove in nože. Govorjena sporočila (Ziad Jarrah), namenjena potnikom, so bila predvajana prek sistema za nadzor zračnega prometa, verjetno po pomoti: "Halo, gospe in gospodje, tu kapitan. Prosim sedite. Še naprej sedite. Na krovu imamo bombo. Torej sedite." "Želim, da vsi ostanete na sedežih. Na krovu je bomba, vrnili se bomo na letališče z zahtevami. Prosim, bodite mirni". == Možni primeri napačne indentitete == Kmalu po napadih in preden je FBI objavil slike vseh ugrabiteljev, je več poročil trdilo, da so bili nekateri moški, imenovani kot ugrabitelji 11. septembra, še živi in so jim ukradli identiteto. == Glej tudi == * [[Žrtve napadov 11. septembra 2001|Žrtve 11. septembra 2001]] == Viri == 1.https://edition.cnn.com/2013/07/27/us/september-11th-hijackers-fast-facts/index.html 2.https://www.history.com/topics/21st-century/9-11-attacks 3.https://www.cia.gov/news-information/speeches-testimony/2002/DCI_18_June_testimony_new.pdf 4.https://www.emerald.com/insight/content/doi/10.1016/S0161-7230(06)23001-3/full/html 5.https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?next_url=https%3a%2f%2fwww.washingtonpost.com%2fnews%2fw 6.https://govinfo.library.unt.edu/911/staff_statements/911_TerrTrav_Ch2.pdf 7.https://www.9-11commission.gov/report/911Report.pdf 8.https://www.nytimes.com/topic/subject/911-hijackers [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001|*]] 7o6w9m0e4fu1bka41o8uce97cuyjatr Mohamed Atta 0 478730 6683287 6682058 2026-05-31T12:25:23Z Gledalec 242658 pp 6683287 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Mohamed Atta|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=<!-- WD -->|image=<!-- WD -->|citizenship=[[Egipt]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=ugrabitelj 11. septembra 2001}} '''Mohamed Mohamed el-Amir Awad el-Sayed Atta''', ([[Arabščina|arabsko]]: محمد محمد الأمير عوض السيد عطا‎) , egipčanski ugrabitelj in [[Terorizem|terorist]], * [[1. september]] [[1968]] [[Egipt]] † [[11. september]] [[2001]] [[New York]]. Atta je sodeloval v [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]] v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Bil je pilot letala [[Let 11 American Airlines]], s katerimi je trčil v severni stolp [[World Trade Center|WTC]]-ja. V starosti 33 let je bil od 19 ugrabiteljev najstarejši ugrabitelj. Preden je postal ugrabitelj, je delal kot gradbeni inženir. Rodil se je in odraščal v [[Egipt]]u, leta 1990 je študiral arhitekturno univerzo v [[Kairo|Kairu]] in študij nadaljeval v [[Nemčija|Nemčiji]] na hamburški tehnološki univerzi. V [[Hamburg]]u se je Atta srečal z ekipo al-Qudsa, kjer je spoznal [[Marwan al-Shehhi|Marwana al-Shehhija]], [[Ramzi bin al-Shibh|Ramzija bin al-Shibha]] in [[Ziad Jarrah|Ziada Jarraha]], ki so skupaj sestavili hamburško ekipo. Atta je iz Nemčije odšel za nekaj časa, nato pa se je leta 1990 vrnil v Hajj, vendar se je med koncem leta 1999 in začetkom leta 2000 v [[Afganistan]]u srečal z [[Osama bin Laden|Osamo bin Ladnom]] in drugimi najvišjimi voditelji teroristične skupine [[Al Kaida]], Atto in druge člane hamburške skupine pa so zaprosili za "letalsko operacijo" v ZDA. Atta se je februarja 2000 vrnil v Hamburg in začel poizvedovati o usposabljanju za letenje v Združenih Državah Amerike. Junija 2000 sta Atta in Marwan al-Shehhi prispela v ZDA, da bi se naučila pilotirati letalo, novembra istega leta pa sta pridobila status za samostojno letenje. Z začetkom maja 2001 je Atta pomagal pri prihodu ugrabiteljev, julija pa je odpotoval v [[Španija|Španijo]], da bi se srečal z bin-Shibhom in zaključil zaplet. Avgusta 2001 je Atta, kot potnik potoval na več letalih in jih nadziral, da bi podrobneje ugotovil, kako je mogoče ugrabiti letalo in izvesti napad. 11. septembra 2001 zjutraj se je Atta vkrcal na Let 11 American Airlines, ki so ga 15 minut po vzletu skupaj s svojo ekipo ugrabili. Atta je prevzel nadzor nad letalom in ob 8:46 usmeril letalo v severni stolp WTC-ja, s hitrostjo 740 km / h. Severni stolp se je zrušil ob 10:28 pri tem pa je umrlo 1600 ljudi. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|Seznam ugrabiteljev 11. septembra 2001]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * https://www.biography.com/crime-figure/mohamed-atta * https://www.britannica.com/biography/Mohammed-Atta * https://www.counterextremism.com/extremists/mohamed-atta {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Atta, Mohamed}} [[Kategorija:Egiptovski teroristi]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] n2adwk2q52ux10sroqagzt5etrlv03g Marwan al-Shehhi 0 478731 6683288 6682059 2026-05-31T12:25:43Z Gledalec 242658 pp 6683288 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Marwan al-Shehhi|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|citizenship=[[Združeni arabski emirati]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=ugrabitelj 11. septembra 2001}}'''Marwan Yousef Mohamed Rashid Lekrab al-Shehhi''' ({{jezik-ar|مروان يوسف محمد رشيد لكراب الشحي}}), emiratski ugrabitelj in [[terorist]], * [[9. maj]] [[1978]] [[Združeni arabski emirati]] † [[11. september]] [[2001]], [[Manhattan]], [[New York]] Al-Shehhi je bil ugrabitelj in terorist iz [[Združeni arabski emirati|Združenih]] [[Združeni arabski emirati|arabskih emiratov]], ki je sodeloval v [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]] v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Po ugrabitvi letala je pilotiral [[Let 175 United Airlines]], s katerim je trčil v južni stolp [[World Trade Center|WTC]]. Al-Shehhi je kot študent leta 1996 odšel v [[Nemčija|Nemčijo]] študirati, kjer je spoznal Mohameda Atto, Ziada Jarraha in Ramzija bin-Sinbhana, kjer so skupaj sestavili hamburško ekipo. Po zaprisegi, da bodo življenja končali za njih mučeniške smrti, so postali vodje napadov 11. septembra. Konec leta 1999 so al-Shehhi, Atta, Jarrah in bin al-Shibh odpotovali v teroristična taborišča za usposabljenje v [[Afganistan|Afganistanu]] in se srečali z [[Osama bin Laden|Osamo bin Ladnom]], ki jih je zaprosil za napade v ZDA. V ZDA je al-Shehhi prispel maja 2000, en mesec pred Atto. Oba sta se učila na [[Florida|Floridi]] v podjetju Huffman Aviation, obema je FAA decembra 2000 dodelila pravice za samostojno letenje. Al-Shehhi se je na napad temeljito pripravljal, zato se je sestajal z Atto in drugimi ugrabitelji v tujini. 9. septembra 2001 je odpotoval iz Floride v [[Boston, Massachusetts|Boston]], kjer je ostal v hotelu Milner do 11. septembra. 11. septembra 2001 zjutraj se je al-Shehhi vkrcal na let 175 United Airlines, 28 minut po vzletu pa so s somišljeniki ugrabili letalo. Al-Shehhi je prevzel nadzor nad letalom in ob 9:03 letalo popeljal v južni stolp WTC-ja s hitrostjo 870 km/h. Al-Shehhi je bil izmed štirih pilotov najmlajši. Trk letala United 175 je bil edini v živo preko televizije prenašan trk. Južni stolp se je zrušil ob 9:59, pri tem pa je umrlo na stotine ljudi, vključno s približno 900 pisarniškimi delavci in prvimi reševalci. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|Seznam ugrabiteljev 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20100807204647/http://www.gpoaccess.gov/911/index.html The Final 9/11 Commission Report] {{DEFAULTSORT:Shehhi, Marwan}} [[Kategorija:Teroristi]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] ngsgtl6dl1axt6w1dl76omhkbwbsmgi Hani Hanjour 0 479602 6683289 6682061 2026-05-31T12:26:17Z Gledalec 242658 pp 6683289 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Hani Hanjour|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Terorist in ugrabitelj v napadih 11. septembra 2001}} '''Hani Saleh Hasan Hanjour''' ([[arabsko]] هاني صالح حسن حنجور), [[Arabci|arabski]] [[pilot]] in [[terorist]], * [[30. avgust]] [[1972]], [[Ta'if]], [[Saudova Arabija]], † [[11. september]] [[2001]], [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Sodeloval je v [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]] kot ugrabitelj in pilot letala na [[Let 77 American Airlines|letu 77 družbe American Airlines]], s katerim je trčil v sedež [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|obrambnega ministrstva]], v Pentagon. Hanjour je prvič prišel v [[Združene države Amerike|ZDA]] leta 1991 in se vpisal na univerzo v Arizoni, kjer je nekaj mesecev študiral [[Angleščina|angleščino]], preden se je v začetku naslednjega leta vrnil v Savdsko Arabijo. V ZDA se je vrnil leta 1996, v [[Kalifornija|Kalifornijo]], kjer je še naprej študiral angleščino, preden je v Arizoni začel pouk letenja. Potrdilo o komercialnem pilotu je prejel leta 1999 in se vrnil v Savdsko Arabijo, da bi našel službo kot komercialni pilot. Hanjour se je vpisal v šolo civilnega letalstva v [[Džeda|Džedi]], a ga tam niso sprejeli. Hanjour je konec leta 1999 zapustil svojo družino in jim povedal, da bo poiskal delo v [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratih]]. Kot je povedal [[Khalid Sheikh Mohammed]], ga je [[Osama bin Laden]] v afganistanskem vadbenem kampu ocenil za usposobljenega pilota in ga izbral za sodelovanje v napadih 11. septembra. Hanjour se je vrnil v ZDA decembra 2000. Pridružil se je [[Nawaf al-Hazmi|Nawafu al-Hazmiju]] v [[San Diego|San Diegu]] in takoj sta odšla v Arizono, kjer je Hanjour opravil osvežilno usposabljanje pilotov. Aprila 2001 sta se konec maja preselila v Falls Church, [[Virginija|Virginijo]] in nato v Paterson v [[New Jersey]]ju, kjer je Hanjour opravil dodatno letenje. Hanjour se je 2. septembra 2001 vrnil v metropolitansko območje [[Washington, D.C.|Washington D.C.]] in odšel v hotel v Laurelu v Marylandu, kjer je ostal do 11. septembra. 11. septembra 2001 zjutraj se je Hanjour vkrcal na let 77 American Airlines, 31 minut po vzletu pa so z ekipo ugrabili letalo. Hanjour je prevzel nadzor nad letalom in ga ob 9:37 zapeljal v Pentagon, s hitrostjo 755 km/h. Del stavbe, v katerega se je letalo zaletelo, se je porušil ob 9:57, pri tem pa je umrlo vseh 64 ljudi na letalu in 125 ljudi v Pentagonu. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|Seznam ugrabiteljev 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20090214153254/https://www.globalsecurity.org/security/profiles/hani_hanjour.htm Hani Hanjour]. ''globalsecurity.org'' <small>(web.archive.org) (angleščina)</small> * Jamal Khashoggi & Badr Al-Nayyef. 1. oktober 2001. [https://www.arabnews.com/node/215180 Hanjour family denies Hani’s involvement in crime]. ''arabnews.com'' <small>(angleščina)</small> * James M. Dorsey. 8. november 2001. [https://www.wsj.com/articles/SB1005178821752903520 Like Many Suspects of Terrorism on Sept. 11, Hani Hanjour Grew Up a Middle-Class Saudi]. ''wsj.com'' <small>(angleščina)</small> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Savdski teroristi]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] 02t1a91ye5tvlg15im5fhseiuz7055r Puškin, Sankt Peterburg 0 481228 6683400 6430055 2026-05-31T15:45:56Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683400 wikitext text/x-wiki {{infopolje Naselje |official_name = Puškin |native_name = Пушкин (rusko) |settlement_type = mesto in občina<ref name="pushkin-town.net">{{navedi splet|url=http://www.pushkin-town.net/.gorsovet/eng/index.htm|title=MUNICIPAL FORMATION – TOWN of PUSHKIN|publisher=Pushkin municipal urban council and Administration of the municipal formation|accessdate=September 1, 2012|archive-date=2018-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20181222174249/http://www.pushkin-town.net/.gorsovet/eng/index.htm|url-status=dead}}</ref> |image_skyline = Catherine Palace in Tsarskoe Selo 02.jpg |image_flag = Flag_of_Pushkin_(St_Petersburg).png |image_seal = Small_Coat_Pushkin_(St_Petersburg).jpg |mapsize = |map_caption = Lega Puškina v Rusiji |pushpin_map = Rusija |pushpin_label_position = right |latd=59 |latm=44 |lats=0 |longd=30|longm=23|longs=0|coordinates_type = |coordinates_display = inline,title |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{RUS}} |subdivision_type1 = [[upravna delitev Rusije|Zvezna enota]] |subdivision_name1 = [[Slika:Flag of Saint Petersburg.svg|22px|Zastava Sankt Peterburga]] Sankt Peterburg |established_title = Ustanovitev |established_date = 1710 (1808) |leader_title = |leader_name = | area_footnotes = |area_total_km2 = 201 |area_rank = 82. |population_total = 109.885 |population_as_of = 2018 | population_density_km2 = auto |population_demonym = |website = http://www.pushkin-town.net/ |coa_caption = |flag_caption= = |footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site|child=yes | image = | image_upright = 1.2 | caption = | location = [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(i), (ii), (iv), (vi)}}(i), (ii), (iv), (vi) | ID = 540bis | year = 1990 | extension = 2013 | area = 3.934,1 ha | locmapin = | map_caption = }}}} '''Puškin''' (rusko: Пу́шкин) je mesto in občina v Puškinskem okrožju zveznega mesta [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]], ki leži 24 kilometrov južno od središča mesta Sankt Peterburg in njegove železniške postaje, Carsko selo in je z železnico neposredno povezan z mestnim železniškim terminalom Vitebski. Puškin je bil ustanovljen leta 1710 kot carska rezidenca, imenovana [[Carsko selo]] (rusko: Ца́рское Село́), status mesta pa je dobil leta 1808. Prva javna železnica v Rusiji, [[železnica Carsko selo]], je bila tukaj odprta leta 1837 in povezala kraj z glavnim mestom Sankt Peterburg. Po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] se je mesto preimenovalo v Decko selo (rusko: Де́тское Село́, 'Otroška vas'). Njegovo ime je bilo leta 1937 spremenjeno v Puškin v počastitev 100. obletnice smrti ruskega pesnika [[Aleksander Sergejevič Puškin |Aleksandra Puškina]]. V mestu spada kompleks ''Carskoye selo'' iz 18. stoletja. Ta muzejski kompleks obsega [[Katarinina palača|Katarinino palačo]], [[Aleksandrova palača|Aleksandrovo palačo]] in druge stavbe ter pripadajoče parke; je glavna turistična atrakcija območja in je vključena na seznam spomenikov pod naslovom ''[[Zgodovinsko središče Sankt Peterburga in pripadajoče skupine spomenikov]]'', ki jih varuje Unesco.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/540 Historic Centre of Saint Petersburg and Related Groups of Monuments – UNESCO World Heritage Centre]. Whc.unesco.org. Retrieved on 2011-03-11.</ref> == Geografija == Sodobna postavitev Puškina je bila razvita v začetku 20. stoletja, sestavljena je iz dveh glavnih delov. Na severovzhodnem delu (staro Carsko selo) so najstarejše ulice mesta, kot so Sadova, Srednja in Mala, v središču pa je Katedralni trg. Ta del so na prošnjo Aleksandra I. obkrožili s Katarinim in Aleksandrovim parkom z juga in zahoda ter bulevarja Oktober in Sofija z vzhoda in severa. Pa vendar se ta del mesta nenehno širi, na vzhodu do železnice in na severu do Deckoselskega bulvarja. Južni del mesta je nekdanje mesto Sofija, ki ga je načrtovala Katarina II. in je osredotočeno na Sofijski trg. Severno, vzhodno in zahodno od tega dela ležijo parki Katarinin, Babolovo in Otdelni. Železnica do Pavlovska in Vitebska poteka skozi vzhodno mejo mesta. === Geologija === Mesto leži na Nevski nižini, na levem bregu reke [[Neva|Neve]]. Pokrajina je precej raznolika in vsebuje griče, grebene in terase, prepletene z dolinami, ravnicami, gozdovi in kmetijskimi površinami. Številni izviri povzročajo potoke in jezera. V [[paleozoik]]u, pred 300–400 milijoni let, je območje pokrivalo morje. Tedanji sedimenti tvorijo plast, debelejšo od 200 metrov na [[Baltiški ščit |baltiškem ščitu]], sestavljeno iz [[granit]]a, [[gnajs]]a in [[diabaz]]a. Sodobno topografijo je oblikoval umik ledenikov pred približno 12.000 leti, ki je ustvaril Littorinsko morje. Pred približno 4000 leti se je morje umaknilo in oblikovalo dolino reke Neve, ki se v zadnjih 2500 letih ni veliko spremenila.<ref name="Geografiya Leningrada">Darinskii, pp. 12–18</ref> === Podnebje === Podnebje v Puškinu je zmerno in vlažno, prehodno je med oceanskim in celinskim. Dolžina dneva se giblje od 5 ur in 51 minut v zimskem solsticiju do 18 ur in 50 minut v poletnem solsticiju. Poletje je kratko in zmerno toplo, zima je dolga in neenakomerna, s pogostimi zmrzovanji. Temperature zraka nad 0 ° C prevladujejo od začetka aprila do sredine novembra. Najhladnejši mesec je februar. Vetrovi večinoma pihajo proti jugu in pogosto spreminjajo zračno maso nad mestom. Poleti prevladujejo zahodni in severovzhodni vetrovi, smer vetra pa se pozimi spreminja v zahodno in jugozahodno. Najbolj oblačni meseci so november, december in januar, najmanj pa maj, junij in julij. Na leto je najmanj 240 sončnih dni. Med 25. majem in 16. julijem opazimo bele noči, ko sonce le na kratko zaide nad obzorje in dan traja skoraj 19 ur. Območje se večinoma napaja s površinskimi in podzemnimi vodami.<ref name="Geografiya Leningrada2">Darinsky, pp.&nbsp;21–29</ref> === Tla, rastlinstvo in živalstvo === Pred ustanovitvijo mesta so območje pokrivali zmerni iglasti gozdovi (večinoma bor in jelka) s primesjo širokolistnih dreves in [[nizko barje|nizkega barja]]. Tla so bila večinoma [[podzol]], kombiniran s [[šota|šoto]] in [[mokrišče|mokrišči]]. Intenzivne gospodarske dejavnosti so prvotno gozdno pokrajino spremenile v kmetijsko zemljišče z majhnimi nasadi trepetlike, breze, jelše in vrbe. V 18. do 19. stoletju je bilo v mestu in okoli njega ustvarjeno 704 hektarje velika parkovna površina. Zaradi parkov in okolju prijaznih politik je območje Puškina relativno malo onesnaženo. Obstaja veliko število ptic, plazilcev in nevretenčarjev; pogosta sta tudi zajček in [[pižmovka]].<ref name="Atlas Lo2">{{navedi knjigo|chapter = Охотничье-промысловые звери, птицы и рыбы (Animals, poultry and fish)|title = Atlas of the Leningrad Region|location = Moscow|publisher = GUGK USSR CM|year = 1967|pages = 36–37}}</ref> {|Class = "wikitable" style = "text-align: center" |+ |style="width:25px;"|[[File:Muziy SPb 2010 3294.jpg|center|200px]] |style="width:25px;"|[[File:Muziy SPb 2010 3344.jpg|center|200px]] |style="width:25px;"|[[File:Sadov.JPG|center|200px]] |style="width:25px;"|[[File:St. Serge church Tsarskoye Selo1.jpg|center|200px]] |- |Moskovka vrata |Gostiny Dvor |Sadovaja ulica |Cerkev sv. Sergija |} == Zgodovina == === Ustanovitev naselja === [[File:RR5111-0086R город Пушкин (Царское Село) XVIII в.gif|thumb|Spominski kovanec za 3 rublje, Rusla banka]] V letih 1609–1702 je na mestu Katarinine palača stala švedska posest, ki je bila v finščini znana kot ''Saaren moisio'' (estonsko: ''Saare mõis''). [[Ingrija |Ingrijski]] Finci tradicionalno to območje imenujejo ''Saaren kylä'' (vas Saari) ali Saari, kar v finščini pomeni 'otok' (estonsko: ''Saar'').<ref>{{navedi knjigo| author = | title = Inkeri: tiekartta | location = | publisher = Ingriainfo oy | year = 1992 | pages = | ISBN = 951-96326-0-3}}</ref> To je bilo majhno posestvo, ki je bilo sestavljeno iz lesene hiše, pomožnih objektov in skromnega vrta, razdeljenega z dvema pravokotnima drevoredoma na štiri kvadrate. To posestvo izvira iz starejše naselbine, ki je bila omenjena v cerkvenih inventarjih iz leta 1501 in označena na zemljevidih, narisanih za [[Boris Godunov|Borisa Godunova]] kot Sarica (rusko: Сарица). To ime se je kasneje preoblikovalo v dvorec Sarska (rusko: Сарская мыза), nato v vas Saar, na koncu pa je postalo Sarsko selo, ki se je zlahka razvilo naprej kot Carsko selo.<ref name="GRE">{{navedi knjigo| author= | title= Goroda Rossii: entsiklopedija | location= Moskva | publisher = Bolšaja Rossijskaja Entsiklopedija | year = 1994 | pages = 368 }}</ref> Po izgonu Švedov z območja je [[Peter Veliki]] dvorec dal [[Aleksander Danilovič Menšikov|Aleksandru Menšikovu]]. 13. junija 1710 je bilo z uradnim odlokom celotno območje, vključno s 43 vasmi, dodeljeno Marfi Skavronski, Petrovi ženi, ki je kasneje postala carica [[Katarina I. Ruska|Katarina I.]] Ta datum 13. junija 1710 velja za datum ustanovitve mesta. V letih 1717–1724 je arhitekt Johann Braunstein tu postavil dvonadstropno kamnito palačo, obkroženo s pomožnimi zgradbami, Y. V. Roozen pa je ob palači ustvaril vrt z dvema ribnikoma. Zaradi vse večjega števila hlapcev sta bili v bližini zgrajeni ločena vas in lesena cerkev Marijinega vnebovzetja (Успенская церковь(1716)). Približno takrat se je Sarski dvorec preoblikoval v Carsko selo. Prva ulica mesta, Perednja ulica (kar pomeni 'Sprednja ulica', zdaj Sadova ulica), je bila urejena leta 1720. Gradnja Znamenske cerkve, najstarejše kamnite stavbe v mestu, se je začela leta 1734. === Carske rezidence === [[File:Eliabeth lanceret.jpg|thumb|Carica Elizabeta Ruska v Carskem selu (Eugene Lanceray, [[gvaš]], 1905)]] Carsko selo je v času vladavine [[Elizabeta Ruska|Elizabete]] postalo carska rezidenca. V 1740-50-ih letih je bila skromna palača Katarine I. prezidana v razkošno poletno rezidenco, Katarinino palačo. Med letoma 1751 in 1756 je obnovo vodil [[Francesco Bartolomeo Rastrelli]], in sedanji videz palače se od takrat ni veliko spremenil. Leta 1755 je bila [[Jantarna soba]] preseljena iz [[Zimski dvorec|Zimskega dvorca]] v Katarinino palačo. Vrtovi so bili podaljšani in okrašeni s skulpturami in paviljoni. Iz Vittolovskih vrelcev (6 kilometrov od Carskega sela) so izkopali prekop, da bi zagotovili vodo za parkovne ribnike, na ulici Perednjaja pa so zgradili več kamnitih hiš.<ref name = "Leningrad putev">{{navedi knjigo|title = Leningrad: Travel Guide|editor= Serpokryl, S. M.|location = St. Petersburg|publisher = Lenizdat|year = 1973|pages = 199–206}}</ref> Priliv ljudi na območje v 1770-ih je Katarino II. spodbudil k ločitvi Carskega sela od mestnega območja. Z januarskim odlokom 1780 je v bližini ustanovila mesto Sofija z ločeno upravo. Nadaljnja gradbena dela so bila brez carskih ukazov v Carskem selu prepovedana, večina trgovcev in duhovščine pa se je preselila v Sofijo. Mesto je bilo razdeljeno na pravokotne okraje z velikim odprtim trgom v središču. V središču mesta so postavili leseno cerkev svetnikov Konstantina in Helene in nato kamnito cerkev Sofije (1788). Po besedah Johanna Gottlieba Georgija so leta 1794 Sofijo večinoma poseljevali palačni delavci in kmetje. V njej so bile številne kamnite stavbe, cerkev, ki je spominjala na sveto Sofijo iz [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] in tovarna v predmestju, ki je proizvajala papir za bankovce. Mesto je uspevalo zaradi bližine Sankt Peterburga in cesarske pozornosti.<ref>{{navedi knjigo|author = Johann Gottlieb Georgi|title = Описание российско-императорского столичного города САНКТ-ПЕТЕРБУРГ и достопримечательностей в окрестностях оного, с планом (Opis ruske carske prestolnice Sankt Peterburg in znamenitosti v bližina le-tega, z načrtom)|location = St. Petersburg.|publisher = Лига|year = 1996|pages = 496–504}}</ref> === Mesto === [[File:Zarselatlzilov-1-.jpg|thumb|Karta območja Carskega sela (1858)]] [[File:SarskoeSelo01.jpg|thumb|Carsko selo, razglednica iz leta 1904]] [[File:Tcarskoe Selo Feodorovski sobor 1912 004.jpg|thumb|Nikolaj II. se srečuje s poslanci po posvetitvi Fjodorjeve cerkve (1912)]] Novi park, ki je pozneje postal Aleksandrov park, je bil ustanovljen v 1770-ih zahodno od Katarinine palače, v letih 1792–1795 pa je Giacomo Quarenghi zgradil Aleksandrovo palačo na severovzhodni meji parka za bodočega carja Aleksandra I. Leta 1808 je [[Aleksander I. Ruski]] združil Carsko selo s Sofijo in ga razglasil za mesto in sedež Carskoselski ujezd. Leta 1808 je imenoval Williama Hesta za mestnega arhitekta, ki je delo opravljal do svoje smrti leta 1832. Heste je sestavil glavni načrt za Carsko selo z razdelitvijo na četrti in pripadajoče vrtove in sadovnjake. Večina prebivalcev se je iz Sofije preselila v Carsko selo, prva je bila preurejena v rezidenco stavba vojaškega polka.<ref> {{navedi splet|url = http://www.300online.ru/foreign/geste.html|title = Гесте Вильям (Василий Иванович) (William Hastie) (1763 (?) – 1832)|publisher = 300online|accessdate = 2010-02-28|url-status = dead|archiveurl = https://web.archive.org/web/20090925160847/http://www.300online.ru/foreign/geste.html|archivedate = September 25, 2009|df = mdy-all}}</ref> Do leta 1817 je imelo Carsko selo 15 ulic, 354 stavb in 4000 prebivalcev. Katarinino palačo je leta 1820 prizadel požar, obnovil jo je arhitekt Vasilij Stasov. Zasnoval je tudi več stavb v klasicističnem slogu in sicer manežo, hlev in veliko oranžerijo. Med letoma 1811 in 1843 je krilo Katarinine palače gostilo licej Carsko selo, kjer je med letoma 1811 in 1817 študiral [[Aleksander Sergejevič Puškin|Aleksander Puškin]]. V tistih desetletjih je bilo ustvarjenih več zgodovinskih predmetov, vključno z železnimi ''Egipčanskimi vrati'' Adama Menelawsa.<ref name="Tsarskoe Village-Town Pushkin">{{navedi splet|url=http://www.pushkin-town.net/.pushkin/rus/index.htm|title=Царское Село – город Пушкин (Tsarskoye Selo – Pushkin)|publisher=www.pushkin-town.net|accessdate=February 28, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20110902151238/http://www.pushkin-town.net/.pushkin/rus/index.htm|archive-date=September 2, 2011|url-status=dead}}</ref> Prva javna [[železnica]] v Ruskem cesarstvu, [[Železnica Carsko selo]], je bila položena leta 1837 in je povezala Carsko selo s prestolnico Sankt Peterburg. Dolga je bila približno 22,5 km, čas potovanja pa približno 40 minut. Ugledna Katarinina cerkev je bila zgrajena leta 1840. Mesto se je širilo in do leta 1855 je imelo 44 ulic, 10 cerkva, 400 hiš, 8 vojašnic, 3 bolnišnice in žensko semenišče. Carsko selo je bilo eno najrazvitejših mest Rusije. Leta 1887 je postalo prvo popolnoma elektrificirano mesto v Evropi, do konca 19. stoletja pa je imelo telefonsko omrežje. Leta 1905 je Aleksandrova palača postala glavna rezidenca [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]] Tu je bila kraljeva družina po [[februarska revolucija|februarski revoluciji]] v hišnem priporu. V letih 1902–1908 je bilo mesto opremljeno z najnaprednejšim časovnim vodnim sistemom z ločenim kanalizacijskim omrežjem in čistilno postajo. Do leta 1909 je imelo mesto 30.000 prebivalcev in 19 šol. Leta 1910 je bilo severno od Katarinine palače, na meji Aleksandrovega parka in mesta, ustanovljeno carsko garnizijski kamp. Imela je ločeno cerkev (Fedorovska cerkev), jedilnico in dve bolnišnici, eno za častnike in eno za vojake. Prva avtobusna povezava je bila odprta leta 1911, leta 1914 pa je bila v mestu zgrajena močna za takrat 300-kilovatna brezžična telegrafska postaja. Léon Theremin je delal na tej postaji v letih 1918-1919. === Sovjetsko obdobje === [[File:SarskoeSelo05.jpg|thumb|Katarinin park (1939)]] Leta 1918, po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]], je bil palačno-parkovni kompleks razglašen za muzej in državno last. 7. novembra 1918 se je zaradi velikega števila otroških ustanov na tem območju in zaradi splošnega trenda preimenovanja s carjem povezanih geografskih imen preimenoval v Detsko selo (rusko: Детское Село – Otroška vas). 10. februarja 1937, ob 100-letnici smrti Aleksandra Puškina, je mesto dobilo njegovo ime. Sovjetske oblasti so 10. junija 1939 Katarinino cerkev porušile. Po začetku [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], 17. septembra 1941, so mesto zasedle nemške čete. Več stavb palačnega kompleksa je bilo porušenih ali poškodovanih, ugrabljenih je bilo veliko umetnin, vključno s celotnim notranjim okrasom Jantarne sobe. Mesto je bilo osvobojeno 24. januarja 1944 kot rezultat ofenzive Krasno Selo – Ropša. Obnova palačnega kompleksa se je začela že med vojno. Javni dostop do parkov (1946), liceja (1949) in šestih palačnih dvoran (1959) se je postopoma znova vzpostavil. Jantarna soba je bila obnovljena šele leta 2003. Mesto je bilo obnovljeno v letih 1950-1960. V vzhodnem delu Puškina in v Sofiji je bilo ustanovljenih več tovarn, leta 1960 pa sta bila postavljena dva vidna spomenika Vladimirju Leninu (kipar Zair Azgur) in Ernstu Thälmannu (kipar Arnold). Leta 1975 je bilo mesto opremljeno z novim vodovodnim sistemom in sodobnimi čistilnimi napravami, ki so bile v letih 1999–2005 nadgrajene v okviru skupnega rusko-finsko-švedskega projekta. === Posovjetsko obdobje === Od začetka 1990-ih je Puškin postal razkošno stanovanjsko razvojno območje. Vsako leto se konec tedna po dnevu mesta (24. junij) odvijajo pomembni festivali. Mednarodni karnevali se v mestu izvajajo od leta 1995, od leta 2000 pa je Puškin član zveze evropskih pustnih mest.<ref name="PRESSA TSARSKOE SELA">{{navedi splet|url = http://www.pushkin-town.net/.gazeta/rubriki.html?id=September|title = Tsarskoselskaya Gazeta|publisher = www.pushkin-town.net|accessdate = 2010-02-28|archive-date = 2011-07-24|archive-url = https://web.archive.org/web/20110724022615/http://www.pushkin-town.net/.gazeta/rubriki.html?id=September|url-status = dead}}</ref> Veliko čiščenje in obnova mesta je bila izvedena pred praznovanjem 300-letnice mesta (24. junij 2010). Aprila 2004 so vandali spomenik Lenina potisnili z njegovega podstavka in pri tem razbili kip. Obnova Katarinine palače se je na mestu spomenika začela 7. decembra 2006. Še en spomenik Leninu je bil 6. decembra 2010 močno poškodovan v eksploziji, ki jo je izvedla neznana skupina. == Prebivalstvo == {|Class = "wikitable" |+Prebivalstvo Puškina<ref name="MG">{{navedi splet|url = http://www.mojgorod.ru/gor_spb/pushkin/index.html|title = Pushkin|publisher = The People's Encyclopedia of Russian cities and regions "My City"|accessdate = 2010-02-28|url-status = dead|archiveurl = https://web.archive.org/web/20090826002226/http://www.mojgorod.ru/gor_spb/pushkin/index.html|archivedate = August 26, 2009|df = mdy-all}}</ref> !Year !1817 !1897 !1910 !1926 !1939 !1959 !1970 !1979 !1989 !1991 !1996 !2002 !2007 !2010 |- !Prebivalci |4.000<ref name="Prezentatsiya">{{navedi splet|url = http://libmedia21.fobr.ru/files/materials/10-contest/special/shkola_Turnera_YA.V.Zaharzhevskiy.ppt#295,1,|title = Структурное подразделение при НИДОИ им. Г. И. Турнера ГОУ № 409 Санкт-Петербурга|format = ppt|accessdate = 2010-02-28|url-status = dead|archiveurl = https://web.archive.org/web/20110820010621/http://libmedia21.fobr.ru/files/materials/10-contest/special/shkola_Turnera_YA.V.Zaharzhevskiy.ppt#295,1,|archivedate = August 20, 2011|df = mdy-all}}</ref> |22.400 |30.880<ref>{{navedi splet|url = http://www.sobor-ekaterina.ru/o_sobore/live4.php|title = Chronicle of Catherine Cathedral in Tsarskoye Selo|publisher = Foundation for Restoration of the Catherine Cathedral in Tsarskoye Selo|accessdate = 2010-02-28|archive-url = https://web.archive.org/web/20090317070523/http://www.sobor-ekaterina.ru/o_sobore/live4.php|archive-date = March 17, 2009|url-status = dead}}</ref> |19.300 |56.000 |46.000 |70.000 |90.000 |95.415 |95.300 |93.600 |84.628 |96.000 |92.889 |} == Znamenitosti mesta == === Državni muzej "Carsko selo" === {{glavni|Carsko selo}} Palača in parkovni kompleks 18. – 19. stoletja je služil kot kraljeva rezidenca in je bil po nacionalizaciji marca 1918 spremenjen v muzej. Trenutni status muzejskega rezervata je dobil leta 1992. Obnovo muzeja delno podpira World Bank; do leta 2008 je bilo porabljenih približno štiri milijone dolarjev, za dokončanje obnove pa je potrebnih približno 3,2 milijona dolarjev. Muzejski rezervat vključuje: ==== Katarinin park ==== Park je poimenovan v čast ruske carice Katarine I. Zaseda površino 107 hektarjev in je sestavljen iz navadnega Starega vrta (1717–1720) in angleškega vrta (1760–1796, arhitekt Vasilij Nejelov), ločenega z velikimi ribniki. V parku so številni paviljoni pomembne arhitekturne in zgodovinske vrednosti. Večina jih je obnovljena. {|Class = "wikitable" style = "text-align: center" |+ Katarinin park |style="width:25px;"|[[File:KH vom garten.jpg|center|200px]] |style="width:25px;"|[[File:Pushkin Catherine Park 01.jpg|center|200px]] |style="width:25px;"|[[File:Catherine palace cameron gallery.jpg|center|200px]] |style="width:25px;"|[[File:Admiralteystvo (Catharine park, Tsarskoye Selo, St.Petersburg, Russia - 2006).jpg|center|200px]] |- |Katarinina palača |Pavilijon Ermitaž |Cameronova galerija |Admiralteta |} ==== Katarinina palača ==== {{glavni|Katarinina palača}} Prvotna palača 1717–1723 je bila obnovljena v letih 1743–1756, najprej Mihail Zemcov, A. V. Kvasov in Savva Čevakinski, nato Francesco Bartolomeo Rastrelli. Rastrelli je bil glavni avtor arhitekturne zasnove in bujne kiparske dekoracije fasade v slogu [[Petrovski barok|ruskega baroka]]; zasnoval je tudi notranjo postavitev in dekoracijo. Glavno dvorišče je obrnjeno proti zahodu in ima pozlačeno kovano ograjo in vrata. Palačo obdaja nekaj stavb, dodanih v poznem 18. stoletju. Ena od njih je štirinadstropna hiša na jugu, ki je gostila licej Carsko aelo in je bila nato spremenjena v muzej kot podružnica Vse ruskega Puškinovega muzeja. Licej je s palačo povezan z lokom nad Sadovo ulico (arhitekt I. Neelov). Drugi prizidki palače so krilo Zubovsky na južni strani (arhitekt Y. M. Felton) in Cameronova galerija, hladne savne in viseči vrt na jugovzhodu. Ena najbolj znanih sob palače je Jantarna soba. ====Aleksandrov park ==== Park zavzema površino 120 hektarjev poleg glavnega vhoda. Sestavljen je iz rednega dela (Novi vrt, 1740-ih, N. Girard) in Krajinskega parka (1790-ih) s tremi ribniki in umetnimi nasipi. V zahodnem delu parka teče reka Kuzminka, ki jo deli jez. Večina spomenikov v parku je v slabšem stanju. {|Class = "wikitable" style = "text-align: center" |+ Aleksandrov park |style="width:25px;"|[[File:Ponds of the New Garden in Tsarskoe Selo 03.jpg|center|250px]] |style="width:25px;"|[[File:Chinese Village in Tsarskoe Selo.jpg|center|250px]] |style="width:25px;"|[[File:Arsenal in Alexander Park.JPG|center|250px]] |style="width:25px;"|[[File:White Tower in Tsarskoe Selo 01.jpg|center|250px]] |- | Aleksandrov park |Kitajska vas |Pavilijon Arzenal |Pavilijon "Beli stolp" |} ==== Aleksandrova palača ==== {{glavni|Aleksandrova palača}} To klasicistično palačo je v letih 1792–1796 zgradil Giacomo Quarenghi za Aleksandra I. Palača je podolgovata dvonadstropna stavba z dvojnimi krili na obeh straneh in dvovrstno kolonado na severni strani. Zraven palače je prostrani park z jezerom. [[File:Aljeksandrowskij-park Alexanderpalast-Vorderseite-Panorama2.jpg|thumb|800px|center|Panoramski pogled na Aleksandrovo palačo leta 2010]] == Pobratena mesta == Puškin je pobraten z:<ref>{{navedi splet |title=Всемирный день породненных городов: города – побратимы Пушкина|url=https://pushkin.ru/news/pushkin-news/vsemirnii-den-porodnennih-gorodov-goroda-pobratimi-pyshkina.html|website=pushkin.ru|publisher=Pushkin|language=ru|accessdate=2020-02-06}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|DEN}} občina Aalborg, Danska (2005) *{{flagicon|MDA}} Bălți, Moldavija (2015) *{{flagicon|FRA}} Cambrai, Francija (2003) *{{flagicon|USA}} Kalamazoo County, Michigan, ZDA (1992) *{{flagicon|ITA}} [[Mantova]], Italija (2000) *{{flagicon|USA}} Nassau County, New York, ZDA (1996) *{{flagicon|GER}} Neukölln (Berlin), Nemčija (1991) *{{flagicon|BLR}} Novopolock, Belorusija (2003) *{{flagicon|KAZ}} [[Semej]], Kazahstan (1995) *{{flagicon|FRA}} Valence, Francija (2017) *{{flagicon|GRC}} Veria, Grčija (2015) *{{flagicon|USA}} Worcester, Massachusetts, ZDA (1987) *{{flagicon|GER}} Zerbst, Nemčija (1994) {{div col end}} == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *S. v. Wiltschkowski: Zarskoje Sselo. Gedruckt auf Befehl des Chefs der Palaisverwaltung, Druck von Meisenbach Riffarth, Berlin-Schöneberg o. J. [1911] ==Zunanje povezave== {{Commonscat|Pushkin (town)}} *[https://web.archive.org/web/20101230210015/http://pushkin-town.net/ Official website of Pushkin's business of commerce] *[http://gorod-pushkin.info/ Portal of Pushkin] *[http://www.yadvashem.org/untoldstories/database/index.asp?cid=550 The murder of the Jews of Pushkin] during World War II, at Yad Vashem website. *[http://www.internationalsteam.co.uk/trains/russia58.htm Photos of The Tsar's Private Railway Station, St.Petersburg] [[Kategorija:Mesta v Rusiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Rusiji]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1710]] {{normativna kontrola}} 9rlruwbkr5ldqrp74o2dy5darr5l3si Most Morandi 0 481438 6683590 6381078 2026-06-01T08:35:17Z Gledalec 242658 pp 6683590 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most |name=Most Morandi |image=Genova-panorama dal santuario di ns incoronata3.jpg |caption=Most Morandi leta 2010 |designer=[[Riccardo Morandi]] |other_name=Viadukt Polcevera |length=1182 metrov |height=Od tal do ceste: 45 metrov,<br/>Stebri: 90 metrov |begin=1963 |complete=1967 |open=[[4. september]] [[1967]] |collapsed=[[14. avgust]] [[2018]] |closed=[[28. junij]] [[2019]] |locale=[[Genova]], [[Italija]] }} '''Most Morandi''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Ponte Morandi''), uradno '''Viadukt Polcevera''' (italijansko ''Viadotto Polcevera''),<ref>{{Navedi novice|title=Expert reaction to Genoa motorway bridge collapse|date=14. avgust 2018|url=http://www.sciencemediacentre.org/expert-reaction-to-genoa-motorway-bridge-collapse/}}</ref> je bil [[Avtocesta|avtocestni]] [[viadukt]] v [[Genova|Genovi]], zgrajen med letoma 1963 in 1967. Speljan je bil čez reko [[Polcevera|Polcevero]], po kateri je bil uradno poimenovan, in je bil del italijanske avtoceste A10. Most je bil imenovan "Ponte Morandi" po svojem konstruktorju in glavnem inženirju [[Riccardo Morandi|Riccardu Morandiju]].<ref>{{Navedi novice|title=La storia del Ponte Morandi: un tempo avveniristico, ma non mancavano criticità|date=19. avgust 2018|url=https://www.genovatoday.it/cronaca/storia-ponte-morandi-a10.html}}</ref> Bil je kritični del evropske poti E80, ki je povezovala [[Italija|Italijo]] in [[Francija|Francijo]]. 14. avgusta 2018 se je med [[Nevihta|nevihto]] [[Zrušitev mostu Morandi|zrušilo 210 metrov mostu]], domnevno zaradi [[Korozija|korozije]] jeklenega kabla, pri čemer je umrlo 43 ljudi. Po zrušitvi so v deželi [[Ligurija]] za eno leto razglasili izredno stanje, opravili obsežno analizo okvare<ref>{{Navedi splet|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2018/08/18/news/crollo_genova_trovati_i_corpi_di_tre_dei_dispersi-204360358/?ref=RHPPLF-BH-I0-C8-P1-S1.8-T2|title=Crollo Genova, trovato l'ultimo disperso sotto le macerie: è l'operaio Mirko. Muore uno dei feriti, le vittime totali sono 43|date=|accessdate=|website=|publisher=18. avgust 2018|last=|first=}}</ref> in zelo različno pripisali odgovornost zanjo. Čeprav so bili do konca avgusta 2018 odstranjeni vsi ostanki porušenega dela mostu in narejeni načrti za njegovo popravilo, je bilo ugotovljeno, da ves most poka, kar je kazalo na dodatno zrušitev. Dogovorjeno je bilo, da mostu ne bodo popravili, temveč v celoti porušili in nato zgradili novega. Konec junija 2019 je bil ves most v celoti porušen, nov most je bil odprt 3. avgusta 2020. == Zgodovina == === Načrtovanje === Most je načrtoval italijanski gradbeni arhitekt in inženir [[Riccardo Morandi]]. Morandovi načrti za most so bili podobni tistim iz leta 1957 za most generala Rafaela Urdaneta v [[Venezuela|Venezueli]], čeprav na venezuelskem mostu ni bila tako velika napetost [[Beton|betona]] kot na genovskem mostu. Most Morandi je bil most z betonskimi kabli, za katerega je bila značilna prednapeta betonska konstrukcija za kable, stebre in cesto na mostu. Jekleni kabli povezani s stebri in cesto so bili prekriti z betonom, ki naj bi kljub razpokam preprečil dostop [[Voda|vode]] in [[Korozija|korozije]] do jeklenih kablov. [[Slika:Saragat all'inaugurazione del Viadotto Polcevera 1967.png|levo|sličica|Predsednik Giuseppe Sargat med odprtjem viadukta, 4. septembra 1967.]] === Gradnja === Viadukt je bil zgrajen med letoma 1963 in 1967, zgradilo pa ga je podjetje Società Italiana per Condotte d'Acqua. Gradnja mostu je stala 3,8 milijarde italijanskih lir. Odprt je bil 4. septembra 1967. Dolg je bil 1,182 metrov in visok 45 metrov, cesto pa so z betonskimi kabli držali trije visoki betonski stebri, ki so dosegli višino 90 metrov. Viadukt je bil uradno odprt 4. septembra 1967 v prisotnosti italijanskega predsednika [[Giuseppe Saragat|Giuseppea Saragata]]. === Vzdrževanja in popravila === Na mostu so se neprekinjeno ponavljala popravila od sedemdesetih let dvajsetega stoletja zaradi napačne prvotne ocene učinkov stanja betona na mostu. To je povzročilo prekomeren premik avtoceste, tako da ni bila v celoti ravna; v najslabših primerih se je tudi za kakšen centimeter zazibala v smer. Šele po nenehnem merjenju, preoblikovanju in z njimi povezanimi konstrukcijskimi deli se je na avtocesti štelo za sprejemljivo, ki se je sredi osemdesetih let približalo vodoravnosti. [[Slika:Ponte Morandi.jpg|sličica|Pogled na viadukt Morandi z južne strani.]] Morandi je svojim [[Delavec|delavcem]], [[Inženir|inženirjem]] in [[Arhitekt|gradbenim arhitektom]] leta 1979 povedal naslednje: "Odstranite vse sledi rje na prizadetih območjih mostu, razpoke pa prekrite in napolnite z [[Cement|cementom]] in dodatnim betonom z zelo visoko kemično odpornostjo." V devetdesetih letih dvajsetega stoletja je bilo ugotovljeno, da so bile razpoke na stebru 11 najbolj poškodovane. Približno 30% poškodovanih zarjevelih razpok se je povečalo. Obremenitev mostu je znašala 7000 kg (15.000 lb) na beton, medtem ko so bile poškodovane razpoke prvotno sposobne prenesti 15.000 kg (33.000 lb). En sam tovornjak lahko tehta kar 44.000 kg. Po propravilu mostu je bil v devetdesetih letih notranjega pregleda le steber 11, na katerem so bile vidne in zarjevele poškodbe, popravljene. Od leta 1990 naprej je bil najnižji vzhodni steber 11 obnovljen, tako da je bil opremljen z zunanjimi jeklenimi kabli. Steber 10 je bil v 90. letih dvajsetega stoletja na vrhu obnovljen z jeklenimi oblogami. Po propravilu se je postavilo veliko vprašanj glede stanja mostu. Na prelomu iz leta 1979 na leto 1980 je na Morandijevem podobnem mostu v Venezueli prišlo do ene ali več odpovedi betonskih kablov pri propravilu. Takratni italijanski minister za infrastrukturo in promet Graziano Delrio, ki je bil na položaju do 1. junija 2018, je bil v letu 2016 v italijanskem parlamentu večkrat obveščen, da je potrebno most Morandi nujno vzdrževati. V [[Genova|Genovi]] je leta 2017 v zaupnem univerzitetnem poročilu ugotovila razlike o stanju ostankov zdaj porušenega stebra 9. V zapisniku z zasedanja vlade februarja 2018 je bilo ugotovljeno, da so bile izvedene meritve upora in refleksometrije, ki kažejo na "povprečno" zmanjšanje preseka 10 do 20% rje in betona. Razpoka na cesti se je pojavila vsaj 14 dni pred zrušitvijo mostu, blizu jugovzhodnega dela naknadno porušenega stebra 9. Razpoka je morda kazala, da se je stanje mostu poslabšalo. Nikoli ni bilo predloga za zmanjšanje obremenitve mostu. Tradicionalno so bili mostovi načrtovani le za 50-letno življenjsko dobo; most Morandi ni uspel slabih 51 let po odprtju. Italijansko podjetje Autostrade je 3. maja 2018 objavilo javni razpis za strukturno nadgradnjo viadukta na vrednost 20.159.000 eurov z rokom do 11. junij 2018. Dela na popravilu poškodb na stebrih 9 in 10 bi jih morali dokončati v petih letih. Delavci so pred zrušitvijo na viadukt Morandi postavljali nove težke betonske pregrade Jersey, kar je zmanjšalo že tako nizko prednapetost na betonske zapornice in povečalo obremenitve. === Modelne analize leta 2017 === Leta 2017 sta Carmelo Gentile in Antonello Ruccolo z milanske politehniške univerze preučila nadaljnje poškodbe in zarjevele razpoke na ostankih mostu. Na 9. stebru so lahko prepoznali le štiri poškodbe dveh od teh identificiranih načinov pa niso bile popolnoma skladne. Nadaljnje poškodbe so bile za več kot 10% različne, zlasti na južnih straneh mostu. V prednapetih betonskih kablih lahko takšna razlika predstavlja celoten učinek prevelike napetosti. Že samo 2-odstotni nagib ali premik lahko predstavlja hudo škodo. Pred zrušitvijo so most Morandi označili kot razmeroma varen most. V nasprotju z vidnimi poškodbami, ki so bile razmeroma premajhne, pri določanju škode prevladuje učinek prednapetosti. Razen velike rje in razpok, lahko poškodbe spremenijo geometrijo, kot je korozija. Učinki bi se ob opazovanju stanja mostu poslabšali. Podjetje Gentile je v devetdesetih letih dvajsetega stoletja izvajalo podobne analize na stebru 11. Druge sorodne metode so bile uporabljene na ostankih mostu devetdesetih letih, kot je reflektometrija, ki je lahko izmerila napetost, ne pa stanje poškodb in razpok. === Predlogi za zamenjavo === Do sredine da tisočih let je cesta A10 skozi Genovo in čez most postala močno preobremenjena. Mestni svet je zahteval predloge za izboljšanje prometa skozi Genovo, pri čemer je podjetje Autostrade leta 2009 predlagalo projekt "Gronda di Ponente" za izboljšanje prometa s preusmeritvijo prometa na novo zgrajeni sistem izmenjave Autostrada, ki se nahaja severno od mesta. Kot del začetne študije in poročila je podjetje Autostrade izmerilo, da je čez most pripeljalo 25, 5 milijona vozil na leto, promet pa se je v zadnjih 30 letih potrojil v četrtletje in "je bil namenjen rasti, čeprav brez posredovanja, za nadaljnjih 30%  v naslednjih 30 letih ".  Študija je izpostavila, kako je obseg prometa z dnevnimi čakalnimi vrstami ob končnih urah ob priključitvi Autostradi Serravalle povzročil "intenzivno degradacijo konstrukcije mostu, ki je bila podvržena znatnim stresom", pri čemer je bilo potrebno stalno vzdrževanje. Študija je pokazala, da bi bilo pri možnosti za izboljšanje tistega, kar se imenuje "nizki žleb", bolj ekonomično zamenjati most z novim severno od njegove trenutne lokacije in nato porušiti obstoječi most. == Delna zrušitev == 14. avgusta 2018 se je ob 11:36, po lokalnem času, med močno [[Dež|deževno]] [[Nevihta|nevihto]] [[Zrušitev mostu Morandi|zrušil 210 meterski odsek mostu Morandi]]. Zrušeni odsek je vključeval ves steber 9 in na vsaki strani majhen odsek viseče ceste, ki je prečkalo reko Polcevero in industrijsko območje Sampierdarena. Sprva se je mislilo, da je do katastrofe prišlo zaradi slabega vremena, ki je takrat zajelo ligurško obalo, saj so oblasti že istega dne zjutraj razglasile oranžni alarm ogroženosti. Očividci so celo povedali, da so tik pred zrušitvijo videli kako je [[strela]] udarila v viadukt. Med ostanki porušenega dela je v prepad padlo tudi med 30 in 35 [[Avtomobil|avtomobilov]] in 3 veliki težki [[Tovornjak|tovornjaki]]. {{Infopolje Napad na civiliste|title=Zrušitev mostu Morandi|image=Ponte Morandi Genova Campi 001.jpg|caption=Zrušen del mostu Morandi|date=[[14. avgust]] [[2018]]|time=11:36|location=[[Genova]], [[Italija]]|victims=43|injuries=16}} Velik del porušenega mostu in vozila na njem so padli v reko Polcevero. Drugi deli mostu so padli na tire železnice [[Torino]] – [[Genova]] in [[Milano]] – Genova ter na skladišča, ki pripadajo italijanskemu podjetju za energetiko Ansaldo Energia. Druga območja so bile v veliki meri prazna, ker se je zrušitev zgodila na predvečer italijanskega državnega praznika Ferragosto. Začetni vzroki za zrušitev mostu so bili, [[korozija]] jeklenega kabla, kar bi privedlo do slabega vzdrževanja. V času zrušitve naj bi most vzdrževali s krepitvijo notranjih kablov. Poročalo se je, da so se južni ostanki zaradi korozije in poškodb zrušili kot eksplozivno. Le s štirimi takšnimi poškodbami je lahko eno od njih dovolj, da konstrukcija izgubi stabilnost. V predhodnem preiskovalnem poročilu je bilo razvidno, da se je steber morda najprej zrušil, vendar genovski tožilci avtorjem poročila niso posredovali lokalnega videoposnetka, na katerem je razvidno, da so se južni odseki najprej zrušili. Obstajajo ugibanja, da je strela morda prebila beton in prodrla do jeklenega kabla in da bi to povzročilo [[zemeljski plaz]]. [[Slika:Ponte Morandi collapse.jpg|sličica|Zrušen del viadukta Morandi je pobarvan v rdeči barvi.]] Julija 2019 je bil objavljen videoposnetek zrušitve mostu. Izvira iz bližnjih kamer podjetja Ferrometal, na katerih je razvidno, da sta se tako južni del ceste kot lokalno pritrjeni cestni odseki na stebru št. 9 začela rušiti skoraj istočasno. Iz gibanja zgornje ceste se zdi, da so bili kabli močno napeti. Takoj, ko je padla cela cesta ob stebru se je kmalu zatem tudi sam steber sesul. Vendar je Autostrade, podjetje, ki je vzdrževalo most, ugovarjalo, da video še vedno ne prikazuje vseh mostnih struktur in zato v resnici ne razloži vzroka zrušenja. V času propada je most upravljala Atlantia S.p.A. (prej Autostrade S.p.A.), holding, ki upravlja avtoceste ter navadne ceste in letališča, ki jih nadzira družba Benetton. Nesreča je povzročila veliko politično polemiko o slabem stanju infrastrukture v [[Italija|Italiji]] in sprožila širša vprašanja o stanju drugih mostov in viaduktov v [[Evropa|Evropi]]. Po poročanju Corriere della Sera je bila to v Italiji že 11. zrušitev mostu od leta 2013. === Žrtve in prizadevanja za reševanje === 43 ljudi je umrlo v nesreči in 16 pa jih je bilo poškodovanih. Umrlo je 29 državljanov [[Italija|Italije]], štirje iz [[Francija|Francije]], trije iz [[Čile|Čila]], dva iz [[Albanija|Albanije]] in po eden iz [[Kolumbija|Kolumbije]], [[Jamajka|Jamajke]], [[Moldavija|Moldavije]], [[Peru|Perua]] in [[Romunija|Romunije]]. Več preživelih so pripeljali v bližnje [[Bolnišnica|bolnišnice]], mnogi so bili v kritičnem stanju. [[Davide Capello]], nekdanji vratar [[Cagliari Calcio|Cagliarija]], je preživel brez poškodb in se je lahko odpravil od svojega avtomobila, čeprav je z avtom padel 30 metrov v prepad, preden se je zataknil med deli padlega mostu. Območje pod preostalim delom mostu, vključno z več domovi, je bilo evakuirano. Do 02:00 naslednjega dne (polnoč UTC) je bilo znano, da 12 ljudi še vedno pogrešajo in da so se pod razbitinami slišali glasovi; prizadevanja za reševanje so se nadaljevale z reflektorji z uporabo tehnik in [[Nemški ovčar|nemških ovčarjev]], ki se običajno uporabljajo za iskanje v prepadih in pod ruševinami. === Potek in reakcije === [[Slika:Il Ponte Morandi dopo il crollo, visto da Est.jpg|sličica|Most Morandi, pet dni po zrušitvi.]] Železnice, ki povezujejo Genovo Sampierdareno (in Genoa Piazza Principe) z Genoo Borzoli in Genoo Rivarolo, so bile takoj zaradi zrušenja mostu zaprte. Med postajami je bil vzpostavljen železniški nadomestni avtobus. 15. avgusta 2018, dan po zrušitvi je italijanski predsednik vlade [[Giuseppe Conte]] razglasil izredno stanje v regiji [[Ligurija]], ki je trajalo eno leto. Po besedah ​​namestnika ministra za infrastrukturo Edoarda Rixi bi bil celoten most porušen. Italijanska nogometna zveza je sporočila, da bo za žrtve zrušitve mosta, posvetila minuto molka pred vsemi nogometnimi dogodki po državi med vikendom, ki je sledil incidentu. 16. avgusta je lega Serie A preložila otvoritvene tekme sezone Serie A za nogometna kluba Genove in Sampdoria, ki sta bili prvotno načrtovani za 19. avgust. Italijanski prometni minister Danilo Toninelli je funkcijo prvič po zrušenju značil za "ogromno tragedijo", vendar je bil znan tudi kot član gibanja petih zvezd, politične stranke, ki je v letu 2012 je dejal, da je nevarnost zrušitve mostu Morandi le neumna pravljica, "ker bi most trajal še sto let" in navajal oceno Autostrade za leto 2009. Guverner Giovanni Toti je dejal, da je izguba mostu "incident velikih razsežnosti na vitalni arterijski cesti, ne samo za Genovo, ampak za celotno državo". Nesreča je povzročila znižanje cene delnic upravljavca ceste v Atlantiji za 5% istega dne in za 25% dva dni pozneje. Državni pogreb je bil 18. avgusta v prizorišču prireditve Fiera di Genova za 18 žrtev zrušitve viadukta, skupaj s priznanjem gasilcem in drugim reševalcem. Nekatere družine žrtev so se odklonile službi in namesto tega gostile zasebne pogrebe. Pogreba so se udeležili italijanski politiki, kot so predsednik [[Sergio Mattarella]], premier [[Giuseppe Conte]], notranji minister [[Matteo Salvini]], prometni minister [[Danilo Toninelli]] in sekretar Demokratske stranke [[Maurizio Martina]]. === Infrastruktura === Zrušitev je povzročila zaskrbljenost glede splošnega stanja infrastrukture v [[Evropa|Evropi]], študije v [[Italija|Italiji]], [[Francija|Franciji]] in [[Nemčija|Nemčiji]] pa kažejo, da je bilo potrebno veliko kosov viadukta prenoviti ali nadomestiti zaradi korozije in propadanja konstrukcije. Naložbe v infrastrukturo v Italiji so se po finančni krizi leta 2008 močno zmanjšale. Prebivalec Genove je novinarjem dejal: "Osrednja vlada bo prestrezala podjetje za most, podjetje pa bo obtožila nekoga drugega - vsi so krivi. Vsi vemo, kako slaba je naša infrastruktura v Italiji."  Vladajoča koalicija je pritiskala na upravljavce cest, Autostrade per l'Italia (ki je del skupine Atlantia). Podpredsednik vlade [[Luigi Di Maio]] je trdil, da so "vsekakor krivi". Notranji minister Matteo Salvini je očital tudi domnevne omejitve porabe EU za infrastrukturo, vendar so ga uradniki Evropske komisije takoj ignorirali in zavrgli to kar je rekel. Pod nadzorom je bil tudi položaj družbe Benetton, ki ima v lasti 30% Atlantia. Izvršni direktor Autostrade per l'Italia Giovanni Castellucci je dejal, da bo most obnovljen v osmih mesecih. === Preiskovalna komisija === Preiskovalno komisijo naj bi vodil Roberto Ferrazza, strokovni član pa Antonio Brencich. Vendar sta bila ta dva člana odbora takoj kritizirana, ker sta bila podpisnika vladnega poročila februarja 2018, ki oslabljenemu mostu nista uvedla previdnostnih ukrepov. 23. avgusta 2018 je Brencich odstopil z inšpekcijske komisije, minister Danilo Toninelli pa je Ferrazzo odstavil z mesta predsednika, "zaradi priložnosti v zvezi z vsemi institucijami, ki sodelujejo v tej aferi". === Nasino satelitsko raziskovanje === Znanstveniki iz [[NASA|Nasinega]] laboratorija za reaktivni pogon v Pasadeni v [[Kalifornija|Kaliforniji]] so razvili metodo analize satelitskih podatkov za odkrivanje milimetrskih sprememb velikosti. Njihova analiza kaže, da je imel most cesto med stebrom 10 in 11 do začetka leta 2015 minimalno nagibanje in da se je med marcem 2017 in avgustom 2018 močno povečalo strukturne spremembe in ugotovili, da je bil porušeni steber 9, brez kakršne koli posledične škode od stebra 10 in 11 (in med cesto). Raziskave in posnetki so bili poslani italijanskim oblastem v nadaljnjo oceno. === Simbol === Tovornjak [[Volvo FH]], ki pripada podjetju Damonte Trasporti S.R.L.  za storitve za supermarkete Basko, pobarvan v modro in zeleno, je postal široko razglašen simbol katastrofe, saj je ostal skoraj na robu zrušenega dela mostu. 37-letni voznik je v času nesreče medijem pripovedoval, kako je bil videti v šoku, ko se je pred njim zrušil most, zaseden z gostim prometom, ko je ustavil svoje vozilo in stekel nazaj, dokler ni prišel na trdno tla in zapustil svoj tovornjak na mostu. [[Slika:EsplosionePonteMorandi.png|sličica|Rušenje zadnjih dveh stebrov (10 in 11) mostu Morandi, s tono eksploziva, 28. junija 2019. ]] === Rušenje mostu in zamenjava mostu === Zadnja dva stebra (10 in 11) mostu sta bila porušena s tono [[Eksploziv|eksploziva]] 28. junija 2019. Celoten most je bil načrtovan za odstranitev, skupaj z več poškodovanimi hišami v okolici. Gradnja novega mostu se je začela na isti lokaciji, ki ga je načrtoval italijanski arhitekt [[Renzo Piano]], po rodu iz Genove. "[[Most Genova-Sv. Jurij]]" je bil dokončan in odprt 3. avgusta 2020. == Glej tudi == * [[Zrušitev mostu Morandi]] == Sklici == <references /> == Viri == * https://www.genova24.it/2020/06/un-anno-fa-la-demolizione-di-ponte-morandi-ora-un-cavillo-rischia-di-bloccare-il-nuovo-viadotto-238083/ * https://www.primocanale.it/network/ponte_morandi_cam/ * https://www.imperiapost.it/453353/genova-ponte-morandi-il-nuovo-viadotto-pronto-il-29-luglio-lannuncio-di-marco-bucci * https://www.shutterstock.com/search/ponte+morandi * http://www.avtomanija.com/default.asp?rb=6&id=364 [[Kategorija:Mostovi v Italiji]] [[Kategorija:Genova]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2018]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1967]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, porušeni leta 2019]] [[Kategorija:Zrušitve mostov]] {{normativna kontrola}} ah6i2kxx0nvbzycjlj9qfrt76w2as2y 6683605 6683590 2026-06-01T09:09:45Z Yerpo 8417 −[[Kategorija:Katastrofe leta 2018]]; −[[Kategorija:Zrušitve mostov]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683605 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most |name=Most Morandi |image=Genova-panorama dal santuario di ns incoronata3.jpg |caption=Most Morandi leta 2010 |designer=[[Riccardo Morandi]] |other_name=Viadukt Polcevera |length=1182 metrov |height=Od tal do ceste: 45 metrov,<br/>Stebri: 90 metrov |begin=1963 |complete=1967 |open=[[4. september]] [[1967]] |collapsed=[[14. avgust]] [[2018]] |closed=[[28. junij]] [[2019]] |locale=[[Genova]], [[Italija]] }} '''Most Morandi''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Ponte Morandi''), uradno '''Viadukt Polcevera''' (italijansko ''Viadotto Polcevera''),<ref>{{Navedi novice|title=Expert reaction to Genoa motorway bridge collapse|date=14. avgust 2018|url=http://www.sciencemediacentre.org/expert-reaction-to-genoa-motorway-bridge-collapse/}}</ref> je bil [[Avtocesta|avtocestni]] [[viadukt]] v [[Genova|Genovi]], zgrajen med letoma 1963 in 1967. Speljan je bil čez reko [[Polcevera|Polcevero]], po kateri je bil uradno poimenovan, in je bil del italijanske avtoceste A10. Most je bil imenovan "Ponte Morandi" po svojem konstruktorju in glavnem inženirju [[Riccardo Morandi|Riccardu Morandiju]].<ref>{{Navedi novice|title=La storia del Ponte Morandi: un tempo avveniristico, ma non mancavano criticità|date=19. avgust 2018|url=https://www.genovatoday.it/cronaca/storia-ponte-morandi-a10.html}}</ref> Bil je kritični del evropske poti E80, ki je povezovala [[Italija|Italijo]] in [[Francija|Francijo]]. 14. avgusta 2018 se je med [[Nevihta|nevihto]] [[Zrušitev mostu Morandi|zrušilo 210 metrov mostu]], domnevno zaradi [[Korozija|korozije]] jeklenega kabla, pri čemer je umrlo 43 ljudi. Po zrušitvi so v deželi [[Ligurija]] za eno leto razglasili izredno stanje, opravili obsežno analizo okvare<ref>{{Navedi splet|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2018/08/18/news/crollo_genova_trovati_i_corpi_di_tre_dei_dispersi-204360358/?ref=RHPPLF-BH-I0-C8-P1-S1.8-T2|title=Crollo Genova, trovato l'ultimo disperso sotto le macerie: è l'operaio Mirko. Muore uno dei feriti, le vittime totali sono 43|date=|accessdate=|website=|publisher=18. avgust 2018|last=|first=}}</ref> in zelo različno pripisali odgovornost zanjo. Čeprav so bili do konca avgusta 2018 odstranjeni vsi ostanki porušenega dela mostu in narejeni načrti za njegovo popravilo, je bilo ugotovljeno, da ves most poka, kar je kazalo na dodatno zrušitev. Dogovorjeno je bilo, da mostu ne bodo popravili, temveč v celoti porušili in nato zgradili novega. Konec junija 2019 je bil ves most v celoti porušen, nov most je bil odprt 3. avgusta 2020. == Zgodovina == === Načrtovanje === Most je načrtoval italijanski gradbeni arhitekt in inženir [[Riccardo Morandi]]. Morandovi načrti za most so bili podobni tistim iz leta 1957 za most generala Rafaela Urdaneta v [[Venezuela|Venezueli]], čeprav na venezuelskem mostu ni bila tako velika napetost [[Beton|betona]] kot na genovskem mostu. Most Morandi je bil most z betonskimi kabli, za katerega je bila značilna prednapeta betonska konstrukcija za kable, stebre in cesto na mostu. Jekleni kabli povezani s stebri in cesto so bili prekriti z betonom, ki naj bi kljub razpokam preprečil dostop [[Voda|vode]] in [[Korozija|korozije]] do jeklenih kablov. [[Slika:Saragat all'inaugurazione del Viadotto Polcevera 1967.png|levo|sličica|Predsednik Giuseppe Sargat med odprtjem viadukta, 4. septembra 1967.]] === Gradnja === Viadukt je bil zgrajen med letoma 1963 in 1967, zgradilo pa ga je podjetje Società Italiana per Condotte d'Acqua. Gradnja mostu je stala 3,8 milijarde italijanskih lir. Odprt je bil 4. septembra 1967. Dolg je bil 1,182 metrov in visok 45 metrov, cesto pa so z betonskimi kabli držali trije visoki betonski stebri, ki so dosegli višino 90 metrov. Viadukt je bil uradno odprt 4. septembra 1967 v prisotnosti italijanskega predsednika [[Giuseppe Saragat|Giuseppea Saragata]]. === Vzdrževanja in popravila === Na mostu so se neprekinjeno ponavljala popravila od sedemdesetih let dvajsetega stoletja zaradi napačne prvotne ocene učinkov stanja betona na mostu. To je povzročilo prekomeren premik avtoceste, tako da ni bila v celoti ravna; v najslabših primerih se je tudi za kakšen centimeter zazibala v smer. Šele po nenehnem merjenju, preoblikovanju in z njimi povezanimi konstrukcijskimi deli se je na avtocesti štelo za sprejemljivo, ki se je sredi osemdesetih let približalo vodoravnosti. [[Slika:Ponte Morandi.jpg|sličica|Pogled na viadukt Morandi z južne strani.]] Morandi je svojim [[Delavec|delavcem]], [[Inženir|inženirjem]] in [[Arhitekt|gradbenim arhitektom]] leta 1979 povedal naslednje: "Odstranite vse sledi rje na prizadetih območjih mostu, razpoke pa prekrite in napolnite z [[Cement|cementom]] in dodatnim betonom z zelo visoko kemično odpornostjo." V devetdesetih letih dvajsetega stoletja je bilo ugotovljeno, da so bile razpoke na stebru 11 najbolj poškodovane. Približno 30% poškodovanih zarjevelih razpok se je povečalo. Obremenitev mostu je znašala 7000 kg (15.000 lb) na beton, medtem ko so bile poškodovane razpoke prvotno sposobne prenesti 15.000 kg (33.000 lb). En sam tovornjak lahko tehta kar 44.000 kg. Po propravilu mostu je bil v devetdesetih letih notranjega pregleda le steber 11, na katerem so bile vidne in zarjevele poškodbe, popravljene. Od leta 1990 naprej je bil najnižji vzhodni steber 11 obnovljen, tako da je bil opremljen z zunanjimi jeklenimi kabli. Steber 10 je bil v 90. letih dvajsetega stoletja na vrhu obnovljen z jeklenimi oblogami. Po propravilu se je postavilo veliko vprašanj glede stanja mostu. Na prelomu iz leta 1979 na leto 1980 je na Morandijevem podobnem mostu v Venezueli prišlo do ene ali več odpovedi betonskih kablov pri propravilu. Takratni italijanski minister za infrastrukturo in promet Graziano Delrio, ki je bil na položaju do 1. junija 2018, je bil v letu 2016 v italijanskem parlamentu večkrat obveščen, da je potrebno most Morandi nujno vzdrževati. V [[Genova|Genovi]] je leta 2017 v zaupnem univerzitetnem poročilu ugotovila razlike o stanju ostankov zdaj porušenega stebra 9. V zapisniku z zasedanja vlade februarja 2018 je bilo ugotovljeno, da so bile izvedene meritve upora in refleksometrije, ki kažejo na "povprečno" zmanjšanje preseka 10 do 20% rje in betona. Razpoka na cesti se je pojavila vsaj 14 dni pred zrušitvijo mostu, blizu jugovzhodnega dela naknadno porušenega stebra 9. Razpoka je morda kazala, da se je stanje mostu poslabšalo. Nikoli ni bilo predloga za zmanjšanje obremenitve mostu. Tradicionalno so bili mostovi načrtovani le za 50-letno življenjsko dobo; most Morandi ni uspel slabih 51 let po odprtju. Italijansko podjetje Autostrade je 3. maja 2018 objavilo javni razpis za strukturno nadgradnjo viadukta na vrednost 20.159.000 eurov z rokom do 11. junij 2018. Dela na popravilu poškodb na stebrih 9 in 10 bi jih morali dokončati v petih letih. Delavci so pred zrušitvijo na viadukt Morandi postavljali nove težke betonske pregrade Jersey, kar je zmanjšalo že tako nizko prednapetost na betonske zapornice in povečalo obremenitve. === Modelne analize leta 2017 === Leta 2017 sta Carmelo Gentile in Antonello Ruccolo z milanske politehniške univerze preučila nadaljnje poškodbe in zarjevele razpoke na ostankih mostu. Na 9. stebru so lahko prepoznali le štiri poškodbe dveh od teh identificiranih načinov pa niso bile popolnoma skladne. Nadaljnje poškodbe so bile za več kot 10% različne, zlasti na južnih straneh mostu. V prednapetih betonskih kablih lahko takšna razlika predstavlja celoten učinek prevelike napetosti. Že samo 2-odstotni nagib ali premik lahko predstavlja hudo škodo. Pred zrušitvijo so most Morandi označili kot razmeroma varen most. V nasprotju z vidnimi poškodbami, ki so bile razmeroma premajhne, pri določanju škode prevladuje učinek prednapetosti. Razen velike rje in razpok, lahko poškodbe spremenijo geometrijo, kot je korozija. Učinki bi se ob opazovanju stanja mostu poslabšali. Podjetje Gentile je v devetdesetih letih dvajsetega stoletja izvajalo podobne analize na stebru 11. Druge sorodne metode so bile uporabljene na ostankih mostu devetdesetih letih, kot je reflektometrija, ki je lahko izmerila napetost, ne pa stanje poškodb in razpok. === Predlogi za zamenjavo === Do sredine da tisočih let je cesta A10 skozi Genovo in čez most postala močno preobremenjena. Mestni svet je zahteval predloge za izboljšanje prometa skozi Genovo, pri čemer je podjetje Autostrade leta 2009 predlagalo projekt "Gronda di Ponente" za izboljšanje prometa s preusmeritvijo prometa na novo zgrajeni sistem izmenjave Autostrada, ki se nahaja severno od mesta. Kot del začetne študije in poročila je podjetje Autostrade izmerilo, da je čez most pripeljalo 25, 5 milijona vozil na leto, promet pa se je v zadnjih 30 letih potrojil v četrtletje in "je bil namenjen rasti, čeprav brez posredovanja, za nadaljnjih 30%  v naslednjih 30 letih ".  Študija je izpostavila, kako je obseg prometa z dnevnimi čakalnimi vrstami ob končnih urah ob priključitvi Autostradi Serravalle povzročil "intenzivno degradacijo konstrukcije mostu, ki je bila podvržena znatnim stresom", pri čemer je bilo potrebno stalno vzdrževanje. Študija je pokazala, da bi bilo pri možnosti za izboljšanje tistega, kar se imenuje "nizki žleb", bolj ekonomično zamenjati most z novim severno od njegove trenutne lokacije in nato porušiti obstoječi most. == Delna zrušitev == 14. avgusta 2018 se je ob 11:36, po lokalnem času, med močno [[Dež|deževno]] [[Nevihta|nevihto]] [[Zrušitev mostu Morandi|zrušil 210 meterski odsek mostu Morandi]]. Zrušeni odsek je vključeval ves steber 9 in na vsaki strani majhen odsek viseče ceste, ki je prečkalo reko Polcevero in industrijsko območje Sampierdarena. Sprva se je mislilo, da je do katastrofe prišlo zaradi slabega vremena, ki je takrat zajelo ligurško obalo, saj so oblasti že istega dne zjutraj razglasile oranžni alarm ogroženosti. Očividci so celo povedali, da so tik pred zrušitvijo videli kako je [[strela]] udarila v viadukt. Med ostanki porušenega dela je v prepad padlo tudi med 30 in 35 [[Avtomobil|avtomobilov]] in 3 veliki težki [[Tovornjak|tovornjaki]]. {{Infopolje Napad na civiliste|title=Zrušitev mostu Morandi|image=Ponte Morandi Genova Campi 001.jpg|caption=Zrušen del mostu Morandi|date=[[14. avgust]] [[2018]]|time=11:36|location=[[Genova]], [[Italija]]|victims=43|injuries=16}} Velik del porušenega mostu in vozila na njem so padli v reko Polcevero. Drugi deli mostu so padli na tire železnice [[Torino]] – [[Genova]] in [[Milano]] – Genova ter na skladišča, ki pripadajo italijanskemu podjetju za energetiko Ansaldo Energia. Druga območja so bile v veliki meri prazna, ker se je zrušitev zgodila na predvečer italijanskega državnega praznika Ferragosto. Začetni vzroki za zrušitev mostu so bili, [[korozija]] jeklenega kabla, kar bi privedlo do slabega vzdrževanja. V času zrušitve naj bi most vzdrževali s krepitvijo notranjih kablov. Poročalo se je, da so se južni ostanki zaradi korozije in poškodb zrušili kot eksplozivno. Le s štirimi takšnimi poškodbami je lahko eno od njih dovolj, da konstrukcija izgubi stabilnost. V predhodnem preiskovalnem poročilu je bilo razvidno, da se je steber morda najprej zrušil, vendar genovski tožilci avtorjem poročila niso posredovali lokalnega videoposnetka, na katerem je razvidno, da so se južni odseki najprej zrušili. Obstajajo ugibanja, da je strela morda prebila beton in prodrla do jeklenega kabla in da bi to povzročilo [[zemeljski plaz]]. [[Slika:Ponte Morandi collapse.jpg|sličica|Zrušen del viadukta Morandi je pobarvan v rdeči barvi.]] Julija 2019 je bil objavljen videoposnetek zrušitve mostu. Izvira iz bližnjih kamer podjetja Ferrometal, na katerih je razvidno, da sta se tako južni del ceste kot lokalno pritrjeni cestni odseki na stebru št. 9 začela rušiti skoraj istočasno. Iz gibanja zgornje ceste se zdi, da so bili kabli močno napeti. Takoj, ko je padla cela cesta ob stebru se je kmalu zatem tudi sam steber sesul. Vendar je Autostrade, podjetje, ki je vzdrževalo most, ugovarjalo, da video še vedno ne prikazuje vseh mostnih struktur in zato v resnici ne razloži vzroka zrušenja. V času propada je most upravljala Atlantia S.p.A. (prej Autostrade S.p.A.), holding, ki upravlja avtoceste ter navadne ceste in letališča, ki jih nadzira družba Benetton. Nesreča je povzročila veliko politično polemiko o slabem stanju infrastrukture v [[Italija|Italiji]] in sprožila širša vprašanja o stanju drugih mostov in viaduktov v [[Evropa|Evropi]]. Po poročanju Corriere della Sera je bila to v Italiji že 11. zrušitev mostu od leta 2013. === Žrtve in prizadevanja za reševanje === 43 ljudi je umrlo v nesreči in 16 pa jih je bilo poškodovanih. Umrlo je 29 državljanov [[Italija|Italije]], štirje iz [[Francija|Francije]], trije iz [[Čile|Čila]], dva iz [[Albanija|Albanije]] in po eden iz [[Kolumbija|Kolumbije]], [[Jamajka|Jamajke]], [[Moldavija|Moldavije]], [[Peru|Perua]] in [[Romunija|Romunije]]. Več preživelih so pripeljali v bližnje [[Bolnišnica|bolnišnice]], mnogi so bili v kritičnem stanju. [[Davide Capello]], nekdanji vratar [[Cagliari Calcio|Cagliarija]], je preživel brez poškodb in se je lahko odpravil od svojega avtomobila, čeprav je z avtom padel 30 metrov v prepad, preden se je zataknil med deli padlega mostu. Območje pod preostalim delom mostu, vključno z več domovi, je bilo evakuirano. Do 02:00 naslednjega dne (polnoč UTC) je bilo znano, da 12 ljudi še vedno pogrešajo in da so se pod razbitinami slišali glasovi; prizadevanja za reševanje so se nadaljevale z reflektorji z uporabo tehnik in [[Nemški ovčar|nemških ovčarjev]], ki se običajno uporabljajo za iskanje v prepadih in pod ruševinami. === Potek in reakcije === [[Slika:Il Ponte Morandi dopo il crollo, visto da Est.jpg|sličica|Most Morandi, pet dni po zrušitvi.]] Železnice, ki povezujejo Genovo Sampierdareno (in Genoa Piazza Principe) z Genoo Borzoli in Genoo Rivarolo, so bile takoj zaradi zrušenja mostu zaprte. Med postajami je bil vzpostavljen železniški nadomestni avtobus. 15. avgusta 2018, dan po zrušitvi je italijanski predsednik vlade [[Giuseppe Conte]] razglasil izredno stanje v regiji [[Ligurija]], ki je trajalo eno leto. Po besedah ​​namestnika ministra za infrastrukturo Edoarda Rixi bi bil celoten most porušen. Italijanska nogometna zveza je sporočila, da bo za žrtve zrušitve mosta, posvetila minuto molka pred vsemi nogometnimi dogodki po državi med vikendom, ki je sledil incidentu. 16. avgusta je lega Serie A preložila otvoritvene tekme sezone Serie A za nogometna kluba Genove in Sampdoria, ki sta bili prvotno načrtovani za 19. avgust. Italijanski prometni minister Danilo Toninelli je funkcijo prvič po zrušenju značil za "ogromno tragedijo", vendar je bil znan tudi kot član gibanja petih zvezd, politične stranke, ki je v letu 2012 je dejal, da je nevarnost zrušitve mostu Morandi le neumna pravljica, "ker bi most trajal še sto let" in navajal oceno Autostrade za leto 2009. Guverner Giovanni Toti je dejal, da je izguba mostu "incident velikih razsežnosti na vitalni arterijski cesti, ne samo za Genovo, ampak za celotno državo". Nesreča je povzročila znižanje cene delnic upravljavca ceste v Atlantiji za 5% istega dne in za 25% dva dni pozneje. Državni pogreb je bil 18. avgusta v prizorišču prireditve Fiera di Genova za 18 žrtev zrušitve viadukta, skupaj s priznanjem gasilcem in drugim reševalcem. Nekatere družine žrtev so se odklonile službi in namesto tega gostile zasebne pogrebe. Pogreba so se udeležili italijanski politiki, kot so predsednik [[Sergio Mattarella]], premier [[Giuseppe Conte]], notranji minister [[Matteo Salvini]], prometni minister [[Danilo Toninelli]] in sekretar Demokratske stranke [[Maurizio Martina]]. === Infrastruktura === Zrušitev je povzročila zaskrbljenost glede splošnega stanja infrastrukture v [[Evropa|Evropi]], študije v [[Italija|Italiji]], [[Francija|Franciji]] in [[Nemčija|Nemčiji]] pa kažejo, da je bilo potrebno veliko kosov viadukta prenoviti ali nadomestiti zaradi korozije in propadanja konstrukcije. Naložbe v infrastrukturo v Italiji so se po finančni krizi leta 2008 močno zmanjšale. Prebivalec Genove je novinarjem dejal: "Osrednja vlada bo prestrezala podjetje za most, podjetje pa bo obtožila nekoga drugega - vsi so krivi. Vsi vemo, kako slaba je naša infrastruktura v Italiji."  Vladajoča koalicija je pritiskala na upravljavce cest, Autostrade per l'Italia (ki je del skupine Atlantia). Podpredsednik vlade [[Luigi Di Maio]] je trdil, da so "vsekakor krivi". Notranji minister Matteo Salvini je očital tudi domnevne omejitve porabe EU za infrastrukturo, vendar so ga uradniki Evropske komisije takoj ignorirali in zavrgli to kar je rekel. Pod nadzorom je bil tudi položaj družbe Benetton, ki ima v lasti 30% Atlantia. Izvršni direktor Autostrade per l'Italia Giovanni Castellucci je dejal, da bo most obnovljen v osmih mesecih. === Preiskovalna komisija === Preiskovalno komisijo naj bi vodil Roberto Ferrazza, strokovni član pa Antonio Brencich. Vendar sta bila ta dva člana odbora takoj kritizirana, ker sta bila podpisnika vladnega poročila februarja 2018, ki oslabljenemu mostu nista uvedla previdnostnih ukrepov. 23. avgusta 2018 je Brencich odstopil z inšpekcijske komisije, minister Danilo Toninelli pa je Ferrazzo odstavil z mesta predsednika, "zaradi priložnosti v zvezi z vsemi institucijami, ki sodelujejo v tej aferi". === Nasino satelitsko raziskovanje === Znanstveniki iz [[NASA|Nasinega]] laboratorija za reaktivni pogon v Pasadeni v [[Kalifornija|Kaliforniji]] so razvili metodo analize satelitskih podatkov za odkrivanje milimetrskih sprememb velikosti. Njihova analiza kaže, da je imel most cesto med stebrom 10 in 11 do začetka leta 2015 minimalno nagibanje in da se je med marcem 2017 in avgustom 2018 močno povečalo strukturne spremembe in ugotovili, da je bil porušeni steber 9, brez kakršne koli posledične škode od stebra 10 in 11 (in med cesto). Raziskave in posnetki so bili poslani italijanskim oblastem v nadaljnjo oceno. === Simbol === Tovornjak [[Volvo FH]], ki pripada podjetju Damonte Trasporti S.R.L.  za storitve za supermarkete Basko, pobarvan v modro in zeleno, je postal široko razglašen simbol katastrofe, saj je ostal skoraj na robu zrušenega dela mostu. 37-letni voznik je v času nesreče medijem pripovedoval, kako je bil videti v šoku, ko se je pred njim zrušil most, zaseden z gostim prometom, ko je ustavil svoje vozilo in stekel nazaj, dokler ni prišel na trdno tla in zapustil svoj tovornjak na mostu. [[Slika:EsplosionePonteMorandi.png|sličica|Rušenje zadnjih dveh stebrov (10 in 11) mostu Morandi, s tono eksploziva, 28. junija 2019. ]] === Rušenje mostu in zamenjava mostu === Zadnja dva stebra (10 in 11) mostu sta bila porušena s tono [[Eksploziv|eksploziva]] 28. junija 2019. Celoten most je bil načrtovan za odstranitev, skupaj z več poškodovanimi hišami v okolici. Gradnja novega mostu se je začela na isti lokaciji, ki ga je načrtoval italijanski arhitekt [[Renzo Piano]], po rodu iz Genove. "[[Most Genova-Sv. Jurij]]" je bil dokončan in odprt 3. avgusta 2020. == Glej tudi == * [[Zrušitev mostu Morandi]] == Sklici == <references /> == Viri == * https://www.genova24.it/2020/06/un-anno-fa-la-demolizione-di-ponte-morandi-ora-un-cavillo-rischia-di-bloccare-il-nuovo-viadotto-238083/ * https://www.primocanale.it/network/ponte_morandi_cam/ * https://www.imperiapost.it/453353/genova-ponte-morandi-il-nuovo-viadotto-pronto-il-29-luglio-lannuncio-di-marco-bucci * https://www.shutterstock.com/search/ponte+morandi * http://www.avtomanija.com/default.asp?rb=6&id=364 [[Kategorija:Mostovi v Italiji]] [[Kategorija:Genova]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1967]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, porušeni leta 2019]] {{normativna kontrola}} hwjwrm6b0j3udnczp0a08n011tt24ng Muzejski otok 0 491323 6683406 6258676 2026-05-31T15:52:04Z Pinky sl 2932 -- podvojene koord 6683406 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site |WHS = Muzejski otok <br>''Museumsinsel'' |Buffer_zone = 22,5 ha }} [[Slika:Karte berlin museumsinsel.png|upright|270px|thumb|Zemljevid Muzejskega otoka (rdeče)]] '''Muzejski otok''' ([[Nemščina|nemško]] Museumsinsel) je [[muzej]]ski kompleks na severnem delu otoka na reki Spree v zgodovinskem središču [[Berlin]]a. Je ena od najbolj obiskanih znamenitosti nemške prestolnice in ena od najpomembnejših muzejskih znamenitosti v [[Evropa|Evropi]]. Muzejski otok se je gradil od leta 1830 do 1930 po naročilu pruskih kraljev in načrtih petih arhitektov. Leta 1999 je bil razglašen za [[Unescova svetovna dediščina|Unescovo svetovno dediščino]]. Sestavljajo ga [[Altes Museum]], [[Neues Museum]], [[Alte Nationalgalerie]], [[Pergamonski muzej]] in [[Bodejev muzej]].<ref name = "unesco">{{navedi splet |url = https://whc.unesco.org/en/list/896 |title = Museumsinsel (Museum Island), Berlin |website = UNESCO World Heritage Centre |publisher = United Nations Educational Scientific and Cultural Organization |access-date = 20 July 2022 |archive-date = 6 May 2021 |archive-url = https://web.archive.org/web/20210506100913/https://whc.unesco.org/en/list/896 |url-status = live }}</ref> Ker muzejski otok vključuje ves otok na reki [[Spree (reka)|Spree]] severno od [[Unter den Linden]], je tam tudi zgodovinska [[Berlinska stolnica]], poleg odprtega parka Lustgarten. Na jugu rekonstruirana [[Berlinska palača]] hrani muzej [[Humboldtov forum]], ki so ga odprli leta 2020. V bližini, čez zahodni krak Spree, je tudi [[Nemški zgodovinski muzej]]. Od ponovne združitve Nemčije je bil Muzejski otok ponovno zgrajen in razširjen v skladu z master planom.<ref>{{navedi splet |url=https://www.museumsinsel-berlin.de/en/home/ |title=Masterplan Museumsinsel |access-date=11 July 2020 |archive-date=4 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204044200/https://www.museumsinsel-berlin.de/en/home/ |url-status=live }}</ref> Leta 2019 so v okviru dediščine Muzejskega otoka odprli nov center za obiskovalce in umetniško galerijo, galerijo James Simon (šestega arhitekta).<ref>''Museumsinsel''. Berlin UNESCO World Heritage Centre.</ref> Po ponovni [[Ponovna združitev Nemčije|združitvi Nemčije]] je bil Muzejski otok obnovljen in razširjen.<ref>Masterplan Museumsinsel.</ref> ==Pregled== Muzejski otok se tako imenuje zaradi kompleksa mednarodno pomembnih muzejev na severnem delu otoka. Muzeji so del Berlinskih državnih muzejev. * '''[[Altes Museum]]''' (Stari muzej) se je ob otvoritvi 3. avgusta 1830 imenoval Kraljevi muzej (''Königliches Museum''). V ''Altes Museum'' je bil preimenovan leta 1841. Načrte zanj je naredil arhitekt [[Karl Friedrich Schinkel]]. * '''[[Neues Museum]]''' (Novi muzej) je bil zgrajen leta 1859 po načrtih Schinkelovega študenta, arhitekta Friedricha Augusta Stülerja. Med drugo svetovno vojno je bil porušen in ponovno zgrajen pod vodstvom Davida Chipperfielda za Egipčanski muzej Berlina. Ponovno je bil odprt leta 2009. * '''[[Alte Nationalgalerie]]''' (Stara narodna galerija) je bila zgrajena leta 1876 po načrtih Friedricha Augusta Stülerja. V njej je zbirka umetnin iz 19. stoletja, donacija bankirja Joachima H. W. Wagenerja. * [[Bodejev muzej]] (''Bode-Museum'') je na skrajnem severnem koncu otoka. Odprt je bil leta 1904 kot Muzej cesarja Friderika (''Kaiser-Friedrich-Museum''). V njem je razstavljena zbirka skulptur in poznoantičnih in bizantinskih umetnin. * '''[[Pergamonski muzej]]''' (''Pergamonmuseum'') je bil zgrajen leta 1930. V njem je več rekonstruiranih zgodovinsko pomembnih zgradb, kot sta [[Pergamonski oltar]] in [[Ištarina vrata]] iz [[Babilon]]a. * Čeprav '''[[Berlinska stolnica]]''' (''Berliner Dom'') ni muzej, je zgodovinsko pomembna cerkev, ki vsebuje dinastično kripto rodbine [[Hohenzollerji|Hohenzollern]] * Park Lustgarten * Galerija James Simon, center za obiskovalce, odprt leta 2019 V bližini: * '''[[Humboldtov forum]]''' naj bi se po načrtih odprl leta 2020 nasproti parka Lustgarten. V njem naj bi bila Etnološki muzej Berlina in Muzej azijske umetnosti. Obe instituciji sta naslednici Stare pruske umetniške zbornice, ki je bila ob ustanovitvi sredi 16. stoletja v berlinski cesarski palači. * '''[[Nemški zgodovinski muzej]]''' v zgodovinskem Zeughausu, vključno s prizidkom I. M. Peija, je nasproti parka Lustgarten, tik ob otoku, ob Unter den Linden. Muzejski kompleks je bil leta 1999 uvrščen na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. == Zgodovina == Prva razstavna dvorana je bila postavljena leta 1797 na predlog arheologa Aloysa Hirta. Leta 1822 je Schinkel zasnoval načrte za Stari muzej, v katerem bi bila nameščena kraljeva ''Antikensammlung'', ureditev zbirke je nadzoroval Wilhelm von Humboldt. Otok, ki je bil prvotno stanovanjsko območje, je leta 1841 pruski kralj [[Friderik Viljem I. Pruski|Friderik Viljem IV.]] posvetil ''umetnosti in znanosti''. Pod naslednjimi pruskimi kralji so muzejske zbirke umetnosti in arheologije po letu 1918 spremenili v javno fundacijo. Danes jih hrani podružnica ''Staatliche Museen zu Berlin'' (Berlinskih državnih muzejev) Fundacije za prusko kulturno dediščino ({{lang-de|Stiftung Preußischer Kulturbesitz}}; SPK). [[Image:Bundesarchiv Bild 183-12947-0003, Berlin, Bodemuseum, Pergamonmuseum.jpg|thumb|left|Muzejski otok s Pergamonom in muzejem Bode, 1951]] Muzejski otok obsega še park [[Lustgarten]] in Berlinsko stolnico. Med Bodejevim in Pergamonskim muzejem ga prečka železniški [[most Berliner Stadtbahn]]. Sosednje ozemlje na jugu je mesto nekdanje kraljeve in cesarske [[Berlinska palača|Berlinske palače]], nekdanje Palače republike. Pruske zbirke so bile ločene med [[hladna vojna|hladno vojno]] med delitvijo mesta, vendar so bile ponovno združene po združitvi Nemčije, z izjemo nekaterih umetnin in artefaktov, ki so jih po drugi svetovni vojni odstranile zavezniške čete. Med njimi je [[Priamov zaklad]], imenovan tudi ''trojansko zlato'', ki ga je leta 1873 izkopal [[Heinrich Schliemann]], nato pa pretihotapljen iz Turčije v Berlin in iz Nemčije v Moskvo. Danes ga hrani [[Puškinov muzej]] v [[Moskva|Moskvi]].<ref>{{navedi splet |title=Ancient Troy and Schliemann's excavations |url=https://pushkinmuseum.art/museum/buildings/main/floor1/3_troy/index.php?lang=en}}</ref> Kar zadeva glavne mestne muzeje, je trajalo večino 1990-ih, da se je pojavilo soglasje, da je treba stavbe Muzejskega otoka obnoviti in posodobiti, pri čemer je bil januarja 1999 končno odobren previden načrt generalnega direktorja Wolf-Dieterja Dubeja za njihovo uporabo. Nato je šest mesecev kasneje Peter-Klaus Schuster prevzel vodenje in zagnal veliko bolj ambiciozen program, katerega cilj je bil muzejski otok spremeniti v Louvre na Spree.<ref name="auto">Alan Riding (12 March 2002), [https://www.nytimes.com/2002/03/12/arts/berlin-banking-its-museums-seeking-new-identity-city-shakes-up-its-art-legacy.html Berlin, Banking on Its Museums; Seeking a New Identity, the City Shakes Up Its Art Legacy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180129032126/http://www.nytimes.com/2002/03/12/arts/berlin-banking-its-museums-seeking-new-identity-city-shakes-up-its-art-legacy.html |date=29 January 2018 }} ''New York Times''.</ref> Zvezna vlada je do leta 2010 obljubila 20 milijonov dolarjev na leto za projekte za povečanje ugleda Berlina, Unesco pa je otok razglasil za svetovno dediščino.<ref>Desmond Butler (2 December 2001), [https://www.nytimes.com/2001/12/02/world/berlin-museum-s-revival-bolsters-german-identity.html Berlin Museum's Revival Bolsters German Identity] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306132026/http://www.nytimes.com/2001/12/02/world/berlin-museum-s-revival-bolsters-german-identity.html |date=6 March 2016 }} ''New York Times''.</ref> O vsebini muzejev so se odločili takole: * Pergamonski z grškim oltarjem, po katerem je dobil ime, je ohranil velik del svoje zbirke in je bil opredeljen kot muzej starodavne arhitekture. * Neues Museum (Novi muzej) je predstavil arheološke predmete ter egipčanske in etruščanske skulpture, vključno s slavnim doprsnim kipom kraljice Nefretiti. * Altes Museum, najstarejši na otoku, v prvem nadstropju prikazuje grške in rimske umetnine, v drugem nadstropju pa prireja razstave. * Slike Bodejevega muzeja so segale od poznega bizantinskega obdobja do leta 1800. * Tako kot zdaj bo Alte Nationalgalerie pokrivala 19. stoletje. * Ko bo ta proces končan, morda do leta 2020, bo zbirka slik Gemäldegalerie prenesena v Bode, nova priloga in Muzejski otok pa bo predstavil vso umetnost od starodavnih civilizacij do leta 1900.<ref name="auto1">Alan Riding (27 November 2006), [https://www.nytimes.com/2006/11/27/arts/design/27bode.html German Museums Move Closer to Reunification] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180111170445/http://www.nytimes.com/2006/11/27/arts/design/27bode.html |date=11 January 2018 }} ''New York Times''.</ref> *Ob Neues Museum se je gradila galerija James Simon in je bila odprta 12. julija 2019 ter 94 milijonov dolarjev vreden center za obiskovalce, ki ga je zasnoval britanski arhitekt David Chipperfield. S podzemnim prehodom, okrašenim z arheološkimi predmeti, bo povezan z muzeji Neues, Altes, Pergamon in Bode. Ko bo glavni načrt Muzejskega otoka končan, bo tako imenovana Arheološka promenada povezovala štiri od petih muzejev na Muzejskem otoku. Promenada se bo začela pri Starem muzeju na jugu, vodila skozi Novi muzej in Pergamonski muzej ter končala pri Bodejevem muzeju, ki je na severnem koncu otoka. Pred drugo svetovno vojno so bili ti muzeji povezani z mostovi nad zemljo; zaradi posledic vojne so bili uničeni. Nikoli ni bilo načrtov za njihovo obnovo; namesto tega bodo znižali osrednja igrišča posameznih muzejev, kar so že storili v Bodejevem muzeju in v Neues Museum. Povezane bodo s podzemnimi galerijami. To arheološko sprehajališče lahko na nek način štejemo za šesti muzej na Otoku, saj je zasnovano ne le kot povezovalni hodnik, temveč tudi kot razpeta razstavna soba za interdisciplinarne predstavitve. Arheološko promenado lahko označimo kot skupek zbirk, ki so ločeno prikazane (v skladu s kulturnimi regijami, obdobji in umetniškimi žanri) v posameznih muzejih Otoka. Arheološka promenada bo obravnavala večplastne teme, ki so zaposlovale človeški um ne glede na čas in kulturno regijo, pa naj bo to vprašanje posmrtnega življenja ali vprašanja lepote in druge teme.<ref>Hermann Parzinger (17 December 2015), [http://scfh.ru/en/papers/museum-island-and-humboldt-forum/ Museum Island and Humboldt-Forum: A New Centre for Art and Culture in Berlin] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230204044242/https://scfh.ru/en/papers/museum-island-and-humboldt-forum/|date=4 February 2023}} ''SCIENCE First Hand''.</ref> Po navedbah Pruske fundacije za kulturno dediščino bo z izvedbo treh glavnih načrtov Muzejski otok postal največji univerzalni muzej svetovne umetnosti in svetovnih kultur. Muzejski otok je omenjen v pesmi ''On the Museum Island'' ljudske umetnice Emmy the Great. Južni del otoka, južno od Gertraudenstraße, se običajno imenuje Fischerinsel (Fisherjev otok) in je mesto visokih stanovanjskih stavb, zgrajenih, ko je bil Mitte del vzhodnega Berlina. Na dan nemške enotnosti 2020 je bilo okoli 70 eksponatov v Pergamonskem muzeju, Neues Museum in Alte Nationalgalerie poškropljenih z 'oljno tekočino'; prizadeti predmeti so vključevali sarkofage, kamnite skulpture in slike iz 19. stoletja.<ref>{{Internetquelle |autor=tagesschau.de |url=https://www.tagesschau.de/inland/museumsinsel-vandalismus-101.html |titel=Berliner Museumsinsel: Mindestens 70 Exponate beschädigt |werk= |hrsg= |datum=2020-10-21 |abruf=2020-10-21 }}</ref> Uvedena je bila preiskava premoženjske škode, ki je povzročila škodo javnosti.<ref>{{Internetquelle |autor=Alexander Fröhlich, Julius Geiler, Jette Wiese, Nicola Kuhn |url=https://www.tagesspiegel.de/berlin/kulturverwaltung-erfuhr-aus-der-presse-von-der-tat-anschlag-auf-kunstwerke-auf-museumsinsel-waren-es-hildmann-anhaenger/26292914.html |titel=Anschlag auf Kunstwerke auf Museumsinsel – waren es Hildmann-Anhänger? |werk= |hrsg=Tagesspiegel |datum=2020-10-21 |abruf=2020-10-21 }}</ref> == Filmi == *''Projekt Muzejski otok stoletja'', dokumentarna serija ZDF in 3sat. Nemčija od leta 2001 *Muzejski pregled z Markusom Brockom: ''Museumsinsel Berlin''. 30 min Prva oddaja: 27. januar 2013.<ref>{{Internetquelle | url=https://www.fernsehserien.de/museums-check-mit-markus-brock/folgen/19-museumsinsel-berlin-452401 | titel=Museums-Check: Museumsinsel Berlin| werk=Fernsehserien.de | abruf=2020-11-12}}</ref> *Zakladi sveta – dediščina človeštva: ''Museumsinsel Berlin''. Sinopsis in video iz SWR. Prva oddaja: 17. avgust 2008 ==Galerija== <gallery mode="packed"> File:Berliner Dom Museum Island.jpg|[[Altes Museum]], Lustgarten in [[Berlinska stolnica]] File:Neues Museum Berlin EP1.JPG|[[Neues Museum]] File:AlteNationalgalerie 1a.jpg|[[Alte Nationalgalerie]] File:Pergamonmuseum Front.jpg|[[Pergamonski muzej]] File:Museumsinsel panorama.jpg|Panorama z reko Spree File:Tastmodell-2.JPG|Maketa Muzejskega otoka File:Berlin James-Simon-Galerie asv2019-07 img1.jpg|[[Galerija James Simon]] File:Berliner Schloss-8044.jpg|[[Berlinska palača]] (julij 2020) </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Museumsinsel (Berlin)|Museumsinsel}} * [https://whc.unesco.org/en/list/896 Museumsinsel (Museum Island), Berlin] UNESCO official website * [https://www.smb.museum/en/home/ Official Museum Island website] {{in lang|en}} * [http://www.museumsinsel-berlin.de/en/masterplan/projection-into-the-future/ Masterplan] The future of the Museum Island * [https://lifotravel.com/munich-is-better-than-berlin/ Museum Island]— Interactive 360° panorama during the Festival of Lights * [http://www.goethe.de/kue/arc/pan/en5611226.htm A Remarkable Success Story – the Museum Island in Berlin], article on the website of the Goethe-Institut, February 2010 {{in lang|en}} {{Kraji svetovne dediščine v Nemčiji}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Muzejski otok]] [[Kategorija:Muzeji v Nemčiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Nemčiji]] [[Kategorija:Berlin]] hbnwkrivdb411yp8ibtg6olqjqmexxq Ziad Jarrah 0 496914 6683290 6682069 2026-05-31T12:26:44Z Gledalec 242658 pp 6683290 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ziad Jarrah|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|citizenship=|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[pilot]], [[terorist]]}} '''Ziad Samir Jarrah''' (arabsko: زياد سمير جراح, Ziyād Samīr Jarrāḥ), član [[Al Kaida|Al Kaide]] in eden od povzročiteljev [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra]], * [[11. maj]] [[1975]] [[Libanon]] † [[11. september]] [[2001]] [[Shanksville]]. Jarrah je bil ugrabitelj-pilot letala [[Let 93 United Airlines|United Airlines leta 93]] in po uporu potnikov letalo v okviru usklajenih napadov strmoglavil na polje na podeželju blizu mesta Shanksville v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]]. Po bogati in sekularni vzgoji se je Jarrah leta 1996 preselil v [[Nemčija|Nemčijo]]. V načrtovanje napadov 11. septembra se je vključil, ko je konec devetdesetih let obiskoval hamburško univerzo uporabnih znanosti (HAW) in se tam spoznal z [[Mohamed Atta|Mohamedom Atta]], [[Marwan al-Shehhi]] in Ramzijem bin al-Shibh, ki so tvorili tako imenovano hamburško celico. Jarrah je za napade leta 1999 zaposlil [[Osama bin Laden]]. Edini med ugrabitelji je bil blizu svoji družini in dekletu. Po poročanju je bil edini ugrabitelj, ki je izražal zaskrbljenost glede izvedbe napadov. Jarrah je v [[Združene države Amerike|ZDA]] prispel junija 2000. Od junija 2000 do januarja 2001 je po preselitvi na [[Florida|Florido]] iz [[New Jersey|New Jerseyja]] treniral v družbi Huffman Aviation skupaj z Atto in Al-Shehhijem z njunim inštruktorjem letenja Rudijem Dekkersom<ref>[http://www.cinnection.com/cronologia-11s-cine-peliculas-atentados-torres-gemelas/ Cronología: 11S y el cine. Peliculas sobre los atentados de las Torres Gemelas]</ref>. 7. septembra 2001 je Jarrah odletel iz Fort Lauderdale v Newark. Štiri dni kasneje se je vkrcal na let 93 letalske družbe United Airlines in prevzel vlogo pilota letala skupaj s svojo ekipo ugrabiteljev, med katerimi so bili [[Saeed al-Ghamdi]], [[Ahmed al-Nami]] in [[Ahmed al-Haznawi]], ki so skupaj poskušal letalo strmoglaviti v hišo ameriškega kongresa ali [[Bela hiša|Belo hišo]], kar je bilo onemogočeno, ko so potniki sprožili upor proti ugrabiteljem. Namesto tega so letalo strmoglavili na polje v [[Shanksville]], pri čemer je umrlo vseh 33 ljudi na krovu. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|Seznam ugrabiteljev 11. septembra 2001]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jarrah, Ziad}} [[Kategorija:Rojeni leta 1975]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] aivj49uunveuvyvja14ztcaursd1j6w Wikipedija:Zemljevidi za Wikipedijo 4 497393 6683342 6535822 2026-05-31T14:24:26Z Pinky sl 2932 /* Avtomatizirani zemljevidi */ 6683342 wikitext text/x-wiki {{information page|WP:MAPS}} Wikipedia lahko vsebuje različne zemljevide. Ta stran opisuje več načinov ustvarjanja in pripravo zemljevidov na Wikipediji. == Priprava == Priprava zemljevidov se nanaša na postopek po katerem se urejevalci Wikipedije odločajo, kateri zemljevidi se uvrščajo v katere članke in kako se uporabljajo. Kraj za razpravo o najboljših praksah kartiranja se nahaja v: * [[Wikipedija:WikiProjekt Kartografija]] == Avtomatizirani zemljevidi == === Aktivna orodja === {{Maplink|frame=yes|frame-width=230|frame-height=180|frame-coordinates={{Koord|40.428722|-79.976389}}|stroke-width=2|zoom=10|type=shape-inverse|stroke-color=#525252|id=Q1342|title=Pittsburgh|text=Zgled {{tl|Maplink}} zemljevida}} {{mapbox|frame-coordinates={{Coord|40.428722|-79.976389}}|stroke-width=2|zoom=10|type=shape-inverse|stroke-color=#525252|id=Q1342|title=Pittsburgh|text=Zgled {{tlg|nolink=true|Mapbox}} zemljevida}} {{Location map|ZDA|width=230|lat=40.428722|long=-79.976389|caption=Zgled {{tl|Location map}} zemljevida}} {{OSM Location map|coord={{Coord|40.596667|-77.546667}}|zoom=5|width=230|height=180 | caption=Example of {{tl|OSM Location map}} at 'zoom=5'| scalemark=5 | label=Pittsburgh| label-pos=left,photo-panel, 1.3, 105, 32|ldx=17| ldy=45| mark-size=9|label-color=soft blue|mark-coord={{Coord|40.439722|-79.976389}} | mark-title=[[Pittsburgh]]|mark-image=Duquesne Incline (50076338942).jpg | mark-coord1={{Coord|40.929|-77.724}}|mark-size1=0| label-pos1=top| label1= '''PENNSYLVANIA'''|label-color1=soft grey,60| label-size1=13|mark-title1=none | mark-coord2={{Coord|42.16|-80.903}}| label2= Lake Erie |label-color2=hard blue| label-spacing2=3| ldy2=3| label-size2=10| label-angle2=-22|mark-title2=[[Lake Erie]] }} Predloge za izdelavo avtomatiziranih zemljevidov na Wikipediji vključujejo: * {{tl|Maplink}} {{Ndash}} avtomatizirano z uporabo zemljevidov OpenStreetMap ** {{tl|Mapbox}} {{Ndash}} Izpeljava samo prikaz povezave do zemljevida ** {{tl|Infobox mapframe}} {{Ndash}} različica s preprostejšo kodo, namenjena za uporabo infobox ** {{tl|Rapid transit OSM map}} {{ndash}} Version to easily show rapid transit maps * {{tl|Location map}} {{Ndash}} "pushpin", ki zahtevajo osnovno sliko in prednastavljene koordinate za vogale ** {{tl|Location map+}} {{ndash}} Allows for multiple markers ** {{tl|Location map many}} {{ndash}} Allows multiple markers and labels * {{tl|Choropleth map}} {{ndash}} Version that creates [[choropleth map]]s (i.e. maps with certain regions highlighted) * {{tl|OSM Location map}} {{Ndash}} križa se med zgornjima dvema slogoma z avtomatiziranimi zemljevidi OSM, vendar ima funkcije za točke potiskov, prosojnice, slike in besedilo === Pogovori in projekti === Obstajajo različne razprave o uporabi novih avtomatiziranih procesov za ustvarjanje zemljevidov za uporabo v angleški Wikipediji. Tu je oris pogovorov in projekta: * https://maps.wikimedia.org, * [[mw:Maps]] * [[metawiki:OpenStreetMap|meta:OpenStreetMap]], razprava 2009–2011, ki se je končala * [[openstreetmap:Collaboration_with_Wikipedia|Sodelovanje z Wikipedijo]], projektna stran na [[OpenStreetMap]] * [[phab:tag/openstreetmap/|Phabricator listing]] za razvoj Wikimedijinih zemljevidov * [[metawiki:Grants:IEG/Wikimedia Maps Rendering Improvements|meta:Grants:IEG/Wikimedia Maps Rendering Improvements]] * [[mw:Extension:Graph/Demo]] a graph demonstration which treats maps as graphs. Often there is no distinction Verjetna prihodnost zemljevidov na Wikipediji je, da se bodo podatki [[Geografski informacijski sistem|GIS]] shranili v [[Wikipodatki|Wikipodatkih]]. Ko so informacije v Wikipodatkih, jih bo lahko uporabljal kateri koli zemljevid v projektih Wikimedia ali zunaj njih, pri čemer je OpenStreetMap verjeten partner zaradi tesne uskladitve z vrednotami skupnosti Wikipedia kot neprofitni projekt, ki ga izvajajo prostovoljci. Ko obstajajo enostavni načini za vnos koristnih podatkovnih nizov v Wikidata in [[Vmesnik za namensko programiranje|razvoj API-ja]] omogoča, da se kateri koli zemljevid poveže s temi podatki, se bo vrsta zemljevidov hitreje razvila. Sčasoma bodo projekti Wikimedia verjetno imeli vgrajeno nekakšno programsko opremo za preslikavo, tako da bo na primer zemljevid, ustvarjen za mesto v enem jeziku Wikipedije, samodejno objavljen v enakovrednih člankih v drugih jezikih Wikipedije. == Neavtomatizirani zemljevidi == [[Slika:Allegheny_County_Pennsylvania_incorporated_and_unincorporated_areas_Pittsburgh_highlighted.svg|sličica|230x230_pik| Primer zemljevida s statično sliko]] V preteklosti je bila večina grafik na Wikipediji statičnih slikovnih datotek. Vsakič, ko se zemljevidi na Wikipediji posodobijo ali spremenijo, je to zato, ker je nekdo spremenil slikovno datoteko z umetniškim programom. Večinoma jih gosti [[c:Category:Maps|Commons:Category:Maps]]. Nekateri zemljevidi Wikipedije so donacije medijev ali slike v javni lasti, vendar so večino zemljevidov, ki temeljijo na slikah in se uporabljajo v člankih v Wikipediji, ustvarili sodelavci Wikimedije, zlasti za uporabo v projektih Wikimedia. Ko so bili ti zemljevidi ustvarjeni, je bilo to s človeškim nadzorom in ne z avtomatiziranim postopkom. * [[c:Category:Maps by United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs|Commons:Category:Maps by United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs]], donacija Združenih narodov * Potem ko je {{Noping|rambot}} leta 2006 izdelal članke Wikipedije za vsako ameriško mesto, so nnato prostovoljci naredili slike zemljevidov za vsako mesto [[Kategorija:Wikipedijini zemljevidi]] 9vxkg3zzmlko9w8hk0ex26iu5ktdw6d 2026 0 497726 6683626 6677444 2026-06-01T10:48:08Z Yerpo 8417 /* Maj */ + 6683626 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{cite web | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref> === April–junij === * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> * [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref> * [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |author=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref> * [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref> === Predvideni === * [[11. junij]]–[[19. julij]] – [[Kanada]], [[Mehika]] in [[Združene države Amerike]] bodo gostile [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|Svetovno prvenstvo v nogometu]]. * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] bo viden na [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{Cite web |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=en}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref> * [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref> === Maj === * [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref> * [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{cite web|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref> * [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] qovozgy4laplktil38i786k3v9xpe0w Žičniška nesreča na žičnici Stresa–Mottarone 0 500911 6683374 6392601 2026-05-31T15:14:46Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683374 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek |title=Žičniška nesreča na žičnici Stresa-Mottarone |coordinates={{koord|display=inline,title}} |date=[[23. maj]] [[2021]] |venue=Žičnica Stresa - Alpino - Mottarone |type=Žičniška nesreča |cause=Tehnična okvara vlečnega kabla |Deaths=14|injuries=1 |time=12:30 |arrests=3 |image=Slika:Nesreča Stresa-Maggiore.jpg }} [[23. maj|23. maja]] [[2021]] se je [[Žičnica|žičniška]] gondola na žičnici Stresa - Alpino - Mottarone snela s kabla, ko se je ta zataknil približno 100 metrov pod vrhom Mottarona, gore blizu [[Jezero Maggiore|jezera Maggiore]] v severni Italiji. V nesreči je umrlo 14 ljudi,<ref>{{Navedi splet|date=2021-05-24|title=Cable Car Accident in Italy Kills 14 People {{!}} May 24, 2021|url=https://dailynewsbrief.com/2021/05/24/cable-car-accident-in-italy-kills-14-people/|accessdate=2021-05-24|website=The Daily NewsBrief|language=en-US|archive-date=2021-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210524023123/https://dailynewsbrief.com/2021/05/24/cable-car-accident-in-italy-kills-14-people/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Incidente alla funivia Stresa-Mottarone, caduta una cabina: sono salite a 13 le vittime|url=https://www.lastampa.it/verbano-cusio-ossola/2021/05/23/news/incidente-alla-funivia-stresa-mottarone-turisti-nelle-cabine-1.40305793|website=La Stampa|accessdate=23 May 2021|archive-date=2021-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20211017224641/https://www.lastampa.it/verbano-cusio-ossola/2021/05/23/news/incidente-alla-funivia-stresa-mottarone-turisti-nelle-cabine-1.40305793|url-status=dead}}</ref> en otrok je bil hudo poškodovan.<ref name=":0">{{Navedi splet|date=2021-05-23|title=Italian cable car crash kills at least 13, injures three|url=https://www.reuters.com/world/europe/least-eight-dead-italian-cable-car-accident-ansa-2021-05-23/|accessdate=2021-05-23|website=Reuters}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Italy cable car fall: At least 13 dead after accident near Lake Maggiore|date=2021-05-23|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-57219737|accessdate=2021-05-23}}</ref> Reševanje so vodili nacionalni alpsko-speleološki reševalci.<ref name="LatzaCNN">{{Navedi splet |first1=Barbie |last1=Latza Nadeau |first2=Nicola |last2=Ruotolo|title=At least 12 killed as Italian cable car plunges into woodland|url=https://www.cnn.com/2021/05/23/europe/italy-cable-car-accident-intl/index.html|accessdate=2021-05-23|website=CNN}}</ref> == Ozadje nesreče == Žičnica Stresa - Alpino - Mottarone je fiksna žičnica, oblika žičnice, pri kateri so gondole obešene na fiksni kabel, premikajo pa se s pomočjo vlečnega kabla. Linijo Stresa - Mottarone sestavljata dva odseka, vsak ima dve gondoli in potniki na pol poti prestopijo v drugo kabino.<ref name="sbt">{{navedi splet|url=https://www.seilbahntechnik.net/en/lifts/5596/datas.htm|title=47-AT Alpino - Mottarone|website=seilbahntechnik.net|accessdate=24 May 2021}}</ref><ref name="ski">{{navedi splet|title=Alpino-Mottarone (2. Sektion)|url=https://www.skiresort.info/ski-resort/mottarone/ski-lifts/l99174/|access-date=2021-05-24|website=www.skiresort.info}}</ref> Izgradnja žičnice se je pričela leta 1967, izvajalo ga je podjetje Poscio pod vodstvom arhitekta Maria Cracchija iz bližnjega Bavena. Posebne dele konstrukcije linije je izvedel Piemonte Funivie iz Torina. Prvotne kable je izdelalo podjetje Westfälische Drahtindustrie GmBH v Hammu v Nemčiji. Zadnja nadgradnja gondol je bila izvedena leta 2002 s strani Poma Italie. Leitner Ropeways je med leti 2014 in 2016 zamenjal tudi kable. Na novinarski konferenci je južnotirolska družba Leitner objavila dokumente o vzdrževanju žičnice, med drugim datume in vzroke popravil, prav tako pa tudi rezultate varnostnih pregledov, ki so bili vsi opravljeni v skladu z varnostnimi pravili. * 3. maja 2021 so bile preverjene hidravlične zavore vozičkov. * Od 29. marca do 1. aprila 2021 so zaposleni v Leitnerju preverili vse mehanske varnostne komponente. * Decembra 2020 je bila testirana samodejna zavora z obema kabinama; test je vključeval simulirano prekinitev vlečne vrvi. * Novembra 2020 je Leitner z magnetno indukcijo preveril vse kable, tudi nosilne. Družba je navedla, da je dnevno oziroma tedensko preverjanje in vzdrževanje infrastrukture skladno s predpisanimi navodili za uporabo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.leitner-ropeways.com/fileadmin//userdaten/06-presse/Texte/2021/Press_release_LEITNER_Stresa_Mottarone_-_24052021_EN.pdf|title=Gondola Life Stresa-Mottarone: A List of All Checks and Maintenance Works Performed by Leitner in Recent Months|date=2021-05-24|publisher=Leitner|pages=1|language=en|accessdate=2021-06-05|archive-date=2021-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210525131254/https://www.leitner-ropeways.com/fileadmin//userdaten/06-presse/Texte/2021/Press_release_LEITNER_Stresa_Mottarone_-_24052021_EN.pdf|url-status=dead}}</ref> Zaradi omejitev pandemije [[COVID-19|covida-19]] žičnica nekaj časa ni delovala. Vozički so bili sprva zasnovani za hkratni prevoz 47 ljudi,<ref name="ski2">{{navedi splet|title=Alpino-Mottarone (2. Sektion)|url=https://www.skiresort.info/ski-resort/mottarone/ski-lifts/l99174/|access-date=2021-05-24|website=www.skiresort.info}}</ref> vendar je bila ta številka ob ukrepih za preprečevanje pandemije zmanjšana na 19. == Nesreča == Nesreča se je pripetila med vzpenjanjem po zgornjem delu od srednje postaje v Alpinu proti vrhu. Po zaskočitvi vlečnega kabla je gondola nekaj časa visela, dokler ni udarila ob pilon in padla 54 metrov globoko po pobočju. Kabina se je ustavila šele po trčenju v drevesa.<ref name="LatzaCNN"/> Očividci so tik pred trkom slišali tudi glasen švis, tega naj bi povzročilo strganje enega izmed kablov. Ob udarcu je nekaj ljudi, ki so umrli ob udarcu, vrglo izven gondole.<ref name=":12">{{navedi splet|last=Winfield|first=Nicole|date=2021-05-23|title=Italian cable car plunges to the ground, killing at least 13|url=https://apnews.com/article/italy-cable-car-84672bf7fcd99f103587cc3862b49dcc|url-status=live|access-date=2021-05-23|website=[[Associated Press]]|df=dmy-all}}</ref><ref name=":02">{{navedi splet|date=2021-05-23|title=Italian cable car crash kills at least 13, injures three|url=https://www.reuters.com/world/europe/least-eight-dead-italian-cable-car-accident-ansa-2021-05-23/|access-date=2021-05-23|website=Reuters}}</ref> Televizijski posnetki so kasneje pokazali zaskočen, tanjši vlečni kabel, ki je visel s pilona. == Žrtve == Na kraju nesreče je umrlo 13 ljudi,<ref>{{navedi splet|title=Italy cable car fall: 14 dead after accident near Lake Maggiore|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-57219737|website=BBC}}</ref> dva otroka, ki sta bila huje poškodovana, pa sta bila prepeljana v pediatrično bolnišnico v [[Torino]]. Eden izmed otrok je kasneje umrl zaradi srčnega zastoja, kar je povečalo smrtni davek na skupno 14.<ref>{{navedi novice|date=2021-05-23|title=Italian cable car crash kills 14 people, child seriously hurt|language=en-GB|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/least-eight-dead-italian-cable-car-accident-ansa-2021-05-23/|access-date=2021-05-23}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2021-05-23|title=La gita, poi il volo nel vuoto: chi sono le 14 vittime al Mottarone|url=https://www.ilgiornale.it/news/cronache/gita-poi-volo-nel-vuoto-chi-sono-vittime-mottarone-1948956.html|access-date=2021-05-23|website=ilGiornale.it|language=it}}</ref> Preminule so identificirali, od tega 8 italijanskih državljanov, izmed katerih so bili 3 iz Vedano Olone, 2 iz Vareseja, 2 iz [[Bari|Barija]] in 1 iz Cosenze. Poleg 8 [[Italijani|Italijanov]] so identificirali še [[Iranci|Iranca]]<ref>{{navedi splet|date=2021-05-23|title=Tragedia a Stresa: precipita una cabina della funivia: salgono a 14 i morti. Deceduto uno dei bambini feriti|url=https://www.lastampa.it/verbano-cusio-ossola/2021/05/23/news/incidente-alla-funivia-stresa-mottarone-turisti-nelle-cabine-1.40305793|access-date=2021-05-23|website=La Stampa|language=it|archive-date=2021-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20211017224641/https://www.lastampa.it/verbano-cusio-ossola/2021/05/23/news/incidente-alla-funivia-stresa-mottarone-turisti-nelle-cabine-1.40305793|url-status=dead}}</ref> in petčlansko razširjeno družino iz [[Izraelci|Izraela]].<ref>{{navedi splet|title=אסון הרכבל באיטליה: חמישה ישראלים נהרגו, חלקם בני משפחה אחת|url=https://www.israelhayom.co.il/news/world-news/europe/article/1341229|url-status=live|access-date=2021-05-24|website=[[Israel Hayom]]|language=he}}</ref><ref name="Ynet">{{navedi splet|date=2021-05-23|title=איטליה: 5 ישראלים בני משפחה אחת נהרגו בקריסת רכבל באלפים|url=https://www.ynet.co.il/news/article/S1B3sGut00|url-status=live|access-date=2021-05-24|website=[[Ynet]]|language=he}}</ref> Edini preživeli je petletni sin izraelske družine.<ref>{{navedi splet|last=Chilai|first=Sivan|date=2021-05-26|title="זה סיוט, הטרגדיה של המשפחה": ארונות הרוגי אסון הרכבל נחתו בישראל|url=https://www.ynet.co.il/news/article/rJovwk2Yd|url-status=live|access-date=2021-05-26|website=ynet|language=he}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.timesofisrael.com/5-israelis-killed-in-italian-cable-car-crash-confirmed-as-members-of-one-family/|title=5 Israelis killed in Italian cable car crash confirmed as members of one family|author=<!--Not stated-->|date=2021-05-24|access-date=2021-05-24|work=[[The Times of Israel]]}}</ref> Nesreča je bila najsmrtonosnejša žičniška nesreča v Italiji po katastrofi na žičnici Cavalese leta 1998.<ref name=":1">{{Navedi splet|last=Winfield|first=Nicole|date=2021-05-23|title=Italian cable car plunges to the ground, killing at least 13|url=https://apnews.com/article/italy-cable-car-84672bf7fcd99f103587cc3862b49dcc|accessdate=2021-05-23|website=[[Associated Press]]}}</ref> == Preiskava == 3 uslužbenci operatorja žičnice so bili aretirani 26. maja. Eden izmed njih je bil tudi zaposlen v Leitnerju,<ref>{{navedi splet|url=https://www.rainews.it/tgr/tagesschau/articoli/2021/05/tag-Leitner-Lago-Maggiore-Firma-Leitner-Ingenieur-e2fae486-0291-44e7-a35d-c75e57750990.html|title=Seilbahnunglück: Angestellter der Firma Leitner festgenommen|website=rainews.it|access-date=2021-05-26|language=de|trans-title=Gondola crash: employee of Leitner company arrested}}</ref> vendar pa je pri operaterju zaposlen kot samostojni sodelavec. Po navedbah policije so ti namerno izključili samodejno zasilno zavoro, saj je okvara večkrat povzročila zaustavitev kabin.<ref>{{navedi novice|title=Drei Verhaftungen in Stresa|url=https://www.tageszeitung.it/2021/05/26/drei-verhaftungen-in-stresa/|date=26 May 2021|access-date=26 May 2021}}</ref> Po ponovnem pričetku obratovanja 25. aprila je žičnica pokazala določene nepravilnosti. Navkljub temu so gondole potovale še nekaj dni in opravile več voženj. 3. maja so na tehničnem pregledu odpravili »neučinkovitosti«, vendar pri tem niso bili »zadostni« za popravilo težav, so poročali preiskovalci. Na podlagi fotografij kraja nesreče so ugotovili, da je bila vsaj ena zavora onemogočena z jekleno objemko, ki je običajno uporabljena med tehničnimi posegi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2021/may/26/italian-cable-car-brakes-tampered-with-say-prosecutors|title=Italian cable car brakes ‘tampered with’, say prosecutors|access-date=2021-05-26|website=The Guardian}}</ref> V primeru pravilnega delovanja zasilnih zavor, bi kabina po zaskoku kabla ostala mirna. Poteza je bila izvedena v prepričanju, da »se utrganje kabla ne bi nikoli pripetilo.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.srf.ch/news/international/seilbahnunglueck-in-norditalien-gondelabsturz-notbremse-war-offenbar-bewusst-deaktiviert|title=Gondelabsturz: Notbremse war offenbar bewusst deaktiviert|access-date=2021-05-26|website=Swiss Radio and Television SRF|language=de|trans-title=Gondola crash: Emergency brake was, apparently, intentionally disabled}}</ref> Operativni manager je priznal, da so se manipulacije z zasilno zavoro dogajale. Zaradi puščanja hidravličnega olja, ki ni bilo popravljeno, se je večkrat lažno sprožila zasilna zavora in ta je bila zavoljo operativnosti žičnice izključena.<ref>{{navedi splet|url=https://www.tageszeitung.it/2021/05/28/vor-gott-verantworten/|title=„Vor Gott verantworten“|date=2021-05-29|access-date=2021-05-29|website=Südtiroler Zeitung|url-status=live}}</ref> Zakaj se je kabel strgal, še vedno ni znano. Švicarski žičničarski tehnik<ref>{{navedi splet|url=https://www.srf.ch/news/international/seilbahn-absturz-in-italien-verunfallte-gondel-seit-jahren-manipuliert|title=Verunfallte Gondel seit Jahren manipuliert?|date=2021-06-01|website=Swiss Radio and Television SRF|language=de|trans-title=Mishap gondola manipulated since years?}}</ref> je na Youtubu<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=P6vRfNaKwMk|title=Funivia Monte Mottarone, Freno di sicurezza soppresso, Fangbremse unterstellt! Seit 2014!!|date=2021-06-01}}</ref> objavil slike, ki prikazujejo gondole z zagozdeno zavoro že v letih 2014 in 2018. Zaradi zagozditve glavne zavore se je pripetilo že več nesreč, med drugim tudi nesreča v Tbilisiju leta 1990. == Sodne odločitve == Šestletni deček, ki je padec preživel, je bil s strani dedka po mamini strani odpeljan nazaj v Izrael<ref>{{Navedi splet|title=Italija preiskuje 'ugrabitev' dečka, ki je preživel nesrečo žičnice|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/italija-preiskuje-ugrabitev-decka-ki-je-prezivel-nesreco-zicnice.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-10-25}}</ref> navkljub njegovi izročitvi teti po očetovi strani.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Deček, ki je preživel nesrečo žičnice, bo do odločitve o skrbništvu ostal v Izraelu|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/decek-ki-je-prezivel-nesreco-zicnice-bo-do-odlocitve-o-skrbnistvu-ostal-v-izraelu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-10-25|language=sl}}</ref> Izraelsko sodišče je oktobra 2021 sprejelo že prvotno odločitev, to je izročitev teti v Italiji. Dedkove argument, da bi se dečkovi starši vrnili, so zavrnili.<ref name=":2" /> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2021]] [[Kategorija:Katastrofe v Italiji]] [[Kategorija:Žičniške nesreče|Stresa–Mottarone]] rjbx4agjyyplq5fubbk73wwp92m1hbe Predloga:Infopolje Elektrarna/peskovnik 10 501287 6683307 6683097 2026-05-31T13:18:53Z Pinky sl 2932 6683307 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | child = {{{child|}}} | subbox = {{{embed|}}} | above = {{If empty|{{{name|}}}|<includeonly>{{#invoke:WikidataIB|label}}</includeonly>|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}} | aboveclass = fn org | abovestyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | headerstyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P154|2={{{logo|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{{logo_size|}}}|upright=1|alt={{{logo_alt|}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2={{{image|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{if empty|{{{image_size|}}}|300px}}|upright=1|alt={{{image_alt|}}}}} | caption2 = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=caption|qid={{{qid|}}}|qual=P2096|qualsonly=true|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}}} | image3 = {{#invoke:Infobox mapframe|autoWithCaption|onByDefault = yes |mapframe-frame-width = {{{location_map_size|}}} |mapframe-marker = {{if empty|{{{location_map_marker|}}}|industrial}} |mapframe-zoom = {{if empty|{{{location_map_zoom|}}}|13}} |mapframe-geomask = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|P17|<!-- -->}} |mapframe-geomask-stroke-width = 0.5 |mapframe-geomask-stroke-colour = #000000 |mapframe-geomask-fill = #BABABA |mapframe-wikidata = yes }} | caption3 = {{if empty|{{{location_map_caption|}}}|{{#invoke:Infobox mapframe|autocaption}}}} | image4 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map_type|}}}|{{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}} | border = infobox | caption = {{#switch:{{{map_caption|}}}|#default={{{map_caption}}}|none=|=Location within {{#invoke:Location map|data|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}}|name}}}} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{if empty|{{{map_size|}}}|250}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}} }} }} | coordinates = {{{coordinates|}}} }}}} | label1 = Uradno ime | data1 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1705|2={{{name_official|}}}|name=name_official|qid={{{qid|}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true|list=ubl|lang={{#invoke:WikidataIB|getPropOfProp|prop1=P37|prop2=P424|qid={{#invoke:WikidataIB|followQid|props=P17|qid={{{qid|}}}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1705}}}}}} | label2 = Država | data2 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P17|2={{{country|}}}|name=country|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P17}}}}}} | label3 = Lega | data3 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P276|2={{{location|}}}|name=location|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P276}}}}}} | label4 = Koordinati | data4 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{{coordinates|}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|NONE|<!-- -->|{{#if:{{#Property:P625}}|{{If first display both|{{Koord|display=inline,title|format=dms}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P625}}}}}}}}}}}} | label5 = Status | data5 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{status|}}}}} |B=opuščeno |BD=opuščeno |C=ukinjeno |D=razgrajeno |M=začasno zaprto |O=operativno |P=predlagano |R=v prenovi |U=v izgradnji |UC=v izgradnji |#default={{{status|}}} }}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Decommissioned|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Operational|}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q30108381|nomatch=}}|Q30108381|Cancelled|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|pval=Q385378|qual=P580|name=status_construction_began|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|V&nbsp;gradnji|}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q811683|nomatch=}}|Q811683|Predlog|}}|}} | label6 = Začetek&nbsp;gradnje | data6 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|2={{{construction_began|}}}|name=construction_began|qid={{{qid|}}}|pval=Q385378|qual=P580|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P793}}}}}} | label7 = Datum&nbsp;zagona | data7 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|2={{{commissioned|}}}|name=commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P729}}}}}} | label8 = Datum&nbsp;razgradnje | data8 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|2={{{decommissioned|}}}|name=decommissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P730}}}}}} | label9 = Stroški&nbsp;gradnje | data9 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2130|2={{{cost|}}}|name=cost|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|scale=8|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2130}}}}}} | label10 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}}|singular=Lastnik|likely=Lastniki|plural=Lastniki}} | data10 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}} | label11 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}}|singular=Upravljalec|likely=Upravljalci|plural=Upravljalci}} | data11 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}} | label12 = Zaposleni | data12 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1128|2={{{employees|}}}|qid={{{qid|}}}|qual=P585|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|name=employees|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1128}}}}}} | header13 = Geotermalna&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o geotermalni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label14 = Tip | data14 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{geo_type|}}}}} |DS=[[Elektrarna s principom suhe pare|suha para]] |FS=[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]] |BC=[[Binarna elektrarna|binarni princip]] |#default={{{geo_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722964|nomatch=}}|Q41722964|[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722780|nomatch=}}|Q41722780|[[Elektrarna s principom suhe pare|Suha para]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4086827|nomatch=}}|Q4086827|[[Binarna elektrarna|binarni princip]]|}}}}</includeonly>|}} | label15 = Min.&nbsp;source&nbsp;temp. | data15 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5066|2={{{geo_temp_requirement|}}}|name=geo_temp_requirement|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1049799|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P5066}}}}}} | label16 = Wells | data16 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_count|}}}|name=geo_well_count|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label17 = Max.&nbsp;well&nbsp;depth | data17 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_depth|}}}|name=geo_well_depth|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label18 = Hot&nbsp;water&nbsp;output | data18 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{geo_water_output|}}}|name=geo_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q1419245|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}} | header19 = Jedrska&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o jedrski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label20 = Reaktorji | data20 = {{#if:{{{np_reactors|}}}|{{{np_reactors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q377968,Q468846,Q558152,Q558181,Q319449,Q3100709,Q1204277,Q379573,Q557804,Q552334,Q1058741,Q2058283,Q1622414,Q373950,Q4391458,Q432432,Q35957}}}} | label21 = Tip&nbsp;reaktorja | data21 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{np_reactor_type|}}}}} |PWR=[[Tlačnovodni reaktor|PWR]] |BWR=[[Vrelovodni reaktor|BWR]] |PHWR=[[Težkovodni reaktor|PHWR]] |CANDU=[[Candu reaktor|CANDU]] [[Težkovodni reaktor|PHWR]] |RBMK=[[RBMK]] |GCR=[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]] |HTGR=[[Visoko temperaturni reaktor|HTGR]] |VHTR=[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]] |AGR=[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]] |GFR=[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]] |FBR=[[Hitri oplodni reaktor|FBR]] |SFR=[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]] |LFR=[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]] |PBR=[[Pebble bed reactor|PBR]] |MSR=[[Reaktor na tekočo sol|MSR]] |AHR=[[Vodni homogeni reaktor|AHR]] |AHWR=[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]] |VVER=[[VVER]] |#default={{{np_reactor_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q377968|nomatch=}}|Q377968|[[Tlačnovodni reaktor|PWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q468846|nomatch=}}|Q468846|[[Vrelovodni reaktor|BWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558152|nomatch=}}|Q558152|[[Težkovodni reaktor|PHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558181|nomatch=}}|Q558181|[[CANDU reaktor|CANDU]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q319449|nomatch=}}|Q319449|[[RBMK]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3100709|nomatch=}}|Q3100709|[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1204277|nomatch=}}|Q1204277|[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q379573|nomatch=}}|Q379573|[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q557804|nomatch=}}|Q557804|[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q552334|nomatch=}}|Q552334|[[Hitri oplodni reaktor|FBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1058741|nomatch=}}|Q1058741|[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2058283|nomatch=}}|Q2058283|[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1622414|nomatch=}}|Q1622414|[[Pebble-bed reactor|PBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q373950|nomatch=}}|Q373950|[[Reaktor na tekočo sol|MSR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4391458|nomatch=}}|Q4391458|[[Vodni homogeni reaktor|AHR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q432432|nomatch=}}|Q432432|[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q35957|nomatch=}}|Q35957|[[VVER]]|}}}}</includeonly>|}} | label22 = Dobavitelj reaktorjev | data22 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P527|2={{{np_reactor_supplier|}}}|name=np_reactor_supplier|qid={{{qid|}}}|qual=P176|qualsonly=y|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | header23 = Solarno&nbsp;polje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o sončni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label24 = Tip | data24 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_type|}}}}} |PV=[[Photovoltaics|Flat-panel PV]] |CPV=[[Concentrated photovoltaics|CPV]] |CSP=[[Concentrated solar power|CSP]] |#default={{{solar_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1003207|nomatch=}}|Q1003207|[[Photovoltaics|Standard PV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61950883|nomatch=}}|Q61950883|[[Concentrator photovoltaics|CPV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q285927|nomatch=}}|Q285927|[[Concentrated solar power|CSP]]|}}}}</includeonly>|}} | label25 = CSP&nbsp;tehnologija | data25 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_csp_technology|}}}}} |D=[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]] |P=[[Parabolic trough]] |F=[[Fresnel reflector]] |T=[[Solar power tower]] |#default={{{solar_csp_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61954404|nomatch=}}|Q61954404|[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2051219|nomatch=}}|Q2051219|[[Parabolic trough]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q5155312|nomatch=}}|Q5155312|[[Fresnel reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q13847726|nomatch=}}|Q13847726|[[Solar power tower]]|}}}}</includeonly>|}} | label26 = [[Solar thermal collector|Collectors]] | data26 = {{#if:{{{solar_collectors|}}}|{{{solar_collectors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q2051219,Q1347279,Q5155312,Q61954404}}}} | label27 = Total&nbsp;collector&nbsp;area | data27 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{solar_collectors_area|}}}|name=solar_collectors_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1379273|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label28 = Site&nbsp;resource | data28 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6876|2={{{solar_site_resource|}}}|name=solar_site_resource|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6876}}}}}} | label29 = Solar&nbsp;tracker | data29 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_tracker|}}}}} |SA=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |1A=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |DA=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |2A=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |#default={{{solar_tracker|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199411|nomatch=}}|Q63199411|[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]]|}} {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199420|nomatch=}}|Q63199420|[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]]|}}}}</includeonly>|}} | header30 = Thermal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o toplotni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label31 = Primary&nbsp;fuel | data31 = {{If first display both|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#invoke:Niz2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}|{{#invoke:Niz2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P618|2=|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label32 = Secondary&nbsp;fuel | data32 = {{If first display both|{{#invoke:Niz2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_secondary|}}}|name=th_fuel_secondary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=2|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label33 = Tertiary&nbsp;fuel | data33 = {{If first display both|{{#invoke:Niz2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_tertiary|}}}|name=th_fuel_tertiary|qualID=P1545|qvalue=3|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label34 = Turbine&nbsp;technology | data34 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{th_technology|}}}}} |ST=[[Steam turbine]] |GT=[[Gas turbine]] |#default={{{th_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q193470|nomatch=}}|Q193470|[[Gas turbine]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q189859|nomatch=}}|Q189859|[[Steam turbine]]|}}}}</includeonly>|}} | header35 = Tidal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o plimski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label36 = [[Tidal_power#Generating_methods|Type]] | data36 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_technology|}}}}} |TB=[[Tidal barrage]] |TSG=[[Tidal stream generator]] |DTP=[[Dynamic tidal power]] |#default={{{tide_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q7800783|nomatch=}}|Q7800783|[[Tidal barrage]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3250943|nomatch=}}|Q3250943|[[Tidal stream generator]]|}}}}</includeonly>|}} | label37 = Type&nbsp;of&nbsp;[[Tidal stream generator|TSG]] | data37 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_tsg_type|}}}}} |HA=Horizontal axis |VA=Vertical axis |HF=Hydrofoil |AS=Archimedes screw |TK=Tidal kite |#default={{{tide_tsg_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363573|nomatch=}}|Q63363573|Horizontal axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363632|nomatch=}}|Q63363632|Vertical axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363679|nomatch=}}|Q63363679|Oscillating hydrofoil|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363745|nomatch=}}|Q63363745|Archimedes screw|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363781|nomatch=}}|Q63363781|Tidal kite|}}}}</includeonly>|}} | label38 = Barrage&nbsp;height | data38 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_height|}}}|name=tide_barrage_height|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label39 = Barrage&nbsp;length | data39 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_length|}}}|name=tide_barrage_length|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2043|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label40 = Barrage&nbsp;width | data40 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_width|}}}|name=tide_barrage_width|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2049|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label41 = Crosses | data41 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P177|2={{{tide_crosses|}}}|name=tide_crosses|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label42 = Channel&nbsp;speed | data42 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_speed|}}}|name=tide_channel_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2052|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label43 = Channel&nbsp;volume | data43 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_volume|}}}|name=tide_channel_volume|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2225|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label44 = [[Tidal range|Tidal&nbsp;range]] | data44 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4441|2={{{tide_range|}}}|name=tide_range|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4441}}}}}} | header45 = Elektrarna&nbsp;na&nbsp;valovanje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o valovni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label46 = [[Elektrarna na valovanje|Tip]] | data46 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wave_technology|}}}}} |SA=Površinski atenuator |PA=Točkovni absorber |OS=Oscilacijski pretvornik valovnega vzgona |OC=[[Oscilacijski vodni stolpec]] |OT=Prelivni sistem/Terminator |PD=Potopljeni tlačni diferencial |BW=Naprava s krogotokom |RM=Rotacijska masa |#default={{{wave_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367036|nomatch=}}|Q63367036|Atenuator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367054|nomatch=}}|Q63367054|Točkovni absorber|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367137|nomatch=}}|Q63367137|Oscilacijski pretvornik valovnega vzgona|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3683519|nomatch=}}|Q3683519|[[Oscilacijski vodni stolpec]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367204|nomatch=}}|Q63367204|Prelivni sistem/Terminator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367211|nomatch=}}|Q63367211|Potopljeni tlačni diferencial|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367217|nomatch=}}|Q63367217|Naprava s krogotokom|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367226|nomatch=}}|Q63367226|Rotacijska masa|}}}}</includeonly>|}} | label47 = Vodno&nbsp;telo | data47 = {{#if:{{{wave_water_body|}}}|{{{wave_water_body|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3068975|nomatch=}}|Q3068975|Wave power station|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P206|2=|name=wave_water_body|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}}}}}} | label48 = Globina&nbsp;vode | data48 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_water_depth|}}}|name=wave_water_depth|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | label49 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data49 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_shore_distance|}}}|name=wave_shore_distance|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2787|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | header50 = Vetrna&nbsp;elektrarana <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o vetrni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label51 = [[Vetrna elektrarna|Tip]] | data51 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wind_farm_type|}}}}} |ON=Kopenska |OF=Na morju |#default={{{wind_farm_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|Kopenska|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1357601|nomatch=}}|Q1357601|Na morju|}}}}</includeonly>|}} | label52 = Uporaba&nbsp;lokacije | data52 = {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|{{{wind_site_usage|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q11451|nomatch=}}|Q11451|Agriculture|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2153464|nomatch=}}|Q2153464|Livestock farming|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q911871|nomatch=}}|Q911871|Wilderness|}}}}</includeonly>}}}|}} | label53 = Maks.&nbsp;glovina&nbsp;vode | data53 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P4511|2={{{wind_offshore_depth|}}}|name=wind_offshore_depth|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4511}}}}}} | label54 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data54 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2043|2={{{wind_offshore_distance|}}}|name=wind_offshore_distance|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2043}}}}}} | label55 = Višina&nbsp;osi | data55 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2={{{wind_hub_height|}}}|name=wind_hub_height|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}} | label56 = Premer&nbsp;rotorja | data56 = {{If empty|{{{wind_rotor_diameter|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|name=wind_rotor_diameter|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2386|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2386|2=|name=wind_rotor_diameter|qualID=P518|qvalue=Q193466|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P2386}}}}}}}} | label57 = Nazivna&nbsp;hitrost&nbsp;vetra | data57 = {{If empty|{{{wind_rated_speed|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2=|name=wind_rated_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P5065|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5065|2=|name=wind_rated_speed|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qualID=P1013|qvalue=Q64441440|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P5065}}}}}}}} | header58 = {{if empty|{{{ps_header|}}}|_BLANK_}} | label59 = Površina&nbsp;lokacije | data59 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{ps_site_area|}}}|name=ps_site_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q159719|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label60 = Nadm.&nbsp;višina&nbsp;lokacije | data60 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2044|2={{{ps_site_elevation|}}}|name=ps_site_elevation|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2044}}}}}} | label61 = Dimniki | data61 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_chimneys|}}}|name=ps_chimneys|qid={{{qid|}}}|pval=Q170477|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label62 = Hladilni&nbsp;stolpi | data62 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_cooling_towers|}}}|name=ps_cooling_towers|qid={{{qid|}}}|pval=Q193886|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label63 = Vir&nbsp;hlajenja | data63 = {{#if:{{{ps_cooling_source|}}}|{{{ps_cooling_source|}}}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{If first display both|{{#invoke:Niz2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2=|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|pval=Q1049799|qual=P885|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} |{{If first display both|{{#invoke:Niz2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P588|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P588}}}}}}}}</includeonly>|}} | label64 = [[Feed-in tariff|Feed-in&nbsp;tariff]] | data64 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6826|2={{{ps_feed-in_tariff|}}}|name=ps_feed-in_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P1013|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|qlinked=true|unitabbr=false|qprefix=per" "|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6826}}}}}} | label65 = Letni&nbsp;prihodek | data65 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2139|2={{{ps_revenue|}}}|name=ps_revenue|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2139}}}}}} | label66 = [[Combined cycle|Combined&nbsp;cycle]]? | data66 = {{#if:{{{ps_combined_cycle|}}}|{{{ps_combined_cycle|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q900729|nomatch=}}|Q900729|Yes|}}}} | label67 = [[Kogeneracija]]? | data67 = {{{ps_cogeneration|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1601458|nomatch=}}|Q1601458|Yes|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61867910|nomatch=}}|Q61867910|Yes|}}}}}}} | label68 = [[Trigeneration]]? | data68 = {{#if:{{{ps_trigeneration|}}}|{{{ps_trigeneration|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61876608|nomatch=}}|Q61876608|Yes|}}}} | label69 = [[Integrated water and power plant|IWPP]]? | data69 = {{#if:{{{ps_iwpp|}}}|{{{ps_iwpp|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|Yes|}}}} | label70 = Tehnologija&nbsp;čiščenja&nbsp;vode&nbsp;v&nbsp;IWPP | data70 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{ps_iwpp_technology|}}}}} |D=[[Destilacija]] |R=[[Reverzna osmoza]] |#default={{{ps_iwpp_technology|}}} }}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_technology|}}}|name=ps_iwpp_technology|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2079|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label71 = Proizvodnja&nbsp;vode&nbsp;v&nbsp;IWPP | data71 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_water_output|}}}|name=ps_iwpp_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label72 = IWPP&nbsp;water&nbsp;tariff | data72 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2555|2={{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|name=ps_iwpp_water_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P2210|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1013}}}}}}}}|}} | label73 = Toplotna&nbsp;moč | data73 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2056|2={{{ps_thermal_capacity|}}}|name=ps_thermal_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2056}}}}}} | label74 = {{{ps_label1|}}} | data74 = {{{ps_data1|}}} | label75 = {{{ps_label2|}}} | data75 = {{{ps_data2|}}} | label76 = {{{ps_label3|}}} | data76 = {{{ps_data3|}}} | label77 = {{{ps_label4|}}} | data77 = {{{ps_data4|}}} | label78 = {{{ps_label5|}}} | data78 = {{{ps_data5|}}} | header79 = Proizvodnja&nbsp;energije | data80 = <includeonly>{{#invoke:Infobox power station|psunits|qid={{{qid|}}}|ps_units_operational={{{ps_units_operational|}}}|ps_units_manu_model={{{ps_units_manu_model|}}}|ps_units_planned={{{ps_units_planned|}}}|ps_units_cancelled={{{ps_units_cancelled|}}}|ps_units_uc={{{ps_units_uc|}}}|ps_units_decommissioned={{{ps_units_decommissioned|}}}|dbug={{{dbug|}}}}}</includeonly> | label86 = [[Nazivna&nbsp;moč]] | data86 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2109|2={{#iferror:{{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_electrical_capacity|}}}|R}}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}} [[Megawatt|MW]]}}|name=ps_electrical_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2109}}}}}} | label87 = [[Faktor zmogljivosti|Faktor&nbsp;zmogljivosti]] | data87 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6639|2={{{ps_electrical_cap_fac|}}}|name=ps_electrical_cap_fac|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6639}}}}}} | label88 = [[Neto proizvodnja|Letna&nbsp;neto&nbsp;proizvodnja]] | data88 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4131|2={{#iferror: {{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_annual_generation|}}}|R}} }}| {{{ps_annual_generation|}}} | {{{ps_annual_generation|}}} [[GW·h]]}}|name=ps_annual_generation|qid={{{qid|}}}|qual=ALL|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4131}}}}}} | label89 = [[Zmogljivost shranjevanja energije|Zmogljivost&nbsp;shranjevanja]] | data89 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4140|2={{{ps_storage_capacity|}}}|name=ps_storage_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4140}}}}}} | header90 = Zunanje&nbsp;povezave | label91 = Spletna stran | data91 = {{If empty|{{{website|}}}|{{If first display both|{{URL2|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P856|2=|name=website|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P856}}}}}}}} | label92 = Zbirka | data92 = {{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|[[Commons:Category:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|Related&nbsp;media&nbsp;on&nbsp;Commons]]}} | below = <includeonly>{{#if:{{{child|}}}||{{Edit on Wikidata|qid={{{qid|}}}}}}}{{#if:{{{extra|}}}|<br>{{{extra|}}}}}</includeonly> }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje elektrarna z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje elektrarna]] z neznanim parametrom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| | child | commissioned | construction_began | coordinates | cost | country | dbug | decommissioned | embed | employees | extra | fetchwikidata | geo_temp_requirement | geo_type | geo_water_output | geo_well_count | geo_well_depth | image | image_alt | image_caption | image_size | location | location_map_caption | location_map_geomask | location_map_marker | location_map_size | location_map_zoom | logo | logo_alt | logo_size | name | name_official | np_reactor_supplier | np_reactor_type | np_reactors | onlysourced | operator | owner | ps_annual_generation | ps_chimneys | ps_cogeneration | ps_combined_cycle | ps_cooling_source | ps_cooling_towers | ps_data1 | ps_data2 | ps_data3 | ps_data4 | ps_data5 | ps_electrical_cap_fac | ps_electrical_capacity | ps_feed-in_tariff | ps_header | ps_iwpp | ps_iwpp_technology | ps_iwpp_water_output | ps_iwpp_water_tariff | ps_label1 | ps_label2 | ps_label3 | ps_label4 | ps_label5 | ps_revenue | ps_site_area | ps_site_elevation | ps_storage_capacity | ps_thermal_capacity | ps_trigeneration | ps_units_cancelled | ps_units_decommissioned | ps_units_manu_model | ps_units_operational | ps_units_planned | ps_units_uc | qid | refs | solar_collectors | solar_collectors_area | solar_csp_technology | solar_site_resource | solar_tracker | solar_type | status | suppressfields | th_fuel_primary | th_fuel_secondary | th_fuel_tertiary | th_technology | tide_barrage_height | tide_barrage_length | tide_barrage_width | tide_channel_speed | tide_channel_volume | tide_crosses | tide_range | tide_technology | tide_tsg_type | wave_shore_distance | wave_technology | wave_water_body | wave_water_depth | website | wind_farm_type | wind_hub_height | wind_offshore_depth | wind_offshore_distance | wind_rated_speed | wind_rotor_diameter | wind_site_usage }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Elektrarna]] | pushpin_map; map_type | pushpin_relief; map_relief }}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> 5xfklacal5t7rvlmxazmo1cf0a7q5dy 6683308 6683307 2026-05-31T13:20:04Z Pinky sl 2932 6683308 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | child = {{{child|}}} | subbox = {{{embed|}}} | above = {{If empty|{{{name|}}}|<includeonly>{{#invoke:WikidataIB|label}}</includeonly>|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}} | aboveclass = fn org | abovestyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | headerstyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P154|2={{{logo|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{{logo_size|}}}|upright=1|alt={{{logo_alt|}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2={{{image|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{if empty|{{{image_size|}}}|300px}}|upright=1|alt={{{image_alt|}}}}} | caption2 = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=caption|qid={{{qid|}}}|qual=P2096|qualsonly=true|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}}} | image3 = {{#invoke:Infobox mapframe|autoWithCaption|onByDefault = yes |mapframe-frame-width = {{{location_map_size|}}} |mapframe-marker = {{if empty|{{{location_map_marker|}}}|industrial}} |mapframe-zoom = {{if empty|{{{location_map_zoom|}}}|13}} |mapframe-geomask = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|P17|<!-- -->}} |mapframe-geomask-stroke-width = 0.5 |mapframe-geomask-stroke-colour = #000000 |mapframe-geomask-fill = #BABABA |mapframe-wikidata = yes }} | caption3 = {{if empty|{{{location_map_caption|}}}|{{#invoke:Infobox mapframe|autocaption}}}} | image4 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map_type|}}}|{{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}} | border = infobox | caption = {{#switch:{{{map_caption|}}}|#default={{{map_caption}}}|none=|=Location within {{#invoke:Location map|data|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}}|name}}}} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{if empty|{{{map_size|}}}|250}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}} }} }} | coordinates = {{{coordinates|}}} }}}} | label1 = Uradno ime | data1 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1705|2={{{name_official|}}}|name=name_official|qid={{{qid|}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true|list=ubl|lang={{#invoke:WikidataIB|getPropOfProp|prop1=P37|prop2=P424|qid={{#invoke:WikidataIB|followQid|props=P17|qid={{{qid|}}}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1705}}}}}} | label2 = Država | data2 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P17|2={{{country|}}}|name=country|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P17}}}}}} | label3 = Lega | data3 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P276|2={{{location|}}}|name=location|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P276}}}}}} | label4 = Koordinati | data4 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{{coordinates|}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|NONE|<!-- -->|{{#if:{{#Property:P625}}|{{If first display both|{{Koord|display=inline,title|format=dms}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P625}}}}}}}}}}}} | label5 = Status | data5 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{status|}}}}} |B=opuščeno |BD=opuščeno |C=ukinjeno |D=razgrajeno |M=začasno zaprto |O=operativno |P=predlagano |R=v prenovi |U=v izgradnji |UC=v izgradnji |#default={{{status|}}} }}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Decommissioned|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Operational|}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q30108381|nomatch=}}|Q30108381|Cancelled|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|pval=Q385378|qual=P580|name=status_construction_began|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|V&nbsp;gradnji|}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q811683|nomatch=}}|Q811683|Predlog|}}|}} | label6 = Začetek&nbsp;gradnje | data6 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|2={{{construction_began|}}}|name=construction_began|qid={{{qid|}}}|pval=Q385378|qual=P580|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P793}}}}}} | label7 = Datum&nbsp;zagona | data7 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|2={{{commissioned|}}}|name=commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P729}}}}}} | label8 = Datum&nbsp;razgradnje | data8 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|2={{{decommissioned|}}}|name=decommissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P730}}}}}} | label9 = Stroški&nbsp;gradnje | data9 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2130|2={{{cost|}}}|name=cost|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|scale=8|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2130}}}}}} | label10 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}}|singular=Lastnik|likely=Lastniki|plural=Lastniki}} | data10 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}} | label11 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}}|singular=Upravljalec|likely=Upravljalci|plural=Upravljalci}} | data11 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}} | label12 = Zaposleni | data12 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1128|2={{{employees|}}}|qid={{{qid|}}}|qual=P585|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|name=employees|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1128}}}}}} | header13 = Geotermalna&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o geotermalni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label14 = Tip | data14 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{geo_type|}}}}} |DS=[[Elektrarna s principom suhe pare|suha para]] |FS=[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]] |BC=[[Binarna elektrarna|binarni princip]] |#default={{{geo_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722964|nomatch=}}|Q41722964|[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722780|nomatch=}}|Q41722780|[[Elektrarna s principom suhe pare|Suha para]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4086827|nomatch=}}|Q4086827|[[Binarna elektrarna|binarni princip]]|}}}}</includeonly>|}} | label15 = Min.&nbsp;source&nbsp;temp. | data15 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5066|2={{{geo_temp_requirement|}}}|name=geo_temp_requirement|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1049799|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P5066}}}}}} | label16 = Wells | data16 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_count|}}}|name=geo_well_count|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label17 = Max.&nbsp;well&nbsp;depth | data17 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_depth|}}}|name=geo_well_depth|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label18 = Hot&nbsp;water&nbsp;output | data18 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{geo_water_output|}}}|name=geo_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q1419245|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}} | header19 = Jedrska&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o jedrski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label20 = Reaktorji | data20 = {{#if:{{{np_reactors|}}}|{{{np_reactors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q377968,Q468846,Q558152,Q558181,Q319449,Q3100709,Q1204277,Q379573,Q557804,Q552334,Q1058741,Q2058283,Q1622414,Q373950,Q4391458,Q432432,Q35957}}}} | label21 = Tip&nbsp;reaktorja | data21 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{np_reactor_type|}}}}} |PWR=[[Tlačnovodni reaktor|PWR]] |BWR=[[Vrelovodni reaktor|BWR]] |PHWR=[[Težkovodni reaktor|PHWR]] |CANDU=[[Candu reaktor|CANDU]] [[Težkovodni reaktor|PHWR]] |RBMK=[[RBMK]] |GCR=[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]] |HTGR=[[Visoko temperaturni reaktor|HTGR]] |VHTR=[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]] |AGR=[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]] |GFR=[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]] |FBR=[[Hitri oplodni reaktor|FBR]] |SFR=[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]] |LFR=[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]] |PBR=[[Pebble bed reactor|PBR]] |MSR=[[Reaktor na tekočo sol|MSR]] |AHR=[[Vodni homogeni reaktor|AHR]] |AHWR=[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]] |VVER=[[VVER]] |#default={{{np_reactor_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q377968|nomatch=}}|Q377968|[[Tlačnovodni reaktor|PWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q468846|nomatch=}}|Q468846|[[Vrelovodni reaktor|BWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558152|nomatch=}}|Q558152|[[Težkovodni reaktor|PHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558181|nomatch=}}|Q558181|[[CANDU reaktor|CANDU]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q319449|nomatch=}}|Q319449|[[RBMK]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3100709|nomatch=}}|Q3100709|[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1204277|nomatch=}}|Q1204277|[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q379573|nomatch=}}|Q379573|[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q557804|nomatch=}}|Q557804|[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q552334|nomatch=}}|Q552334|[[Hitri oplodni reaktor|FBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1058741|nomatch=}}|Q1058741|[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2058283|nomatch=}}|Q2058283|[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1622414|nomatch=}}|Q1622414|[[Pebble-bed reactor|PBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q373950|nomatch=}}|Q373950|[[Reaktor na tekočo sol|MSR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4391458|nomatch=}}|Q4391458|[[Vodni homogeni reaktor|AHR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q432432|nomatch=}}|Q432432|[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q35957|nomatch=}}|Q35957|[[VVER]]|}}}}</includeonly>|}} | label22 = Dobavitelj reaktorjev | data22 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P527|2={{{np_reactor_supplier|}}}|name=np_reactor_supplier|qid={{{qid|}}}|qual=P176|qualsonly=y|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | header23 = Solarno&nbsp;polje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o sončni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label24 = Tip | data24 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_type|}}}}} |PV=[[Photovoltaics|Flat-panel PV]] |CPV=[[Concentrated photovoltaics|CPV]] |CSP=[[Concentrated solar power|CSP]] |#default={{{solar_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1003207|nomatch=}}|Q1003207|[[Photovoltaics|Standard PV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61950883|nomatch=}}|Q61950883|[[Concentrator photovoltaics|CPV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q285927|nomatch=}}|Q285927|[[Concentrated solar power|CSP]]|}}}}</includeonly>|}} | label25 = CSP&nbsp;tehnologija | data25 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_csp_technology|}}}}} |D=[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]] |P=[[Parabolic trough]] |F=[[Fresnel reflector]] |T=[[Solar power tower]] |#default={{{solar_csp_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61954404|nomatch=}}|Q61954404|[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2051219|nomatch=}}|Q2051219|[[Parabolic trough]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q5155312|nomatch=}}|Q5155312|[[Fresnel reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q13847726|nomatch=}}|Q13847726|[[Solar power tower]]|}}}}</includeonly>|}} | label26 = [[Solar thermal collector|Collectors]] | data26 = {{#if:{{{solar_collectors|}}}|{{{solar_collectors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q2051219,Q1347279,Q5155312,Q61954404}}}} | label27 = Total&nbsp;collector&nbsp;area | data27 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{solar_collectors_area|}}}|name=solar_collectors_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1379273|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label28 = Site&nbsp;resource | data28 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6876|2={{{solar_site_resource|}}}|name=solar_site_resource|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6876}}}}}} | label29 = Solar&nbsp;tracker | data29 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_tracker|}}}}} |SA=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |1A=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |DA=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |2A=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |#default={{{solar_tracker|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199411|nomatch=}}|Q63199411|[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]]|}} {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199420|nomatch=}}|Q63199420|[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]]|}}}}</includeonly>|}} | header30 = Thermal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o toplotni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label31 = Primary&nbsp;fuel | data31 = {{If first display both|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P618|2=|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label32 = Secondary&nbsp;fuel | data32 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_secondary|}}}|name=th_fuel_secondary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=2|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label33 = Tertiary&nbsp;fuel | data33 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_tertiary|}}}|name=th_fuel_tertiary|qualID=P1545|qvalue=3|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label34 = Turbine&nbsp;technology | data34 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{th_technology|}}}}} |ST=[[Steam turbine]] |GT=[[Gas turbine]] |#default={{{th_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q193470|nomatch=}}|Q193470|[[Gas turbine]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q189859|nomatch=}}|Q189859|[[Steam turbine]]|}}}}</includeonly>|}} | header35 = Tidal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o plimski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label36 = [[Tidal_power#Generating_methods|Type]] | data36 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_technology|}}}}} |TB=[[Tidal barrage]] |TSG=[[Tidal stream generator]] |DTP=[[Dynamic tidal power]] |#default={{{tide_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q7800783|nomatch=}}|Q7800783|[[Tidal barrage]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3250943|nomatch=}}|Q3250943|[[Tidal stream generator]]|}}}}</includeonly>|}} | label37 = Type&nbsp;of&nbsp;[[Tidal stream generator|TSG]] | data37 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_tsg_type|}}}}} |HA=Horizontal axis |VA=Vertical axis |HF=Hydrofoil |AS=Archimedes screw |TK=Tidal kite |#default={{{tide_tsg_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363573|nomatch=}}|Q63363573|Horizontal axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363632|nomatch=}}|Q63363632|Vertical axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363679|nomatch=}}|Q63363679|Oscillating hydrofoil|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363745|nomatch=}}|Q63363745|Archimedes screw|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363781|nomatch=}}|Q63363781|Tidal kite|}}}}</includeonly>|}} | label38 = Barrage&nbsp;height | data38 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_height|}}}|name=tide_barrage_height|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label39 = Barrage&nbsp;length | data39 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_length|}}}|name=tide_barrage_length|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2043|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label40 = Barrage&nbsp;width | data40 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_width|}}}|name=tide_barrage_width|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2049|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label41 = Crosses | data41 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P177|2={{{tide_crosses|}}}|name=tide_crosses|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label42 = Channel&nbsp;speed | data42 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_speed|}}}|name=tide_channel_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2052|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label43 = Channel&nbsp;volume | data43 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_volume|}}}|name=tide_channel_volume|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2225|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label44 = [[Tidal range|Tidal&nbsp;range]] | data44 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4441|2={{{tide_range|}}}|name=tide_range|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4441}}}}}} | header45 = Elektrarna&nbsp;na&nbsp;valovanje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o valovni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label46 = [[Elektrarna na valovanje|Tip]] | data46 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wave_technology|}}}}} |SA=Površinski atenuator |PA=Točkovni absorber |OS=Oscilacijski pretvornik valovnega vzgona |OC=[[Oscilacijski vodni stolpec]] |OT=Prelivni sistem/Terminator |PD=Potopljeni tlačni diferencial |BW=Naprava s krogotokom |RM=Rotacijska masa |#default={{{wave_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367036|nomatch=}}|Q63367036|Atenuator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367054|nomatch=}}|Q63367054|Točkovni absorber|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367137|nomatch=}}|Q63367137|Oscilacijski pretvornik valovnega vzgona|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3683519|nomatch=}}|Q3683519|[[Oscilacijski vodni stolpec]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367204|nomatch=}}|Q63367204|Prelivni sistem/Terminator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367211|nomatch=}}|Q63367211|Potopljeni tlačni diferencial|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367217|nomatch=}}|Q63367217|Naprava s krogotokom|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367226|nomatch=}}|Q63367226|Rotacijska masa|}}}}</includeonly>|}} | label47 = Vodno&nbsp;telo | data47 = {{#if:{{{wave_water_body|}}}|{{{wave_water_body|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3068975|nomatch=}}|Q3068975|Wave power station|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P206|2=|name=wave_water_body|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}}}}}} | label48 = Globina&nbsp;vode | data48 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_water_depth|}}}|name=wave_water_depth|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | label49 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data49 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_shore_distance|}}}|name=wave_shore_distance|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2787|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | header50 = Vetrna&nbsp;elektrarana <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o vetrni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label51 = [[Vetrna elektrarna|Tip]] | data51 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wind_farm_type|}}}}} |ON=Kopenska |OF=Na morju |#default={{{wind_farm_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|Kopenska|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1357601|nomatch=}}|Q1357601|Na morju|}}}}</includeonly>|}} | label52 = Uporaba&nbsp;lokacije | data52 = {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|{{{wind_site_usage|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q11451|nomatch=}}|Q11451|Agriculture|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2153464|nomatch=}}|Q2153464|Livestock farming|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q911871|nomatch=}}|Q911871|Wilderness|}}}}</includeonly>}}}|}} | label53 = Maks.&nbsp;glovina&nbsp;vode | data53 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P4511|2={{{wind_offshore_depth|}}}|name=wind_offshore_depth|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4511}}}}}} | label54 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data54 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2043|2={{{wind_offshore_distance|}}}|name=wind_offshore_distance|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2043}}}}}} | label55 = Višina&nbsp;osi | data55 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2={{{wind_hub_height|}}}|name=wind_hub_height|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}} | label56 = Premer&nbsp;rotorja | data56 = {{If empty|{{{wind_rotor_diameter|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|name=wind_rotor_diameter|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2386|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2386|2=|name=wind_rotor_diameter|qualID=P518|qvalue=Q193466|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P2386}}}}}}}} | label57 = Nazivna&nbsp;hitrost&nbsp;vetra | data57 = {{If empty|{{{wind_rated_speed|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2=|name=wind_rated_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P5065|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5065|2=|name=wind_rated_speed|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qualID=P1013|qvalue=Q64441440|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P5065}}}}}}}} | header58 = {{if empty|{{{ps_header|}}}|_BLANK_}} | label59 = Površina&nbsp;lokacije | data59 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{ps_site_area|}}}|name=ps_site_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q159719|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label60 = Nadm.&nbsp;višina&nbsp;lokacije | data60 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2044|2={{{ps_site_elevation|}}}|name=ps_site_elevation|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2044}}}}}} | label61 = Dimniki | data61 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_chimneys|}}}|name=ps_chimneys|qid={{{qid|}}}|pval=Q170477|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label62 = Hladilni&nbsp;stolpi | data62 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_cooling_towers|}}}|name=ps_cooling_towers|qid={{{qid|}}}|pval=Q193886|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label63 = Vir&nbsp;hlajenja | data63 = {{#if:{{{ps_cooling_source|}}}|{{{ps_cooling_source|}}}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2=|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|pval=Q1049799|qual=P885|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P588|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P588}}}}}}}}</includeonly>|}} | label64 = [[Feed-in tariff|Feed-in&nbsp;tariff]] | data64 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6826|2={{{ps_feed-in_tariff|}}}|name=ps_feed-in_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P1013|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|qlinked=true|unitabbr=false|qprefix=per" "|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6826}}}}}} | label65 = Letni&nbsp;prihodek | data65 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2139|2={{{ps_revenue|}}}|name=ps_revenue|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2139}}}}}} | label66 = [[Combined cycle|Combined&nbsp;cycle]]? | data66 = {{#if:{{{ps_combined_cycle|}}}|{{{ps_combined_cycle|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q900729|nomatch=}}|Q900729|Yes|}}}} | label67 = [[Kogeneracija]]? | data67 = {{{ps_cogeneration|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1601458|nomatch=}}|Q1601458|Yes|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61867910|nomatch=}}|Q61867910|Yes|}}}}}}} | label68 = [[Trigeneration]]? | data68 = {{#if:{{{ps_trigeneration|}}}|{{{ps_trigeneration|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61876608|nomatch=}}|Q61876608|Yes|}}}} | label69 = [[Integrated water and power plant|IWPP]]? | data69 = {{#if:{{{ps_iwpp|}}}|{{{ps_iwpp|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|Yes|}}}} | label70 = Tehnologija&nbsp;čiščenja&nbsp;vode&nbsp;v&nbsp;IWPP | data70 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{ps_iwpp_technology|}}}}} |D=[[Destilacija]] |R=[[Reverzna osmoza]] |#default={{{ps_iwpp_technology|}}} }}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_technology|}}}|name=ps_iwpp_technology|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2079|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label71 = Proizvodnja&nbsp;vode&nbsp;v&nbsp;IWPP | data71 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_water_output|}}}|name=ps_iwpp_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label72 = IWPP&nbsp;water&nbsp;tariff | data72 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2555|2={{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|name=ps_iwpp_water_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P2210|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1013}}}}}}}}|}} | label73 = Toplotna&nbsp;moč | data73 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2056|2={{{ps_thermal_capacity|}}}|name=ps_thermal_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2056}}}}}} | label74 = {{{ps_label1|}}} | data74 = {{{ps_data1|}}} | label75 = {{{ps_label2|}}} | data75 = {{{ps_data2|}}} | label76 = {{{ps_label3|}}} | data76 = {{{ps_data3|}}} | label77 = {{{ps_label4|}}} | data77 = {{{ps_data4|}}} | label78 = {{{ps_label5|}}} | data78 = {{{ps_data5|}}} | header79 = Proizvodnja&nbsp;energije | data80 = <includeonly>{{#invoke:Infobox power station|psunits|qid={{{qid|}}}|ps_units_operational={{{ps_units_operational|}}}|ps_units_manu_model={{{ps_units_manu_model|}}}|ps_units_planned={{{ps_units_planned|}}}|ps_units_cancelled={{{ps_units_cancelled|}}}|ps_units_uc={{{ps_units_uc|}}}|ps_units_decommissioned={{{ps_units_decommissioned|}}}|dbug={{{dbug|}}}}}</includeonly> | label86 = [[Nazivna&nbsp;moč]] | data86 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2109|2={{#iferror:{{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_electrical_capacity|}}}|R}}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}} [[Megawatt|MW]]}}|name=ps_electrical_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2109}}}}}} | label87 = [[Faktor zmogljivosti|Faktor&nbsp;zmogljivosti]] | data87 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6639|2={{{ps_electrical_cap_fac|}}}|name=ps_electrical_cap_fac|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6639}}}}}} | label88 = [[Neto proizvodnja|Letna&nbsp;neto&nbsp;proizvodnja]] | data88 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4131|2={{#iferror: {{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_annual_generation|}}}|R}} }}| {{{ps_annual_generation|}}} | {{{ps_annual_generation|}}} [[GW·h]]}}|name=ps_annual_generation|qid={{{qid|}}}|qual=ALL|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4131}}}}}} | label89 = [[Zmogljivost shranjevanja energije|Zmogljivost&nbsp;shranjevanja]] | data89 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4140|2={{{ps_storage_capacity|}}}|name=ps_storage_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4140}}}}}} | header90 = Zunanje&nbsp;povezave | label91 = Spletna stran | data91 = {{If empty|{{{website|}}}|{{If first display both|{{URL2|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P856|2=|name=website|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P856}}}}}}}} | label92 = Zbirka | data92 = {{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|[[Commons:Category:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|Related&nbsp;media&nbsp;on&nbsp;Commons]]}} | below = <includeonly>{{#if:{{{child|}}}||{{Edit on Wikidata|qid={{{qid|}}}}}}}{{#if:{{{extra|}}}|<br>{{{extra|}}}}}</includeonly> }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje elektrarna z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje elektrarna]] z neznanim parametrom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| | child | commissioned | construction_began | coordinates | cost | country | dbug | decommissioned | embed | employees | extra | fetchwikidata | geo_temp_requirement | geo_type | geo_water_output | geo_well_count | geo_well_depth | image | image_alt | image_caption | image_size | location | location_map_caption | location_map_geomask | location_map_marker | location_map_size | location_map_zoom | logo | logo_alt | logo_size | name | name_official | np_reactor_supplier | np_reactor_type | np_reactors | onlysourced | operator | owner | ps_annual_generation | ps_chimneys | ps_cogeneration | ps_combined_cycle | ps_cooling_source | ps_cooling_towers | ps_data1 | ps_data2 | ps_data3 | ps_data4 | ps_data5 | ps_electrical_cap_fac | ps_electrical_capacity | ps_feed-in_tariff | ps_header | ps_iwpp | ps_iwpp_technology | ps_iwpp_water_output | ps_iwpp_water_tariff | ps_label1 | ps_label2 | ps_label3 | ps_label4 | ps_label5 | ps_revenue | ps_site_area | ps_site_elevation | ps_storage_capacity | ps_thermal_capacity | ps_trigeneration | ps_units_cancelled | ps_units_decommissioned | ps_units_manu_model | ps_units_operational | ps_units_planned | ps_units_uc | qid | refs | solar_collectors | solar_collectors_area | solar_csp_technology | solar_site_resource | solar_tracker | solar_type | status | suppressfields | th_fuel_primary | th_fuel_secondary | th_fuel_tertiary | th_technology | tide_barrage_height | tide_barrage_length | tide_barrage_width | tide_channel_speed | tide_channel_volume | tide_crosses | tide_range | tide_technology | tide_tsg_type | wave_shore_distance | wave_technology | wave_water_body | wave_water_depth | website | wind_farm_type | wind_hub_height | wind_offshore_depth | wind_offshore_distance | wind_rated_speed | wind_rotor_diameter | wind_site_usage }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Elektrarna]] | pushpin_map; map_type | pushpin_relief; map_relief }}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> l5yzi9bgbhf6ues8l2pb2n6ic8y59il 6683314 6683308 2026-05-31T13:28:41Z Pinky sl 2932 6683314 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | child = {{{child|}}} | subbox = {{{embed|}}} | above = {{If empty|{{{name|}}}|<includeonly>{{#invoke:WikidataIB|label}}</includeonly>|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}} | aboveclass = fn org | abovestyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | headerstyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P154|2={{{logo|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{{logo_size|}}}|upright=1|alt={{{logo_alt|}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2={{{image|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{if empty|{{{image_size|}}}|300px}}|upright=1|alt={{{image_alt|}}}}} | caption2 = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=caption|qid={{{qid|}}}|qual=P2096|qualsonly=true|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}}} | image3 = {{#invoke:Infobox mapframe|autoWithCaption|onByDefault = yes |mapframe-frame-width = {{{location_map_size|}}} |mapframe-marker = {{if empty|{{{location_map_marker|}}}|industrial}} |mapframe-zoom = {{if empty|{{{location_map_zoom|}}}|13}} |mapframe-geomask = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|P17|<!-- -->}} |mapframe-geomask-stroke-width = 0.5 |mapframe-geomask-stroke-colour = #000000 |mapframe-geomask-fill = #BABABA |mapframe-wikidata = yes }} | caption3 = {{if empty|{{{location_map_caption|}}}|{{#invoke:Infobox mapframe|autocaption}}}} | image4 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map_type|}}}|{{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}} | border = infobox | caption = {{#switch:{{{map_caption|}}}|#default={{{map_caption}}}|none=|=Location within {{#invoke:Location map|data|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}}|name}}}} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{if empty|{{{map_size|}}}|250}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}} }} }} | coordinates = {{{coordinates|}}} }}}} | label1 = Uradno ime | data1 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1705|2={{{name_official|}}}|name=name_official|qid={{{qid|}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true|list=ubl|lang={{#invoke:WikidataIB|getPropOfProp|prop1=P37|prop2=P424|qid={{#invoke:WikidataIB|followQid|props=P17|qid={{{qid|}}}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1705}}}}}} | label2 = Država | data2 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P17|2={{{country|}}}|name=country|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P17}}}}}} | label3 = Lega | data3 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P276|2={{{location|}}}|name=location|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P276}}}}}} | label4 = Koordinati | data4 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{{coordinates|}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|NONE|<!-- -->|{{#if:{{#Property:P625}}|{{If first display both|{{Koord|display=inline,title|format=dms}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P625}}}}}}}}}}}} | label5 = Status | data5 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{status|}}}}} |B=opuščeno |BD=opuščeno |C=ukinjeno |D=razgrajeno |M=začasno zaprto |O=operativno |P=predlagano |R=v prenovi |U=v izgradnji |UC=v izgradnji |#default={{{status|}}} }}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Decommissioned|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Operational|}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q30108381|nomatch=}}|Q30108381|Cancelled|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|pval=Q385378|qual=P580|name=status_construction_began|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|V&nbsp;gradnji|}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q811683|nomatch=}}|Q811683|Predlog|}}|}} | label6 = Začetek&nbsp;gradnje | data6 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|2={{{construction_began|}}}|name=construction_began|qid={{{qid|}}}|pval=Q385378|qual=P580|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P793}}}}}} | label7 = Datum&nbsp;zagona | data7 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|2={{{commissioned|}}}|name=commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P729}}}}}} | label8 = Datum&nbsp;razgradnje | data8 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|2={{{decommissioned|}}}|name=decommissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P730}}}}}} | label9 = Stroški&nbsp;gradnje | data9 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2130|2={{{cost|}}}|name=cost|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|scale=8|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2130}}}}}} | label10 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}}|singular=Lastnik|likely=Lastniki|plural=Lastniki}} | data10 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}} | label11 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}}|singular=Upravljalec|likely=Upravljalci|plural=Upravljalci}} | data11 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}} | label12 = Zaposleni | data12 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1128|2={{{employees|}}}|qid={{{qid|}}}|qual=P585|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|name=employees|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1128}}}}}} | header13 = Geotermalna&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o geotermalni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label14 = Tip | data14 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{geo_type|}}}}} |DS=[[Elektrarna s principom suhe pare|suha para]] |FS=[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]] |BC=[[Binarna elektrarna|binarni princip]] |#default={{{geo_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722964|nomatch=}}|Q41722964|[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722780|nomatch=}}|Q41722780|[[Elektrarna s principom suhe pare|Suha para]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4086827|nomatch=}}|Q4086827|[[Binarna elektrarna|binarni princip]]|}}}}</includeonly>|}} | label15 = Min.&nbsp;source&nbsp;temp. | data15 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5066|2={{{geo_temp_requirement|}}}|name=geo_temp_requirement|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1049799|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P5066}}}}}} | label16 = Wells | data16 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_count|}}}|name=geo_well_count|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label17 = Max.&nbsp;well&nbsp;depth | data17 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_depth|}}}|name=geo_well_depth|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label18 = Hot&nbsp;water&nbsp;output | data18 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{geo_water_output|}}}|name=geo_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q1419245|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}} | header19 = Jedrska&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o jedrski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label20 = Reaktorji | data20 = {{#if:{{{np_reactors|}}}|{{{np_reactors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q377968,Q468846,Q558152,Q558181,Q319449,Q3100709,Q1204277,Q379573,Q557804,Q552334,Q1058741,Q2058283,Q1622414,Q373950,Q4391458,Q432432,Q35957}}}} | label21 = Tip&nbsp;reaktorja | data21 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{np_reactor_type|}}}}} |PWR=[[Tlačnovodni reaktor|PWR]] |BWR=[[Vrelovodni reaktor|BWR]] |PHWR=[[Težkovodni reaktor|PHWR]] |CANDU=[[Candu reaktor|CANDU]] [[Težkovodni reaktor|PHWR]] |RBMK=[[RBMK]] |GCR=[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]] |HTGR=[[Visoko temperaturni reaktor|HTGR]] |VHTR=[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]] |AGR=[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]] |GFR=[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]] |FBR=[[Hitri oplodni reaktor|FBR]] |SFR=[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]] |LFR=[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]] |PBR=[[Pebble bed reactor|PBR]] |MSR=[[Reaktor na tekočo sol|MSR]] |AHR=[[Vodni homogeni reaktor|AHR]] |AHWR=[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]] |VVER=[[VVER]] |#default={{{np_reactor_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q377968|nomatch=}}|Q377968|[[Tlačnovodni reaktor|PWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q468846|nomatch=}}|Q468846|[[Vrelovodni reaktor|BWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558152|nomatch=}}|Q558152|[[Težkovodni reaktor|PHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558181|nomatch=}}|Q558181|[[CANDU reaktor|CANDU]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q319449|nomatch=}}|Q319449|[[RBMK]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3100709|nomatch=}}|Q3100709|[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1204277|nomatch=}}|Q1204277|[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q379573|nomatch=}}|Q379573|[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q557804|nomatch=}}|Q557804|[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q552334|nomatch=}}|Q552334|[[Hitri oplodni reaktor|FBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1058741|nomatch=}}|Q1058741|[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2058283|nomatch=}}|Q2058283|[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1622414|nomatch=}}|Q1622414|[[Pebble-bed reactor|PBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q373950|nomatch=}}|Q373950|[[Reaktor na tekočo sol|MSR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4391458|nomatch=}}|Q4391458|[[Vodni homogeni reaktor|AHR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q432432|nomatch=}}|Q432432|[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q35957|nomatch=}}|Q35957|[[VVER]]|}}}}</includeonly>|}} | label22 = Dobavitelj reaktorjev | data22 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P527|2={{{np_reactor_supplier|}}}|name=np_reactor_supplier|qid={{{qid|}}}|qual=P176|qualsonly=y|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | header23 = Solarno&nbsp;polje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o sončni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label24 = Tip | data24 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_type|}}}}} |PV=[[Photovoltaics|Flat-panel PV]] |CPV=[[Concentrated photovoltaics|CPV]] |CSP=[[Concentrated solar power|CSP]] |#default={{{solar_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1003207|nomatch=}}|Q1003207|[[Photovoltaics|Standard PV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61950883|nomatch=}}|Q61950883|[[Concentrator photovoltaics|CPV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q285927|nomatch=}}|Q285927|[[Concentrated solar power|CSP]]|}}}}</includeonly>|}} | label25 = CSP&nbsp;tehnologija | data25 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_csp_technology|}}}}} |D=[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]] |P=[[Parabolic trough]] |F=[[Fresnel reflector]] |T=[[Solar power tower]] |#default={{{solar_csp_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61954404|nomatch=}}|Q61954404|[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2051219|nomatch=}}|Q2051219|[[Parabolic trough]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q5155312|nomatch=}}|Q5155312|[[Fresnel reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q13847726|nomatch=}}|Q13847726|[[Solar power tower]]|}}}}</includeonly>|}} | label26 = [[Solar thermal collector|Collectors]] | data26 = {{#if:{{{solar_collectors|}}}|{{{solar_collectors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q2051219,Q1347279,Q5155312,Q61954404}}}} | label27 = Total&nbsp;collector&nbsp;area | data27 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{solar_collectors_area|}}}|name=solar_collectors_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1379273|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label28 = Site&nbsp;resource | data28 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6876|2={{{solar_site_resource|}}}|name=solar_site_resource|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6876}}}}}} | label29 = Solar&nbsp;tracker | data29 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_tracker|}}}}} |SA=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |1A=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |DA=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |2A=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |#default={{{solar_tracker|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199411|nomatch=}}|Q63199411|[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]]|}} {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199420|nomatch=}}|Q63199420|[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]]|}}}}</includeonly>|}} | header30 = Thermal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o toplotni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label31 = Primary&nbsp;fuel | data31 = {{If first display both|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P618|2=|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label32 = Secondary&nbsp;fuel | data32 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_secondary|}}}|name=th_fuel_secondary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=2|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label33 = Tertiary&nbsp;fuel | data33 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_tertiary|}}}|name=th_fuel_tertiary|qualID=P1545|qvalue=3|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label34 = Turbine&nbsp;technology | data34 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{th_technology|}}}}} |ST=[[Steam turbine]] |GT=[[Gas turbine]] |#default={{{th_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q193470|nomatch=}}|Q193470|[[Gas turbine]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q189859|nomatch=}}|Q189859|[[Steam turbine]]|}}}}</includeonly>|}} | header35 = Tidal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o plimski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label36 = [[Tidal_power#Generating_methods|Type]] | data36 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_technology|}}}}} |TB=[[Tidal barrage]] |TSG=[[Tidal stream generator]] |DTP=[[Dynamic tidal power]] |#default={{{tide_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q7800783|nomatch=}}|Q7800783|[[Tidal barrage]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3250943|nomatch=}}|Q3250943|[[Tidal stream generator]]|}}}}</includeonly>|}} | label37 = Type&nbsp;of&nbsp;[[Tidal stream generator|TSG]] | data37 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_tsg_type|}}}}} |HA=Horizontal axis |VA=Vertical axis |HF=Hydrofoil |AS=Archimedes screw |TK=Tidal kite |#default={{{tide_tsg_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363573|nomatch=}}|Q63363573|Horizontal axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363632|nomatch=}}|Q63363632|Vertical axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363679|nomatch=}}|Q63363679|Oscillating hydrofoil|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363745|nomatch=}}|Q63363745|Archimedes screw|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363781|nomatch=}}|Q63363781|Tidal kite|}}}}</includeonly>|}} | label38 = Barrage&nbsp;height | data38 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_height|}}}|name=tide_barrage_height|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label39 = Barrage&nbsp;length | data39 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_length|}}}|name=tide_barrage_length|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2043|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label40 = Barrage&nbsp;width | data40 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_width|}}}|name=tide_barrage_width|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2049|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label41 = Crosses | data41 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P177|2={{{tide_crosses|}}}|name=tide_crosses|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label42 = Channel&nbsp;speed | data42 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_speed|}}}|name=tide_channel_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2052|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label43 = Channel&nbsp;volume | data43 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_volume|}}}|name=tide_channel_volume|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2225|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label44 = [[Tidal range|Tidal&nbsp;range]] | data44 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4441|2={{{tide_range|}}}|name=tide_range|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4441}}}}}} | header45 = Elektrarna&nbsp;na&nbsp;valovanje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o valovni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label46 = [[Elektrarna na valovanje|Tip]] | data46 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wave_technology|}}}}} |SA=Površinski atenuator |PA=Točkovni absorber |OS=Oscilacijski pretvornik valovnega vzgona |OC=[[Oscilacijski vodni stolpec]] |OT=Prelivni sistem/Terminator |PD=Potopljeni tlačni diferencial |BW=Naprava s krogotokom |RM=Rotacijska masa |#default={{{wave_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367036|nomatch=}}|Q63367036|Atenuator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367054|nomatch=}}|Q63367054|Točkovni absorber|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367137|nomatch=}}|Q63367137|Oscilacijski pretvornik valovnega vzgona|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3683519|nomatch=}}|Q3683519|[[Oscilacijski vodni stolpec]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367204|nomatch=}}|Q63367204|Prelivni sistem/Terminator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367211|nomatch=}}|Q63367211|Potopljeni tlačni diferencial|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367217|nomatch=}}|Q63367217|Naprava s krogotokom|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367226|nomatch=}}|Q63367226|Rotacijska masa|}}}}</includeonly>|}} | label47 = Vodno&nbsp;telo | data47 = {{#if:{{{wave_water_body|}}}|{{{wave_water_body|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3068975|nomatch=}}|Q3068975|Wave power station|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P206|2=|name=wave_water_body|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}}}}}} | label48 = Globina&nbsp;vode | data48 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_water_depth|}}}|name=wave_water_depth|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | label49 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data49 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_shore_distance|}}}|name=wave_shore_distance|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2787|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | header50 = Vetrna&nbsp;elektrarana <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o vetrni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label51 = [[Vetrna elektrarna|Tip]] | data51 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wind_farm_type|}}}}} |ON=Kopenska |OF=Na morju |#default={{{wind_farm_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|Kopenska|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1357601|nomatch=}}|Q1357601|Na morju|}}}}</includeonly>|}} | label52 = Uporaba&nbsp;lokacije | data52 = {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|{{{wind_site_usage|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q11451|nomatch=}}|Q11451|Agriculture|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2153464|nomatch=}}|Q2153464|Livestock farming|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q911871|nomatch=}}|Q911871|Wilderness|}}}}</includeonly>}}}|}} | label53 = Maks.&nbsp;glovina&nbsp;vode | data53 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P4511|2={{{wind_offshore_depth|}}}|name=wind_offshore_depth|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4511}}}}}} | label54 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data54 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2043|2={{{wind_offshore_distance|}}}|name=wind_offshore_distance|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2043}}}}}} | label55 = Višina&nbsp;osi | data55 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2={{{wind_hub_height|}}}|name=wind_hub_height|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}} | label56 = Premer&nbsp;rotorja | data56 = {{If empty|{{{wind_rotor_diameter|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|name=wind_rotor_diameter|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2386|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2386|2=|name=wind_rotor_diameter|qualID=P518|qvalue=Q193466|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P2386}}}}}}}} | label57 = Nazivna&nbsp;hitrost&nbsp;vetra | data57 = {{If empty|{{{wind_rated_speed|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2=|name=wind_rated_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P5065|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5065|2=|name=wind_rated_speed|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qualID=P1013|qvalue=Q64441440|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P5065}}}}}}}} | header58 = {{if empty|{{{ps_header|}}}|_BLANK_}} | label59 = Površina&nbsp;lokacije | data59 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{ps_site_area|}}}|name=ps_site_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q159719|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label60 = Nadm.&nbsp;višina | data60 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2044|2={{{ps_site_elevation|}}}|name=ps_site_elevation|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2044}}}}}} | label61 = Dimniki | data61 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_chimneys|}}}|name=ps_chimneys|qid={{{qid|}}}|pval=Q170477|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label62 = Hladilni&nbsp;stolpi | data62 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_cooling_towers|}}}|name=ps_cooling_towers|qid={{{qid|}}}|pval=Q193886|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label63 = Vir&nbsp;hlajenja | data63 = {{#if:{{{ps_cooling_source|}}}|{{{ps_cooling_source|}}}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2=|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|pval=Q1049799|qual=P885|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P588|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P588}}}}}}}}</includeonly>|}} | label64 = [[Feed-in tariff|Feed-in&nbsp;tariff]] | data64 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6826|2={{{ps_feed-in_tariff|}}}|name=ps_feed-in_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P1013|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|qlinked=true|unitabbr=false|qprefix=per" "|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6826}}}}}} | label65 = Letni&nbsp;prihodek | data65 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2139|2={{{ps_revenue|}}}|name=ps_revenue|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2139}}}}}} | label66 = [[Combined cycle|Combined&nbsp;cycle]]? | data66 = {{#if:{{{ps_combined_cycle|}}}|{{{ps_combined_cycle|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q900729|nomatch=}}|Q900729|Yes|}}}} | label67 = [[Kogeneracija]]? | data67 = {{{ps_cogeneration|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1601458|nomatch=}}|Q1601458|Yes|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61867910|nomatch=}}|Q61867910|Yes|}}}}}}} | label68 = [[Trigeneration]]? | data68 = {{#if:{{{ps_trigeneration|}}}|{{{ps_trigeneration|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61876608|nomatch=}}|Q61876608|Yes|}}}} | label69 = [[Integrated water and power plant|IWPP]]? | data69 = {{#if:{{{ps_iwpp|}}}|{{{ps_iwpp|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|Yes|}}}} | label70 = Tehnologija&nbsp;čiščenja&nbsp;vode&nbsp;v&nbsp;IWPP | data70 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{ps_iwpp_technology|}}}}} |D=[[Destilacija]] |R=[[Reverzna osmoza]] |#default={{{ps_iwpp_technology|}}} }}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_technology|}}}|name=ps_iwpp_technology|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2079|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label71 = Proizvodnja&nbsp;vode&nbsp;v&nbsp;IWPP | data71 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_water_output|}}}|name=ps_iwpp_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label72 = IWPP&nbsp;water&nbsp;tariff | data72 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2555|2={{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|name=ps_iwpp_water_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P2210|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1013}}}}}}}}|}} | label73 = Toplotna&nbsp;moč | data73 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2056|2={{{ps_thermal_capacity|}}}|name=ps_thermal_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2056}}}}}} | label74 = {{{ps_label1|}}} | data74 = {{{ps_data1|}}} | label75 = {{{ps_label2|}}} | data75 = {{{ps_data2|}}} | label76 = {{{ps_label3|}}} | data76 = {{{ps_data3|}}} | label77 = {{{ps_label4|}}} | data77 = {{{ps_data4|}}} | label78 = {{{ps_label5|}}} | data78 = {{{ps_data5|}}} | header79 = Proizvodnja&nbsp;energije | data80 = <includeonly>{{#invoke:Infobox power station|psunits|qid={{{qid|}}}|ps_units_operational={{{ps_units_operational|}}}|ps_units_manu_model={{{ps_units_manu_model|}}}|ps_units_planned={{{ps_units_planned|}}}|ps_units_cancelled={{{ps_units_cancelled|}}}|ps_units_uc={{{ps_units_uc|}}}|ps_units_decommissioned={{{ps_units_decommissioned|}}}|dbug={{{dbug|}}}}}</includeonly> | label86 = [[Nazivna&nbsp;moč]] | data86 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2109|2={{#iferror:{{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_electrical_capacity|}}}|R}}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}} [[Megawatt|MW]]}}|name=ps_electrical_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2109}}}}}} | label87 = [[Faktor zmogljivosti|Faktor&nbsp;zmogljivosti]] | data87 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6639|2={{{ps_electrical_cap_fac|}}}|name=ps_electrical_cap_fac|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6639}}}}}} | label88 = [[Neto proizvodnja|Letna&nbsp;neto&nbsp;proizvodnja]] | data88 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4131|2={{#iferror: {{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_annual_generation|}}}|R}} }}| {{{ps_annual_generation|}}} | {{{ps_annual_generation|}}} [[GW·h]]}}|name=ps_annual_generation|qid={{{qid|}}}|qual=ALL|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4131}}}}}} | label89 = [[Zmogljivost shranjevanja energije|Zmogljivost&nbsp;shranjevanja]] | data89 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4140|2={{{ps_storage_capacity|}}}|name=ps_storage_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4140}}}}}} | header90 = Zunanje&nbsp;povezave | label91 = Spletna stran | data91 = {{If empty|{{{website|}}}|{{If first display both|{{URL2|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P856|2=|name=website|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P856}}}}}}}} | label92 = Zbirka | data92 = {{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|[[Commons:Category:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|Related&nbsp;media&nbsp;on&nbsp;Commons]]}} | below = <includeonly>{{#if:{{{child|}}}||{{Edit on Wikidata|qid={{{qid|}}}}}}}{{#if:{{{extra|}}}|<br>{{{extra|}}}}}</includeonly> }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje elektrarna z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje elektrarna]] z neznanim parametrom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| | child | commissioned | construction_began | coordinates | cost | country | dbug | decommissioned | embed | employees | extra | fetchwikidata | geo_temp_requirement | geo_type | geo_water_output | geo_well_count | geo_well_depth | image | image_alt | image_caption | image_size | location | location_map_caption | location_map_geomask | location_map_marker | location_map_size | location_map_zoom | logo | logo_alt | logo_size | name | name_official | np_reactor_supplier | np_reactor_type | np_reactors | onlysourced | operator | owner | ps_annual_generation | ps_chimneys | ps_cogeneration | ps_combined_cycle | ps_cooling_source | ps_cooling_towers | ps_data1 | ps_data2 | ps_data3 | ps_data4 | ps_data5 | ps_electrical_cap_fac | ps_electrical_capacity | ps_feed-in_tariff | ps_header | ps_iwpp | ps_iwpp_technology | ps_iwpp_water_output | ps_iwpp_water_tariff | ps_label1 | ps_label2 | ps_label3 | ps_label4 | ps_label5 | ps_revenue | ps_site_area | ps_site_elevation | ps_storage_capacity | ps_thermal_capacity | ps_trigeneration | ps_units_cancelled | ps_units_decommissioned | ps_units_manu_model | ps_units_operational | ps_units_planned | ps_units_uc | qid | refs | solar_collectors | solar_collectors_area | solar_csp_technology | solar_site_resource | solar_tracker | solar_type | status | suppressfields | th_fuel_primary | th_fuel_secondary | th_fuel_tertiary | th_technology | tide_barrage_height | tide_barrage_length | tide_barrage_width | tide_channel_speed | tide_channel_volume | tide_crosses | tide_range | tide_technology | tide_tsg_type | wave_shore_distance | wave_technology | wave_water_body | wave_water_depth | website | wind_farm_type | wind_hub_height | wind_offshore_depth | wind_offshore_distance | wind_rated_speed | wind_rotor_diameter | wind_site_usage }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Elektrarna]] | pushpin_map; map_type | pushpin_relief; map_relief }}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> b6kqpmehl8rvyfedbrfh97wxky9bln6 Pristanišče Split 0 503937 6683414 6560205 2026-05-31T16:01:29Z Pinky sl 2932 infopolje Luka 6683414 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Luka | name = Port of Split | image = Port of Split in Croatia (48608601531).jpg | imagesize = 250px | image_caption = Pristanišče v Splitu <!-- Location --> | country = [[Hrvaška]] | location = [[Split]] | pushpin_map = Hrvaška | pushpin_map_geomask = yes | coordinates = {{coord|43.505079|N|16.442156|E}} | locode = HRSPU<ref name="Locode-1">{{cite web |title=Unlocode (HR) - Croatia |url=https://service.unece.org/trade/locode/hr.htm |website=service.unece.org |access-date=24 April 2020}}</ref> <!-- Details --> | opened = | operated = Luka d.d. Split<br />Trajektna Luka Split d.d. | owner = | type = | sizewater = | sizeland = | size = | berths = | wharfs = | piers = | employees = <!-- Statistics --> | arrivals = 23.468 (2019)<ref name="DZS">[https://podaci.dzs.hr/media/jvqj0zui/transport-12-promet-u-morskim-lukama.xlsx "Transport - promet u morskim lukama"], DZS</ref> | cargotonnage = {{increase}} 2.040.547&nbsp;tone (2020)<ref name="DZS"/> | containervolume = {{increase}} 6.822&nbsp;TEUs (2019)<ref name="DZS"/> | cargovalue = | passengertraffic = {{increase}} 5,8 milionov (2024)<ref name="DZS"/><ref>{{Cite web|url=http://portsplit.hr/luka-split/statistike/|title=Statistike|access-date=3 August 2020|archive-date=21 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210321222759/https://portsplit.hr/luka-split/statistike/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://slobodnadalmacija.hr/split/splitska-gradska-luka-oborila-rekord-nikad-toliko-putnika-kao-prosle-godine-premasila-je-po-broju-cak-i-famoznu-2019-1363651|title=Slobodna Dalmacija}}</ref> | revenue = | profit = | blankstatstitle1 = | blankstats1 = | blankstatstitle2 = | blankstats2 = | blankstatstitle3 = | blankstats3 = | website = [http://www.portsplit.hr/ www.portsplit.hr] }} '''Splitsko pristanišče''' (hrvaško: '''Luka Split''') je pristanišče v srednjedalmatinskem mestu [[Split]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Pristanišče je bilo prvotno trgovsko središče, ki so ga prvotno ustanovili grški naseljenci z otoka [[Vis]], nato pa so ga prevzeli [[Rimljani]]. Pristanišče je uspevalo v [[Srednji vek|srednjem veku]], nazadnje pa je doživelo upad v poznem 18. in začetku 19. stoletja, ko je [[pristanišče Reka]] prevzelo vlogo primarnega trgovskega in ladijskega prometa v regiji. Upad je bil pripisan tudi propadu [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], tradicionalnemu trgu splitskega pristanišča, in vse večji prevladi [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]].<ref>[[:en:List_of_busiest_ports_in_Europe#Busiest_passenger_ports|List of busiest ports in Europe#Busiest passenger ports]]</ref> Od leta 2017 je pristanišče največje potniško pristanišče na Hrvaškem, največje potniško pristanišče v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] in 11. največje pristanišče v [[Sredozemlje|Sredozemlju]] z letnim prihodom potnikov približno 5 milijonov. Do leta 2010 je pristanišče Split vsako leto zabeležilo 18.000 prihodov ladij. Pristanišče upravlja uprava pristanišča Split (PSA). V poznih 2000 -ih letih so PSA in pristaniški operaterji Trajektna Luka Split d.d. in Luka d.d. Splitsko pristanišče je začeli izvajati naložbeni načrt za povečanje obsega potniškega in tovornega prometa, ki naj bi bil zaključen do leta 2015, kar bi pristanišču omogočilo prevoz do 7 milijonov potnikov na leto.<ref>Risposte Turismo: ''[http://www.adriaticseaforum.com/2017/Public/RisposteTurismo_AdriaticSeaTourismReport2017.pdf Adriatic Sea Tourism Report 2017] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210331092845/http://www.adriaticseaforum.com/2017/Public/RisposteTurismo_AdriaticSeaTourismReport2017.pdf |date=2021-03-31 }}'', p. 24</ref> == Glej tudi == * [[Pristanišče Reka]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Split]] [[Kategorija:Pristanišča na Hrvaškem]] olfmmxecz7om1wp1rhv3nt4tcrzprtd 6683415 6683414 2026-05-31T16:02:05Z Pinky sl 2932 6683415 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Luka | name = Pristanišče Split | image = Port of Split in Croatia (48608601531).jpg | imagesize = 250px | caption = Pristanišče v Splitu <!-- Location --> | country = [[Hrvaška]] | location = [[Split]] | pushpin_map = Hrvaška | pushpin_map_geomask = yes | coordinates = {{coord|43.505079|N|16.442156|E}} | locode = HRSPU<ref name="Locode-1">{{cite web |title=Unlocode (HR) - Croatia |url=https://service.unece.org/trade/locode/hr.htm |website=service.unece.org |access-date=24 April 2020}}</ref> <!-- Details --> | opened = | operated = Luka d.d. Split<br />Trajektna Luka Split d.d. | owner = | type = | sizewater = | sizeland = | size = | berths = | wharfs = | piers = | employees = <!-- Statistics --> | arrivals = 23.468 (2019)<ref name="DZS">[https://podaci.dzs.hr/media/jvqj0zui/transport-12-promet-u-morskim-lukama.xlsx "Transport - promet u morskim lukama"], DZS</ref> | cargotonnage = {{increase}} 2.040.547&nbsp;tone (2020)<ref name="DZS"/> | containervolume = {{increase}} 6.822&nbsp;TEUs (2019)<ref name="DZS"/> | cargovalue = | passengertraffic = {{increase}} 5,8 milionov (2024)<ref name="DZS"/><ref>{{Cite web|url=http://portsplit.hr/luka-split/statistike/|title=Statistike|access-date=3 August 2020|archive-date=21 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210321222759/https://portsplit.hr/luka-split/statistike/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://slobodnadalmacija.hr/split/splitska-gradska-luka-oborila-rekord-nikad-toliko-putnika-kao-prosle-godine-premasila-je-po-broju-cak-i-famoznu-2019-1363651|title=Slobodna Dalmacija}}</ref> | revenue = | profit = | blankstatstitle1 = | blankstats1 = | blankstatstitle2 = | blankstats2 = | blankstatstitle3 = | blankstats3 = | website = [http://www.portsplit.hr/ www.portsplit.hr] }} '''Splitsko pristanišče''' (hrvaško: '''Luka Split''') je pristanišče v srednjedalmatinskem mestu [[Split]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Pristanišče je bilo prvotno trgovsko središče, ki so ga prvotno ustanovili grški naseljenci z otoka [[Vis]], nato pa so ga prevzeli [[Rimljani]]. Pristanišče je uspevalo v [[Srednji vek|srednjem veku]], nazadnje pa je doživelo upad v poznem 18. in začetku 19. stoletja, ko je [[pristanišče Reka]] prevzelo vlogo primarnega trgovskega in ladijskega prometa v regiji. Upad je bil pripisan tudi propadu [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], tradicionalnemu trgu splitskega pristanišča, in vse večji prevladi [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]].<ref>[[:en:List_of_busiest_ports_in_Europe#Busiest_passenger_ports|List of busiest ports in Europe#Busiest passenger ports]]</ref> Od leta 2017 je pristanišče največje potniško pristanišče na Hrvaškem, največje potniško pristanišče v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] in 11. največje pristanišče v [[Sredozemlje|Sredozemlju]] z letnim prihodom potnikov približno 5 milijonov. Do leta 2010 je pristanišče Split vsako leto zabeležilo 18.000 prihodov ladij. Pristanišče upravlja uprava pristanišča Split (PSA). V poznih 2000 -ih letih so PSA in pristaniški operaterji Trajektna Luka Split d.d. in Luka d.d. Splitsko pristanišče je začeli izvajati naložbeni načrt za povečanje obsega potniškega in tovornega prometa, ki naj bi bil zaključen do leta 2015, kar bi pristanišču omogočilo prevoz do 7 milijonov potnikov na leto.<ref>Risposte Turismo: ''[http://www.adriaticseaforum.com/2017/Public/RisposteTurismo_AdriaticSeaTourismReport2017.pdf Adriatic Sea Tourism Report 2017] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210331092845/http://www.adriaticseaforum.com/2017/Public/RisposteTurismo_AdriaticSeaTourismReport2017.pdf |date=2021-03-31 }}'', p. 24</ref> == Glej tudi == * [[Pristanišče Reka]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Split]] [[Kategorija:Pristanišča na Hrvaškem]] 0oj38ki10zep81hvdvj6ix9g139labt 6683597 6683415 2026-06-01T08:46:54Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683597 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Luka | name = Pristanišče Split | image = Port of Split in Croatia (48608601531).jpg | caption = Pristanišče v Splitu <!-- Location --> | country = [[Hrvaška]] | location = [[Split]] | pushpin_map = Hrvaška | pushpin_map_geomask = yes | coordinates = {{coord|43.505079|N|16.442156|E}} | locode = HRSPU<ref name="Locode-1">{{cite web |title=Unlocode (HR) - Croatia |url=https://service.unece.org/trade/locode/hr.htm |website=service.unece.org |access-date=24 April 2020}}</ref> <!-- Details --> | opened = | operated = Luka d.d. Split<br />Trajektna Luka Split d.d. | owner = | type = | sizewater = | sizeland = | size = | berths = | wharfs = | piers = | employees = <!-- Statistics --> | arrivals = 23.468 (2019)<ref name="DZS">[https://podaci.dzs.hr/media/jvqj0zui/transport-12-promet-u-morskim-lukama.xlsx "Transport - promet u morskim lukama"], DZS</ref> | cargotonnage = {{increase}} 2.040.547&nbsp;tone (2020)<ref name="DZS"/> | containervolume = {{increase}} 6.822&nbsp;TEU (2019)<ref name="DZS"/> | cargovalue = | passengertraffic = {{increase}} 5,8 milionov (2024)<ref name="DZS"/><ref>{{Cite web|url=http://portsplit.hr/luka-split/statistike/|title=Statistike|access-date=3 August 2020|archive-date=21 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210321222759/https://portsplit.hr/luka-split/statistike/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://slobodnadalmacija.hr/split/splitska-gradska-luka-oborila-rekord-nikad-toliko-putnika-kao-prosle-godine-premasila-je-po-broju-cak-i-famoznu-2019-1363651|title=Slobodna Dalmacija}}</ref> | revenue = | profit = | blankstatstitle1 = | blankstats1 = | blankstatstitle2 = | blankstats2 = | blankstatstitle3 = | blankstats3 = | website = [http://www.portsplit.hr/ www.portsplit.hr] }} '''Splitsko pristanišče''' (hrvaško: '''Luka Split''') je pristanišče v srednjedalmatinskem mestu [[Split]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Pristanišče je bilo prvotno trgovsko središče, ki so ga prvotno ustanovili grški naseljenci z otoka [[Vis]], nato pa so ga prevzeli [[Rimljani]]. Pristanišče je uspevalo v [[Srednji vek|srednjem veku]], nazadnje pa je doživelo upad v poznem 18. in začetku 19. stoletja, ko je [[pristanišče Reka]] prevzelo vlogo primarnega trgovskega in ladijskega prometa v regiji. Upad je bil pripisan tudi propadu [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], tradicionalnemu trgu splitskega pristanišča, in vse večji prevladi [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]].<ref>[[:en:List_of_busiest_ports_in_Europe#Busiest_passenger_ports|List of busiest ports in Europe#Busiest passenger ports]]</ref> Od leta 2017 je pristanišče največje potniško pristanišče na Hrvaškem, največje potniško pristanišče v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] in 11. največje pristanišče v [[Sredozemlje|Sredozemlju]] z letnim prihodom potnikov približno 5 milijonov. Do leta 2010 je pristanišče Split vsako leto zabeležilo 18.000 prihodov ladij. Pristanišče upravlja uprava pristanišča Split (PSA). V poznih 2000 -ih letih so PSA in pristaniški operaterji Trajektna Luka Split d.d. in Luka d.d. Splitsko pristanišče je začeli izvajati naložbeni načrt za povečanje obsega potniškega in tovornega prometa, ki naj bi bil zaključen do leta 2015, kar bi pristanišču omogočilo prevoz do 7 milijonov potnikov na leto.<ref>Risposte Turismo: ''[http://www.adriaticseaforum.com/2017/Public/RisposteTurismo_AdriaticSeaTourismReport2017.pdf Adriatic Sea Tourism Report 2017] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210331092845/http://www.adriaticseaforum.com/2017/Public/RisposteTurismo_AdriaticSeaTourismReport2017.pdf |date=2021-03-31 }}'', p. 24</ref> == Glej tudi == * [[Pristanišče Reka]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Split]] [[Kategorija:Pristanišča na Hrvaškem]] 8p37s35siahahjx40zc7wavppydoogc Železniška postaja Zagreb 0 503942 6683482 6590125 2026-05-31T18:56:54Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Železniške postaje]]; dodal [[Kategorija:Železniške postaje na Hrvaškem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683482 wikitext text/x-wiki [[Slika:Estación Principal de FF.CC., Zagreb, Croacia, 2014-04-20, DD 03.JPG|sličica|331x331_pik|Vhod železnice.]] '''Železniška postaja Zagreb''' (hrvaško: '''Zagreb Glavni kolodvor''') je glavna železniška postaja v [[Zagreb|Zagrebu]]. Nahaja se 1 km južno od glavnega mestnega trga in je največja postaja na Hrvaškem ter glavno vozlišče mreže hrvaških železnic.<ref>{{Navedi knjigo|title=Croatia|year=2010|url=https://archive.org/details/croatia0000letc_b5q9|publisher=[[Bradt Travel Guides]]|page=[https://archive.org/details/croatia0000letc_b5q9/page/81 81]}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.seat61.com/Croatia.htm#Visiting_the_city_of_Zagreb|title=Visiting the city of Zagreb}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.posta.hr/default.aspx?id=3622&m=22|title=The main railroad station house at Zagreb}}</ref> == Glej tudi == * [[Železniška nesreča v Zagrebu (1974)]] == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-železnica}} {{koord|45|48|17|N|15|58|44|E|region:HR_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Železniške postaje na Hrvaškem|Zagreb]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Zagrebu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1892]] 034ucnk513k90x5sad56m6bj0v0i5y7 Metropolitanska stolnica Ciudad de Mexico 0 504166 6683411 6506624 2026-05-31T15:54:37Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683411 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Metropolitanska stolnica v Ciudad de México | fullname = Metropolitanska stolnica Vnebovzetja v nebesa najsvetejše Device Marije | native_name = {{native name|es|Catedral Metropolitana de la Asunción de la Santísima Virgen María a los cielos}} | image = Mexico City Metropolitan Cathedral - panoramio.jpg | caption = Stolnica z metropolitanskim tabernakljem na desni | map_type = | map_size = | map_caption = | location = [[Ciudad de México]], Mehika | denomination = [[rimskokatoliška]] | tradition = [[rimski obred]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | consecrated date = 2. februar 1656<ref>{{navedi splet| title=Dedications of the Cathedral of Mexico| url=http://www.arquidiocesismexico.org.mx/Hist%20Fabrica%20Material%20Dedicaciones.html| publisher=Archdiocese of Mexico| year=2011| language=es| access-date=2014-09-17| archive-url=https://web.archive.org/web/20120311002014/http://www.arquidiocesismexico.org.mx/Hist%20Fabrica%20Material%20Dedicaciones.html| archive-date=2012-03-11| url-status=dead}}</ref> | status = [[stolnica]] | heritage_designation = | archdiocese = Ciudad de México | archbishop = | architect = Claudio de Arciniega<br />Juan Gómez de Trasmonte<br />José Eduardo de Herrera<br />José Damián Ortiz de Castro<br />Manuel Tolsá | style = [[Gotska arhitektura|gotika]], [[plateresco]], [[baročna arhitektura|barok]], [[Neoklasicistična arhitektura|neoklasicizem]] | general_contractor = | groundbreaking = 1573 | completed date = 1813 | construction_cost = | capacity = | length = 128 m | width = 59 m | width_nave = | height = 67 m | dome_height_outer = | dome_height_inner = | dome_dia_outer = | dome_dia_inner = | spire_quantity = | spire_height = | materials = [[tezontle]], kamen chiluca, kamen | extra = {{Infobox World Heritage Site|child=yes | WHS = Historic center of Mexico City, Xochimilco and Central University City Campus of the National Autonomous University of Mexico(UNAM) | State Party = [[Mehika]] | Type = Kulturni | Criteria = ii, iii, iv, v | ID = 412-001, 1250 | Region = Latinska Amerika in Karibi | Year = 1987, 2007 <small><br>11. in 31.</small> | Session = | Link = [https://whc.unesco.org/en/list/412], [https://whc.unesco.org/en/list/1250] | locmapin = | map_caption = }}}} '''Metropolitanska stolnica vnebovzetja v nebesa Najsvetejše Device Marije''' (špansko: ''Catedral Metropolitana de la Asunción de la Santísima Virgen María a los cielos'') je stolna cerkev Katoliške nadškofije Mehike.<ref name="View of Guadalupe">{{navedi splet |url=http://www.peerlesstravel.com/view/176:11/israel/Guadalupe/ |title=View of Guadalupe |access-date=2012-05-22 |publisher=PEERLESS |archive-url=https://web.archive.org/web/20120428213219/http://peerlesstravel.com/view/176:11/israel/Guadalupe/ |archive-date=2012-04-28 |url-status=dead }}</ref> Stoji na vrhu nekdanjega [[Azteki|asteškega]] svetega okrožja v bližini [[Templo Mayor]] na severni strani trga Plaza de la Constitución ([[Zócalo]]) v središču Ciudad de Méxica. Stolnica je bila zgrajena v odsekih od 1573 do 1813 okoli prvotne cerkve, ki je bila zgrajena kmalu po [[Španski imperij|španski osvojitvi]] [[Tenochtitlan]]a in jo sčasoma v celoti nadomestila. Španski arhitekt Claudio de Arciniega je načrtoval gradnjo, navdih pa je dobil iz [[gotska arhitektura|gotskih]] stolnic v Španiji.<ref name="Encarta">{{navedi splet|url=http://es.encarta.msn.com/encyclopedia_761586713/Catedral_de_M%C3%A9xico.html |title=Catedral metropolitana de México |access-date=2008-09-18 |publisher=MSN |archive-url=https://www.webcitation.org/5kwKd4Ddo?url=http://es.encarta.msn.com/encyclopedia_761586713/Catedral_de_M%C3%A9xico.html |archive-date=2009-10-31 |url-status=dead }}</ref> Zaradi dolgega obdobja gradnje, slabih 250 let, so na stavbi v nekem trenutku delali tako glavni arhitekti, slikarji, kiparji, mojstri pozlate in drugi umetniki plastike podkraljestva. Dolgo obdobje gradnje je pripeljalo tudi do vključevanja številnih arhitekturnih slogov v zasnovo, vključno gotski, baročni, [[churrigueresque]], neoklasicistični slog, kot so skozi stoletja prišli v modo. Poleg tega je stolnici omogočilo, da v svojo notranjost vključi različne dekoracije, slike, skulpture in opremo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.catedralmetropolitanademexico.mx/apps/publications/info/?a=111&z=14|title=4.3 Artífices de la Catedral de México1|website=Mexico City Metropolitan Cathedral official website|language=es}}</ref><ref>{{navedi splet|title=2.13 Estilos artísticos de la Catedral|language=es|url=http://www.catedralmetropolitanademexico.mx/apps/publications/info/?a=51&z=12|website=Mexico City Metropolitan Cathedral website}}</ref> Projekt je bil točka socialne kohezije, saj je vključeval veliko generacij in družbenih razredov, vključno s cerkvenimi oblastmi, vladnimi oblastmi in različnimi verskimi redovi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.catedralmetropolitanademexico.mx/apps/publications/info/?a=114&z=4|title=1. Historia de la Catedral de México Introducción1|website=Mexico City Metropolitan Cathedral official website|language=es}}</ref> Vpliv katoliške cerkve na javno življenje je pomenil, da je bila stavba pogosto prizorišče zgodovinsko pomembnih dogodkov v [[Nova Španija|Novi Španiji]] in neodvisni Mehiki. Ti vključujejo kronanje [[Augustin de Itúrbide|Agustína de Iturbida]] in Ane Maríe Huarte za mehiška cesarja s strani predsednika kongresa; pogreb omenjenega cesarja; pokop do leta 1925 več junakov osamosvojitve, kot sta [[Miguel Hidalgo|Miguel Hidalgo y Costilla]] in [[José María Morelos]]; spori med liberalci in konservativci, ki so nastali zaradi ločitve cerkve in države v reformi; zaprtje stavbe v času verske vojne ''La Cristiada''; praznovanja dvestoletnice neodvisnosti, med drugim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.catedralmetropolitanademexico.mx/apps/publications/info/?a=155&z=30|title=Restos de líderes independentistas en la Catedral de México|language=es|website=Mexico City Metropolitan Cathedral official website}}</ref> Stolnica je obrnjena proti jugu. Približne mere te cerkve so širina 59 metrov, dolžina 128 metrov in višina 67 metrov do vrha stolpov. Sestavljena je iz dveh [[zvonik]]ov, osrednje [[kupola|kupole]], treh glavnih [[portal]]ov. Ima štiri fasade, ki vsebujejo portale s stebri in kipi. Ima pet [[cerkvena ladja|ladij]], sestavljenih iz 51 [[obok]]ov, 74 [[lok (arhitektura)|lok]]ov in 40 [[steber|stebrov]]. Oba zvonika vsebujeta skupaj 25 [[zvon]]ov. Tabernakelj (''Sagrario Metropolitano''), ki meji na stolnico, vsebuje [[krstilnica|krstilnico]] in služi za registracijo župljanov. Obstaja pet velikih, okrašenih [[oltar|oltarjev]], [[zakristija]], [[prezbiterij|kor]], korno območje, hodnik in [[kapiteljska dvorana|kapiteljsko dvorano]]. Štirinajst od šestnajstih kapel stolnice je odprtih za javnost. Vsaka kapela je posvečena drugemu svetniku ali svetnikom, vsako pa je sponzoriral verski ceh. Kapele vsebujejo okrašene oltarje, [[oltarni nastavek|oltarne slike]], [[retabel]], slike, pohištvo in skulpture. Stolnica je dom dveh največjih [[orgle|orgel]] iz 18. stoletja v Ameriki. Pod stolnico je [[kripta]], v kateri so ostanki številnih nekdanjih nadškofov. Stolnica ima približno 150 oken. V stoletjih je stolnica utrpela škodo. [[Požar]] leta 1967 je uničil pomemben del notranjosti. Obnovitvena dela, ki so sledila, so odkrila številne pomembne dokumente in umetnine, ki so bile prej skrite. Čeprav je bila stolnica zgrajena na trdnih temeljih<ref name="EncMex">{{cite encyclopedia |editor-last=Alvarez |editor-first=Jose Rogelio |encyclopedia=Enciclopedia de Mexico |title=Catedral de Mexico |year=2000 |volume=3 |location=Mexico City |isbn=1-56409-034-5|language=es}}</ref>, so mehka glinena tla, na katerih je zgrajena, ogrožala njeno strukturno celovitost. Znižanje podtalnice in pospešeno pogrezanje sta povzročila, da je bila struktura dodana na seznam 100 najbolj ogroženih območij Svetovnega sklada za spomenike (World Monuments Fund). Obnovitvena dela, ki so se začela v 1990-ih, so stolnico stabilizirala, leta 2000 pa so jo odstranili s seznama ogroženih.<ref name="Sacred Destinations">{{navedi splet|url=http://www.sacred-destinations.com/mexico/mexico-city-cathedral.htm |title= Metropolitan Cathedral Mexico City |access-date=2008-09-18 |publisher=Sacred Destinations}}</ref> == Zgodovina == === Ozadje: velika cerkev === Po španskem osvajanju Azteškega imperija in po tem, ko se je [[Hernán Cortés]] vrnil z raziskovanja današnjega [[Honduras]]a, so se [[konkvistador]]ji odločili zgraditi cerkev na mestu Templo Mayor v asteškem mestu Tenochtitlan, da bi utrdili špansko oblast nad novo osvojenem ozemlju. Obstajajo dokazi o obstoju velikega templja, posvečenega bogu [[Quetzalcoatl]]u, templja, posvečenega bogu Huītzilōpōchtliju <ref name="Krickeberg">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=fbVVAAAAMAAJ|title=Las antiguas culturas mexicanas|author=Walter Krickeberg|publisher=Economic Culture Fund|year=1964|pages=109}}</ref> in drugih manjših stavb. Arhitekt Martín de Sepúlveda je bil prvi direktor projekta med letoma 1524 in 1532, Juan de Zumárraga pa prvi škof škofovskega sedeža v Novem svetu. Stolnica Zumárraga je bila v severovzhodnem delu današnje stolnice. Imela je tri ladje, ločene s toskanskimi stebri, na osrednjem stropu so bile zapletene gravure, ki jih je izdelal Juan Salcedo Espinosa, pozlatila pa sta jih Francisco de Zumaya in Andrés de la Concha. Glavna vrata so bila verjetno v renesančnem slogu. Kor je imel 48 svečanih stolov, ki sta jih ročno izdelala Adrián Suster in Juan Montaño iz lesa ''pinus ayacahuite'' (mehiški beli bor). Za gradnjo so uporabili kamne uničenega templja boga Huītzilōpōchtlija, boga vojne in glavnega božanstva Aztekov. Kljub vsemu je bila ta cerkev kmalu nezadostna zaradi vse večjega pomena prestolnice podkraljestva Nove Španije. To prvo cerkev je po buli z dne 9. septembra 1534<ref>{{navedi knjigo |title=Manual compendio de el regio patronato indiano |language=es |author=Antonio Joachín Ribadeneyra Barrientos |year=1755 |pages=408–409 |oclc=433639112 |url=http://bdh-rd.bne.es/viewer.vm?id=0000147729&page=462 }}</ref> povzdignil v stolnico kralj [[Karel V. Habsburški|Karel V.]], cesar Svetega rimskega cesarstva in [[papež Klemen VII.]], Kasneje pa jo je [[papež Pavel III.]] leta 1547 imenoval metropolitska.<ref name="monumentos-de-mejico">{{navedi knjigo|title=Monumentos de Mejico|year=1981|author1=Pedro Gualdi|author2=Luis Ortiz Macedo|author3=Claire Giannini Hoffman|publisher=Fomento Cultural Banamex|pages=9|oclc = 906915669}}</ref> [[File:Mexico Dic 06 045 1.jpg|thumb|right|Stolnica iz ulice Madero]] Ta majhna, revna cerkev, ki so jo omalovaževali vsi kronisti, in so ocenili, da ni vredna tako slavnega novega mesta, je dolga leta slabo opravljala svoje storitve. Kmalu je bilo ukazano, da se postavi nova cerkev, sorazmerno razkošna glede na veličino kolonije, vendar je to novo podjetje je na začetku naletelo na mnogo ovir in težav pri nadaljevanju, da je stara stolnica še dolgo služila svojemu. [[File:Catedral Metropolitana, México D.F., México, 2013-10-16, DD 79.JPG|thumb|upright|Glavni vhod]] Ker je bilo do zaključka nove cerkve še daleč, njena gradnja se je pa že začela, so se leta 1584 odločili, da bodo staro stolnico, ki je bila v zelo slabem stanju, popolnoma popravili, da bi v njej praznovali tretji mehiški deželni svet.<ref>{{cite journal |last1=López-Cano |first1=Martínez |last2=Pilar |first2=María del |title= Decretos del Concilio Tercero Provincial Mexicano (1585), edición histórico crítica y estudio preliminar de Luis Martínez Ferrer|trans-title=Decrees of the Mexican Third Provincial Council (1585) |language=es |journal= Estudios de Historia Novohispana|date=June 2012 |volume=46 |issue=46 |pages=201–204 |doi= 10.22201/iih.24486922e.2012.046.32492 |url=http://www.scielo.org.mx/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S0185-25232012000100007 |doi-access=free }}</ref> [[File:BackCathedralMexicoCity.JPG|thumb| Zadnji del stolnice, obrnjen proti ulici República de Guatemala]] Cerkev je bila nekoliko daljša kot pročelje nove stolnice; njene tri ladje so bile široke 30 metrov in so bile pokrite, osrednja s paličjem, tiste ob straneh z vodoravnimi tramovi. Poleg vrat ''puerta del Perdón'' je imela še vrata ''puerta de los Canónigos'', morda tretja ''Placeta del Marqués''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.catedralmetropolitanademexico.mx/apps/publications/info/?a=16&z=1|title=La Primitiva Catedral de México1|website=Mexico City Metropolitan Cathedral official website|language=es}}</ref> Leta kasneje je bila stolnica zaradi svoje funkcije premajhna. Leta 1544 so cerkvene oblasti že odredile gradnjo nove in bolj razkošne stolnice. <center> {{Gallery | title = <center>'''Stolnici v Jaénu in Valladolidu sta navdihnili cerkev v Ciudad de Méxicu '''</center> | width = 160 | height = 120 |File:Jaén Cathedral.png | Jaénska stolnica. |File:Valladolid (España), Catedral. Proyecto ideal de Juan de Herrera, según Chueca-Goitia..JPG |Projekt stolnice v Valladolidu. }} </center> === Začetek del === {{quote|Skoraj vse ameriške stolnice tega obdobja prve renesanse sledijo vzoru iz Jaéna, katere prvi kamen je bil položen leta 1540. S pravokotnim tlorisom in največ z osmerokotno kapelo so stolnice v Ciudad de Méxicu, v Puebli. . (...) Zelo verjetno je, da so se zgledovali tudi po herrerovskem modelu stolnice v Valladolidu, načrtovana leta 1580.<ref name="El_arte_hispanoamericano">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=_4Kui3zXMigC|title=El arte hispanoamericano|year=1988|author=Fernando Arellano|publisher=Universidad Católica Andrés Bello|pages=88–91|isbn=9789802440177}}</ref>}} Leta 1552 je bil dosežen dogovor, po katerem bi stroške nove stolnice delili španska krona, Comendadores in domorodni prebivalci pod neposredno oblastjo nadškofa Nove Španije. Prvi načrti so se začeli leta 1562. V okviru projekta za gradnjo jei takratni nadškof Alonso de Montúfar predlagal monumentalno stavbo, sestavljeno iz sedmih ladij, ki bi temeljila na zasnovi stolnice v Sevilji; projekt, ki bi po besedah samega Montúfarja trajal 10 ali 12 let. Teža dela takšnih dimenzij v tleh močvirnatega izvora bi zahtevala posebno podlago. Sprva so bili postavljeni prečni nosilci za izgradnjo ploščadi, kar je zahtevalo visoke stroške in stalno odvodnjavanje, na koncu se je ta projekt opustil ne le zaradi zgoraj omenjenih stroškov, ampak tudi zaradi poplav, ki jih je utrpelo središče mesta. Takrat so ob podpori avtohtonih tehnik na veliko globino zabili trdne lesene hlode, približno dvajset tisoč teh hlodov na površini šest tisoč kvadratnih metrov. Projekt se je iz prvotnih sedmih ladij zmanjšal na le pet: eno glavno, dve procesijski in dve stranski s 16 kapelami. Gradnja se je začela z modeli, ki sta jih ustvarila Claudio de Arciniega in Juan Miguel de Agüero, po navdihu španskih stolnic Jaén in Valladolid. Leta 1571 sta z nekaj zamude namestnik Martín Enríquez de Almanza in nadškof Pedro Moya de Contreras postavila prvi kamen sedanje cerkve. Stolnica se je začela graditi leta 1573 okoli obstoječe cerkve, ki je bila porušena, ko so dela dovolj napredovala, da so v njej delovale osnovne funkcije cerkve. [[File:Croquis de Catedral Metropolitana CD Mexico.svg|thumb|right| Skica stolnice]] Dela so se začela z orientacijo sever -jug, v nasprotju z večino stolnic, zaradi podtalnice, ki bi vplivala na stavbo s tradicionalno orientacijo vzhod-zahod, odločitev je bila sprejeta leta 1570. Najprej sta bila zgrajena kapitelj in zakristija; gradnja obokov in ladij je trajala sto let. === Razvoj konstrukcije === [[File:Mexico_City,_Metropolitan_Cathedral,_Kodachrome_by_Chalmers_Butterfield.jpg|thumb|right|300px| Stolnica leta 1940.]] Začetek del je bil v blatnem in nestabilnem terenu, ki je delo otežil, zato sta bila Tezontle (porozna, močno oksidirana vulkanska kamnina) in kamen Chiluca priljubljena kot gradbena materiala na več področjih, saj sta ta lažja. Leta 1581 so začeli postavljati zidove, leta 1585 pa so se začela dela v prvi kapeli, takrat so bila imena kamnosekov, ki so delali na delu: v kapelah je klesal Juan Arteaga, v nišah pa Hernán García de Villaverde, ki je delal tudi na stebrih Toral, katerih medije je oblikoval Martín Casillas. Leta 1615 so stene dosegle polovico skupne višine. Notranjost se je leta 1623 začela z zakristijo<ref name="ciudadmexico">{{navedi splet |url=http://www.ciudadmexico.com.mx/atractivos/catedral.htm |title=Cathedral Metropolitan |access-date=2008-09-18}}</ref>, prejšnja cerkev pa je bila ob zaključku porušena. 21. septembra 1629 je delo prekinila poplava, ki jo je utrpelo mesto, v kateri je voda dosegla dva metra višine in povzročila škodo na glavnem trgu<ref name="EncMex2000">{{cite encyclopedia |editor-last=Alvarez |editor-first=Jose Rogelio |year=2000 |encyclopedia= Enciclopedia de Mexico |location=Mexico City |isbn=1-56409-034-5|volume= 16 |pages=8273–8280|language=es}}</ref>, danes imenovanem Plaza del Zócalo, in drugih delih mesta. Zaradi škode so začeli razmišljati o gradnji nove stolnice v hribih Tacubaya, zahodno od mesta, vendar je bila ideja zavržena in projekt se je nadaljeval na istem mestu, pod vodstvom Juana Gómeza de Trasmonteja, notranjost je bila dokončana in posvečena leta 1667. Nadškof Marcos Ramírez de Prado y Ovando je drugo posvetilo opravil 22. decembra 1667, v letu, ko je bil zadnji obok zaprt. Datum posvetitve (v tistem času brez zvonikov, glavne fasade in drugih elementov, zgrajenih v 18. stoletju) so bili stroški gradnje enaki 1.759.000 pesosov. Te stroške so v veliki meri pokrili španski kralji Filip II., Filip III., Filip IV. in Karel II. Priloge k osrednjemu jedru stavbe bi se skozi leta dodajale so bile Semeniški kolegij, kapela Animas ter zgradbe Tabernakelj in Kurija. Leta 1675 je bil dokončan osrednji del glavne fasade, delo arhitekta Cristóbala de Medine Vargas, ki je vključeval lik Marijinega vnebovzetja, naslov, ki mu je posvečena stolnica, in skulpture sv. Jakoba in apostola Andreja, ki ga varuje. V preostalem delu 17. stoletja sta arhitekta Juan Lozano in Juan Serrano zgradila prvo telo vzhodnega stolpa. Glavni portal stavbe in portali na vzhodni strani so bili zgrajeni leta 1688, zahodni pa leta 1689. Dokončali so tudi šest opornikov, ki podpirajo strukturo na strani glavne fasade, in dna, ki podpirajo oboke glavne ladje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.catedralmetropolitanademexico.mx/apps/publications/info/?a=28&z=6|title=1.2.9 Las Obras de la Catedral Durante el Resto del Siglo XVII1|website=Mexico City Metropolitan Cathedral official website|language=es}}</ref> V 18. stoletju je bilo malo storjenega za dokončanje gradnje stolnice; predvsem zato, ker je bila v svoji notranjosti dokončana in je omogočala vse slovesnosti, in torej ni bilo nujno nadaljevati z delom na tem, kar manjka. Čeprav je bilo delo dejansko prekinjeno, so se nekatera dela v notranjosti nadaljevala; do leta 1737 je bil mojster graditelj Domingo de Arrieta. V družbi mojstra arhitekture Joséja Eduarda de Herrere je izdelal stojala, ki obkrožajo kor. Leta 1742 je mojster arhitekture Manuel de Álvarez skupaj s Herrero odločal o projektu prezbiterija, ki ga je predstavil Jerónimo de Balbás. Leta 1787 je bil arhitekt José Damián Ortiz de Castro izbran na natečaju, na katerem je naložil projekte Joséja Joaquína Garcíe de Torresa in Isidra Vicente de Balbása za vodenje gradbenih del zvonikov, glavne fasade in kupole. Za gradnjo stolpov je mehiški arhitekt Ortiz de Castro zasnoval projekt, s katerim bi bila učinkovita proti potresom; drugo telo, ki je videti prodorno in ima zvonasto končno obdelavo. Njegovo vodenje pri projektu se je nadaljevalo vse do njegove smrti leta 1793. Ko ga je zamenjal Manuel Tolsá, arhitekt in kipar neoklasicističnega sloga, ki je v državo prispel leta 1791. Tolsá je bil zadolžen za dokončanje dela stolnice. Rekonstruira nizke in nesorazmern kupole, oblikuje projekt, ki je sestavljen iz odpiranja večjega obroča, na katerem je zgrajena krožna ploščad, da se od tam dvigne veliko višja lanterna. Vključuje kipe in balustrade. Pročelje je kronal s figurami, ki simbolizirajo tri teološke vrline (vero, upanje in ljubezen).<ref>{{navedi knjigo|title=Obras maestras del arte colonial : exposición homenaje a Manuel Toussaint (1890-1990) : catálogo.|location=Mexico City|author=Manuel Toussaint|year=1990|oclc=25913924}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.catedralmetropolitanademexico.mx/apps/publications/info/?a=31&z=6|title=1.2.12 Conclusión de la Obra1|website=Mexico City Metropolitan Cathedral|language=es}}</ref>< <gallery mode="packed" caption=" Zgodovinske fotografije stolnice."> File:Nebel Voyage 48 Plaza Mayor de Mexico.jpg|''Plaza Mayor de México (danes Plaza del Zócalo)'', 1836 File:Nebel Mexican War 12 Scott in Mexico City.jpg|'' Vhod generala Scotta v Mehiko'', 1851 File:Julio Michaud E Hijo c1860 n7 Cathedral.JPG | Pogled na stolnico c.1860 File:Julio Michaud E Hijo c1860 n6 Sagrario Cathedrale.JPG | Pogled na tabernaklj c. 1860 File:Catedral Mexico 1880-1900.tif | Pogled na stolnico med letoma 1880 in 1887, ko so azteški sončni kamen prestavili v Museo de la Calle de Moneda </gallery> == Zunanjost == === Fasada in portali === [[File:MainPortalCathedralDF.JPG|thumb|upright|right| Glavni portal s pogledom na uro]] Glavna fasada stolnice je obrnjena proti jugu. Glavni [[portal]] je najvišji od treh portalov stolnice. Kip [[sveti Peter|svetega Petra]] in [[sveti Pavel|Pavla]] stoji med stebri portala, [[sveti Andrej]] in [[Jakob Gospodov brat|Jakob]] pravični pa sta upodobljena na sekundarnih vratih. V središču teh vrat je visoki relief ''[[Marijino vnebovzetje]]'', ki ji je stolnica namenjena. To podobo spremljajo podobe [[sveti Matej|svetega Mateja]] in svetega Andreja. Grb Mehike je nad vrati, z orlovimi krili. Na samem vrhu portala je stolp z uro s kipi [[vrlina|kreposti]], ki predstavljajo [[vera (božja krepost)|vero]], [[upanje (teološka vrlina)|upanje]] in [[ljubezen|dobrodelnost]], ki ga je ustvaril kipar [[Manuel Tolsá]]. Zahodna fasada je bila zgrajena leta 1688 in obnovljena leta 1804. Ima tridelni portal s podobami štirih evangelistov. Na zahodnem portalu je relief, ki prikazuje Jezusa, ki predaja nebeške ključe svetemu Petru. Vzhodna fasada je podobna zahodni. Reliefi na vzhodnem portalu prikazujejo ladjo s štirimi apostoli s svetim Petrom na čelu. Naslov tega reliefa je ''Cerkvena ladja, ki pluje po morjih večnosti''. Severna fasada, zgrajena v 16. stoletju v slogu Herrerske renesanse, je najstarejši del stolnice in je dobila ime po Juanu de Herreri, arhitektu samostana [[El Escorial]] v Španiji. Medtem ko sta vzhodna in zahodna fasada starejši od večine preostale stavbe, ima njihovo tretje nadstropje ''salomonove'' - zvite stebre, ki so povezani z baročnim obdobjem. Vsi visoki reliefi portalov stolnice so bili navdihnjeni z delom flamskega slikarja [[Peter Paul Rubens|Petra Paula Rubensa]]. === Zvoniki === Zvoniki so delo umetnika Joséja Damiana Ortiza de Castra iz Xalapa. Pokriti so z zvonasto streho iz tezontla, pokritega z belim kamnom chiluco. Ortiz de Castro je bil zadolžen za gradnjo stolnice v drugi polovici 18. stoletja, dokler ni nepričakovano umrl. Za dokončanje je bil najet Manuel Tolsá iz Valencije, ki je v Ciudad de Méxicu zgradil druge pomembne stavbe. Na tem mestu je stolnica nastajala že 240 let. Dodal je neoklasicistično zgradbo z uro, kipe treh teoloških vrlin (vera, upanje in dobrodelnost), visoko [[balustrada|balustrado]], ki obdaja stavbo in kupolo, ki se dviga nad [[transept]]om. Stolnica ima 25 zvonov - osemnajst jih visi na vzhodnem zvoniku in sedem na zahodnem. Največji zvon se imenuje ''Santa Maria de Guadalupe'' in tehta okoli 13.000 kilogramov. Drugi veliki zvonovi se imenujejo ''Doña Maria'', ki tehta 6900 kilogramov in ''La Ronca'' (hripav), poimenovan zaradi svojega ostrega tona. ''Doña Maria'' in ''La Ronca'' sta bila postavljena leta 1653, največji zvon pa pozneje leta 1793. Kipi v zahodnem stolpu so delo Joséja Zacaríasa Core in predstavljajo [[papež Gregor VII.|papeža Gregorja VII.]], [[Avguštin iz Hipona|svetega Avguština]], Leandra iz Sevilje, svetega Fulgencija iz Cartagene, sv. [[Frančišek Ksaverij|Fračiška Ksaverija]] in [[Sveta Barbara|sv. Barbaro]]. Kipi na vzhodnem stolpu so avtorja Santiaga Cristóbala Sandovala in prikazujejo Emilio, sveto Rožo iz Lime, [[sveta Marija|Marijo]] (Jezusovo mater), [[Ambrož Milanski|Ambroža]], [[sveti Hieronim|Hieronima]], Filipa Jezusa, [[Hipolit Rimski|Hipolita Rimskega]] in Izidorja Delavca. Leta 1947 je zvonar začetnik umrl v nesreči, ko je poskušal premakniti enega od zvonov, medtem ko je stal pod njim. Zvon je zamahnil nazaj in ga zadel v glavo ter ga takoj ubil. Zvon so nato »kaznovali« z odstranitvijo kemblja. V naslednjih letih je bil zvon znan kot ''la castigada'' (kaznovan) ali ''la muda'' (nemi). Leta 2000 je bil kembelj ponovno nameščen v zvonec.<ref name="eluniversal_lacastigada">{{navedi splet |last=Cancino |first=Fabiola |title=Restauran el reloj de la Catedral tras nueve años |publisher=El Universal Online México, S.A. de C.V |date=2006-07-21 |url=http://www.eluniversal.com.mx/ciudad/vi_77995.html |access-date=2009-01-10 |archive-date=2009-05-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090520015004/http://www.eluniversal.com.mx/ciudad/vi_77995.html |url-status=dead }}</ref> Oktobra 2007 je bila v podnožju kamnite bazev južnem zvoniku stolnice najdena časovna kapsula. Postavljena je bil leta 1742, domnevno za zaščito stavbe pred poškodbami. Svinčena škatla je bila napolnjena z verskimi artefakti, kovanci in pergamenti in skrita v votli kamniti krogli. Krogla je bila označena z datumom 14. maj 1791, ko je bil postavljen najvišji kamen stavbe. Nova časovna kapsula bo postavljena v kamnito kroglo, ko bo ponovno zaprta.<ref name="timecapsule">{{navedi novice |last=PMC |title=Found atop Mexico City Cathedral - Time capsule from 1791 |url=http://mexicotrucker.com/2008/01/17/found-atop-mexico-city-cathedral-time-capsule-from-1791/ |date=2008-01-17 |access-date=2008-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20090520001117/http://mexicotrucker.com/found-atop-mexico-city-cathedral-time-capsule-from-1791|archive-date=2009-05-20}}</ref> === Tabernakelj === Desno od glavne stolnice je metropolitanski tabernakelj (špansko ''Sagrario Metropolitano'') zgradil Lorenzo Rodríguez v času baroka med letoma 1749 in 1760 za shranjevanje arhivov in oblačil nadškofa.<ref name="lonely">{{navedi knjigo |title=Lonely Planet Mexico City |url=https://archive.org/details/mexicocity0000nobl |last=Noble |first=John |year=2000 |publisher=Lonely Planet Publications |location=Oakland, CA |language=es |isbn=1-86450-087-5 |pages=[https://archive.org/details/mexicocity0000nobl/page/110 110]–111}}</ref> Deloval je in še naprej deluje kot kraj za sprejemanje evharistije in registracijo župljanov. [[File:EntranceSagrariumDF.JPG|right|thumb|upright| Južno pročelje tabernaklja, ki se odpira proti Zócalu.]] Prva cerkev, zgrajena na mestu stolnice, je tudi imela tabernakelj, vendar njegova natančna lokacija ni znana. Med gradnjo stolnice je bil tabernakelj nameščen v današnjih kapelah sv. Izidorja in Matere Božje Agonske iz Granade. Vendar so se v 18. stoletju odločili zgraditi stavbo, ki bo ločena, a še vedno povezana z glavno stolnico. Zgrajen je iz tezontla (rdečkasto porozne vulkanske kamnine) in belega kamna v obliki grškega križa z južno fasado, obrnjeno proti Zócalu. Z glavno stolnico je povezan s kapelo sv. Izidorja. [[File:MainAltarSagrariumDF.JPG|thumb|left|upright| Glavni oltar Tabernaklja]] Notranjost vsakega krila ima ločeno uporabo. V zahodnem krilu je [[krstilnica]], na severu je glavni oltar, glavni vhod in notarski prostor, ločen z notranjimi vogalnimi stenami iz kamna chiluca in tezontla. Chiluca, bel kamen, pokriva stene in tla, tezontle pa okvirje vrat in oken. Nad [[križni kvadrat|križiščem]] strukture je osmerokotna kupola, uokvirjena z loki, ki tvorijo ukrivljene trikotnike, ki se srečajo na vrhu kupole. Glavni oltar je v okrašenem churrigueresque slogu in ga je izdelal avtohtoni umetnik Pedro Patiño Ixtolinque. Odprt je bil leta 1829. Zunanjost baročno oblikovanega tabernaklja je skoraj v celoti okrašena z okraski, kot so na primer police z nišami, plapolajoče draperije in številni kerubini. Rezbarije sadja, kot so grozdje in granatna jabolka, so bile ustvarjene v obliki obrednih daritev, ki simbolizirajo Kristusovo kri in Cerkev. Med cvetličnimi elementi lahko najdemo vrtnice, marjetice in različne vrste štirilistnih cvetov, vključno z avtohtonim ''chalchihuite''. Tabernakelj ima dva glavna zunanja vhoda; enega proti jugu, obrnjen proti Zócalu, drugi pa proti vzhodu proti ulici Seminario. Južna fasada je bogateje okrašena kot vzhodna. Ima temo poveličevanja evharistije s podobami apostolov, cerkvenih očetov, svetnikov, ki so ustanovili verske redove, mučenikov, pa tudi s prizori iz Svetega pisma. Zoomorfne reliefe lahko najdemo skupaj z antropološkimi reliefi, vključno z divjanjem leva in orlom iz grba Mehike. Vzhodna fasada je manj ambiciozna, vendar vsebuje figure iz Stare zaveze ter podobe Janeza Nepomuka in Ignacija Lojolskega. Tu so vpisani tudi datumi gradnje faz tabernaklja. == Notranjost == === Oltarji === ==== Glavni oltar ==== Ta je izginil v 1940-ih. Ob jubileju leta 2000 je bila narejena nova oltarna miza, ki je nadomestila prejšnjo. Zgradil jo je v modernističnem slogu arhitekt Ernesto Gómez Gallardo. ==== Oltar odpuščanja ==== [[File:Catedral Metropolitana, México D.F., México, 2013-10-16, DD 84.JPG|thumb|upright|right|Oltar odpuščanja]] Oltar odpuščanja (špansko ''Altar del perdón'') je na sprednji strani glavne ladje. To je prvi notranjosti, ki se vidi ob vstopu v stolnico. Bil je delo španskega arhitekta Jerónima Balbása in predstavlja prvo uporabo stebra ''estípite'' (obrnjen trikotni pilaster) v Ameriki. O nastanku imena tega oltarja obstajata dve zgodbi. Prva navaja, da so tiste, ki jih je španska inkvizicija obsodila, pripeljali pred oltar, da bi prosili za odpuščanje na onem svetu pred usmrtitvijo. Drugi se nanaša na slikarja Simona Pereynsa, ki je bil kljub temu, da je avtor številnih del stolnice, obtožen bogokletstva. Po zgodbi je Pereyns v zaporu naslikal tako lepo podobo Device Marije, da so mu odpustili zločin.<ref name="forasteros">{{navedi knjigo |title= Guia de Forasteros Centro Historico Ciudad de Mexico |last=Cano de Mier |first=Olga |year=1988 |publisher=Guias Turisticas Banamex |location=Mexico City |language=es |pages=32–37 }}</ref> Ta oltar je bil januarja 1967 poškodovan v požaru, vendar je bil v celoti obnovljen. ==== Oltar kraljev ==== [[File:Altar of the kings.JPG|thumb|upright|left|Oltar kraljev]] Oltar kraljev (špansko ''Altar de los Reyes'') je bil tudi delo Jerónima Balbása v mehiškem baroku ali churrigueresque slogu. Začel ga je delati leta 1718 Balbás v cedri, pozlatil in dokončal Francico Martínez, ki je debitiral leta 1737. Je na zadnji strani stolnice, onkraj Oltarja odpuščanja in kora. Ta oltar je širok 13,75 m, visok 25 m in globok 7,5 m. Zaradi svoje velikosti in globine je dobil vzdevek ''la cueva dorada'' (zlata jama). Ime je dobil po kipih svetniških plemičev, ki so del njegove dekoracije in je najstarejše delo v churrigueresque slogu v Mehiki; izdelovali so ga 19 let. Spodaj, od leve proti desni, je šest ženskih kraljevih svetnic: [[sveta Margareta Škotska]], [[sveta Helena]] iz Konstantinopla, [[Elizabeta Madžarska]], [[Elizabeta Aragonska]], cesarica [[Kunigunda Luksemburška]] in Edith iz Wiltona. Sredi oltarja je šest kanoniziranih kraljev, med njimi so štirje: [[Hermenegild]], vizigotski mučenec, [[Henrik II. Sveti]], sveti rimski cesar, [[Edward Spovednik]] in [[Kazimir IV. Poljski]]. Nad temi štirimi sta svetnika [[Ludvik IX. Francoski]] in [[Ferdinand III. Kastiljski]]. Med temi kralji je oljna slika ''Poklon Treh kraljev]] Juana Rodrigueza Juareza in prikazuje Jezusa kot kralja kraljev. Na zgornjem delu je slika ''Marijino vnebovzetje'' kot nebeške kraljice, obdane z ovalnimi reliefi, eden svetega Jožefa z dojenčkom Jezusom, drugi pa sveta Terezija Ávilska s peresom v roki in Svetim Duhom nad sabo, ki navdihuje naj piše. Nad tem sta figuri Jezusa in Marije med skulpturami angelov, okronanih s podobo Boga Očeta. Ta oltar se obnavlja od leta 2003. === Zakristija === Vrata Herrere se odprejo v zakristijo, najstarejši del stolnice. Je mešanica renesančnega in gotskega sloga. Na stenah so velika platna, ki jih je naslikal Cristóbal de Villalpando, na primer ''Apoteoza svetega Mihaela'', ''Evharistijski triumf'', ''Cerkev bojevnik in Cerkev zmagoslavna'' ter ''Devica apokalipse''. ''Devica apokalipse'' prikazuje vizijo Janeza s Patmosa.<ref name="Epoca">{{cite journal |date=1 April 2002 |title=Catedral Metropolitano: 478 años de historia |journal=Epoca |volume=565 |pages=52–59 |publisher=Archdiocese of Mexico |location=Mexico City |language=es }}</ref> Tu sta tudi dve drugi platni, ''Vstop v Jeruzalem'' in ''Marijino vnebovzetje'', ki ju je naslikal Juan Correa. Dodatna slika, pripisana [[Bartolomé Esteban Murillo|Bartoloméju Estebanu Murillu]], visi v zakristiji. Na severni steni je niša s kipom križa s podobo Kristusa, izklesana v slonovini. Za tem je še ena stena, ki prikazuje Juana Diege ''Gospo Guadalupsko''. Zakristija je nekoč hranila ogrinjalo Juana Diega, na katerem se domnevno pojavlja podoba Device, po veliki poplavi leta 1629 pa so jo zaradi boljše zaščite odstranili iz zakristije. Omara na zahodni steni zakristije, pod sliko ''Device Apokalipse'', je nekoč držala zlate kelihe in skodelice, okrašene z dragimi kamni, ter druge pripomočke. Leta 1957 so lesena tla in ploščad po obodu zakristije zamenjali s kamnom. === Kapele === Šestnajst kapel stolnice je bilo dodeljenih verskim cehom in vsaka je posvečena svetniku. Vsaka od dveh stranskih ladij vsebuje sedem kapel. Drugi dve sta nastali kasneje na vzhodni in zahodni strani stolnice. Zadnji dve nista odprti za javnost. V nadaljevanju je opisanih le nekaj kapel: ==== Kapela Matere Božje Agonije Granade ==== [[File:ChapelAgoniesGranadaDF.JPG|thumb|upright|right| Kapela Matere Božje Agonije v Granadi]] Kapela Matere Božje Agonije Granade (špansko ''Capilla de Nuestra Señora de las Angustias de Granada'') je bila zgrajena v prvi polovici 17. stoletja in je prvotno služila kot zakristija. Gre za kapelo v srednjeveškem slogu z rebrastim obokom in dvema razmeroma preprostima oltarjema. Ozka oltarna slika vsebuje o svetega Rafaela, nadangela in mladega Tobija, slika iz 16. stoletja, pripisana flamskemu slikarju Maertenu de Vosu. Na vrhu te oltarne slike je podoba ''Matere Božje z gore Karmel'', nad tem pa slika ''Zadnje večerje''. Na hrbtni strani kapele je slika ''Mati Božja Agonije Granade''. ==== Kapela sv. Izidorja ==== Kapela svetega Izidorja (špansko ''Capilla de San Isidro'') je bila prvotno zgrajena kot dodatek med letoma 1624 in 1627, nekoč pa je bila uporabljena kot krstilnica. Njen obok vsebuje mavčne odlitke, ki predstavljajo vero, upanje, dobrodelnost in pravičnost, ki veljajo za osnovne kreposti v katoliški veri. Po izgradnji tabernaklja so jo preuredili v kapelo, njena vrata pa so predelali v churrigueresque slogu. ==== Kapela Brezmadežnega spočetja ==== [[File:ChapelImmacConceptionDF.JPG|thumb|upright|left| Kapela Brezmadežnega spočetja]] Kapela Brezmadežnega spočetja (špansko ''Capilla de la Inmaculada Concepción'') je bila zgrajena med letoma 1642 in 1648. Ima churrigueresque oltarno podobo, ki zaradi pomanjkanja stebrov najverjetneje izvira iz 18. stoletja. Oltar je uokvirjen s frizom - namesto s stebri - in nad njim je slika ''Brezmadežno spočetje''. Oltar je obdan s slikami Joséja de Ibarre, ki se nanašajo na Kristusov pasijon in različne svetnike. V kapeli je tudi platno ''svetega Krištofa'', ki ga je leta 1588 naslikal Simon Pereyns, in ''Bičanje Baltasarja de Echave Orio'', naslikano leta 1618. Oltarna slika na desni strani <ref>In the chapels, the terms "left-hand" and "right-hand" are used with reference to the main altar of each chapel.</ref> je tudi posvečena ''Brezmadežnemu spočetju'' in jo je podaril Kolegij svetih Petra in Pavla. Ta kapela hrani posmrtne ostanke frančiškanskega fratra Antonia Margila de Jesúsa, ki je bil evangeliziran na današnjem severu Mehike. ==== Kapela Gospe Guadalupske ==== Kapela Matere Božje Guadalupske (špansko ''Capilla de Nuestra Señora de Guadalupe'') je bila zgrajena leta 1660. To je bila prva krstilnica stolnice in dolgo časa je bila kraj za Bratovščino Najsvetejšega zakramenta, ki je imela veliko močnih dobrotnikov. Okrašena je v neoklasicističnem slogu 19. stoletja, delo arhitekta Antonia Gonzaleza Vazqueza, direktorja Akademije v San Carlosu. Glavna oltarna slika je posvečena ''Devici iz Guadalupski'', stranski oltarji pa Janezu Krstniku in San Luisu Gonzagi. ==== Kapela Matere Božje iz Antigve ==== [[File:Nuestra Señora la Antigua.JPG|thumb|upright|right|mati Božja iz Antigve]] Kapelo Matere Božje iz Antigve (špansko ''Capilla de Nuestra Señora de La Antigua'') je sponzorirala in zgradila med letoma 1653 in 1660 Bratovščina glasbenikov in organistov, ki je spodbujala predanost tej Devici. Na oltarni sliki je podoba Device, kopija slike, najdene v stolnici v Sevilji. To kopijo je v Novo Španijo prinesel nek trgovec. Dve drugi sliki prikazujeta ''Rojstvo Device'' in ''Predstavitev v templju''. Obe je naslikal Nicolás Rodriguez Juárez. ==== Kapela sv. Petra ==== Kapela svetega Petra (špansko ''Capilla de San Pedro'') je bila zgrajena med letoma 1615 in 1620 in vsebuje tri zelo okrašene baročne oltarne slike iz 17. stoletja. Oltar na zadnji strani je posvečen svetemu Petru, čigar skulptura obvladuje oltar. Obdajajo ga podobe iz njegovega življenja iz zgodnjega 17. stoletja, ki jih je naslikal Baltasar de Echave Orio. Na desni je oltarna slika, posvečena Sveti družini, z dvema slikama Juana de Aguilere iz Firenc, imenovani ''Sveta družina v delavnici svetega Jožefa'' in ''Rojstvo Odrešenika''. Oltarna slika levo je posvečena sveti Tereziji Jezus, katere podoba se pojavi tudi v oknu kapele. Vsebuje štiri slike na kovinskih listih, ki prikazujejo prizore Jezusovega rojstva. Pet oljnih slik prikazuje prizore iz življenja svete Terezije, nad tem pa je polkrožna podoba ''Marijinega kronanja''. Vsa ta dela je v 17. stoletju ustvaril Baltasar de Echave y Rioja. Ta kapela je dom ''Niño Cautivo'' (Ujetnik otrok), figure Otroka Jezusa, ki je bila v Mehiko pripeljana iz Španije. V 16. stoletju jo je izklesal Juan Martínez Montañez v Španiji, stolnica pa jo je kupila. Na poti v Veracruz so pirati napadli ladjo, na kateri je bila, in jo zasegli. Da bi dobili sliko nazaj, je bila plačana velika odkupnina. Danes je slika v kapeli San Pedro ali De las Reliquias.<ref name="cjaramillo">{{navedi splet|url=http://dti.inah.gob.mx/index.php?option=com_content&task=view&id=4072&Itemid=441 |title=Niños Jesus que obran milagros |first=Carmen |last=Mondragón Jaramillo |date=7 January 2010 |publisher=INAH |location=Mexico |language=es |trans-title=Nino Jesus that performs miracles |access-date=January 20, 2010 }}{{dead link|date=June 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Tradicionalno so podobo častili tisti, ki iščejo osvoboditev omejitev ali pasti, zlasti finančnih težav ali odvisnosti od drog ali alkoholizma.<ref name="secuestrados">{{navedi novice |title=Santo Niño Cautivo, patrono de los secuestrados |author=El Sol de México |url=http://www.oem.com.mx/oem/notas/n924646.htm |newspaper=Organizacion Editorial Mexicana |location=Mexico City |date=9 November 2008 |access-date=January 20, 2010 |language=es |trans-title=Holy Niño Cautivo, patron of the kidnapped |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303204038/http://www.oem.com.mx/oem/notas/n924646.htm |url-status=dead }}</ref> INAH meni, da je kult Niño Cautivo "neaktiven".<ref name="arraigo">{{navedi novice |title=Tiene arraigo en México la veneración al Niño Dios |url=http://www.eluniversal.com.mx/notas/404275.html |agency=Notimex |newspaper=El Universal |location=Mexico City |date=2 February 2007 |access-date=January 20, 2010 |language=es |trans-title=Veneration of the Niño Dios has deep roots in Mexico |archive-date=2011-12-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111204190114/http://www.eluniversal.com.mx/notas/404275.html |url-status=dead }}</ref> Vendar pa se je ta posebna podoba od leta 2000 spet vrnila kot peticija, ko je bil ugrabljen družinski član in ga odkupil. ==== Kristusova in kapela relikvij ==== [[File:ChapelChristConquistadorsDF.JPG|thumb|upright|left|Kristusa in kapela relikvij]] Kristusova in kapela relikvij (špansko ''Capilla del Santo Cristo y de las Reliquias'') je bila zgrajena leta 1615 in zasnovana z ultrabaročnimi detajli, ki jih je v slabo osvetljeni notranjosti pogosto težko videti. Prvotno je bila znana kot ''Kristus konkvistadorjev''. To ime je izhajalo iz Kristusove podobe, ki naj bi jo stolnici podaril cesar [[Karel V. Habsburški]]. Sčasoma je na njenem glavnem oltarju ostalo toliko relikviarijev, da se je njeno ime sčasoma spremenilo. V okrasju iz 17. stoletja se glavna oltarna slika izmenjuje med rezbarijami bogatega listja in majhnimi glavicami na stebrih v glavnem delu ter majhnimi skulpturami angelov na [[telamon]]ih v sekundarnem delu. Njene niše hranijo skulpture svetnikov, ki uokvirjajo glavno telo. [[Razpelo]] je iz 17. stoletja. [[Predela (oltar)|Predela]] je zaključena s skulpturami angelov in vsebuje tudi 17 majhnih podob svetnikov mučenikov Juana de Herrere. Za temi podobami skriti predelki vsebujejo nekatere ostanke. Glavno sliko je naslikal Jose de Ibarra leta 1737. Okrog oltarja je vrsta slik na platnu, ki prikazujejo ''Kristusov pasijon'' Joseja Villegasa, naslikane v 17. stoletju. Na desni steni je oltar, posvečen Devici zaupanja, okrašen s številnimi churrigueresque figuricami, postavljenimi v niše, stebre in zgornje dele. ==== Kapela svetih angelov in nadangelov ==== Kapela svetih angelov in nadangelov (špansko ''Capilla de los Ángeles'') je bila dokončana leta 1665 z baročnimi oltarji, okrašenimi s salomonovimi stebri. Posvečena je nadangelu Mihaelu, ki je upodobljen kot srednjeveški vitez. Vsebuje veliko glavno oltarno sliko z dvema manjšima oltarnima slikama, ki ju je okrasil Juan Correa. Glavni oltar je posvečen sedmim nadangelom, ki jih predstavljajo kipi, v nišah, ki obdajajo podobe svetega Jožefa, Marije in Kristusa. Nad tem prizorom sta Sveti Duh in Bog Oče. Leva oltarna slika je podobne zasnove in je posvečena angelu varuhu, čigar skulptura je obdana s slikami, ki prikazujejo angelsko hierarhijo. Levo od tega prizor prikazuje svetega Petra, ki je bil izpuščen iz zapora, na desni pa Savla, pozneje svetega Pavla, podrtega s konja, ki ga je naslikal Juan Correa leta 1714. Desna oltarna slika je posvečena Varuhu angelu iz Mehike. ==== Kapela sv. Kozme in Damijana ==== Kapela svetih Kozme in Damijana (špansko ''Capilla de San Cosme y San Damián'') je bila zgrajena, ker sta so ta dva svetnika pogosto klicali v času, ko je Nova Španija trpela zaradi številnih bolezni, ki so jih prinesli konkvistadorji. Glavni oltar je baročen, verjetno zgrajen v 17. stoletju. Oljne slike na lesu vsebujejo prizore svetnikov zdravnikov in so pripisane slikarju Sebastianu Lopezu Davalosu v drugi polovici 17. stoletja. Kapela vsebuje eno majhno oltarno sliko, ki je prišla iz frančiškanske cerkve v Zinacantepcu, zahodno od Ciudad de México in je posvečena Jezusovemu rojstvu. ==== Kapela sv. Jožefa ==== [[File:2013-12-22 El Señor del cacao anagoria.JPG|thumb|upright|right|Gospod kakavovih zrn]] Kapela svetega Jožefa (špansko ''Capilla de San José''), zgrajena med letoma 1653 in 1660, vsebuje podobo ''Naš gospod kakava'', podobo Kristusa, najverjetneje iz 16. stoletja. Njegovo ime je dobilo navdih iz časa, ko so številni avtohtoni častilci dajali milostinjo v obliki kakavovih zrn. Churrigueresque po slogu vsebuje kip [[sgraffito]] svetega Jožefa, zavetnika Nove Španije, glavna oltarna slika je baročna in je iz 18. stoletja. Ta je nekoč pripadala cerkvi Matere Božje Monserratske. Ta oltar vsebuje kipe in kabine z doprsnimi kipi apostolov, vendar ne vsebuje slik. === Orgle === [[File:Catedral Metropolitana, México D.F., México, 2013-10-16, DD 99.JPG|thumb|right|Pogled na orgle izven kornega območja.]] Stolnica je imela v svoji zgodovini morda ducat orgel.<ref name=pepe1>{{navedi knjigo |first=Edward |last=Pepe |chapter=From Spain to the New World: the hiring of the Madrid organist Fabián Pérez Ximeno by Mexico City Cathedral |title=Keyboard Perspectives |volume=IV |year=2011 |pages=27–48 |editor-first=Annette |editor-last=Richards |oclc=803998579 }}</ref> Najstarejše so omenjene v poročilu, napisanem španskemu kralju leta 1530. O najstarejših orglah je ohranjenih le nekaj podrobnosti. Imena graditeljev se začnejo pojavljati konec 16. stoletja. Najstarejša oblika, ki je preživela, so orgle Diega de Sebaldosa, zgrajene leta 1655.<ref name=pepe2>{{navedi knjigo| first=Edward| last=Pepe| chapter=Writing a History of Mexico's Early Organs: A Seventeenth-Century Disposition from the Mexico City Cathedral| editor-first=Thomas| editor-last=Donahue| title=Music and Its Questions: Essays in Honor of Peter Williams| location=Richmond| publisher=OHS Press| date=January 2007| pages=49–74| isbn=978-0-913499-24-5}}</ref> Prve velike orgle za stolnico je v letih 1689–1690 v Madridu zgradil Jorge de Sesma, postavil pa jih je Tiburcio Sanz od leta 1693 do 1695.<ref name=pepe3>{{cite journal| first=Edward| last=Pepe| title=An Organ by Jorge de Sesma for Mexico City Cathedral| journal=Revista de Musicología| volume=29| pages=127–162| number=1| date=June 2006| jstor=20798165| publisher=Sociedad Española de Musicologia (SEDEM)| doi=10.2307/20798165}}</ref> Zdaj ima dvoje, ki jih je v Mehiki izdelal José Nassarre iz Španije in jih dokončal do leta 1736, v katerih so elementi orgel iz 17. stoletja. So največje orgle 18. stoletja v Ameriki; so nad stenami kora, na vzhodu in na strani evangelija (zahod).<ref name="Organs">{{cite journal |last=Flentrop |first=Dirk Andries |author-link=|author2=John Fesperman |year=1986 |title=The Organs of Mexico City Cathedral |journal=Smithsonian Studies in History and Technology |volume=47 |author2-link= }}</ref> Oboje orgle, poškodovane v požaru leta 1967, so bile obnovljene leta 1978. Ker sta obe spet propadli, je evangelijske orgle med letoma 2008 do 2009 obnovil Gerhard Grenzing; obnova drugih, ki jih je prav tako naredil Grenzing, je bila zaključena leta 2014 in oboje zdaj lahko igrajo.<ref name=global>{{navedi novice| title=Mexico City's Metropolitan Cathedral completes organ restoration| url=http://www.globalpost.com/dispatch/news/agencia-efe/140305/mexico-citys-metropolitan-cathedral-completes-organ-restoration| agency=EFE| work=Global Post| date=14 May 2014| access-date=2014-09-17|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306020349/http://www.globalpost.com/dispatch/news/agencia-efe/140305/mexico-citys-metropolitan-cathedral-completes-organ-restoration|archive-date=2016-03-06}}</ref> === Kor === Kor je prostor, kjer duhovnik in/ali korna skupina poje psalme. Je v osrednji ladji med glavnimi vrati in velikim oltarjem in je zgrajen polkrožno, podobno kot v španskih stolnicah. Zgradil ga je Juan de Rojas med letoma 1696 in 1697.<ref name="arsvirtual-choir">{{navedi splet|url=http://www.arsvirtual.com/visitas/visitas/catedral_mexico/alta/mexico/mexico.htm |title=Metropolitan Cathedral of Mexico City- The choir |access-date=2008-09-18 |year=2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080828094118/http://www.arsvirtual.com/visitas/visitas/catedral_mexico/alta/mexico/mexico.htm |archive-date=August 28, 2008 }}</ref> Na njegovih straneh je 59 reliefov različnih svetnikov iz mahagonija, oreha, cedre in domačega lesa, imenovanega ''tepehuaje''. Ograjo, ki obdaja kor, je leta 1722 izdelal Sangley Queaulo v Macau na Kitajskem in jo leta 1730 postavil v stolnico. <gallery mode="packed" caption="Kripta nadškofov Mehike."> File:Mexico DF Cathedral.jpg|Pogled na korno pregrado. File:Metropolitan Cathedral of Mexico City Ovedc 05.jpg|Pogled na stransko steno kora File:Catedral Metropolitana, México D.F., México, 2013-10-16, DD 95.JPG|Orgle File:Órgano de la Catedral Metropolitana.JPG|Španske orgle. File:Coro de la Catedral Metropolitana de Ciudad de México.JPG|Mehiške orgle. </gallery> === Kripta === Kripta nadškofov je pod tlemi stolnice pod kapelo kraljev. Vhod v kripto iz stolnice varujejo velika lesena vrata, za katerimi se spuščajo vijugaste rumene stopnice. Tik mimo notranjega vhoda je kamnita lobanja v slogu Mexice. Kot daritev je bil vključen v osnovo kenotafa Juanu de Zumárragi, prvemu mehiškemu nadškofu. Zumárraga je veljal za dobrotnika Indijancev in jih varoval pred zlorabami njihovih španskih gospodarjev. Na vrhu kenotafa je tudi nadškofova skulptura v naravni velikosti. Na stenah je na desetine bronastih plošč, ki označujejo ostanke večine nekdanjih nadškofov Ciudad de Méxica, vključno s kardinalom Ernestom Corripio y Ahumado. Tla so prekrita z majhnimi marmornimi ploščami, ki pokrivajo niše, ki vsebujejo ostanke drugih ljudi.<ref name="fox">{{navedi splet |url=http://fox.presidencia.gob.mx/buenasnoticias/?contenido=19666&pagina=223 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090601193843/http://fox.presidencia.gob.mx/buenasnoticias/?contenido=19666&pagina=223 |url-status=dead |archive-date=1 June 2009 |title=La Cripta de los Arzobispos, una joya escondida en la Catedral |access-date=2008-11-20 |author=Ricardo Pacheco Colín |language=es |publisher=Gobierno de Presidente Fox |date=25 July 2005 }}</ref> Stolnica vsebuje druge kripte in niše, kjer so pokopani drugi verski liki, tudi v kapelah. <gallery mode="packed" caption="Kripta nadškofov Mehike."> File:Criptacatedralmexico.jpg|Kripta File:Catedral y Sagrario Metropolitano 10.jpg|Predšpanska stela File:CRIPTAARZO.JPG|Kripta File:Catedral y Sagrario Metropolitano 13.jpg|Kip Zumárraga File:Catedral y Sagrario Metropolitano 137.jpg|Nadškofova niša </gallery> == Obnova == Potopitev in potresna aktivnost območja sta vplivala na gradnjo stolnice in njen trenutni videz. Dvainštirideset let je bilo potrebno le za postavitev temeljev, ko so bili prvič zgrajeni, ker so že takrat Španci spoznali nevarnost izgradnje tako velikega spomenika v mehki zemlji. Iz političnih razlogov je bila večina, stolnice, a ne vsa, zgrajena na ostankih predšpanskih struktur, kar je od začetka vodilo do neenakomernih temeljev.<ref name="WalkingTour">{{navedi splet |url=http://gomexico.about.com/od/sights/ss/df_walking_4.htm |title=A Walking Tour of Mexico City |access-date=2008-09-18 |publisher=Suzanne Barbezat |date=9 December 2008 |archive-date=2009-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090310153634/http://gomexico.about.com/od/sights/ss/df_walking_4.htm |url-status=dead }}</ref> === Požar 1967 === 17. januarja 1967 ob 21. uri je požar, ki ga je povzročil kratek stik z elektriko, močno poškodoval stolnico. Na ''Oltarju odpuščanja'' je bila poškodovana večina strukture in dekoracije, vključno z izgubo treh slik; ''Sveti obraz'', delo Alonsa Lópeza de Herrere, ''Mučeništvo svetega Boštjana'', delo Francisca de Zumaye in ''Devica odpuščanja'', delo Simona Pereynsa. Kor je izgubil 75 od 99 sedežev, pa tudi sliko Juana Correa skupaj s številnimi shranjenimi knjigami. Dvoje orgla so bile z delnim taljenjem cevi močno poškodovane. Slike Rafaela Jimena y Planasa, Juana Correa in Juana Rodrigueza Juareza so bile poškodovane v drugih delih stolnice. Po požaru so oblasti zabeležile škodo, vendar niso storile ničesar, da bi poskušale obnoviti poškodovano. Med zgodovinarji, arhitekti in preiskovalci so se začele burne razprave, ki so se osredotočile na premik Oltarja odpuščanja, pa tudi na odpravo kornega območja in nekaterih ograj. Leta 1972 so cerkvene oblasti brez dovoljenja zvezne vlade sprožile rušenje kornega območja, vendar so jih te ustavile. Vlada je popisala, kaj je mogoče rešiti in imenovala Jaimeja Ortiza Lajousa za direktorja projekta obnove stolnice v prvotnem stanju. Obnovitvena dela niso bila osredotočena le na sanacijo škode (z uporabo arhivskih zapisov in fotografij), temveč so vključevala tudi dela na propadajočih temeljih (zaradi neenakomernega posedanja tal) in težave s stolpi. Oltarja odpuščanja in kraljev sta bila predmet obsežnih čistilnih in obnovitvenih del. Za nadomestitev izgubljenih delov na Oltarju odpuščanja je bilo dodanih več slik; ''Beg iz Egipta'', delo Pereynsa, ''Božji obraz'' in ''Mučeništvo svetega Boštjana''. Orgle so bile razstavljene s cevmi in notranjimi obdelovanci, poslane na popravilo na Nizozemsko, medtem ko so ohišja obnovili mehiški obrtniki z delom, ki je trajalo do leta 1977. Obnova prostora kora se je začela leta 1979 z uporabo enakih materialov, kot so obstajali pred požarom. Poleg tega so bili odstranjeni kipi v stolpih, ki so bili zaradi onesnaženja mesta več kot 50 -odstotno poškodovani, izdelane pa so bile njihove replike, ki so jih nadomestile. Tiste manj poškodovane so popravili. Med obnovitvenimi deli v 1970-ih in zgodnjih 1980-ih je prišlo do nekaj zanimivih odkritij. Za Oltarjem odpuščanja so našli in rešili 51 slik, vključno z deli Juana in Nicolasa Rodrigueza Juareza, Miguela Cabrere in Joséja de Ibarre. V enih od orgel je bila najdena kopija nominacije Hernána Cortésa za generalnega guvernerja Nove Španije (1529). Nazadnje so v steni osrednjega loka stolnice našli grobnico Miguela Barrigana, prvega guvernerja Veracruza. === Dela v poznem 20. stoletju === [[File:ArtifactsCathdralDF.JPG|thumb|right| Podstavki in drugi artefakti iz izkopa temeljev na ogled pred stolnico]] Stolnica skupaj s preostalim mestom od dneva izgradnje tone v dno jezera. Vendar pa je dejstvo, da je mesto megalopolis z več kot 18 milijoni ljudi, ki črpajo vodo iz podzemnih virov, povzročilo znižanje vodnih površin in potopitev se je v drugi polovici 20. stoletja pospešila.<ref name="BBC">{{navedi novice |first=Peter |last=Greste |title=World: Americas Saving Mexico's sinking cathedral|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/250011.stm |work=BBC News |date=8 January 1999 |access-date=2008-09-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201112042029/http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/250011.stm|archive-date=2020-11-12}}</ref> Odseki kompleksa, kot sta stolnica in tabernakelj, so še vedno tonili z različno hitrostjo<ref name="Earthquake">{{cite journal |doi=10.1002/eqe.808 |last1=Wiley |first1=John |date=May 2008 |last2=Meli |first2=Roberto |last3=Sánchez |first3=Roberto |last4=Orozco |first4=Bernardo |title=Evaluation of the measured seismic response of the Mexico City Cathedral |journal=Earthquake Engineering & Structural Dynamics |volume=37 |issue=10 |pages=1249–1268 |url=http://www3.interscience.wiley.com/journal/119054820/abstract |access-date=2008-09-18 }}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=February 2019|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref>, zvoniki pa so se kljub opravljenim delom v sedemdesetih letih 20. stoletja nevarno nagibali. Iz tega razloga je bila stolnica leta 1998 vključena med ''World Monuments Watch'' s strani [[World Monuments Fund]] (zasebna, mednarodna, neprofitna organizacija, namenjena ohranjanju zgodovinske arhitekture in znamenitosti kulturne dediščine po vsem svetu s terenskim delom, zagovarjanjem, podelitvijo nepovratnih sredstev, izobraževanjem in usposabljanjem). Večja obnovitvena in temeljna dela za stabilizacijo stavbe so se začela v 1990-ih. Inženirji so pod stolnico med letoma 1993 in 1998 izkopali grede in položili betonske gredi v mehko podlago, da bi zgradbi dali trdnejšo podlago. Ta prizadevanja niso ustavila posedanja kompleksa, ampak so popravila nagibe stolpov in zagotovila, da se bo stolnica enakomerno posedala. == Kulturna vrednost == Stolnica je bila v središču mehiške kulturne identitete in je dokaz njene kolonialne zgodovine. Raziskovalec Manuel Rivera Cambas je poročal, da je bila stolnica zgrajena na mestu svete zemlje Aztekov in s kamni njihovih templjev. Hernán Cortés je menda prvi kamen prvotne cerkve položil osebno. Nekoč je bilo pomembno versko središče, ki so ga uporabljale izključno ugledne družine Nove Španije. Leta 1864, v času [[Drugo mehiško cesarstvo|Drugega mehiškega cesarstva]], sta bila v stolnici po veličastnem prihodu v glavno mesto njihove vladavine kronana cesar [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijan Habsburško-Lotarinški]] in Charlotta Belgijska. Stoji ob Zocalu in je bila v središču družbenih in kulturnih dejavnosti, ki so se večinoma pojavile v 20. in 21. stoletju. Stolnica je bila štiri leta zaprta, medtem ko je predsednik Plutarco Elías Calles poskušal uveljaviti mehiške protiverske zakone. [[Papež Pij XI.]] je zaprl cerkev in duhovnikom ukazal, naj prenehajo z javnimi verskimi dolžnostmi v vseh mehiških cerkvah. Potem, ko sta se mehiška vlada in papeštvo dogovorila in so v stolnici izvedli velike prenove, so jo leta 1930 znova odprli.<ref name="Time">{{cite journal |date=25 August 1930 |title=Mexico City Cathedral |url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,740151,00.html |journal=Time |access-date=2008-09-18 |url-access=subscription |archive-date=2014-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140729003625/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,740151,00.html |url-status=dead }}</ref> Stolnica je bila prizorišče številnih protestov tako v cerkvi kot pred njo, vključno s protestom žensk zaradi cerkvenega opominjanja žensk, naj ne nosijo mini kril in drugih provokativnih oblačil, da bi se izognile posilstvu <ref name="Xinhua">{{navedi novice |title=Protestan mujeres in minifalda frente a catedral Cd. de México |url=http://www.spanish.xinhuanet.com/spanish/2008-08/18/content_697429.htm |agency=[[Xinhua News Agency]] |date=2008-08-17 |access-date=2008-09-18 |quotation=Women in miniskirts protest in front of Mexico City Cathedral |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20080907052422/http://www.spanish.xinhuanet.com/spanish/2008-08/18/content_697429.htm |archive-date=2008-09-07 |url-status=dead }}</ref>, in ob svečah protestirati proti ugrabitvam v Mehiki.<ref name="Topix">{{navedi novice |title=150,000 Mexicans take to the streets to protest a spate of murders and kidnappings |work=Evening Standard |url=https://www.standard.co.uk/news/mexicans-take-to-the-streets-to-protest-a-spate-of-murders-and-kidnappings-6845485.html |date=31 August 2008 |access-date=2014-09-17}}</ref> Stolnica je bila uporabljena za protest proti socialnim vprašanjem. Njeni zvonovi so zvonili, da bi izrazili nasprotovanje nadškofije vrhovnemu sodišču, ki je potrdilo legalizacijo splava v Ciudad de Méxicu.<ref name="Campanas">{{navedi novice |title=Campanas de la Catedral de México repicaron en señal de duelo por ley del aborto |trans-title=Cathedral bells tolled in Mexico in mourning for abortion law |url=http://www.aciprensa.com/noticia.php?n=22497 |publisher=ACI Prensa |date=29 August 2008 |access-date=2008-09-18}}</ref> Verjetno najresnejši nedavni dogodek se je zgodil 18. novembra 2007, ko so simpatizerji Stranke demokratične revolucije napadli stolnico.<ref name="CNA-forgive">{{navedi novice |title=Message of forgiveness at Mexico City Cathedral |url=http://www.catholic.org/international/international_story.php?id=26033 |publisher=Catholic News Agency |date=28 November 2009 |access-date=2008-09-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090522105251/http://www.catholic.org/international/international_story.php?id=26033 |archive-date=22 May 2009 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> Približno 150 protestnikov je vdrlo MED nedeljsko mašo in skandiralo slogane in podiralo klopi. Zaradi tega so cerkveni uradniki nekaj dni zaprli in zaklenili stolnico. Stolnica se je znova odprla z novimi varnostnimi ukrepi, kot so preiskave torb. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Metropolitan Cathedral of Mexico City}} *[https://havecamerawilltravel.com/metropolitan-cathedral-mexico-city-mexico/ Photos of Mexico City Metropolitan Cathedral]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, from Have Camera Will Travel *[http://www.revista.unam.mx/vol.2/num2/proyec1/index.html La Rehabilitación de la Catedral Metropolitana de la Ciudad de México], from the UNAM *[https://web.archive.org/web/20110722230213/http://www.arquidiocesismexico.org.mx/Catedral%20Historia%20de%20la%20Fabrica%20Material.html Archdiocese of Mexico, 'Historia De La Fábrica Material De La Catedral De México'], in Spanish *[http://www.mexicocityvibes.com/mexico-city-cathedral.html Have a look inside Mexico City's Metropolitan Cathedral] A first hand visit and review of Mexico City's Cathedral. [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ciudad de México]] [[Kategorija:Stolnice v Mehiki]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1534]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Mehiki]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Mehiki]] [[Kategorija:Spomeniki v Mehiki]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Mehiki]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Mehiki]] {{normativna kontrola}} 8qyiln0bhhcfmb1myz7jzzwedhd2l2w Zlatni Kamnik 0 504202 6683391 6121357 2026-05-31T15:33:10Z Pinky sl 2932 -- podvojene koord 6683391 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{CRO}} |location=[[Jadransko morje]] |map=Croatia |name=Zlatni Kamnik}} '''Zlatni Kamnik''' je majhen [[otoček]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Nahaja se ob južni obali otoka [[Svetac]], natančneje približno 40 metrov od njegove najjužnejše točke. Površina otoka je 1132 m<sup>2</sup>, najvišji vrh pa je na 12 [[Nadmorska višina|mnm]]. == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] j5tn4td2keb6oelk7slei63fj7547ms Zrušitev World Trade Centra 0 505062 6683283 5758500 2026-05-31T12:09:06Z Gledalec 242658 pp 6683283 wikitext text/x-wiki [[Slika:US Navy 010917-N-7479T-508 World Trade Center collapse.jpg|sličica|324x324_pik|Pogled na uničene stavbe Svetovnega trgovinskega centra in ruševine dvojčkov, en teden po napadih.]] Originalni [[World Trade Center]] na spodnjem [[Manhattan|Manhattanu]] v [[New York|New Yorku]] je bil uničen v [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]] potem, ko sta glavna stolpa zadeli dve ugrabljeni potniški letali. Zrušitev dvojčkov stolpov je povzročilo veliko škode, saj so njune ruševine poškodovale na stotine stavb, vključno s preostalimi stavbami svetovnega trgovinskega centra in stavbo World Trade Center 7, ki se je porušila isti dan ob 17:21. V nesrečah, požarih in kasnejših zrušitvah je skupno umrlo 2.763 ljudi, med njimi 2.192 civilistov, 343 gasilcev in 71 policistov ter vsi potniki in posadka na letalih, med katerimi je bilo 147 civilistov in deset ugrabiteljev. Septembra 2005 je Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo (NIST) objavil rezultate preiskave zrušitve. Preiskovalci pri zasnovi stolpov dvojčkov niso ugotovili ničesar slabega, pri čemer so ugotovili, da resnost napadov presega vse, kar so v preteklosti doživljali v stavbah. Ugotovili so, da so požari glavni vzrok zrušitve in ugotovili, da so se povešena tla na obodnih stebrih potegnila navznoter, zaradi česar so se priklonile in nato upognile. Ko se je zgornji del stavbe začel premikati navzdol, ni bilo mogoče preprečiti popolnega postopnega rušenja. <ref>{{Navedi revijo|date=|title=The World Trade Center – New York City|magazine=Contemporary Steel Design|publisher=American Iron and Steel Institute}}</ref> Pospravljanje ruševin Svetovnega trgovinskega centra je vključevalo 24-urno delovanje in stalo stotine milijonov dolarjev. Nekatere okoliške strukture, ki jih letala niso zadela, so še vedno utrpele znatno škodo, zaradi česar so jih morali porušiti. Rušenje okoliških poškodovanih stavb se je nadaljevalo, tudi ko je potekala nova gradnja nadomestnega stolpa dvojčkov, novega [[One World Trade Center]], ki je bil odprt novembra 2014.<ref>{{Navedi novice|title=One World Trade Center officially opens in New York City, on the site of the Twin Towers|date=July 24, 2019|url=https://www.history.com/this-day-in-history/one-world-trade-center-officially-opens-in-new-york-city}}</ref> == Napadi == [[Slika:World Trade Center 9-11 Attacks Illustration with Bird's-eye Impact Locations.svg|sličica|Lokacije trkov na obeh stolpih, ki prikazujejo približen udarni kot in poravnavo jeder z zunanjostjo vsakega stolpa.]] 11. septembra 2001 so štiri skupine teroristov [[Al Kaida|Al Kaide]] ugrabila štiri ameriška potniška letala, od katerih sta bila tudi dva, ki sta trčila v stolpa World Trade Centra, [[Let 11 American Airlines]] in [[Let 175 United Airlines]]. American 11 je ob 8:46 s hitrostjo 740 km na uro trčil v severno fasado Severnega stolpa Svetovnega trgovinskega centra, med 93. in 99. nadstropjem. United 175 je ob 9:03 s hitrostjo 870 km na uro trčil v južno fasado Južnega stolpa Svetovnega trgovinskega centra, med 77. in 85. nadstropjem. Poleg tega, da so trki letal na sredini zgradbe pretrgali številne nosilne stebre in povzročili druge strukturne poškodbe, so trki vžgali na tisoče litrov reaktivnega goriva, kar pa je sprožilo velike požare. Pri prvem trku in posledičnem udarcu se je vžgala približno ena tretjina goriva. Nekaj ​​goriva je zaradi udarca padlo po vsaj enem jašku dvigala in eksplodiralo v 78. nadstropju Severnega stolpa ter v glavnem prostoru, kjer je bilo poškodovanih veliko ljudi. Lahka konstrukcija in votla narava konstrukcij je omogočila, da je reaktivno gorivo prodrlo daleč v stolpe, pri čemer je hkrati prižgalo veliko velikih požarov na širokem območju prizadetih mest. Gorivo iz letal je izgorelo v največ nekaj minutah, vsebina požarov v stavbah pa je v naslednjih uri ali uri in pol zgorela. Skoraj vsi smrtni primeri umrlih v stolpih dvojčkov so se zgodili na območjih nad točkami trka. Ker je bil Severni stolp zadet neposredno na sredini konstrukcije, so bila vsa stopnišča v jedru stolpa poškodovana in uničena. V Južnem stolpu je bil trk nekoliko oddaljen od središča do osrednjega dela stolpa in stopnišče A na severozahodnem delu osrednjega jedra je bilo le delno poškodovano, 14 do 18 civilistom pa je uspelo pobegniti z mesta trka letala iz nadstropja nad tem. Natančno število kdo je umrl in kje v nekaterih primerih ni natančno znano; poročilo Nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo pa je pokazalo, da je skupno 1.402 ljudi umrlo na mestu trka ali nad njim v Severnem stolpu, stotine pa naj bi jih umrlo v trenutku trka. V Južnem stolpu je na prizadetih mestih stavbe in nad mesti umrlo 614 ljudi. V nadstropjih pod mesti trka se je sicer zgodilo manj kot 200 smrtnih žrtev, vendar je umrlo vseh 147 civilnih potnikov in posadke na dveh letalih ter vseh 10 teroristov, skupaj z najmanj 18 ljudmi na tleh in v sosednjih objektih. == Zrušitev == [[Slika:World Trade Center 9-11 Attacks Illustration with Vertical Impact Locations.svg|sličica|Območja, kjer sta bila zadeta stolpa.]] Zrušitev stolpov dvojčkov so imenovali "najbolj razvpita paradigma" postopne zrušitve. Zrušitev se je začela z lokalno okvaro nekaterih strukturnih delov in napredovalo tako, da je podrla celotno strukturo. Za takšno rušenje je značilno "ločevanje strukturnih delov (vključno z neobremenjenimi elementi), sproščanje gravitacijske energije in pojav udarnih sil." Navpična udarna sila zagotavlja širjenje, glavne sile so vzporedne in primarni prenos obremenitve je serijski. Ključni element v strukturi, ki se je zrušila, so predstavljali kombinirani "navpični nosilni elementi ene celotne etaže." Razen zgornjih nadstropij stavbe, ki ne bi sprostili dovolj gravitacijske energije, da bi prišlo do popolne zrušitve, bi se zrušitve lahko začele s padcem katerega koli dela zgradbe. V teh pogojih so se stolpi rušili simetrično in bolj ali manj naravnost navzdol, čeprav so se vrhovi stolpov nekoliko nagnili in je ob strani padlo veliko gradbenih kosov naplavin. V obeh primerih je odsek stavbe, ki so ga letala poškodovala, odpovedal, zaradi česar so tla nad udarnim območjem padla na spodnjo nepoškodovano konstrukcijo. Ko je rušitev napredovala, je bilo videti prah in ruševine, ki so skozi okna padla nekaj nadstropij pod uničenim delom, ki ga je povzročil nenaden naval zraka, stisnjenega pod spuščajoče se zgornje nivoje. Med vsako zrušitvijo so veliki deli obodnih stebrov in po možnosti jedra ostali brez kakršne koli stranske opore, zaradi česar so se rušili bočno proti zunanjosti, potisnjeni zaradi vse večjega kupa ruševin. Rezultat tega je bil, da so se zidovi odlepili in ločili od zgradb na veliko razdaljo, zadeli druge sosednje zgradbe in sprožili požare, ki so kasneje povzročili zrušitev stavbe 7. Nekateri robovi so zlomili vijake, ki so se zaskočili, tako da so številne plošče naključno razpadle. Prvi drobci zunanjih sten porušenega Severnega stolpa so trčili v tla 11 sekund po začetku rušenja, deli Južnega stolpa pa po 9 sekundah. Spodnji deli jeder obeh stavb (60 pri WTC 1 in 40 pri WTC 2) sta ostali stoje še 25 sekund po začetku začetne rušitve, preden so se tudi ti porušili. === Zrušitev južnega stolpa === [[Slika:World Trade Center collapse - West Broadway.jpg|sličica|261x261_pik|Gradbeni prah na ulici pred WTC-jem, po zrušitvi južnega stolpa]] Medtem, ko so požari še naprej goreli, so uslužbenci ujeti v zgornjih nadstropjih Južnega stolpa, reševalcem poročali informacije o razmerah in stanju stolpa. Ob 9:37 je uslužbenec v 105. nadstropju Južnega stolpa poročal, da so se tla pod njim v nadstropju 90 podrla. Letalska enota policijske uprave New York City je policijskim poveljnikom posredovala tudi informacije o poslabšanju stanja stavb. Po trku je zgoraj z mesta trka Južnega stolpa pobegnilo le 14 ljudi (vključno s [[Stanley Praimnath|Stanleyjem Praimnathom]], ki je videl, da letalo leti proti njemu), in samo štirje iz nadstropij nad njim. Pobegnili so skozi stopnišče A, edino stopnišče, ki je po trku ostalo nepoškodovano. Številni operaterji telefonskih številk policije, ki so prejemali klice posameznikov znotraj Južnega stolpa, niso bili dobro obveščeni o situaciji, saj se je hitro zapletla. Številni operaterji so klicateljem rekli, naj se s stolpa ne spuščajo sami, čeprav se zdaj verjame, da je bilo stopnišče A najverjetneje prehodno na točki trčenja in nad njo. Ob 9:52 je letalska enota NYPD po radiu sporočila, da veliki kosi morda padajo z vrha južnega stolpa, ker tam visijo. Z opozorili je NYPD izdal ukaz za evakuacijo svojih častnikov. Med odzivom na izredne razmere je bila minimalna komunikacija med NYPD in New York City Gasilskim oddelkom (FDNY), preobremenjeni 9-1-1, reševalci pa informacij niso posredovali poveljnikom FDNY na kraju dogodka. Ob 9:59 se je Južni stolp porušil, 56 minut potem, ko so ga zadeli. Med zrušitvijo so prah in številni ostanki Južnega stolpa zadeli in prodrli v spodnje prostore Severnega stolpa ter poškodovali in uničili nekatere prostore stolpa, hkrati pa tudi ubili nekaj bežajočih ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nist.gov/publications/federal-building-and-fire-safety-investigation-world-trade-center-disaster-final-report|title=Federal Building and Fire Safety Investigation of the World Trade Center Disaster: Final Report of the National Construction Safety Team on the Collapses of the World Trade Center Towers (NIST NCSTAR 1)}}</ref> === Zrušitev severnega stolpa === [[Slika:September 11 2001 just collapsed.jpg|sličica|306x306_pik|Gradbeni prah nad Manhattanom, kmalu po zrušitvi severnega stolpa]] Potem, ko se je Južni stolp porušil, so helikopterji NYPD posredovali informacije o poslabšanju razmer in stanju Severnega stolpa. Poveljniki FDNY so medtem izdali ukaz za evakuacijo gasilcev v Severnem stolpu. Zaradi težav z radijsko komunikacijo gasilci v stolpu niso slišali odredbe o evakuaciji svojih nadzornikov na kraju dogodka, večina pa sploh ni vedela, da se je drugi stolp porušil. Nihče ni mogel pobegniti iz nadstropij nad mestom trka v severnem stolpu, ker so bila vsa dvigala in stopnišča v teh nadstropjih uničena. Ob 10:20 je letalska enota NYPD sporočila, da se vrh Severnega stolpa nagiba, minuto kasneje pa je sporočila, da se Severni stolp zvija na jugozahodnem vogalu in nagiba na jug. Ob 10:27 je letalska enota poročala, da se bo streha zelo kmalu zrušila. Kmalu zatem, ob 10:28 se je Severni stolp porušil, 102 minuti potem, ko so ga zadeli. 343 gasilcev in 71 policistov je umrlo v dvojčkih zaradi zrušitve. Po zrušiti obeh stolpov se je gradbeni prah razširil vse do [[Empire State Building|Empire State Buildinga]], ki je bil od svetovnega trgovinskega centra oddaljen 4,72 km.<ref>{{Citation|editor-first=T.|last2=Barnett|last5=Magnusson|first5=J.|last4=Hamburger|first4=R.|last3=Gross|first3=J.|first2=J.|editor-last=McAllister|last1=McAllister|first1=T.|chapter=Chapter 1 - Introduction|publisher=ASCE/FEMA|year=2002|title=World Trade Center Building Performance Study: Data Collection, Preliminary Observations, and Recommendations|chapter-url=http://www.fema.gov/pdf/library/fema403_ch1.pdf}}</ref> === Zrušitev stavbe World Trade Center 7 === [[Slika:Fire fighter at base of burning building following September 11th terrorist attack (29318323962).jpg|levo|sličica|276x276_pik|Dim požara v stavbi WTC 7 nekaj minut pred zrušitvijo.]] Ko se je Severni stolp porušil, so njegove ruševine zadele zgradbo World Trade Center 7 in povzročile škodo na južni steni stavbe ter sprožile požar, ki je gorel ves popoldan. Na jugozahodnem vogalu med nadstropjema 7 in 17 ter na južni fasadi med nadstropjem 44 in streho je prišlo do strukturnih poškodb; druge možne strukturne poškodbe vključujejo velik navpični prerez blizu središča južne fasade med nadstropjema 24 in 41. Stavba je bila opremljena s požarnim sistemom, vendar je imela veliko točk poškodovanih zaradi okvare: požarni sistem je zahteval ročni zagon električnih požarnih črpalk, namesto, da bi bil popolnoma samodejen sistem; krmilniki na tleh so imeli en sam priključek na dvižni vodovod za brizgalno vodo; in brizgalni sistem je zahteval nekaj moči, da je gasilska črpalka dovajala vodo. Tudi tlak vode je bil nizek, z malo ali nič vode za dovajanje škropilnic. [[Slika:WTC Building 7 Collapse 001.gif|sličica|273x273_pik|Video prizor zrušitve WTC 7 ob 17:21.]] Nekateri gasilci so v stavbo 7 prešli iz porušenih dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra. Poskušali so pogasiti majhne količine ognja, vendar je nizek pritisk vode oviral njihova prizadevanja. Požari so zagoreli popoldan v 11. in 12. nadstropju 7. zgradbe WTC-ja, plameni pa so bili vidni na vzhodni strani stavbe. Popoldne je bil ogenj viden tudi v nadstropjih 6–10, 13–14, 19–22 in 29–30. Še posebej so požari v nadstropjih od 7 do 9 in od 11 do 13 popoldne še naprej goreli brez nadzora. Približno ob 14:00 so gasilci med 10. in 13. nadstropjem v jugozahodnem kotu 7. svetovnega trgovinskega centra opazili izboklino, kar je bil znak, da je stavba nestabilna in se lahko nenadoma prevrne na eno stran ali pa se poruši. V popoldanskem času so gasilci slišali tudi škripajoče zvoke iz stavbe in izdali negotova poročila o poškodbah v kleti. Okoli 15.30 se je šef FDNY Daniel A. Nigro odločil, da ustavi reševalne akcije, odstranjevanje površin in preiskave po površini ruševin v bližini Svetovnega trgovinskega centra 7 in evakuira območje zaradi skrbi za varnost osebja. Ob 17:20 11. septembra 2001 se je WTC 7 začel rušiti, s propadom vzhodnega mehanskega nadstropja na terasi, medtem ko se je ob 17:21 celotna stavba popolnoma porušila. Zrušitev ni povzročila nobenih žrtev.<ref>{{Navedi splet|url=http://newyork.construction.com/projects/TopProjects04/Verizon.asp|title=Verizon Building Restoration}}</ref> Ko se je World Trade Center 7 porušil, so njegove ruševine povzročile znatno škodo in onesnažile stavbe Fiterman Hall občine Manhattan Community College, ki se nahaja v bližini 30 West Broadway, do te mere, da stavbe ni bilo več mogoče rešiti. Avgusta 2007 je bila predvidena demontaža dvorane Fiterman. Spremenjeni načrt je zahteval rušenje leta 2009 in dokončanje nove dvorane Fiterman leta 2012, ki stane 325 milijonov dolarjev. Stavba je bila dokončno porušena novembra 2009, gradnja nadomestne stavbe pa se je začela 1. decembra 2009. Sosednja stavba Verizon, stavba v slogu Art Deco, zgrajena leta 1926, je zaradi zrušitve stavbe 7 WTC-ja močno poškodovala vzhodno fasado, čeprav je bila uspešno obnovljena po ceni 1,4 milijarde ameriških dolarjev. === Druge stavbe === [[Slika:FEMA - 4049 - Photograph by Michael Rieger taken on 09-21-2001 in New York.jpg|sličica|244x244_pik|Kip Sfera, vidna 10 dni po napadih]] Tudi številne okoliške stavbe so bile ob zrušitve stolpov poškodovane ali uničene. Stavba WTC 5 je pretrpela močan požar in delni zlom svoje jeklene konstrukcije ter je bila porušena. Med drugimi uničenimi stavbami so bile Grška pravoslavna cerkev sv. Nikolaja, Svetovni trgovinski center Marriott (Marriott Hotel 3 WTC), South Plaza (4 WTC) in carina ZDA (6 WTC). Zgradbe Svetovnega finančnega centra, 90 West Street in 130 Cedar Street so utrpele požare. Zgradba Deutsche Bank, stavba Verizon in Svetovni finančni center 3 so utrpele škodo zaradi zrušitve stolpov, prav tako 90 West Street. Ena Liberty Plaza je preživela strukturno škodo nedotaknjeno, vendar je utrpela površinske poškodbe, vključno z razbitimi okni. 30 West Broadway je bil poškodovan zaradi zrušitve zgradbe 7. Stavba Deutsche Bank, ki je bila po 11. septembru prekrita z veliko črno plaščjo, da bi pokrila škodo na stavbi, je bila dekonstruirana zaradi vode, plesni in druge hude škode, ki jo je povzročila zrušitev sosednjih stolpov. V zrušitvi je bilo uničenih veliko umetniških del.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2002/02/12/nyregion/rescuing-the-buildings-beyond-ground-zero.html|title=Rescuing the Buildings Beyond Ground Zero}}</ref> == Pospravljanje ruševin == [[Slika:State Department Images WTC 9-11 The South Tower.jpg|sličica|271x271_pik|Ostanki ruševin dvojčkov WTC-ja.]] Pospravljanje ruševin je bila obsežna operacija, ki jo je organiziral oddelek za oblikovanje in gradnjo mesta New York. 21. septembra so ameriške oblasti sporočile, da je zrak na Manhatthanu varen za dihanje. Dan pozneje je družba Controlled Demolition, Inc. (CDI) iz Phoenixa v zvezni državi Maryland predložila predhodni načrt pospravljanja ruševin. To je stalo stotine milijonov dolarjev in je vključevalo neprekinjeno poslovanje številnih izvajalcev in podizvajalcev. Do začetka novembra 2001, ko so tretjino ruševin odstranili, so uradniki začeli zmanjševati o številu gasilcev in policistov, namenjenih za odvzem ostankov žrtev, da bi prednostno odstranili posmrtne ostanke. To je povzročilo obračune z gasilci. Kljub prizadevanjem za gašenje požara je velik kup ruševin gorel tri mesece, dokler večina ruševin ni bila dokončno odstranjenih z mesta do maja 2002. Leta 2007 je še vedno trajalo rušenje okoliških poškodovanih zgradb, ko je potekala nova gradnja nadomestnega dela Svetovnega trgovinskega centra, 1 World Trade Center. Nov, [[One World Trade Center]] je bil odprt leta 2012. == Glej tudi == * [[Žrtve napadov 11. septembra 2001]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] 6dh4hoeyg13oj21w53mxfl843l9svhu Ramzi Jousef 0 505652 6683281 6268836 2026-05-31T12:02:21Z Gledalec 242658 pp 6683281 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Ramzi Jousef|birth_place=[[Irak]], [[Kuvajt]] ali [[Združeni arabski emirati]]|image=Ramzi Yousef (cropped).jpg|caption=FBI-jeva slika Ramzija Yousefa |children=2 |known_for=Glavni načrtovalec bombnega napada na WTC leta 1993}} '''Ramzi Ahmed Jousef''' ([[Urdujščina|urdujsko]]: رمزي احمد يوسف‎), [[Pakistan|pakistanski]] [[terorist]] *, [[20. maj]] [[1967]] ali [[27. april]] [[1968]], [[Irak]], [[Kuvajt]] ali [[Združeni arabski emirati]]. Je eden od glavnih storilcev [[Bombni napad na World Trade Center (1993)|bombnega napada na World Trade Center leta 1993]] in bombardiranja letala Let 434 Philippine Airlines. Bil je tudi sozavetnik v zaroti Bojinke. 7. februarja 1995 so ga pakistanska obveščevalna služba (ISI) in ameriška diplomatska varnostna služba aretirali v gostišču v Islamabadu v Pakistanu potem, ko je poskušal podariti bombo punčki, nato pa je bil izročen oblastem [[Združene države Amerike|Združenih državh Amerike]].<ref>{{Navedi novice|title=State's Security Bureau Takes on Expanded Role|date=4 December 2008|url=https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A1157-2004Sep6.html}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The New Jackals: Ramzi Yousef, Osama bin Laden and the future of terrorism}}</ref> Sodili so mu na ameriškem okrožnem sodišču za južnem okrožju [[New York|New Yorka]] skupaj z dvema sozaveznikoma in bil obsojen zaradi načrtovanja parcele Bojinka. Za udeležbo v bombnem napadu Svetovnega trgovinskega centra leta 1993 in zaroti Bojinke je Yousef prejel dve dosmrtni zaporni kazni in še dodatnih 240 let zapora.<ref>Targeted: Volume 1, The Evil Genius (Ramzi Yousef) (Wild Eyes Productions for the History Channel; A&E Networks) 2003</ref> Yousefov stric po materi je Khalid Sheikh Mohammed, s katerim naj bi načrtoval parcelo Bojinka. Mohammed je višji član [[Al Kaida|Al Kaide]], obtožen, da je bil glavni načrtovalec [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra 2001]]. Razmi Yousef prestaja dosmrtno kazen v zaporu ADX Florence, ki se nahaja v bližini Firenc v Koloradu. Celični blok, ki ga običajno imenujejo "Bomber Row", Yousef deli s Terryjem Nicholsom, Ericom Rudolphom in Tedom Kaczynskim.<ref>CNN.com, January 8, 1998. {{navedi novice|url=http://www.cnn.com/US/9801/08/yousef.update/|title='Proud terrorist' gets life for Trade Center Bombing|access-date=September 19, 2006|publisher=CNN}}</ref>  == Glej tudi == * [[Bombni napad na World Trade Center (1993)|Bombni napad na World Trade Center leta 1993]] * [[Osama bin Laden]] == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jousef, Ramzi}} [[Kategorija:Teroristi]] bgybf9j5m5kvwrh6mo3td47c4u24hxq Železniška postaja Baku 0 514158 6683495 6262299 2026-05-31T19:06:29Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Železniške postaje]]; dodal [[Kategorija:Železniške postaje v Azerbajdžanu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683495 wikitext text/x-wiki [[Slika:Baku Railway Station panorama.jpg|sličica|272x272_pik|Panorama pročelja železniške postaje.]] '''Železniška postaja Baku''' ([[azerščina|azersko]] ''Bakı Dəmir Yolu Vağzalı'') je osrednja postaja [[Baku|Bakuja]], glavnega mesta [[Azerbajdžan|Azerbajdžana]]. Stoji v okrožju Nesimi v osrednjem Bakuju, približno 3 km severovzhodno od mestnega jedra Icheri Sheher. Je največja postaja v Azerbajdžanu ter glavno vozlišče mreže azerbajdžanskih železnic.<ref name="History3">{{navedi splet|author=|url=http://www.metro.gov.az/en/history|title=History|publisher=Metro.gov.az|date=2015|access-date=2021-10-17|language=en}}</ref><ref name="History2">{{navedi splet|author=|url=https://mehriban-aliyeva.az/en/#/en/news/node/846623|title=The Baku Railway Station is commissioned into operation after major reconstruction|publisher=Mehriban-Aliyeva.az|date=2017-02-10|access-date=2021-10-17|language=en}}</ref> S sosednjo [[Postaja 28. maj metri|postajo 28. maj metri]] je postaja povezana s predorom za pešce. Postaja je tudi terminal krožne Bakujske primestne železnice.<ref>{{navedi splet|author=|url=https://en.trend.az/azerbaijan/politics/2719421.html|title=Ilham Aliyev, his spouse attend opening of newly renovated Baku Railway Station (PHOTO)|publisher=Trend.az|date=2017-02-10|access-date=2021-10-17|language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|Category:Baku train station}} {{railway-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Železniške postaje v Azerbajdžanu|Baku]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Bakuju]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1880]] suuk3tp8bsxoce7m3bvqfsggtuuvujl Grand Tour (kolesarstvo) 0 515842 6683594 6659258 2026-06-01T08:45:50Z Sporti 5955 pos. 6683594 wikitext text/x-wiki '''Grand Tour''' (tudi '''Tritedenska dirka''') je ime za tri najpomembnejše in najprestižnejše etapne dirke v [[kolesarstvo|kolesarstvu]]: [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] ({{jezik-fr|Tour de France}}), [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] ({{jezik-it|Giro d'Italia}}) in [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]] ({{jezik-es|Vuelta a España}}). Vse tri potekajo v podobni obliki in s trajanjem približno treh tednov. Imajo poseben status v pravilih [[Union Cycliste Internationale|UCI]], prinašajo največ točk za lestvico<ref name="uciprotour">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/Rulesandregulation/18/23/94/2-ROA-20170701-E_English.PDF |title=UCI Cycling regulations—Part 2: Road Races| page=64 |date=January 1, 2017 |access-date=2017-07-06}}</ref> in so edine cestne etapne dirke dolge več kot štirinajst dni.<ref name="ucirules">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |title=UCI Cycling regulations |page=41 |access-date=2012-07-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623174023/http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |archive-date=2011-06-23 }}</ref> Giro običajno poteka v [[maj]]u, Tour v [[julij]]u in Vuelta v drugi polovici [[avgust]]a in začetku [[september|septembra]]. Vuelta je prvotno potekala spomladi, običajno konec aprila, nekajkrat v [[1940.|štiridesetih letih]] tudi junija, toda leta 1995 so jo v izogib prekrivanju z Dirko po Italiji pomaknili na konec sezone. Dirka po Franciji je najstarejša in najprestižnejša, prinaša tudi največ točk za kolesarsko lestvico<ref name="uciprotour" /> in velja za najbolj obiskano vsakoletno športno tekmovanje na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|first=Daniel|last=McMahon|website=Business Insider}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirki Grand Tour je [[Eddy Merckx]] z enajstimi skupnimi zmagami, je tudi eden osmih kolesarjev z zmagami na vseh treh dirkah. Osemnajstkrat se je zgodilo, da je isti kolesar zmagal na dveh od treh dirkah v sezoni, na vseh treh pa še nihče. V istem letu zmagati [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] pomeni osvojiti [[trojna krona (kolesarstvo)|kolesarsko trojno krono]], kar velja za najprestižnejši dosežek v svetu kolesarstva. == Skupni zmagovalci == === Vse podeljene majice === {| class="wikitable" !width=120px|Razvrstitev !width=115px|Giro !width=115px|Tour !width=115px|Vuelta |-align=center ! align=left|Skupno | {{cjersey|pink|size=85px}} | {{cjersey|yellow|size=85px}} | {{cjersey|red|size=85px}} |-align=center ! align=left|Po točkah | {{cjersey|purple|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} |-align=center ! align=left|Gorski cilji |{{cjersey|azul|size=85px}} |{{cjersey|polkadot|size=85px}} |{{cjersey|blue polkadot|size=85px}} |-align=center ! align=left|Mladi kolesarji |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |} === Skupni zmagovalci vseh treh dirk === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Eddy Merckx]] ![[Bernard Hinault]] ![[Jacques Anquetil]] ![[Alberto Contador]] ![[Chris Froome]] ![[Felice Gimondi]] ![[Vincenzo Nibali]] ![[Jonas Vingegaard]] |- |width=120|[[Slika:Eddy Merckx Molteni 1973.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Bernard_Hinault_1978_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jacques_Anquetil_1966.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=120|[[Slika:2015_Tour_de_France_team_presentation,_Alberto_Contador.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Chris Froome Tour de Romandie 2013 (cropped).JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Felice_Gimondi_1966.jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Vincenzo_Nibali_-_Vuelta_a_Espa%C3%B1a_2010.jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jonas Vingegaard PN26 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''11 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''10 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''8 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |- |<small>5 – Tour<br>5 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>3 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>2 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>4 – Tour<br>1 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>3 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |} === Vse slovenske etapne zmage === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Tadej Pogačar]] ![[Primož Roglič]] ![[Matej Mohorič]] ![[Jan Polanc]] ![[Luka Mezgec]] ![[Jan Tratnik]] ![[Borut Božič]] |- |width=120|[[Slika:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|sredina|brezokvirja|230x]] |width=120|[[Slika:Primož Roglič (Team Jumbo-Visma, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |width=120|[[Slika:Stage 17, 2021 TDF00055 mohoric (51321757686).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan Polanc (UAE Team Emirates, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:2023 Tour of Slovenia press conference.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan up (52354454068) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=120|[[Slika:Borut Bozic.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''30 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''22 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''2 etapi''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |- |<small>21 – Tour<br>6 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>4 – Giro<br>15 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Vuelta</small><br><br><br> |} === Zmagovalci po letih === Dvojne zmage v istem letu so obarvane z zeleno; z krepko pisavo pa vse slovenske zmage. {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=200px|[[Dirka po Italiji]] ! width=200px|[[Dirka po Franciji]] ! width=200px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1903 || rowspan="6" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1909'' || {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>([[Dirka po Franciji 1903|1/1]])</small> || rowspan="32" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1935'' |- | align=center|1904 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]] <small>([[Dirka po Franciji 1904|1/1]])</small> |- | align=center|1905 || {{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] <small>([[Dirka po Franciji 1905|1/1]])</small> |- | align=center|1906 || {{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]] <small>([[Dirka po Franciji 1906|1/1]])</small> |- | align=center|1907 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1907|1/2]])</small> |- | align=center|1908 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1908|2/2]])</small> |- | align=center|1909 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] <small>([[Dirka po Italiji 1909|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]] <small>([[Dirka po Franciji 1909|1/1]])</small> |- | align=center|1910 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1910|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>([[Dirka po Franciji 1910|1/1]])</small> |- | align=center|1911 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1911|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]] <small>([[Dirka po Franciji 1911|1/1]])</small> |- | align=center|1912 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Team Atala]]<br><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Carlo Galetti]] ([[Dirka po Italiji 1912|3/3]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Giovanni Micheletto]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Eberardo Pavesi]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]] <small>[[Dirka po Franciji 1912|1/1]]</small> |- | align=center|1913 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]] <small>([[Dirka po Italiji 1913|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1913|1/3]])</small> |- | align=center|1914 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Calzolari]] <small>([[Dirka po Italiji 1914|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1914|2/3]])</small> |- | align=center|1915 || rowspan="4" colspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1916 |- | align=center|1917 |- | align=center|1918 |- | align=center|1919 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1919|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1919|1/2]])</small> |- | align=center|1920 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>([[Dirka po Italiji 1920|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1920|3/3]])</small> |- | align=center|1921 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1921|1/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]] <small>([[Dirka po Franciji 1921|1/1]])</small> |- | align=center|1922 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1922|2/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1922|2/2]])</small> |- | align=center|1923 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1923|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>([[Dirka po Franciji 1923|1/1]])</small> |- | align=center|1924 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Enrici]] <small>([[Dirka po Italiji 1924|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1924|1/2]])</small> |- | align=center|1925 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1925|1/5]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1925|2/2]])</small> |- | align=center|1926 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1926|3/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]] <small>([[Dirka po Franciji 1926|1/1]])</small> |- | align=center|1927 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1927|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1927|1/2]])</small> |- | align=center|1928 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1928|3/5]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1928|2/2]])</small> |- | align=center|1929 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1929|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>([[Dirka po Franciji 1929|1/1]])</small> |- | align=center|1930 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Marchisio]] <small>([[Dirka po Italiji 1930|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1930|1/2]])</small> |- | align=center|1931 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]] <small>([[Dirka po Italiji 1931|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1931|1/2]])</small> |- | align=center|1932 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Pesenti]] <small>([[Dirka po Italiji 1932|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1932|2/2]])</small> |- | align=center|1933 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1933|5/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]] <small>([[Dirka po Franciji 1933|1/1]])</small> |- | align=center|1934 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]] <small>([[Dirka po Italiji 1934|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1934|2/2]])</small> |- | align=center|1935 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vasco Bergamaschi]] <small>([[Dirka po Italiji 1935|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1935|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1935|1/2]])</small> |- | align=center|1936 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1936|1/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1936|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1936|2/2]])</small> |- | align=center|1937 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1937|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]] <small>([[Dirka po Franciji 1937|1/1]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"|''odpadlo zaradi<br>[[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1938|1/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1938|3/5]])</small> |- | align=center|1939 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1939|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1939|2/2]])</small> |- | align=center|1940 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1940|1/7]])</small> || rowspan="7" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1941 || rowspan="5" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1941|1/2]])</small> |- | align=center|1942 || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1942|2/2]])</small> |- | align=center|1943 || rowspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- | align=center|1945 || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Delio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1945|1/1]])</small> |- | align=center|1946 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1946|4/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Dalmacio Langarica]] <small>([[Dirka po Španiji 1946|1/1]])</small> |- | align=center|1947 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1947|2/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] <small>([[Dirka po Franciji 1947|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]] <small>([[Dirka po Španiji 1947|1/1)]]</small> |- | align=center|1948 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1948|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1948|5/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] <small>([[Dirka po Španiji 1948|1/1]])</small> |- | align=center | 1949 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1949|3/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1949|4/7]])</small> || style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1950 || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Italiji 1950|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>([[Dirka po Franciji 1950|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1950|1/1]])</small> |- | align=center|1951 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1951|2/3]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Franciji 1951|2/2]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1952 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1952|5/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1952|6/7]])</small> |- | align=center|1953 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1953|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1953|1/3]])</small> |- | align=center|1954 || {{ikonazastave|SUI}} [[Carlo Clerici]] <small>([[Dirka po Italiji 1954|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1954|2/3]])</small> |- | align=center|1955 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>([[Dirka po Španiji 1955|1/1]])</small> |- | align=center|1956 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1956|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Walkowiak]] <small>([[Dirka po Franciji 1956|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]] <small>([[Dirka po Španiji 1956|1/1]])</small> |- | align=center|1957 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Italiji 1957|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1957|1/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] <small>([[Dirka po Španiji 1957|1/1]])</small> |- | align=center|1958 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]] <small>([[Dirka po Italiji 1958|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Franciji 1958|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]] <small>([[Dirka po Španiji 1958|1/1]])</small> |- | align=center|1959 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1959|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] <small>([[Dirka po Franciji 1959|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Suárez]] <small>([[Dirka po Španiji 1959|1/1]])</small> |- | align=center|1960 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1960|2/8]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Franciji 1960|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Frans De Mulder]] <small>([[Dirka po Španiji 1960|1/1]])</small> |- | align=center|1961 || {{ikonazastave|ITA}} [[Arnaldo Pambianco]] <small>([[Dirka po Italiji 1961|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1961|3/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Angelino Soler]] <small>([[Dirka po Španiji 1961|1/1]])</small> |- | align=center|1962 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1962|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1962|4/8]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rudi Altig]] <small>([[Dirka po Španiji 1962|1/1]])</small> |- | align=center | 1963 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1963|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1963|6/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Španiji 1963|5/8]])</small> |- | align=center| 1964 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1964|7/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1964|8/8]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>([[Dirka po Španiji 1964|1/1]])</small> |- | align=center|1965 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>([[Dirka po Italiji 1965|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Franciji 1965|1/5]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rolf Wolfshohl]] <small>([[Dirka po Španiji 1965|1/1]])</small> |- | align=center|1966 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>([[Dirka po Italiji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Aimar]] <small>([[Dirka po Franciji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Francisco Gabica]] <small>([[Dirka po Španiji 1966|1/1]])</small> |- | align=center|1967 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1967|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Franciji 1967|1/2]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Španiji 1967|1/2]])</small> |- | align=center|1968 || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1968|1/11]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Franciji 1968|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Španiji 1968|3/5]])</small> |- | align=center|1969 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1969|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1969|2/11]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Španiji 1969|2/2]])</small> |- | align=center|1970 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1970|3/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1970|4/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Španiji 1970|1/2]])</small> |- | align=center|1971 || {{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]] <small>([[Dirka po Italiji 1971|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1971|5/11]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Ferdinand Bracke]] <small>([[Dirka po Španiji 1971|1/1]])</small> |- | align=center|1972 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1972|6/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1972|7/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1972|1/2]])</small> |- | align=center| 1973 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1973|9/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Franciji 1973|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Španiji 1973|8/11]])</small> |- | align=center| 1974 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1974|10/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1974|11/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1974|2/2]])</small> |- | align=center|1975 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] <small>([[Dirka po Italiji 1975|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1975|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] <small>([[Dirka po Španiji 1975|1/1]])</small> |- | align=center|1976 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1976|5/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Van Impe]] <small>([[Dirka po Franciji 1976|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pesarrodona]] <small>([[Dirka po Španiji 1976|1/1]])</small> |- | align=center|1977 || {{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>([[Dirka po Italiji 1977|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1977|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>([[Dirka po Španiji 1977|1/1]])</small> |- | align=center| 1978 || {{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]] <small>([[Dirka po Italiji 1978|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1978|2/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1978|1/10]])</small> |- | align=center|1979 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1979|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1979|3/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Španiji 1979|1/2]])</small> |- | align=center|1980 || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1980|4/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Franciji 1980|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]] <small>([[Dirka po Španiji 1980|1/1]])</small> |- | align=center| 1981 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Italiji 1981|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1981|5/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Španiji 1981|1/2]])</small> |- | align=center| 1982 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1982|6/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1982|7/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] <small>([[Dirka po Španiji 1982|1/1]])</small> |- | align=center|1983 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1983|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1983|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1983|8/10]])</small> |- | align=center|1984 || {{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>([[Dirka po Italiji 1984|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1984|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Éric Caritoux]] <small>([[Dirka po Španiji 1984|1/1]])</small> |- | align=center| 1985 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1985|9/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1985|10/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1985|1/3]])</small> |- | align=center|1986 || {{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Visentini]] <small>([[Dirka po Italiji 1986|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1986|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Álvaro Pino]] <small>([[Dirka po Španiji 1986|1/1]])</small> |- | align=center| 1987 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Italiji 1987|1/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Franciji 1987|2/2]])</small> || {{ikonazastave|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>([[Dirka po Španiji 1987|1/1]])</small> |- | align=center|1988 || {{ikonazastave|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>([[Dirka po Italiji 1988|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Franciji 1988|2/3]])</small> || {{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>([[Dirka po Španiji 1988|1/1]])</small> |- | align=center|1989 || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Italiji 1989|3/3]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1989|2/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1989|3/3]])</small> |- | align=center|1990 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] <small>([[Dirka po Italiji 1990|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1990|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Giovannetti]] <small>([[Dirka po Španiji 1990|1/1]])</small> |- | align=center|1991 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Chioccioli]] <small>([[Dirka po Italiji 1991|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1991|1/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] <small>([[Dirka po Španiji 1991|1/1]])</small> |- | align=center| 1992 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1992|2/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1992|3/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1992|1/4]])</small> |- | align=center| 1993 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1993|4/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1993|5/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1993|2/4]])</small> |- | align=center|1994 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]] <small>([[Dirka po Italiji 1994|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1994|6/7]]) </small>|| {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1994|3/4]])</small> |- | align=center|1995 || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Italiji 1995|4/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1995|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>([[Dirka po Španiji 1995|1/1]])</small> |- | align=center|1996 || {{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>([[Dirka po Italiji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Bjarne Riis]] <small>([[Dirka po Franciji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1996|1/2]])</small> |- | align=center|1997 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Franciji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1997|2/2]])</small> |- | align=center| 1998 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Italiji 1998|1/2]]) </small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Franciji 1998|2/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] <small>([[Dirka po Španiji 1998|1/1]])</small> |- | align=center|1999 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1999|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 1999|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Španiji 1999|2/2]])</small> |- | align=center|2000 || {{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2000|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2000|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2000|1/4]])</small> |- | align=center|2001 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2001|1/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2001|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] <small>([[Dirka po Španiji 2001|1/1]])</small> |- | align=center|2002 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2002|1/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2002|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Aitor González]] <small>([[Dirka po Španiji 2002|1/1]])</small> |- | align=center|2003 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2003|2/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2003|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2003|2/4]])</small> |- | align=center|2004 || {{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>([[Dirka po Italiji 2004|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2004|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2004|3/4]])</small> |- | align=center|2005 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2005|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2005|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2005|4/4]])</small> |- | align=center|2006 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2006|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Pereiro]] <small>([[Dirka po Franciji 2006|1/1]])</small> || {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>([[Dirka po Španiji 2006|1/1]])</small> |- | align=center|2007 || {{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] <small>([[Dirka po Italiji 2007|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2007|1/7]])</small> || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Španiji 2007|1/2]])</small> |- | align=center|2008 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2008|2/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] <small>([[Dirka po Franciji 2008|1/1]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2008|3/7]])</small> |- | align=center|2009 || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Italiji 2009|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2009|4/7]])</small> ||{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>([[Dirka po Španiji 2009|1/1]])</small> |- | align=center|2010 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2010|2/2]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]] <small>([[Dirka po Franciji 2010|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Španiji 2010|1/4]])</small> |- | align=center|2011 || {{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>([[Dirka po Italiji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>([[Dirka po Franciji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2011|1/7]])</small> |- | align=center|2012 || {{ikonazastave|CAN}} [[Ryder Hesjedal]] <small>([[Dirka po Italiji 2012|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>([[Dirka po Franciji 2012|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2012|5/7]])</small> |- | align=center|2013 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2013|2/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2013|2/7]])</small>|| {{ikonazastave|USA}} [[Chris Horner]] <small>([[Dirka po Španiji 2013|1/1]])</small> |- | align=center|2014 || {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Italiji 2014|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Franciji 2014|3/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2014|6/7]])</small> |- | align=center|2015 || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2015|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2015|3/7]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] <small>([[Dirka po Španiji 2015|1/1]])</small> |- | align=center|2016 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2016|4/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2016|4/7]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Španiji 2016|2/2]])</small> |- | align=center| 2017 || {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] <small>([[Dirka po Italiji 2017|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2017|5/7]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2017|6/7]])</small> |- | align=center|2018 || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Italiji 2018|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>([[Dirka po Franciji 2018|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Španiji 2018|1/2]])</small> |- | align=center|2019 || {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] <small>([[Dirka po Italiji 2019|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Franciji 2019|1/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2019|1/5]])</small> |- | align=center|2020 || {{ikonazastave|GBR}} [[Tao Geoghegan Hart]] <small>([[Dirka po Italiji 2020|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2020|1/5]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2020|2/5]])</small> |- | align=center|2021 || {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Italiji 2021|2/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2021|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2021|3/5]])</small> |- | align=center|2022 || {{ikonazastave|AUS}} [[Jai Hindley]] <small>([[Dirka po Italiji 2022|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2022|1/4]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] <small>([[Dirka po Španiji 2022|1/1]])</small> |- | align=center|2023 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2023|4/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2023|2/4]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Sepp Kuss]] <small>([[Dirka po Španiji 2023|1/1]])</small> |- | align=center|2024 || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2024|3/5]])</small> || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2024|4/5]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2024|5/5]])</small> |- | align=center|2025 || {{ikonazastave|UK}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Italiji 2025|2/2]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|5/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Španiji 2025|3/4]])</small> |- | align=center|2026 || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Italiji 2026|4/4]]) |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable" ! !Kolesar !Zmag !width=205px|[[Dirka po Franciji]] !width=205px|[[Dirka po Italiji]] !width=205px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1. | {{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} ! 11 | 5 ([[Dirka po Franciji 1969|1969]], [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1968|1968]], [[Dirka po Italiji 1970|1970]], [[Dirka po Italiji 1972|1972]], [[Dirka po Italiji 1973|1973]], [[Dirka po Italiji 1974|1974]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1973|1973]]) |- | align=center|2. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} ! 10 | 5 ([[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1980|1980]], [[Dirka po Italiji 1982|1982]], [[Dirka po Italiji 1985|1985]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]]) |- | align=center|3. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} ! 8 | 5 ([[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1960|1960]], [[Dirka po Italiji 1964|1964]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1963|1963]]) |- |rowspan=4 align=center|4. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fausto|Coppi}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1940|1940]], [[Dirka po Italiji 1947|1947]], [[Dirka po Italiji 1949|1949]], [[Dirka po Italiji 1952|1952]], [[Dirka po Italiji 1953|1953]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} ! 7 | 5 ([[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1992|1992]], [[Dirka po Italiji 1993|1993]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2008|2008]], [[Dirka po Italiji 2015|2015]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]]) |- | {{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} ! 7 | 4 ([[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]]) |- |rowspan=5 align=center|8. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alfredo|Binda}} ! 5 | – | 5 ([[Dirka po Italiji 1925|1925]], [[Dirka po Italiji 1927|1927]], [[Dirka po Italiji 1928|1928]], [[Dirka po Italiji 1929|1929]], [[Dirka po Italiji 1933|1933]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} ! 5 | 2 ([[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1936|1936]], [[Dirka po Italiji 1937|1937]], [[Dirka po Italiji 1946|1946]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} ! 5 | 1 ([[Dirka po Franciji 1965|1965]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1967|1967]], [[Dirka po Italiji 1969|1969]], [[Dirka po Italiji 1976|1976]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1968|1968]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' ! 5 | | 1 ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) | 4 ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' ! 5 | 4 ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) | |- |rowspan=4 align=center|13. | {{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} ! 4 | – | 1 ([[Dirka po Italiji 1995|1995]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]]) |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} ! 4 | – | – | 4 ([[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]]) |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} ! 4 | 1 ([[Dirka po Franciji 2014|2014]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2013|2013]], [[Dirka po Italiji 2016|2016]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2010|2010]]) |- | {{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} ! 4 | 2 ([[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2025|2025]]) |} ===Zmage po državah=== {| class="sortable plainrowheaders wikitable" style="text-align:center" |- !scope=col|Država !scope=col width=55px|[[Dirka po Italiji|Giro]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Franciji|Tour]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] !scope=col|Skupaj |- !scope=row align=left|{{ITA}} | 69 | 10 | 6 | '''85''' |- !scope=row align=left|{{FRA}} | 6 | 36 | 9 | '''51''' |- !scope=row align=left|{{ESP}} | 4 | 12 | 32 | '''48''' |- !scope=row align=left|{{BEL}} | 7 | 18 | 8 | '''33''' |- !scope=row align=left|{{GBR2}} | 3 | 6 | 3 | '''12''' |- !scope=row align=left|{{SUI}} | 3 | 2 | 5 | '''10''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"|'''{{SLO}}''' | 2 | 4 | 4 | '''10''' |- !scope=row align=left|{{LUX}} | 2 | 5 | 0 | '''7''' |- !scope=row align=left|{{USA}} | 1 | 3 | 2 | '''6''' |- !scope=row align=left|{{DEN}} | 1 | 3 | 1 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{COL}} | 2 | 1 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{NED}} | 1 | 2 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{GER}} | 0 | 1 | 3 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{RUS}} | 3 | 0 | 1 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{IRL}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left|{{AUS}} | 1 | 1 | 0 | '''2''' |- !scope=row align=left|{{SWE}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{CAN}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{ECU}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{KAZ}} | 0 | 0 | 1 | '''1''' |} == Ostala statistika == === Vse tri dirke v koledarskem letu osvojila ena država === {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=126px|Država ! width=160px|[[Dirka po Italiji]] ! width=160px|[[Dirka po Franciji]] ! width=160px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1964 || bgcolor=#E8E8E8|[[Francija]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |- | align=center|2008 || bgcolor=#E8E8E8|[[Španija]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |- | align=center|2018 || bgcolor=#E8E8E8|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |- | align=center|2024 || bgcolor=#CFECEC|'''[[Slovenija]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |} === Zmagovalci dveh Grand Tourov v istem koledarskem letu === Še nobenemu kolesarju ni uspelo zmagati vseh dirk v istem letu v nobeni od razvrstitev (skupno, po točkah, gorski cilji, mladi kolesar). Le 2 kolesarja od tistih, ki so končali vse tritedenske dirke, pa sta se na vseh treh dirkah v skupni razvrstitvi uspela uvrstiti med 10 najboljših (1955, 1957). Enajstim kolesarjem je doslej v zgodovini cestnega kolesarstva uspelo zmagati dve Grand Tour dirki v istem koledarskem letu. {{col-begin}} {{col-3}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1949 | width=160px|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1952 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1964 | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1970 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1972 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1974 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1982 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1985 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1987 | {{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] |- | align=center|1992 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1993 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1998 | {{flagicon|ITA}} [[Marco Pantani]] |- | align=center|2024 | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1963 | width=160px|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1978 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|2017 | {{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |- |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1973 | width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1981 | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |- | align=center|2008 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] |- |} {{col-end}} == Preostale razvrstitve == === Po točkah === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|purple|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] ! '''9''' | — | 6 | 3 |-align=center | rowspan=2| 2. | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] ! '''8''' | — | 4 | 4 |-align=center | align=left|{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ! '''8''' | 1 | 7 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] ! '''7''' | 1 | 2 | 4 |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] ! '''6''' | 2 | 3 | 1 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 21. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' ! '''2''' | — | — | 2 |} === Gorski cilji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|azul|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|polkadot|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|blue polkadot|size=30px}} |-align=center | rowspan=2| 1. | align=left width=185px|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] ! '''9''' | 7 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] ! '''9''' | 1 | 6 | 2 |-align=center | 3. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] ! '''8''' | 2 | 6 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] ! '''7''' | — | 7 | — |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jiménez (cyclist)|Julio Jiménez]] ! '''6''' | — | 3 | 3 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 12. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''4''' | 1 | 3 | — |} === Mladi kolesarji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|white|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''5''' | — | 4 | 1 |-align=center | 2. | align=left|{{flagicon|LUX}} [[Andy Schleck]] ! '''4''' | 1 | 3 | — |-align=center |rowspan=3| 3. | align=left|{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] ! '''3''' | — | 3 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] ! '''3''' | 1 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (cyclist)|Miguel Ángel López]] ! '''3''' | 2 | — | 1 |} ==Etapni zmagovalci== ===Skupno število etapnih zmag=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 2 || 41 || style="color:#ccc;" | — || '''43''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Learco Guerra]] || 8 || 31 || style="color:#ccc;" | — || '''39''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 39 || '''39''' |-align=center |9 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |10 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 9 || 22 || style="color:#ccc;" | — || '''31''' |-align=center |rowspan=2|12 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || style="color:#ccc;" | — || 30 || style="color:#ccc;" | — || '''30''' |-align=center |align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 21 || 6 || 3 || '''30''' |-align=center |14 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 12 || 17 || style="color:#ccc;" | — || '''29''' |-align=center |rowspan=2|15 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=4|17 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Raffaele Di Paco]] || 11 || 15 || style="color:#ccc;" | — || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || style="color:#ccc;" | — || 24 || 2 || '''26''' |-align=center |rowspan=4|21 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 4 || 21 || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Leducq]] || 25 || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |rowspan=2|25 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] || 12 || 12 || style="color:#ccc;" | — || '''24''' |-align=center |27 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Darrigade]] || 22 || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''23''' |-align=center |rowspan=4|28 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4 || '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center |rowspan=4|32 || align=left|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] || 10 || 11 || style="color:#ccc;" | — || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] || 5 || style="color:#ccc;" | — || 16 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |-align=center | || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Polanc]]''' || style="color:#ccc;" | — || 2 || style="color:#ccc;" | — || '''2''' |-align=center | rowspan=3| || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Borut Božič]]''' || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 1 || '''1''' |} ===Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |8 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 21 || 6 || 3 || '''30''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=2|11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | rowspan=2|13 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |15 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center |rowspan=4|16 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4|| '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center | rowspan=2|20 || align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | 95 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |} == Glej tudi == * [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] (7) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) == Sklici == {{sklici}} {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] 6w4lszjpdcgm7bw3ct7y3hllg2fwm4m 6683599 6683594 2026-06-01T08:48:45Z Sporti 5955 /* Skupni zmagovalci vseh treh dirk */ pp 6683599 wikitext text/x-wiki '''Grand Tour''' (tudi '''Tritedenska dirka''') je ime za tri najpomembnejše in najprestižnejše etapne dirke v [[kolesarstvo|kolesarstvu]]: [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] ({{jezik-fr|Tour de France}}), [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] ({{jezik-it|Giro d'Italia}}) in [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]] ({{jezik-es|Vuelta a España}}). Vse tri potekajo v podobni obliki in s trajanjem približno treh tednov. Imajo poseben status v pravilih [[Union Cycliste Internationale|UCI]], prinašajo največ točk za lestvico<ref name="uciprotour">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/Rulesandregulation/18/23/94/2-ROA-20170701-E_English.PDF |title=UCI Cycling regulations—Part 2: Road Races| page=64 |date=January 1, 2017 |access-date=2017-07-06}}</ref> in so edine cestne etapne dirke dolge več kot štirinajst dni.<ref name="ucirules">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |title=UCI Cycling regulations |page=41 |access-date=2012-07-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623174023/http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |archive-date=2011-06-23 }}</ref> Giro običajno poteka v [[maj]]u, Tour v [[julij]]u in Vuelta v drugi polovici [[avgust]]a in začetku [[september|septembra]]. Vuelta je prvotno potekala spomladi, običajno konec aprila, nekajkrat v [[1940.|štiridesetih letih]] tudi junija, toda leta 1995 so jo v izogib prekrivanju z Dirko po Italiji pomaknili na konec sezone. Dirka po Franciji je najstarejša in najprestižnejša, prinaša tudi največ točk za kolesarsko lestvico<ref name="uciprotour" /> in velja za najbolj obiskano vsakoletno športno tekmovanje na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|first=Daniel|last=McMahon|website=Business Insider}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirki Grand Tour je [[Eddy Merckx]] z enajstimi skupnimi zmagami, je tudi eden osmih kolesarjev z zmagami na vseh treh dirkah. Osemnajstkrat se je zgodilo, da je isti kolesar zmagal na dveh od treh dirkah v sezoni, na vseh treh pa še nihče. V istem letu zmagati [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] pomeni osvojiti [[trojna krona (kolesarstvo)|kolesarsko trojno krono]], kar velja za najprestižnejši dosežek v svetu kolesarstva. == Skupni zmagovalci == === Vse podeljene majice === {| class="wikitable" !width=120px|Razvrstitev !width=115px|Giro !width=115px|Tour !width=115px|Vuelta |-align=center ! align=left|Skupno | {{cjersey|pink|size=85px}} | {{cjersey|yellow|size=85px}} | {{cjersey|red|size=85px}} |-align=center ! align=left|Po točkah | {{cjersey|purple|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} |-align=center ! align=left|Gorski cilji |{{cjersey|azul|size=85px}} |{{cjersey|polkadot|size=85px}} |{{cjersey|blue polkadot|size=85px}} |-align=center ! align=left|Mladi kolesarji |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |} === Skupni zmagovalci vseh treh dirk === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Eddy Merckx]] ![[Bernard Hinault]] ![[Jacques Anquetil]] ![[Alberto Contador]] ![[Chris Froome]] ![[Felice Gimondi]] ![[Vincenzo Nibali]] ![[Jonas Vingegaard]] |- |width=120|[[Slika:Eddy Merckx Molteni 1973.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Bernard_Hinault_1978_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jacques_Anquetil_1966.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=120|[[Slika:2015_Tour_de_France_team_presentation,_Alberto_Contador.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Chris Froome Tour de Romandie 2013 (cropped).JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Felice_Gimondi_1966.jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Vincenzo_Nibali_-_Vuelta_a_Espa%C3%B1a_2010.jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jonas Vingegaard PN26 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''11 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''10 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''8 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |- |<small>5 – Tour<br>5 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>3 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>2 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>4 – Tour<br>1 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>3 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |} === Vse slovenske etapne zmage === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Tadej Pogačar]] ![[Primož Roglič]] ![[Matej Mohorič]] ![[Jan Polanc]] ![[Luka Mezgec]] ![[Jan Tratnik]] ![[Borut Božič]] |- |width=120|[[Slika:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|sredina|brezokvirja|230x]] |width=120|[[Slika:Primož Roglič (Team Jumbo-Visma, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |width=120|[[Slika:Stage 17, 2021 TDF00055 mohoric (51321757686).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan Polanc (UAE Team Emirates, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:2023 Tour of Slovenia press conference.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan up (52354454068) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=120|[[Slika:Borut Bozic.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''30 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''22 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''2 etapi''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |- |<small>21 – Tour<br>6 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>4 – Giro<br>15 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Vuelta</small><br><br><br> |} === Zmagovalci po letih === Dvojne zmage v istem letu so obarvane z zeleno; z krepko pisavo pa vse slovenske zmage. {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=200px|[[Dirka po Italiji]] ! width=200px|[[Dirka po Franciji]] ! width=200px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1903 || rowspan="6" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1909'' || {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>([[Dirka po Franciji 1903|1/1]])</small> || rowspan="32" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1935'' |- | align=center|1904 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]] <small>([[Dirka po Franciji 1904|1/1]])</small> |- | align=center|1905 || {{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] <small>([[Dirka po Franciji 1905|1/1]])</small> |- | align=center|1906 || {{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]] <small>([[Dirka po Franciji 1906|1/1]])</small> |- | align=center|1907 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1907|1/2]])</small> |- | align=center|1908 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1908|2/2]])</small> |- | align=center|1909 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] <small>([[Dirka po Italiji 1909|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]] <small>([[Dirka po Franciji 1909|1/1]])</small> |- | align=center|1910 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1910|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>([[Dirka po Franciji 1910|1/1]])</small> |- | align=center|1911 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1911|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]] <small>([[Dirka po Franciji 1911|1/1]])</small> |- | align=center|1912 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Team Atala]]<br><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Carlo Galetti]] ([[Dirka po Italiji 1912|3/3]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Giovanni Micheletto]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Eberardo Pavesi]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]] <small>[[Dirka po Franciji 1912|1/1]]</small> |- | align=center|1913 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]] <small>([[Dirka po Italiji 1913|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1913|1/3]])</small> |- | align=center|1914 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Calzolari]] <small>([[Dirka po Italiji 1914|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1914|2/3]])</small> |- | align=center|1915 || rowspan="4" colspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1916 |- | align=center|1917 |- | align=center|1918 |- | align=center|1919 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1919|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1919|1/2]])</small> |- | align=center|1920 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>([[Dirka po Italiji 1920|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1920|3/3]])</small> |- | align=center|1921 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1921|1/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]] <small>([[Dirka po Franciji 1921|1/1]])</small> |- | align=center|1922 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1922|2/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1922|2/2]])</small> |- | align=center|1923 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1923|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>([[Dirka po Franciji 1923|1/1]])</small> |- | align=center|1924 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Enrici]] <small>([[Dirka po Italiji 1924|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1924|1/2]])</small> |- | align=center|1925 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1925|1/5]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1925|2/2]])</small> |- | align=center|1926 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1926|3/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]] <small>([[Dirka po Franciji 1926|1/1]])</small> |- | align=center|1927 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1927|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1927|1/2]])</small> |- | align=center|1928 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1928|3/5]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1928|2/2]])</small> |- | align=center|1929 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1929|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>([[Dirka po Franciji 1929|1/1]])</small> |- | align=center|1930 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Marchisio]] <small>([[Dirka po Italiji 1930|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1930|1/2]])</small> |- | align=center|1931 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]] <small>([[Dirka po Italiji 1931|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1931|1/2]])</small> |- | align=center|1932 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Pesenti]] <small>([[Dirka po Italiji 1932|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1932|2/2]])</small> |- | align=center|1933 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1933|5/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]] <small>([[Dirka po Franciji 1933|1/1]])</small> |- | align=center|1934 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]] <small>([[Dirka po Italiji 1934|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1934|2/2]])</small> |- | align=center|1935 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vasco Bergamaschi]] <small>([[Dirka po Italiji 1935|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1935|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1935|1/2]])</small> |- | align=center|1936 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1936|1/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1936|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1936|2/2]])</small> |- | align=center|1937 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1937|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]] <small>([[Dirka po Franciji 1937|1/1]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"|''odpadlo zaradi<br>[[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1938|1/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1938|3/5]])</small> |- | align=center|1939 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1939|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1939|2/2]])</small> |- | align=center|1940 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1940|1/7]])</small> || rowspan="7" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1941 || rowspan="5" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1941|1/2]])</small> |- | align=center|1942 || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1942|2/2]])</small> |- | align=center|1943 || rowspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- | align=center|1945 || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Delio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1945|1/1]])</small> |- | align=center|1946 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1946|4/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Dalmacio Langarica]] <small>([[Dirka po Španiji 1946|1/1]])</small> |- | align=center|1947 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1947|2/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] <small>([[Dirka po Franciji 1947|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]] <small>([[Dirka po Španiji 1947|1/1)]]</small> |- | align=center|1948 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1948|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1948|5/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] <small>([[Dirka po Španiji 1948|1/1]])</small> |- | align=center | 1949 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1949|3/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1949|4/7]])</small> || style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1950 || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Italiji 1950|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>([[Dirka po Franciji 1950|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1950|1/1]])</small> |- | align=center|1951 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1951|2/3]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Franciji 1951|2/2]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1952 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1952|5/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1952|6/7]])</small> |- | align=center|1953 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1953|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1953|1/3]])</small> |- | align=center|1954 || {{ikonazastave|SUI}} [[Carlo Clerici]] <small>([[Dirka po Italiji 1954|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1954|2/3]])</small> |- | align=center|1955 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>([[Dirka po Španiji 1955|1/1]])</small> |- | align=center|1956 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1956|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Walkowiak]] <small>([[Dirka po Franciji 1956|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]] <small>([[Dirka po Španiji 1956|1/1]])</small> |- | align=center|1957 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Italiji 1957|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1957|1/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] <small>([[Dirka po Španiji 1957|1/1]])</small> |- | align=center|1958 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]] <small>([[Dirka po Italiji 1958|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Franciji 1958|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]] <small>([[Dirka po Španiji 1958|1/1]])</small> |- | align=center|1959 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1959|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] <small>([[Dirka po Franciji 1959|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Suárez]] <small>([[Dirka po Španiji 1959|1/1]])</small> |- | align=center|1960 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1960|2/8]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Franciji 1960|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Frans De Mulder]] <small>([[Dirka po Španiji 1960|1/1]])</small> |- | align=center|1961 || {{ikonazastave|ITA}} [[Arnaldo Pambianco]] <small>([[Dirka po Italiji 1961|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1961|3/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Angelino Soler]] <small>([[Dirka po Španiji 1961|1/1]])</small> |- | align=center|1962 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1962|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1962|4/8]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rudi Altig]] <small>([[Dirka po Španiji 1962|1/1]])</small> |- | align=center | 1963 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1963|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1963|6/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Španiji 1963|5/8]])</small> |- | align=center| 1964 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1964|7/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1964|8/8]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>([[Dirka po Španiji 1964|1/1]])</small> |- | align=center|1965 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>([[Dirka po Italiji 1965|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Franciji 1965|1/5]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rolf Wolfshohl]] <small>([[Dirka po Španiji 1965|1/1]])</small> |- | align=center|1966 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>([[Dirka po Italiji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Aimar]] <small>([[Dirka po Franciji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Francisco Gabica]] <small>([[Dirka po Španiji 1966|1/1]])</small> |- | align=center|1967 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1967|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Franciji 1967|1/2]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Španiji 1967|1/2]])</small> |- | align=center|1968 || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1968|1/11]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Franciji 1968|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Španiji 1968|3/5]])</small> |- | align=center|1969 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1969|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1969|2/11]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Španiji 1969|2/2]])</small> |- | align=center|1970 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1970|3/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1970|4/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Španiji 1970|1/2]])</small> |- | align=center|1971 || {{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]] <small>([[Dirka po Italiji 1971|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1971|5/11]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Ferdinand Bracke]] <small>([[Dirka po Španiji 1971|1/1]])</small> |- | align=center|1972 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1972|6/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1972|7/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1972|1/2]])</small> |- | align=center| 1973 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1973|9/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Franciji 1973|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Španiji 1973|8/11]])</small> |- | align=center| 1974 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1974|10/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1974|11/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1974|2/2]])</small> |- | align=center|1975 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] <small>([[Dirka po Italiji 1975|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1975|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] <small>([[Dirka po Španiji 1975|1/1]])</small> |- | align=center|1976 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1976|5/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Van Impe]] <small>([[Dirka po Franciji 1976|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pesarrodona]] <small>([[Dirka po Španiji 1976|1/1]])</small> |- | align=center|1977 || {{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>([[Dirka po Italiji 1977|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1977|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>([[Dirka po Španiji 1977|1/1]])</small> |- | align=center| 1978 || {{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]] <small>([[Dirka po Italiji 1978|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1978|2/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1978|1/10]])</small> |- | align=center|1979 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1979|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1979|3/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Španiji 1979|1/2]])</small> |- | align=center|1980 || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1980|4/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Franciji 1980|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]] <small>([[Dirka po Španiji 1980|1/1]])</small> |- | align=center| 1981 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Italiji 1981|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1981|5/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Španiji 1981|1/2]])</small> |- | align=center| 1982 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1982|6/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1982|7/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] <small>([[Dirka po Španiji 1982|1/1]])</small> |- | align=center|1983 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1983|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1983|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1983|8/10]])</small> |- | align=center|1984 || {{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>([[Dirka po Italiji 1984|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1984|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Éric Caritoux]] <small>([[Dirka po Španiji 1984|1/1]])</small> |- | align=center| 1985 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1985|9/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1985|10/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1985|1/3]])</small> |- | align=center|1986 || {{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Visentini]] <small>([[Dirka po Italiji 1986|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1986|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Álvaro Pino]] <small>([[Dirka po Španiji 1986|1/1]])</small> |- | align=center| 1987 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Italiji 1987|1/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Franciji 1987|2/2]])</small> || {{ikonazastave|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>([[Dirka po Španiji 1987|1/1]])</small> |- | align=center|1988 || {{ikonazastave|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>([[Dirka po Italiji 1988|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Franciji 1988|2/3]])</small> || {{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>([[Dirka po Španiji 1988|1/1]])</small> |- | align=center|1989 || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Italiji 1989|3/3]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1989|2/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1989|3/3]])</small> |- | align=center|1990 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] <small>([[Dirka po Italiji 1990|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1990|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Giovannetti]] <small>([[Dirka po Španiji 1990|1/1]])</small> |- | align=center|1991 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Chioccioli]] <small>([[Dirka po Italiji 1991|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1991|1/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] <small>([[Dirka po Španiji 1991|1/1]])</small> |- | align=center| 1992 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1992|2/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1992|3/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1992|1/4]])</small> |- | align=center| 1993 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1993|4/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1993|5/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1993|2/4]])</small> |- | align=center|1994 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]] <small>([[Dirka po Italiji 1994|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1994|6/7]]) </small>|| {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1994|3/4]])</small> |- | align=center|1995 || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Italiji 1995|4/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1995|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>([[Dirka po Španiji 1995|1/1]])</small> |- | align=center|1996 || {{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>([[Dirka po Italiji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Bjarne Riis]] <small>([[Dirka po Franciji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1996|1/2]])</small> |- | align=center|1997 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Franciji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1997|2/2]])</small> |- | align=center| 1998 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Italiji 1998|1/2]]) </small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Franciji 1998|2/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] <small>([[Dirka po Španiji 1998|1/1]])</small> |- | align=center|1999 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1999|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 1999|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Španiji 1999|2/2]])</small> |- | align=center|2000 || {{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2000|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2000|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2000|1/4]])</small> |- | align=center|2001 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2001|1/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2001|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] <small>([[Dirka po Španiji 2001|1/1]])</small> |- | align=center|2002 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2002|1/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2002|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Aitor González]] <small>([[Dirka po Španiji 2002|1/1]])</small> |- | align=center|2003 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2003|2/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2003|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2003|2/4]])</small> |- | align=center|2004 || {{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>([[Dirka po Italiji 2004|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2004|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2004|3/4]])</small> |- | align=center|2005 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2005|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2005|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2005|4/4]])</small> |- | align=center|2006 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2006|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Pereiro]] <small>([[Dirka po Franciji 2006|1/1]])</small> || {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>([[Dirka po Španiji 2006|1/1]])</small> |- | align=center|2007 || {{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] <small>([[Dirka po Italiji 2007|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2007|1/7]])</small> || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Španiji 2007|1/2]])</small> |- | align=center|2008 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2008|2/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] <small>([[Dirka po Franciji 2008|1/1]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2008|3/7]])</small> |- | align=center|2009 || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Italiji 2009|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2009|4/7]])</small> ||{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>([[Dirka po Španiji 2009|1/1]])</small> |- | align=center|2010 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2010|2/2]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]] <small>([[Dirka po Franciji 2010|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Španiji 2010|1/4]])</small> |- | align=center|2011 || {{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>([[Dirka po Italiji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>([[Dirka po Franciji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2011|1/7]])</small> |- | align=center|2012 || {{ikonazastave|CAN}} [[Ryder Hesjedal]] <small>([[Dirka po Italiji 2012|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>([[Dirka po Franciji 2012|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2012|5/7]])</small> |- | align=center|2013 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2013|2/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2013|2/7]])</small>|| {{ikonazastave|USA}} [[Chris Horner]] <small>([[Dirka po Španiji 2013|1/1]])</small> |- | align=center|2014 || {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Italiji 2014|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Franciji 2014|3/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2014|6/7]])</small> |- | align=center|2015 || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2015|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2015|3/7]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] <small>([[Dirka po Španiji 2015|1/1]])</small> |- | align=center|2016 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2016|4/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2016|4/7]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Španiji 2016|2/2]])</small> |- | align=center| 2017 || {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] <small>([[Dirka po Italiji 2017|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2017|5/7]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2017|6/7]])</small> |- | align=center|2018 || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Italiji 2018|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>([[Dirka po Franciji 2018|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Španiji 2018|1/2]])</small> |- | align=center|2019 || {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] <small>([[Dirka po Italiji 2019|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Franciji 2019|1/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2019|1/5]])</small> |- | align=center|2020 || {{ikonazastave|GBR}} [[Tao Geoghegan Hart]] <small>([[Dirka po Italiji 2020|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2020|1/5]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2020|2/5]])</small> |- | align=center|2021 || {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Italiji 2021|2/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2021|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2021|3/5]])</small> |- | align=center|2022 || {{ikonazastave|AUS}} [[Jai Hindley]] <small>([[Dirka po Italiji 2022|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2022|1/4]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] <small>([[Dirka po Španiji 2022|1/1]])</small> |- | align=center|2023 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2023|4/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2023|2/4]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Sepp Kuss]] <small>([[Dirka po Španiji 2023|1/1]])</small> |- | align=center|2024 || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2024|3/5]])</small> || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2024|4/5]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2024|5/5]])</small> |- | align=center|2025 || {{ikonazastave|UK}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Italiji 2025|2/2]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|5/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Španiji 2025|3/4]])</small> |- | align=center|2026 || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Italiji 2026|4/4]]) |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable" ! !Kolesar !Zmag !width=205px|[[Dirka po Franciji]] !width=205px|[[Dirka po Italiji]] !width=205px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1. | {{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} ! 11 | 5 ([[Dirka po Franciji 1969|1969]], [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1968|1968]], [[Dirka po Italiji 1970|1970]], [[Dirka po Italiji 1972|1972]], [[Dirka po Italiji 1973|1973]], [[Dirka po Italiji 1974|1974]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1973|1973]]) |- | align=center|2. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} ! 10 | 5 ([[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1980|1980]], [[Dirka po Italiji 1982|1982]], [[Dirka po Italiji 1985|1985]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]]) |- | align=center|3. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} ! 8 | 5 ([[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1960|1960]], [[Dirka po Italiji 1964|1964]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1963|1963]]) |- |rowspan=4 align=center|4. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fausto|Coppi}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1940|1940]], [[Dirka po Italiji 1947|1947]], [[Dirka po Italiji 1949|1949]], [[Dirka po Italiji 1952|1952]], [[Dirka po Italiji 1953|1953]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} ! 7 | 5 ([[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1992|1992]], [[Dirka po Italiji 1993|1993]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2008|2008]], [[Dirka po Italiji 2015|2015]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]]) |- | {{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} ! 7 | 4 ([[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]]) |- |rowspan=5 align=center|8. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alfredo|Binda}} ! 5 | – | 5 ([[Dirka po Italiji 1925|1925]], [[Dirka po Italiji 1927|1927]], [[Dirka po Italiji 1928|1928]], [[Dirka po Italiji 1929|1929]], [[Dirka po Italiji 1933|1933]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} ! 5 | 2 ([[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1936|1936]], [[Dirka po Italiji 1937|1937]], [[Dirka po Italiji 1946|1946]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} ! 5 | 1 ([[Dirka po Franciji 1965|1965]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1967|1967]], [[Dirka po Italiji 1969|1969]], [[Dirka po Italiji 1976|1976]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1968|1968]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' ! 5 | | 1 ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) | 4 ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' ! 5 | 4 ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) | |- |rowspan=4 align=center|13. | {{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} ! 4 | – | 1 ([[Dirka po Italiji 1995|1995]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]]) |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} ! 4 | – | – | 4 ([[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]]) |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} ! 4 | 1 ([[Dirka po Franciji 2014|2014]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2013|2013]], [[Dirka po Italiji 2016|2016]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2010|2010]]) |- | {{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} ! 4 | 2 ([[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2025|2025]]) |} ===Zmage po državah=== {| class="sortable plainrowheaders wikitable" style="text-align:center" |- !scope=col|Država !scope=col width=55px|[[Dirka po Italiji|Giro]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Franciji|Tour]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] !scope=col|Skupaj |- !scope=row align=left|{{ITA}} | 69 | 10 | 6 | '''85''' |- !scope=row align=left|{{FRA}} | 6 | 36 | 9 | '''51''' |- !scope=row align=left|{{ESP}} | 4 | 12 | 32 | '''48''' |- !scope=row align=left|{{BEL}} | 7 | 18 | 8 | '''33''' |- !scope=row align=left|{{GBR2}} | 3 | 6 | 3 | '''12''' |- !scope=row align=left|{{SUI}} | 3 | 2 | 5 | '''10''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"|'''{{SLO}}''' | 2 | 4 | 4 | '''10''' |- !scope=row align=left|{{LUX}} | 2 | 5 | 0 | '''7''' |- !scope=row align=left|{{USA}} | 1 | 3 | 2 | '''6''' |- !scope=row align=left|{{DEN}} | 1 | 3 | 1 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{COL}} | 2 | 1 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{NED}} | 1 | 2 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{GER}} | 0 | 1 | 3 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{RUS}} | 3 | 0 | 1 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{IRL}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left|{{AUS}} | 1 | 1 | 0 | '''2''' |- !scope=row align=left|{{SWE}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{CAN}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{ECU}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{KAZ}} | 0 | 0 | 1 | '''1''' |} == Ostala statistika == === Vse tri dirke v koledarskem letu osvojila ena država === {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=126px|Država ! width=160px|[[Dirka po Italiji]] ! width=160px|[[Dirka po Franciji]] ! width=160px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1964 || bgcolor=#E8E8E8|[[Francija]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |- | align=center|2008 || bgcolor=#E8E8E8|[[Španija]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |- | align=center|2018 || bgcolor=#E8E8E8|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |- | align=center|2024 || bgcolor=#CFECEC|'''[[Slovenija]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |} === Zmagovalci dveh Grand Tourov v istem koledarskem letu === Še nobenemu kolesarju ni uspelo zmagati vseh dirk v istem letu v nobeni od razvrstitev (skupno, po točkah, gorski cilji, mladi kolesar). Le 2 kolesarja od tistih, ki so končali vse tritedenske dirke, pa sta se na vseh treh dirkah v skupni razvrstitvi uspela uvrstiti med 10 najboljših (1955, 1957). Enajstim kolesarjem je doslej v zgodovini cestnega kolesarstva uspelo zmagati dve Grand Tour dirki v istem koledarskem letu. {{col-begin}} {{col-3}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1949 | width=160px|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1952 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1964 | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1970 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1972 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1974 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1982 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1985 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1987 | {{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] |- | align=center|1992 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1993 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1998 | {{flagicon|ITA}} [[Marco Pantani]] |- | align=center|2024 | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1963 | width=160px|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1978 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|2017 | {{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |- |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1973 | width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1981 | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |- | align=center|2008 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] |- |} {{col-end}} == Preostale razvrstitve == === Po točkah === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|purple|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] ! '''9''' | — | 6 | 3 |-align=center | rowspan=2| 2. | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] ! '''8''' | — | 4 | 4 |-align=center | align=left|{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ! '''8''' | 1 | 7 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] ! '''7''' | 1 | 2 | 4 |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] ! '''6''' | 2 | 3 | 1 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 21. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' ! '''2''' | — | — | 2 |} === Gorski cilji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|azul|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|polkadot|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|blue polkadot|size=30px}} |-align=center | rowspan=2| 1. | align=left width=185px|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] ! '''9''' | 7 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] ! '''9''' | 1 | 6 | 2 |-align=center | 3. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] ! '''8''' | 2 | 6 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] ! '''7''' | — | 7 | — |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jiménez (cyclist)|Julio Jiménez]] ! '''6''' | — | 3 | 3 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 12. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''4''' | 1 | 3 | — |} === Mladi kolesarji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|white|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''5''' | — | 4 | 1 |-align=center | 2. | align=left|{{flagicon|LUX}} [[Andy Schleck]] ! '''4''' | 1 | 3 | — |-align=center |rowspan=3| 3. | align=left|{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] ! '''3''' | — | 3 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] ! '''3''' | 1 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (cyclist)|Miguel Ángel López]] ! '''3''' | 2 | — | 1 |} ==Etapni zmagovalci== ===Skupno število etapnih zmag=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 2 || 41 || style="color:#ccc;" | — || '''43''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Learco Guerra]] || 8 || 31 || style="color:#ccc;" | — || '''39''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 39 || '''39''' |-align=center |9 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |10 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 9 || 22 || style="color:#ccc;" | — || '''31''' |-align=center |rowspan=2|12 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || style="color:#ccc;" | — || 30 || style="color:#ccc;" | — || '''30''' |-align=center |align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 21 || 6 || 3 || '''30''' |-align=center |14 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 12 || 17 || style="color:#ccc;" | — || '''29''' |-align=center |rowspan=2|15 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=4|17 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Raffaele Di Paco]] || 11 || 15 || style="color:#ccc;" | — || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || style="color:#ccc;" | — || 24 || 2 || '''26''' |-align=center |rowspan=4|21 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 4 || 21 || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Leducq]] || 25 || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |rowspan=2|25 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] || 12 || 12 || style="color:#ccc;" | — || '''24''' |-align=center |27 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Darrigade]] || 22 || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''23''' |-align=center |rowspan=4|28 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4 || '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center |rowspan=4|32 || align=left|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] || 10 || 11 || style="color:#ccc;" | — || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] || 5 || style="color:#ccc;" | — || 16 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |-align=center | || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Polanc]]''' || style="color:#ccc;" | — || 2 || style="color:#ccc;" | — || '''2''' |-align=center | rowspan=3| || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Borut Božič]]''' || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 1 || '''1''' |} ===Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |8 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 21 || 6 || 3 || '''30''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=2|11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | rowspan=2|13 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |15 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center |rowspan=4|16 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4|| '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center | rowspan=2|20 || align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | 95 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |} == Glej tudi == * [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] (7) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) == Sklici == {{sklici}} {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] lojx6rb6wowveh9t8r1w9gcfnzalpp7 Železniška postaja Kišinjev 0 524793 6683491 6378016 2026-05-31T19:03:54Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Železniške postaje]]; dodal [[Kategorija:Železniške postaje v Moldaviji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683491 wikitext text/x-wiki [[Slika:Chișinău Central Station in Moldova (Front View).jpg|sličica|Pročelje železniške postaje]] '''Železniška postaja Kišinjev''' ({{Jezik-ro|Gara feroviară din Chișinău}}) je glavna [[železniška postaja]] v mestu [[Kišinjev]] v [[Moldavija|Moldaviji]]. Nahaja se na Aleea Garii 1, nedaleč od centra mesta. == Mednarodne storitve == Poleg lokalnih vlakov potekajo mednarodne storitve iz Kišinjeva v [[Bukarešta|Bukarešto]], [[Kijev]], [[Moskva|Moskvo]] (vsi vsak dan), [[Minsk]] (torek, petek in nedelja) in [[Varšava|Varšavo]] (ponedeljek, sreda in petek). Dnevni vlaki vozijo tudi v [[Sankt Peterburg]] in [[Odesa|Odeso]]. Vsak teden vozi več vlakov do [[Iași|mesta Iași]] v Romuniji in dnevne povezave do [[Tiraspol|mesta Tiraspol]].<ref name="bahn">{{Navedi splet|url=http://reiseauskunft.bahn.de/bin/bhftafel.exe/|title=DB BAHN - Abfahrt und Ankunft – Deutsche Bahn timetables|publisher=reiseauskunft.bahn.de|accessdate=2016-07-31|archive-date=2021-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20210630162146/https://reiseauskunft.bahn.de/bin/bhftafel.exe/|url-status=dead}}</ref> Postaja je opremljena kot mednarodno vstopno/izstopno pristanišče, s carinarnico in mejno kontrolo. Mednarodne storitve prihajajo na peron 1 in odhajajo z njega, dvorišče pa je mogoče zapreti s pregradami, da se ustvari zaprto carinsko območje. == Sklici == <div class="reflist"> <references group="" responsive="1"></references> </div> [[Kategorija:Železniške postaje v Moldaviji|Kišinjev]] [[Kategorija:Kišinjev]] 6dcwhm906ml84jsao6mmc4q8xjiu3su Pogačarjev trg 0 544433 6683399 6189482 2026-05-31T15:44:23Z Pinky sl 2932 --koord prazen 6683399 wikitext text/x-wiki [[Slika:Pogačarjev trg s pogledom na stolnico, Ljubljana (3896702313).jpg|thumb|Pogačarjev trg s stolnico in škofovsko palačo]] '''Pogačarjev trg''' je trg v [[Četrtna skupnost Center|središču Ljubljane]]. Ime je dobil po predzadnjem ljubljanskem knezoškofu [[Janez Zlatoust Pogačar|Janezu Zlatoustu Pogačarju]] († 1884). Trg leži med [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|katedralo sv. Nikolaja]] in [[Plečnikova tržnica|Plečnikovo tržnico]], ki se nahaja ob [[Ljubljanica|Ljubljanici]]. Med drugim se uporablja za pomožni prodajni prostor osrednje tržnice. Trg se navezuje na [[Adamič-Lundrovo nabrežje]], [[Mačkova ulica|Mačkovo ulico]] in [[Dolničarjeva ulica|Dolničarjevo ulico]]. Trg je nastal v šestdesetih letih 19. stoletja, ko so na tem mestu porušili hleve in druga gospodarska poslopja. Današnjo podobo je trgu dal arhitekt [[Jože Plečnik]].<ref>{{Internetquelle|url=https://www.visitljubljana.com/assets/Uploads/teasers/assetsUploadsteasersZemljevid-Plecnikova-Ljubljana-0117-SLO-ANG-Andraz2.compressed.pdf|titel=Ljubljana designed by Plecnik, Map|werk=visitljubljana.com|hrsg=Stadt Ljubljana|zugriff=2022-10-30}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221030190655/https://www.visitljubljana.com/assets/Uploads/teasers/assetsUploadsteasersZemljevid-Plecnikova-Ljubljana-0117-SLO-ANG-Andraz2.compressed.pdf |date=2022-10-30 }}</ref> == Arhitektura == [[Slika:Ljubljansko semenišče (3896805227).jpg|thumb|Semenišče in Pogačarjev trg]] Ob trgu stoji več znanih stavb. Na južni strani stojijo ena ob drugi [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|stolnica sv. Nikolaja]] in škofovski dvor, na vzhodni strani [[Semenišče Leopoldinum|stavba semenišča]], na zahodni strani [[Kresija, Ljubljana|palača Kresija]] in na severu Plečnikova tržnica.<ref>{{Internetquelle|url=https://kraji.eu/slovenija/ljubljana_pogacarjev_trg/ger|titel=Ljubljana - Pogačarjev trg (Pogacar Platz) {{!}} KRAJI - Slowenien|zugriff=2022-09-07}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.inyourpocket.com/ljubljana/pogacarjev-trg_156461v|titel=Pogačarjev Trg {{!}} Sightseeing {{!}} Ljubljana|zugriff=2022-09-07|sprache=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Ljubljanske ulice |publisher=Geodetska uprava skupscine mesta Ljubljane |location=Ljubljana |date=1980 |url=https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/Ljubljanske-ulice.pdf}}</ref> == Sklici == {{Zbirka}} {{sklici}} [[Kategorija:Trgi v Ljubljani]] [[Kategorija:Ljubljana - Center]] [[Kategorija:Janez Zlatoust Pogačar]] j8r1i437upogoq4pry53hd135a3k5m4 Križevniška ulica 0 544442 6683401 6673645 2026-05-31T15:46:35Z Pinky sl 2932 -- prazni koord 6683401 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Ulica |name=Križevniška ulica |location=[[Ljubljana]] |length=115 m |image=Križevniška ulica, Ljubljana, s pogledom proti cerkvi sv. Jakoba (32129859331).jpg |caption=Pogled proti Ljubljanici |junction=Križevniška soteska, [[Gosposka ulica, Ljubljana|Gosposka ulica]],<br/> [[Breg, Ljubljana|Breg]] |completion_date=pred 1826 }} [[Slika:Ljubljana,_die_Straße_Križevniška_ulica,_Bild_1.JPG|sličica| Križevniška ulica, pogled proti [[Križanke|Križankam]]]] '''Križevniška ulica''' je kratka ulica v [[Stara Ljubljana|starem mestnem jedru Ljubljane]]. Ulica leži na zahodni strani [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Povezuje stavbo nekdanjega ljubljanskega samostana, [[Križanke]], z bregom Ljubljanice. == Zgodba == Ulica je z današnjim poimenovanjem poznana že pred letom 1826.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ulice-parki-in-trgi-v-ljubljani/zemljevid-ulic-v-ljubljani/|titel=Zemljevid ulic v Ljubljani|zugriff=2022-09-21|sprache=sl}}</ref> == Lega == Cesta poteka od križišča Križevniške soteske in [[Gosposka ulica, Ljubljana|Gosposke ulice]] proti vzhodu do [[Breg, Ljubljana|Brega]]. == Pomembnejše zgradbe in objekti == * [[Križanke]] * Mini teater Ljubljana<ref>{{Internetquelle|url=https://www.mini-teater.si/en/./articles/21/about-mini-teater|titel=About Mini teater|zugriff=2022-10-21}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * [[Sinagoga Ljubljana|Sinagoga]] in Judovski kulturni dom Ljubljana<ref>{{Internetquelle|url=https://www.jewishcenterljubljana.com/|titel=Home {{!}} Jewish Centre Ljubljana|zugriff=2022-10-21|sprache=en}}</ref> * Kamni spotike (hišni številki 5 in 7) == Glej tudi == * [[Seznam ulic in trgov v Ljubljani leta 1877]] == Sklici == {{zbirka}} {{sklici}} [[Kategorija:Ulice v Ljubljani]] 8x43bjcenoha6ql88t7i79v19q6yqiz Amager 0 544680 6683344 6683014 2026-05-31T14:26:07Z Pinky sl 2932 -- podvojeno koord 6683344 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Amager | image_name = Amager by Sentinel-2, 2020-06-15.jpg | image_caption = Pogled iz zraka na Amager | image_size = | map_image = Denmark location amager.svg | map_caption = | native_name = | native_name_link = | nickname = | location = [[Øresund]] | coordinates = | archipelago = | total_islands = | major_islands = | area_km2 = 96 | highest_mount = | elevation_m = | country = [[Danska]] | country_admin_divisions_title = Občine | country_admin_divisions = [[Copenhagen]], [[Tårnby]], [[Dragør]] | population = 225.746 | population_as_of = 1. januar 2025 }} '''Amager''' ({{IPA-da|ˈɑˌmɑˀ|}} ali, zlasti med starejšimi govorci, {{IPA-da|ˈɑˌmɛˀɐ|}}) v [[Øresund]]u je najgosteje poseljen otok na [[Danska|Danskem]] z več kot 216.000 prebivalci (januar 2022). Zaščiteno naravno območje Naturpark Amager (vključno s Kalvebod Fælled) predstavlja več kot eno tretjino celotne površine otoka, ki meri 96 km².<ref>{{navedi splet|url=http://naturstyrelsen.dk/naturbeskyttelse/naturprojekter/naturpark-amager/|title = Naturprojekt: Naturpark Amager}}</ref> Danska prestolnica, občina København, je delno na Amagerju in pokriva severni del otoka, ki je z veliko večjim otokom [[Zelandija]] povezan z osmimi mostovi in podzemnim tunelom. Amager ima tudi povezavo čez Øresund do Švedske, [[Øresundski most]]. Njegov zahodni del se začne s tunelom iz Amagerja do drugega danskega otoka, Peberholma. Letališče je na otoku, približno 7 km od središča Københavna. Amager je največji otok v Øresundu in edini z veliko populacijo. Od leta 2021 je na otoku, vključno z njegovim severnim robom Christianshavn, živelo 212.661 ljudi. Severni del je vključen v občino København. Srednji del obsega občino Tårnby, občina Dragør pa se nahaja na jugovzhodnem delu otoka. Večina zahodnega dela je zemljišče, ki je bilo odvzeto morju v letih 1930-1950. Ta razširitev, od plitvega preliva proti Zelandiji, je znana kot Kalveboderne. Širitev ni bila nikoli pozidana in njena tla so neprimerna za kmetijsko rabo. Vendar pa je območje med mestom Dragør in letališčem obdelano zemljišče visoke kakovosti. Amager so v preteklosti imenovali ''kuhinja Københavna''. Na meji širitve je star bukov gozd Kongelunden (Kraljev gaj). == Zgodovina == [[Image:Map Denmark Demis SE islands.gif|right |thumb|280px|Otok Amager (desno na sredini) je vzhodno od otoka Zelandija, južno od osrednjega Københavna, zahodno od Švedske]] [[File:Districts of Copenhagen urban area.png|thumb|Del občine København pokriva severni Amager]] Amager je že dolgo poseljen in dobro izkoriščen zaradi svoje bogate zemlje in bližine Københavna. Leta 1521 je [[Kristijan II. danski|Kristijan II.]] povabil nekaj nizozemskih kmetov, naj se preselijo v Amager in gojijo zelenjavo za oskrbo danskega dvora in mesta. Ti kmetje so uživali določene privilegije, kot so lastna vlada in ustanove, kot so lastne šole in duhovniki. Zaradi tega in prepovedi mešanih zakonov so ohranili svoj lastni jezik, amagersko nizozemščino, ki so ga govorili do leta 1858. Na črkovanje in besedišče tega narečja je vplivala danščina, močnejši fonološki in slovnični vpliv pa je imela nizka nemščina zaradi pomena v trgovini v [[Baltsko morje|Baltskem morju]] in vpliv nizkonemško govoreče luteranske duhovščine.<ref>{{Cite journal |last1=Nash |first1=Joshua |last2=Bakker |first2=Peter |last3=Bøegh |first3=Kristoffer Friis |last4=Daval-Markussen |first4=Aymeric |last5=Haberland |first5=Hartmut |last6=Kedwards |first6=Dale |last7=Ladhams |first7=John |last8=Levisen |first8=Carsten |last9=Markússon |first9=Jón Símon |last10=Robbe |first10=Joost |last11=Willemsen |first11=Jeroen |date=2020-01-02 |title=On languages on islands |url=https://www.researchgate.net/publication/334520652 |journal=Acta Linguistica Hafniensia |language=en |volume=52 |issue=1 |pages=81–116 |doi=10.1080/03740463.2020.1736747 |issn=0374-0463}}</ref> Šele v poznem 19. stoletju se je København začel širiti na otok (Sundbyerne), leta 1902 pa so bila ta pozidana območja vključena v mesto. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so oblasti zaradi visoke brezposelnosti v Københavnu zahodno od otoka izsušile velik del morja in zgradile jez, ki je zadrževal vodo, s čimer so otoku dejansko dodali polovico prejšnjega območja Amagerja. Zahtevano območje je trenutno znano kot Kalvebod Fælled in je bilo prvotno vojaško območje, danes pa je del velikega gradbenega območja, imenovanega Ørestad, ki velja za razširitev osrednjega Københavna. Na območju so glavni objekti, kot so: *Bella Center, kongresni in razstavni center *Field's, drugo največje nakupovalno središče v [[Skandinavija|Skandinaviji]] *Royal Arena, večnamenska notranja dvorana Ta projekt je sprožila danska vlada. Območje plaže na vzhodu otoka, znano kot Amager Strandpark, ki je propadalo od svoje ustanovitve v 1930-ih, je bilo obsežno prenovljeno med majem 2004 in avgustom 2005. 2 km dolg umetni otok je bil zgrajen tik ob kopnem, od katerega ga ločuje majhna laguna. Do 1970-ih so Amager uporabljali kot mesto za odlaganje straniščnih odpadkov; to je vodilo v slengovski izraz za otok 'Lorteøen' (Otok sranja). == Prednosti == Veliki deli Kalvebod Fælled so bogati z naravo in imajo veliko pašnih krav in konjev. To območje omogoča prebivalcem Københavna, da doživijo naravo, ne da bi se odpravljali daleč od mesta. Amager je tudi dom ''Amager Bio'', kinematografa, koncertnega in kulturnega prizorišča. Tam so igrale vrhunske skupine zadnjih 40 let, tako tiste mednarodnega porekla (Prince, Alien Ant Farm, P.O.D, Aimee Mann, Uriah Heep, King Crimson, Cradle of Filth, John Mayall and the Bluesbreakers, Jethro Tull, The Moody Blues , MGMT, Nas, Andrew Bird) in iz Danske (D.A.D, Dodo and the Dodos, Johnny Deluxe, Big Fat Snake). Amager Common (dansko ''Amager Fælled'') je 223 ha velik naravni rezervat v severozahodnem Amagerju. Nekdanje vojaško območje je dom raznolike flore in favne; vključno z gozdovi, polji in višavskim govedom.<ref>{{navedi splet |url=https://naturstyrelsen.dk/naturoplevelser/naturguider/amager-faelled/ |title= The Danish Nature Agency |website=Naturstyrelsen.dk |access-date=18 May 2020}}</ref> Kraljevi gaj (dansko ''Kongelunden'') je velik hrastov gozd na južni strani Amagerja. Priljubljeno je za kolesarjenje, opazovanje ptic in jahanje.<ref>{{navedi splet|title=Kongelunden|url=https://naturstyrelsen.dk/naturoplevelser/naturguider/kongelunden/|access-date=2021-06-14|website=naturstyrelsen.dk|language=da}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Kings Forest Amager|url=https://www.visitdragor.com/dragor/explorer-dragor/kings-forest-amager-gdk1113991|access-date=2021-06-14|website=Visit Dragoer|language=en}}</ref> Nacionalni akvarij Danske je vzhodno od Amagerja in je največji akvarij v severni Evropi.<ref>{{navedi splet|title=Den Blå Planet, National Aquarium Denmark|url=https://www.visitcopenhagen.com/copenhagen/planning/den-blaa-planet--national-aquarium-denmark-gdk1077922|access-date=2021-06-14|website=VisitCopenhagen|language=en}}</ref> == Izrazi z 'Amager' == *Amar! – zaklinjanje za nedolžnost, blaga prisega (pošten Injun! čez srce!)<ref>{{navedi splet | url=https://ordnet.dk/ddo/ordbog?query=amager,1&entry_id=11001481 | title=Amager1 — den Danske Ordbog }}</ref> *Amagergarn – mercerizirana bombažna nit za vezenje, biserna preja, perle garn<ref>{{navedi splet | url=https://sproget.dk/lookup?SearchableText=amagergarn | title=Amagergarn — sproget.dk }}</ref> *Amagerbroderi (amagersko vezenje) je barvito ravno šivanje, znano na Amagerju<ref>[https://denstoredanske.lex.dk/amagerbroderi Amagerbroderi] (in Danish)</ref> *Amagersyning (Amager stitching) je nizozemsko navdahnjena tehnika vezenja<ref>[https://denstoredanske.lex.dk/amagersyning Amagersyning] (in Danish)</ref> *Amagerhylde – Amager polica, trikotna polica v obliki črke A za drobnarije<ref>{{navedi splet | url=https://sproget.dk/lookup?SearchableText=amagerhylde | title=Amagerhylde — sproget.dk }}</ref> *Amagermad – Amager sendvič, sestavljen iz ene rezine rženega in rezine belega kruha z maslom med njima in morda nadevom<ref>{{navedi splet | url=https://sproget.dk/lookup?SearchableText=amagermad | title=Amagermad — sproget.dk }}</ref> *Številčna tablica Amager (registrska tablica vozila Amager) je tetovaža spodnjega dela hrbta. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Amager}} {{Wikivoyage|Copenhagen/Amager|Amager}} * [https://web.archive.org/web/20060926235702/http://www.amager-strand.dk/ServiceMenu/English Amager Beach Park] * [http://www.amagerbio.dk/?30/Forside Amager Bio] *[http://my.opera.com/wofaurholt/blog/amager Paintings from Amager] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Danske]] 1rswdwogimfjxai6tyti8c6kyz5y8nc Kritiško sito 0 545853 6683303 6452820 2026-05-31T13:14:00Z Anzet 118843 /* Nagrajenci */ 6683303 wikitext text/x-wiki {{Infopolje nagrada | image = | alt = | description = najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu | presenter = [[Društvo slovenskih literarnih kritikov]] | country = [[Slovenija]] | year = [[2012]] | website = https://dslk.si/index.php/projekti/kritisko-sito }} '''Kritiško sito''' je [[Seznam slovenskih nagrad za književnost|slovenska literarna nagrada]], ki jo od leta 2012 za najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu podeljuje [[Društvo slovenskih literarnih kritikov]]. == Nagrajenci == * '''2012''': [[Katja Perat]]: ''Najboljši so padli'' ([[Študentska založba]], 2011) * '''2013''': [[Maruša Krese]]: ''Da me je strah?'' ([[Založba Goga|Goga]], 2012) * '''2014''': [[Davorin Lenko]]: ''Telesa v temi'' (Center za slovensko književnost, 2013) * '''2015''': [[Katarina Marinčič]]: ''Po njihovih besedah'' (Modrijan, 2014) * '''2016''': [[Jure Jakob]]: ''Hiše in drugi prosti spisi'' ([[Mladinska knjiga]], 2015) * '''2017''': [[Mojca Kumerdej]]: ''Kronosova žetev'' ([[Beletrina]], 2016) * '''2018''': [[Milan Jesih]]: ''Maršal'' (Beletrina, 2017) * '''2019''': [[Jernej Županič]]: ''Mamuti'' ([[LUD Literatura]], 2018) * '''2020''': [[Anja Golob]]: ''da ne da ne bo več prišla ...'' ([[samozaložba]], 2019) * '''2021''': [[Muanis Sinanović]]: ''Krhke karavane'' (LUD Literatura, 2020) * '''2022''': [[Ana Marwan]]: ''Zabubljena'' (Beletrina, 2021) * '''2023''': [[Ajda Bračič]]: ''Leteči ljudje'' (LUD Literatura, 2022) * '''2024''': [[Ana Pepelnik]]: ''To se ne pove'' (LUD Literatura, 2023) * '''2025:''' [[Ana Svetel]]: ''Steklene stene'' (Beletrina, 2024) * '''2026''': Ajda Bračič: ''Kresničevje'' (LUD Literatura, 2025) == Glej tudi == {{:Portal:Literatura/povezava}} * [[seznam slovenskih nagrad za književnost]] ==Zunanje povezave== *[https://dslk.si/index.php/projekti/kritisko-sito Uradna spletna stran] [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2012]] rhb7j3ovwmy9v1u9qxbl6pp8w8g9ocp 6683304 6683303 2026-05-31T13:17:37Z Anzet 118843 np 6683304 wikitext text/x-wiki {{Infopolje nagrada | image = | alt = | description = najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu | presenter = [[Društvo slovenskih literarnih kritikov]] | country = [[Slovenija]] | year = [[2012]] | website = https://dslk.si/index.php/projekti/kritisko-sito }} '''Kritiško sito''' je [[Seznam slovenskih nagrad za književnost|slovenska literarna nagrada]], ki jo od leta 2012 za najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu podeljuje [[Društvo slovenskih literarnih kritikov]]. == Nagrajenci == * '''2012''': [[Katja Perat]]: ''Najboljši so padli'' ([[Študentska založba]], 2011) * '''2013''': [[Maruša Krese]]: ''Da me je strah?'' ([[Založba Goga|Goga]], 2012) * '''2014''': [[Davorin Lenko]]: ''[[Telesa v temi]]'' (Center za slovensko književnost, 2013) * '''2015''': [[Katarina Marinčič]]: ''Po njihovih besedah'' (Modrijan, 2014) * '''2016''': [[Jure Jakob]]: ''Hiše in drugi prosti spisi'' ([[Mladinska knjiga]], 2015) * '''2017''': [[Mojca Kumerdej]]: ''Kronosova žetev'' ([[Beletrina]], 2016) * '''2018''': [[Milan Jesih]]: ''Maršal'' (Beletrina, 2017) * '''2019''': [[Jernej Županič]]: ''Mamuti'' ([[LUD Literatura]], 2018) * '''2020''': [[Anja Golob]]: ''da ne da ne bo več prišla ...'' ([[samozaložba]], 2019) * '''2021''': [[Muanis Sinanović]]: ''Krhke karavane'' (LUD Literatura, 2020) * '''2022''': [[Ana Marwan]]: ''Zabubljena'' (Beletrina, 2021) * '''2023''': [[Ajda Bračič]]: ''Leteči ljudje'' (LUD Literatura, 2022) * '''2024''': [[Ana Pepelnik]]: ''To se ne pove'' (LUD Literatura, 2023) * '''2025:''' [[Ana Svetel]]: ''Steklene stene'' (Beletrina, 2024) * '''2026''': Ajda Bračič: ''Kresničevje'' (LUD Literatura, 2025) == Glej tudi == {{:Portal:Literatura/povezava}} * [[seznam slovenskih nagrad za književnost]] ==Zunanje povezave== *[https://dslk.si/index.php/projekti/kritisko-sito Uradna spletna stran] [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2012]] 84h4npiqil9v8pw6k4etss4uc6bk2de 6683305 6683304 2026-05-31T13:18:31Z Anzet 118843 Anzet je prestavil_a stran [[Kritiško sito (nagrada)]] na [[Kritiško sito]] 6683304 wikitext text/x-wiki {{Infopolje nagrada | image = | alt = | description = najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu | presenter = [[Društvo slovenskih literarnih kritikov]] | country = [[Slovenija]] | year = [[2012]] | website = https://dslk.si/index.php/projekti/kritisko-sito }} '''Kritiško sito''' je [[Seznam slovenskih nagrad za književnost|slovenska literarna nagrada]], ki jo od leta 2012 za najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu podeljuje [[Društvo slovenskih literarnih kritikov]]. == Nagrajenci == * '''2012''': [[Katja Perat]]: ''Najboljši so padli'' ([[Študentska založba]], 2011) * '''2013''': [[Maruša Krese]]: ''Da me je strah?'' ([[Založba Goga|Goga]], 2012) * '''2014''': [[Davorin Lenko]]: ''[[Telesa v temi]]'' (Center za slovensko književnost, 2013) * '''2015''': [[Katarina Marinčič]]: ''Po njihovih besedah'' (Modrijan, 2014) * '''2016''': [[Jure Jakob]]: ''Hiše in drugi prosti spisi'' ([[Mladinska knjiga]], 2015) * '''2017''': [[Mojca Kumerdej]]: ''Kronosova žetev'' ([[Beletrina]], 2016) * '''2018''': [[Milan Jesih]]: ''Maršal'' (Beletrina, 2017) * '''2019''': [[Jernej Županič]]: ''Mamuti'' ([[LUD Literatura]], 2018) * '''2020''': [[Anja Golob]]: ''da ne da ne bo več prišla ...'' ([[samozaložba]], 2019) * '''2021''': [[Muanis Sinanović]]: ''Krhke karavane'' (LUD Literatura, 2020) * '''2022''': [[Ana Marwan]]: ''Zabubljena'' (Beletrina, 2021) * '''2023''': [[Ajda Bračič]]: ''Leteči ljudje'' (LUD Literatura, 2022) * '''2024''': [[Ana Pepelnik]]: ''To se ne pove'' (LUD Literatura, 2023) * '''2025:''' [[Ana Svetel]]: ''Steklene stene'' (Beletrina, 2024) * '''2026''': Ajda Bračič: ''Kresničevje'' (LUD Literatura, 2025) == Glej tudi == {{:Portal:Literatura/povezava}} * [[seznam slovenskih nagrad za književnost]] ==Zunanje povezave== *[https://dslk.si/index.php/projekti/kritisko-sito Uradna spletna stran] [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2012]] 84h4npiqil9v8pw6k4etss4uc6bk2de Narodno gledališče Kostarike 0 551579 6683410 6281547 2026-05-31T15:53:20Z Pinky sl 2932 -- podvojene koord 6683410 wikitext text/x-wiki {{Infobox building |name = Narodno gledališče Kostarike<br/>''{{lang|es|Teatro Nacional de Costa Rica}}'' |image = {{Photomontage | photo1a = Costa Rica-Teatro Nacional.JPG | photo2a = Sala Teatro Nacional CR.jpg | size = 300 | spacing = 2 }} |caption = Narodno gledališče Kostarike |building_type = umetniški kompleks |architectural_style = Neoklasicistična arhitektura |location=[[San José]], [[Kostarika]] |completion_date = 1897 |opened = 1897 |structural_engineer = Ruy Cristóforo Molinari |awards = ''{{lang|es|Institución Benemérita de las Artes Patrias}}'' (Kostarika, 1999); narodni spomenik (Kostarika, 1965) }} '''Narodno gledališče Kostarike''' s 1140 sedeži ({{lang-es|Teatro Nacional de Costa Rica}}) je narodno gledališče Kostarike v osrednjem delu [[San José]]ja. Gradnja se je začela leta 1891, za javnost pa so jo odprli 21. oktobra 1897 z uprizoritvijo ''[[Faust (Goethe)|Fausta]]'' [[Johann Wolfgang von Goethe|Johanna Wolfganga von Goetheja]]. Narodno gledališče je stalo kot kulturna dobrina države v času, ko je bil izvoz kave vir njegovega uspeha. Predstavlja visokokakovostne predstave z zelo visokimi umetniškimi kriteriji. Stavba velja za najlepšo zgodovinsko stavbo v prestolnici in je znana po svoji izvrstni notranjosti, ki vključuje razkošno opremo.<ref>{{navedi knjigo|author=Baker, C.P.|title=Costa Rica|publisher=Dorling Kindersley Eye Witness Travel Guides|year=2005|pages=60}}</ref> == Zgodovina gradnje == [[File:Teatro National de Costa Rica - inside.jpg|thumb|upright|Preddverje Teatro Nacional de Costa Rica (El Foyer).]] Gledališče, zgrajeno v poznem 19. stoletju, ko je imel San José le okoli 19.000 prebivalcev, je predstavljalo številne zasebne predstave. Njegova edina prava konkurenca je bilo ''Teatro Mora'' (imenovano tudi Mestno gledališče ali ''Teatro Municipal''), ki je obstajalo mnogo let pred Narodnim gledališčem, dokler ga [[potres]] ni uničil in ocenil za nevarnega. Načrte za Narodno gledališče so izdelali kostariški inženirji, ki so se šolali v Evropi. Razen načrtov talnega dvižnega sistema, ki jih je izdelal strojni inženir Cesare Saldini italijanske narodnosti. Nemška tendenca je zaznamovala značaj Narodnega gledališča, kljub raznolikosti njegovega sloga, s pompejansko notranjostjo, z baročno in rokoko notranjo dekoracijo drugega preddverja in s kovinsko kupolo, izdelano v Belgiji. Ima tudi svoje zidove, ki so jih zgradili domači kamnoseški mojstri. Notranjost je tako impresivna kot zunanjost s slavnimi skulpturami Pietra Bulgarellija, ki je ustvaril tri kipe, ki kronajo fasado in predstavljajo ples, slavo in glasbo. Originali so znotraj gledališča v različnih prostorih, ker so se poškodovali in so se odločili, da bi jih bilo najbolje zamenjati. Znotraj arhitekturnega dela je prisoten nežen neorenesančni slog z mogočnimi lestenci iz kristala in stebri iz carrarskega marmorja. Najpomembnejši deli, ki sestavljajo Narodno gledališče, so: fasada, preddverje, glavno stopnišče in avditorij. Da bi financiral gradnjo gledališča, primernega za ime 'Narodno gledališče', se je predsednik Kostarike José Joaquín Rodríguez Zeledón odločil uvesti davek na kavo, takrat glavni izvozni izdelek. Kasneje je neki sadilec kave prosil vlado, naj odstrani izvozni davek na njegov izdelek in ga naloži na riž in fižol (tudi glavna izvozna proizvoda tistega časa). V zgodnjem obdobju gradnje je bilo veliko težav. Vendar pa je napake pri gradnji popravil italijanski inženir, ki je bil povabljen, da vodi proces. Gledališče so gradili sedem let, slovesna otvoritev pa je bila 21. oktobra 1897. == Danes == Sprednji del gledališča je mogočen, s kipi glasbe, slave in plesa; ustvarja občutek strahospoštovanja. Ob straneh vhoda lahko vidi kipa Beethovna in Pedra Calderóna de la Barca. Na stopnicah gledališča, na stropu, si lahko ogleda sliko, znano kot ''Alegorija kave in banan'', ki je prikazana na bankovcu ta pet [[kostariški colón|colón]] in jo je naslikal Aleardo Villa. Naprej si lahko ogleda Foyer, ki je bil prostor za počitek, kjer so se ljudje zbirali med odmori ali po predstavah, ki ima dve priloženi sobi, znani kot 'kadilnice', eno za gospode in drugo za ženske. Trenutno tam prirejajo koncerte za okoli sto ljudi, uporabljajo pa ga za srečanja in državniške večerje. Obstaja drugo preddverje, kjer sta kipa, ki predstavljata ''Komedijo'' in ''Tragedijo'' genovskega kiparja Pietra Capurra. Na gledališkem vrtu je skulptura ''Flavtist'' Kostaričana Jorgeja Jiméneza Deredie, ki je iz druge polovice 20. stoletja. == Gledališče danes == Poleg tega, da ima gledališče predstave večkrat na teden, je tudi turistična atrakcija. Nastopi Narodnega simfoničnega orkestra (NSO) potekajo v okviru redne sezone orkestra in vključujejo kostariške in tuje skladatelje. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|National Theatre of Costa Rica}} * [http://www.teatronacional.go.cr/ Uradna spletna stran] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:San José]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kostariki]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1897]] hzlh8niysx4xm4uzms1jh28pe0eu3u3 Železniška postaja Kosovo Polje 0 552392 6683500 6244782 2026-05-31T19:09:02Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Železniške postaje]]; dodal [[Kategorija:Železniške postaje na Kosovu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683500 wikitext text/x-wiki [[Slika:Fushë Kosovë railway station.jpg|sličica|Železniška postaja Kosovo Polje]] '''Železniška postaja Kosovo Polje''' ('''Fushë Kosova''') je [[Železniška postaja|postaja]] v mestu [[Kosovo polje|Kosovo Polje]] [[Kosovo|na Kosovu]]. Je največja železniška postaja na Kosovu in sedež [[Kosovske železnice|Kosovskih železnic]]. Septembra 1999, po [[vojna na Kosovu|vojni na Kosovu]], je na postajo Kosovo Polje prispel ''[[Kosovo Vlak za življenje|Kosovski vlak za življenje]]'' s 400 tonami pomoči, ki je potoval vse od [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] skozi [[predor pod Rokavskim prelivom]] in preko Francije, Belgije, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske, Romunije, Bolgarije, Grčije in Makedonije.<ref name="flowers-2001">{{Navedi splet|url=http://www.girdlers.demon.co.uk/Traction1DRS.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20010219050958/http://www.girdlers.demon.co.uk/Traction1DRS.htm|archivedate=19 February 2001|date=4 January 2001|title=Class 20s to Kosovo!|first=Andy|last=Flowers}}</ref><ref name="oakwood">{{Navedi splet|url=http://www.oakwoodpress.co.uk/overseas_standard.htm|title=KOSOVO - A Train For Life The Greatest Ever Railway Journey from Britain|accessdate=27 October 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100218180328/http://www.oakwoodpress.co.uk/overseas_standard.htm|archivedate=18 February 2010}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-železnica}} [[Kategorija:Promet na Kosovu]] [[Kategorija:Železniške postaje na Kosovu|Kosovo polje]] 8nuvrea6t118sjnbr7ki4vupughtaes Palača Seteais 0 554174 6683377 6266650 2026-05-31T15:17:52Z Pinky sl 2932 -- podvojene koord 6683377 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Palača Seteais | native_name = Palácio de Seteais | native_name_lang = pt | status = Luxury hotel | hotel_chain = Tivoli Hotels & Resorts | alternate_names = Tivoli Palácio de Seteais Hotel | image = Palácio de Seteais 2013 10.JPG | location = [[Sintra]], Portugalska | architectural_style = neoklasicistična arhitektura | website = [https://www.tivolihotels.com/en/tivoli-palacio-de-seteais Tivoli Palácio de Seteais website] | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | part_of = Cultural Landscape of Sintra<br />Kulturna krajina Sintre | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iv), (v)}}(ii), (iv), (v) | ID = 723 | year = 1995 }} {{designation list | embed=yes | designation1 = Portugal | designation1_type = Nepremičnina | designation1_criteria = Spomenik javnega pomena | designation1_date = 28. junij 1947 | designation1_number = IPA.00006094 }} }} '''Palača Seteais''' ({{lang-pt|Palácio de Seteais}}) je neoklasicistična [[palača]] v [[Sintra|Sintri]] na Portugalski rivieri, ki deluje kot luksuzni hotel, znan kot ''Tivoli Palácio de Seteais Hotel''. Palača je nacionalna znamenitost in je vključena na Unescov seznam svetovne dediščine kot kulturne krajine Sintre. == Etimologija == [[File:Palácio de Seteais 2013 08.JPG|thumb|left|Pogled z vrtov palače]] Jose Alfredo v ''Seteais fields'' omenja, da je to polje zelo staro in je bilo vedno sestavni del predela za palačo. Nekateri verjamejo, da njegovo ime izhaja iz tradicije vzklikanja ''ai'' na cesti, kjer se njegov odmev ponovi 7-krat. Po drugi strani pa zelo star rokopis anonimnega avtorja, ki ga hrani knjižnica v Sintri, omenja, da izvor besede ''Seteais'' izhaja iz dežele z imenom ''Centeais'', kjer so gojili rž ({{lang-pt|Centeio}}).<ref name=":0">{{navedi splet|url=http://www.serradesintra.net/en/palacios-de-sintra/palacio-de-seteais|title=Serra de Sintra {{!}} Palácio de Seteais|website=www.serradesintra.net|language=en-gb|access-date=2017-08-24}}</ref> == Zgodovina == [[File:Palácio de Seteais 2013 11.JPG|thumb|left|Slavolok zmage, postavljen v čast obiska portugalskega kralja Ivana VI. in španske kraljice Carlote Joaquine leta 1802 v palači Seteais]] Palača Seteais je bila zgrajena med letoma 1783 in 1787 za nizozemskega konzula Daniela Gildemeestra na zemljiščih, ki jih je podelil [[markiz Pombal]]. Čeprav je imel Daniel Gildemeester zemljišče v bližini posesti Quinta da Alegria, ni bilo nobene hiše za bivanje. Gildemeester je tako poleti živel v palači markiza Pombala kot najemnik. Začel je graditi svoj dvorec blizu posesti ([[palača Monserrate]]) svojega prijatelja britanskega konzula Gerarda de Vismeja, da bi zapustil palačo markiza Pombala. Konzul se je odločil zgraditi svojo hišo na meji vzpetine, s katere je bilo mogoče občudovati prostrano pokrajino okoli hribovja Sintra. Palača je bila obdana z velikim vrtom s sadnim drevjem. Leta 1797, nekaj let po konzulovi smrti, je njegova vdova prodala palačo Diogu José Vito de Menezes Noronha Coutinhu, 5. markizu Marialve. Palačo je med letoma 1801 in 1802 povečal verjetno neoklasicistični arhitekt José da Costa e Silva, avtor gledališča São Carlos v Lizboni. Palačo so spremenili v simetrično zgradbo v obliki črke U, pri čemer je konzulova hiša postala eno od njenih kril. Venec stavb, ki sestavljajo glavno fasado, je bil okrašen z značilnimi neoklasicističnimi motivi, kot so vaze, doprsni kipi in reliefi girland. Vrtovi palače so bili preoblikovani v skladu z romantičnimi trendi. Staro in novo krilo je leta 1802 povezal neoklasicistični obok, zgrajen v čast princa regenta [[Ivan VI. Portugalski|Ivana VI.]] in princese Carlote Joaquine, ki sta tistega leta obiskala palačo. Monumentalni lok, okrašen z bronastimi podobami kraljevega para in spominskim latinskim napisom, pripisujejo arhitektu Franciscu Lealu Garcii. Potem ko je večkrat zamenjala lastnika, je leta 1946 palačo pridobila portugalska vlada. Palača Seteais se od leta 1954 uporablja kot luksuzni hotel, vendar so njene prvotne značilnosti ohranjene. == Značilnosti == Z neoklasicistično arhitekturo je del skupine palač, ki jih je prenovilo meščanstvo. Izstopa vhod s trikotnimi [[zatrep]]i, loputami in dvokrakim stopniščem, ki se razvija navznoter proti sekundarni fasadi. Vidi se tudi prilagoditev palače nepravilnemu terenu, ki je podoben [[palača Pena|palači Pena]]. Kot celota sta dve telesi s sestavljenim tlorisom — levi trakt s tlorisom v obliki črke U, ki se razvija okoli notranjega dvorišča, in desni trakt s pravokotnim tlorisom. Glavne fasade so simetrične, z dvema nadstropjema. Doprsni kipi na vrhu neoklasicistične plošče so pripisani Franciscu Lealu Garcii. Stene več notranjih prostorov palače so bile okrašene s [[freska]]mi, ki jih pripisujejo francoskemu slikarju Jeanu Pillementu in njegovim privržencem. Naslikani motivi vključujejo eksotično rastlinje in mitološke like, značilne za neoklasicistični okus. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Palácio de Seteais}} * [https://www.tivolihotels.com/en/tivoli-palacio-de-seteais Tivoli Palácio de Seteais Hotel official site] * [https://web.archive.org/web/20110105160007/http://www.igespar.pt/en/patrimonio/pesquisa/geral/patrimonioimovel/detail/72840/ Seteais Palace in the IPPAR website] * [https://web.archive.org/web/20080213180827/http://www.cm-sintra.pt/Artigo.aspx?ID=3391 Seteais Palace in the Sintra Municipality website] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sintra]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Portugalskem]] [[Kategorija:Palače na Portugalskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1787]] b194w2hxx07kghslq4smi2s1uge7xro Leningrajska železniška postaja (Moskva) 0 558687 6683483 6282245 2026-05-31T18:57:43Z Janezdrilc 3152 −[[Kategorija:Železnica v Rusiji]]; ±[[Kategorija:Železniške postaje]]→[[Kategorija:Železniške postaje v Rusiji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683483 wikitext text/x-wiki {{Infobox station | name = Moscow Leningradsky | native_name = Ленинградский вокзал | native_name_lang = ru | type = Postaja [[Oktobrska železnica|Oktobrske železnice]] | style = RZD | image = [[Slika:Ленинградский вокзал.JPG|250px]] | caption = Pogled s Komsomolskega trga | address = [[Trg Komsomolskaja (Moskva)|Trg Komsomolskaja]], 3, [[Moskva]], Rusija | coordinates = {{coord|55.776111|37.655278|display=inline}} | owned = [[Ruske železnice]] | other_name = Moskva Passažirskaja | operator = [[Oktobrska železnica]] | line = [[Železniška proga Sankt Peterburg–Moskva]] | other = {{unbulleted list|[[Moscow Metro]] stations:|{{MOSMETRO-bull|1}} [[Komsomolskaja (Sokolničeskaja linija)|Komsomolskaja]]|{{MOSMETRO-bull|5}} [[Komsomolskaja (Kolcevaja linija)|Komsomolskaja]]}} Tramvaji: 7, 13, 37, 50; Bus: 40, 122, А; Trolleybus: 14, 41; | structure = | platform = 6 | depth = | levels = | tracks = 10 | parking = | bicycle = | opened = 1851 | closed = | rebuilt = 1903, 1977 | electrified = | ADA = | code = 060073 | zone = 0 | former = Peterburgski, Nikolajevski, Oktjabrski | passengers = | pass_year = | pass_percent = | pass_system = | services = {{Adjacent stations|system=RZD |line1=Leningradski|left1=Rižskaja|right1=|type1= |line2=Sapsan|left2=Tver|right2=|type2= }} | map_locator = |map_type = Moskovska obročasta cesta |map_overlay = |map_state = collapsed |route_map = }} '''Moskovska leningrajska železniška postaja''' ({{lang-ru|Ленинградский вокзал}}, ''Leningradskij vokzal''), tudi '''moskovska glavna potniška postaja''' ({{lang-ru|Москва-Главная-Пассажирская}}), je najstarejša od [[Moskva|moskovskih]] devetih železniških postaj.<ref name="Petukhova 2005 p. ">{{navedi knjigo | last=Petukhova | first=Nina | title=Ploshchadʹ trekh vokzalov : arkhitekturnai︠a︡ biografii︠a | publisher=Ostrov | publication-place=Sankt-Peterburg | year=2005 | isbn=5-94500-028-0 | oclc=61367000 | pages=32–35}}</ref><ref name="Vasʹkin 2013 p. ">{{navedi knjigo | last=Vasʹkin | first=A. A. | title=Moskva pri Romanovykh : k 400-letii︠u︡ t︠s︡arskoĭ dinastii Romanovykh | publisher=Sputnik | publication-place=Moskva | year=2013 | isbn=978-5-9973-2500-8 | oclc=861180654 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://dzvr.ru/about/structure/|title=Структурные подразделения|date=2018|publisher=Дирекция железнодорожных вокзалов|accessdate=2024-04-10|archive-date=2016-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160511125625/http://dzvr.ru/about/structure/|url-status=dead}}</ref> Leži na trgu [[Komsomolskaja ploščad|Komsomolski trg]] in služi severozahodni smeri, predvsem [[Sankt Peterburg]]u. Mednarodne povezave s postajo so vključevale tudi povezavo do [[Talin]]a v [[Estonija|Estoniji]], ki jo je upravljala družba [[GoRail]] ter do [[Helsinki|Helsinkov]] na [[Finska|Finskem]]. Je edina moskovska železniška postaja, ki jo upravlja [[Oktobrska železnica]] in ne [[Moskovska železnica]]. ==Zgodovina== [[Image:Stasiun kereta api Leningradsky Moskwa pada pagi hari.jpg|thumb|left|200px|Leningrajska železniška postaja ponoči]] Postaja je bila zgrajena med letoma 1844 in 1851 po eklektičnemu načrtu [[Konstantin Thon|Konstantina Thona]] in arhitekturnem načrtu Rudolfa Željazeviča kot končna postaja [[Železniška proga Sankt Peterburg–Moskva|železnice Moskva-Sankt Peterburg]], projekt carja [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaja I]]. Po drugih podatkih se je gradnja začela leta 1842, končana pa je bila leta 1849. Redne povezave so se začele leta 1851. Prvi vlak je prispel na postajo 3. avgusta 1851, 19. avgusta pa se je z vlakom s postaje prvič peljal [[Nikolaj I. Ruski|car Nikolaj I.]]. Novembra 1851 so se začele redne linije. Prvotno je bila znana kot ''Peterburgskij vokzal'' (tj. Peterburžska postaja). Po carjevi smrti pet let pozneje so postajo preimenovali po njem kot ''Nikolajevskij vokzal'' (tj. Nikolajevska postaja). To ime je obdržala do leta 1924, ko so jo [[boljševiki]] preimenovali v ''Oktjabrskij vokzal'' (po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]]). Trenutno ime ji je bilo dano leta 1937.<ref>{{navedi splet|url=https://um.mos.ru/houses/leningradskiy_vokzal/|title=Знаменитые исторические Здания — Узнай Москву|accessdate=2024-04-10|archive-date=2019-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190803171854/https://um.mos.ru/houses/leningradskiy_vokzal/|url-status=dead}}</ref> Od 1. oktobra 2015 na relacijah Moskva–Tver in Moskva–Zelenograd vozijo visokohitrostni vlaki [[Siemens Desiro]], poimenovani tudi ''lastočka''. Pomembnejše postaje na progi so [[Himki]], [[Zelenograd]], [[Solnečnogorsk]] in [[Klin, Moskovska oblast|Klin]]. ===Predmestne destinacije=== Predmestni vlaki ("električke") povezujejo Leningrajsko železniško postajo s postajami in peroni Leningrajske predmestne železniške linije in z mesti Himki, Zelenograd, Solnečnogorsk, Klin, [[Konakovo]] in [[Tver]]. ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Železniške postaje v Rusiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Moskvi]] qivqwue9pa7yanwhui8484hbta8z6lc Glavna postaja Helsinki 0 563623 6683498 6244781 2026-05-31T19:07:40Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Železniške postaje]]; dodal [[Kategorija:Železniške postaje na Finskem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683498 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Glavna postaja Helsinki<br>Helsingfors | style = | symbol = | type = | image = File:Visit-suomi-2009-05-by-RalfR-252.jpg | image_caption = | address = Kaivokatu 1 | borough = [[Helsinki]] | country = [[Finska]] | coordinates = {{Coord|60|10|19|N|24|56|29|E|type:railwaystation_region:FI|display=inline,title}} | owned = Finnish Transport Agency | operator = VR Group | manager = | structure = Zemeljska postaja | web = | opened = 1862 <small>(originalno)</small><br>1919 <small>(sedanja stavba)</small> | closed = | rebuilt = 1909 | electrified = Da | architect = [[Eliel Saarinen]] | former = | map_type = | map_locator = | map_dot_label = | map_caption = | map_size = }} '''Glavna postaja Helsinki''' ({{lang-fi|Helsingin päärautatieasema}}, {{lang-sv|Helsingfors centralstation}}), znana tudi kot '''Postaja Helsinki''' ({{lang-fi|Helsinki asema}}),<ref>Railway network statement 2021 [https://web.archive.org/web/20201001183729/https://julkaisut.vayla.fi/pdf12/vj_2019-46eng_vs2021_web.pdf] (Memento des Originals vom 1. Oktober 2020 im Internet Archive) (PDF; 5,6 MB). Väylä – Finnish Transport Infrastructure Agency, 2019, Appendix 3B/4; abgerufen am 3. Juni 2020.</ref> je osrednje vozlišče lokalnega in medkrajevnega prometa v regiji Helsinki ter dobro znana znamenitost mesta. Je matična postaja Finske državne železnice VR in končna postaja vseh prog lokalnega železniškega prometa v regiji Helsinki. == Položaj == Postaja je zasnovana nad zemljo kot končna postaja, tiri so le delno pokriti. Vlaki na dolge razdalje se končajo na južnem, pokritem območju postaje; lokalni vlaki do regije glavnega mesta Helsinki vozijo s severnih, nepokritih peronov. Neposredno pred železniško postajo sta dve avtobusni postaji, ena na postajnem trgu (Rautatientori), ena na trgu Eliel (Elielinaukio). Od tam odhajajo številne mestne in regionalne avtobusne linije ter helsinški tramvaj. Podzemna postaja Rautatientori je najbolj obremenjena postaja podzemne železnice v Helsinkih. == Zgodovina == [[Slika:11-07-31-helsinki-by-RalfR-024.jpg|thumb|left|Glavna dvorana]] [[Slika:11-07-31-helsinki-by-RalfR-023.jpg|thumb|left|Točilna soba]] [[Slika:Helsinki Bahnhof Uhrturm.JPG|thumb|Stolp z uro]] [[Slika:Juhannus-helsinki-2007-040.jpg|thumb|left|Figure na pročelju glavne železniške postaje]] Leta 1860 je prvo železniško postajo v mestu Helsinki zgradil arhitekt Carl Albert Edelfelt. Vendar se je kmalu izkazalo, da je to premalo. Predlog [[Eliel Saarinen|Eliela Saarinena]] je bil zmagovalec arhitekturnega natečaja leta 1904 za načrtovano novogradnjo. Prvotna zasnova je predvidevala sprejemno stavbo v neoromanskem slogu. To je bilo deležno kritik. Eliel Saarinen je revidiral svoj dizajn in našel jasnejši formalni jezik z elementi Jugendstila in neoklasicizma. Gradnja je trajala 15 let in nova postaja je bila slovesno odprta 5. marca 1919. Ko nova železniška postaja ni več kos sčasoma naraščajočemu prometu, so jo postopoma razširili z novimi peroni. Ker na dejanski postaji ni bilo več prostora, so nove perone zgradili neposredno severno na odprtem, na obeh straneh starih tirov. To sta današnja perona 1-3 (vzhodno od starih tirov) in 12-19 (zahodno). V 1960-ih je bila zgrajena podzemna nakupovalna ulica Asematunneli (predor železniške postaje), pod katero je bila leta 1982 postavljena postaja podzemne železnice. V okviru prenove na začetku 21. stoletja je prvotnih osem peronov (danes s številkami 4-11) naknadno dobilo steklene strehe, ki jih je načrtoval že arhitekt. Severno od postajnega poslopja, na nivoju pomožnih peronov, je bil zgrajen tudi podhod, ki povezuje perone in omogoča tudi lažji prehod skozi postajno območje. Poleg tega so v zahodnem krilu odprli nove poslovne prostore in nad peroni 12–19 zgradili novo stavbo za hotel Holiday Inn. == Arhitektura == Glavna postaja v Helsinkih velja za Saarinenovo glavno delo. Fasada je iz finskega [[granit]]a, posebnost sta stolp z uro in kipi Emila Wikströma ob glavnem vhodu. Ti kipi se pogosto uporabljajo v sodobnem oglaševanju in veljajo za enega od simbolov Helsinkov. Različne strešne konstrukcije in velike stenske odprtine so zasnovane kot okrogli loki; stavba ima razmeroma veliko velikih oken, zaradi česar je postaja videti precej svetla. Iz Asematunnelija je mogoče doseči velike dele mestnega središča pod zemljo skozi zapleteno mrežo tunelov, prehodov, nakupovalnih središč in parkirnih hiš (nekatere so zasnovane kot zaklonišča). Na postaji je tudi knežja soba, ki je bila prvotno mišljena kot čakalnica za ruskega carja. Postaja je bila dokončana šele po atentatu na zadnjega carja. {{Panorama|image=Helsingin rautatieasema-Panorama.JPG|height=200|caption=Glavna postaja Helsinki, peroni 4–11}} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Richard Deiss: ''Flügelradkathedrale und Zuckerrübenbahnhof. Kleine Geschichte zu 200 europäischen Bahnhöfen''. BoD, Norderstedt 2010, S.&nbsp;12, ISBN 978-3-8391-2913-5 (4. Auflage 2013: ''… Kleine Geschichten zu 222 Bahnhöfen in Europa.''). == Zunanje povezave == {{Commonscat|Helsinki Central railway station}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Helsinkih]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1862]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1919]] [[Kategorija:Secesijska arhitektura]] [[Kategorija:Dela Eliela Saarinena]] [[Kategorija:Železniške postaje na Finskem|Helsinki]] oghe2a4b7dzmwbw5nq8skev1kiqdsep Železniška postaja Schaan - Vaduz 0 564765 6683486 6524292 2026-05-31T19:00:13Z Janezdrilc 3152 ± 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683486 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Železniška postaja|image =Schaan-Vaduz.jpg|country=[[Lihtenštajn]]|company=[[ÖBB]]}}'''Železniška postaja Schaan - Vaduz''' je ena od štirih [[Železniška postaja|železniških postaj]], ki služijo [[Lihtenštajn|Lihtenštajnu]], nahaja pa se v mestu Schaan, 3,5 kilometrov iz [[Vaduz|Vaduza]]. Je v lasti [[Avstrijske zvezne železnice|Avstrijskih zveznih železnic]] ([[Avstrijske zvezne železnice|ÖBB]]). Postavljena je bila leta [[1872]]. Na postajo dnevno vozi 22 vlakov, 11 v vsako smer med [[Švica|Švico]] in [[Avstrija|Avstrijo]]. Schaan-Vaduz se nahaja na mednarodni in elektrificirani [[Železniška proga Feldkirch-Buchs|progi Feldkirch–Buchs]], med postajo [[Buchs SG]] (v Švici) in postajo [[Železniška postaja Forst Hilti|Forst Hilti]] (v severnem predmestju Schaan). Po njej vozijo samo regionalni vlaki. Postaja sredi mesta je sestavljena iz dvonadstropne stavbe, lesene lope in perona, ki služi prvemu tiru. Drugi tir je brez perona in se redko uporablja. Na peronu se nahajajo ostanki železniške proge, del razstavljenega tirnega sistema, ki ga uporabljajo tovorni vagoni. ==Galerija== <gallery widths="180"> File:Bahnhof Schaan-Vaduz 20-08-2007.JPG|[[Montafonerbahn]] vlak v Schaan-Vaduzu. File:ÖBB Bahnhof Schaan-Vaduz.jpg|Del perona. V ozadju [[Tovorna postaja|tovorno skladišče]]. Rail map of Liechtenstein.PNG|Zemljevid železnic v [[Lihtenštajn]]u Schaan-Vaduz.jpg|Železniška postaja Schaan-Vaduz </gallery> [[Kategorija:Železniške postaje v Lihtenštajnu|Schaan-Vaduz]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1872]] 9gttp3ce9s05trrrkblobo35vspkkpg Kategorija:Zrušitve mostov 14 574719 6683598 6381079 2026-06-01T08:47:15Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Mostovi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683598 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Nesreče]] [[Kategorija:Nekdanje zgradbe in objekti]] [[Kategorija:Mostovi]] snxj5n4qnw0eouv7qmhruahtvqgk7gy Muzej Dar Batha 0 575597 6683409 6393338 2026-05-31T15:52:58Z Pinky sl 2932 -- podvojene koord 6683409 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Muzej Dar Batha | native_name = دار البطحاء | native_name_lang = Arabščina | image = Dar Batha DSCF2861.jpg | image_size = | image_caption = | map_type = | map_caption = | relief = | former_names = | alternate_names = | etymology = | status = | building_type = palača, [[riad (arhitektura)|riad]] | architectural_style = [[Maroška arhitektura]] | classification = | location = [[Fes, Maroko|Fes]], [[Maroko]] | address = | location_city = | location_country = | coordinates = | altitude = | namesake = | groundbreaking_date = | start_date = 1886 n. št. | stop_date = | est_completion = | topped_out_date = | completion_date = 1907 n. št. | opened_date = | inauguration_date = | renovation_date = 1990-1996 | closing_date = | cost = | owner = | affiliation = | height = | architectural = | roof = | material = les, opeka, ploščice | size = | floor_count = 1 | floor_area = | elevator_count = | grounds_area = | other_dimensions = | architect = }} '''Dar Batḥa''' ({{lang-ar|دار البطحاء}}, izgovarja se Bat-ḥaa) ali '''Kasr al-Batḥa''' ({{lang-ar|قصر البطحاء}}), je nekdanja kraljeva palača v mestu [[Fes, Maroko|Fes]] v [[Maroko]]Maroku]]. Palačo je v poznem 19. stoletju naročil alavitski sultan Hasan I., dokončana pa je bila pod njegovim naslednikom Abdelazizom. Leta 1915 so jo preuredili v muzej zgodovinske umetnosti in obrti z zbirko, ki zdaj obsega več kot 6500 predmetov. Palača stoji v bližini [[Bab Bou Dželud]]a na zahodnem robu [[Fes el-Bali]], stare medinske četrti mesta, in blizu Fes el-Dždida, nove medinske četrti. Meji na palačo Dar el-Beida, ki stoji na jugovzhodu, ki je bila prvotno del istega kompleksa. == Zgodovina == Pred vladavino Mulaj Hasana I. (vladal 1873–1894) je bilo ozemlje, na katerem stoji Dar Batha, zasedeno le z majhnimi izoliranimi strukturami med Fes el-Balijem in Fes el-Dždidom. Šele ko se je Mulaj Hasan odločil zgraditi koridor z obzidjem, ki je povezoval obe mesti, je bil velik del tega prostora napolnjen s kraljevimi vrtovi (kot je Džnan Sbil) in palačami. Zemljišče za Dar Batha je bilo kupljeno od bogate družine Ben Dželun iz Fesa. Dar Batha in Dar el-Beida sta bila zgrajeni kot poletna palača in kot rezidenca za ugledne obiskovalce in goste.<ref name=":1">{{Cite web|url=http://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;ISL;ma;Mon01;22;en|title=Batha Palace|last=Mezzine|first=Mohamed|website=Discover Islamic Art, Museum With No Frontiers |access-date=}}</ref> Palačo je v poznem 19. stoletju naročil in začel graditi Mulaj Hasan I., nato pa jo je dokončal in olepšal Mulaj Abdelaziz (vladal 1894–1908). En vir poroča, da je gradnja potekala med letoma 1886 in 1907.<ref name=":12">{{Cite book|last=Parker|first=Richard|title=A practical guide to Islamic Monuments in Morocco|url=https://archive.org/details/practicalguideto0000rich_l1s6|publisher=The Baraka Press|year=1981|location=Charlottesville, VA}}</ref> Sosednjo Dar el-Beido je dokončal sultan Abdelhafid (vladal 1909–1912), zadnji neodvisni maroški sultan v začetku 20. stoletja. Leta 1912 sta bili obe palači uporabljeni za bivanje služb generalnega rezidenta novega francoskega protektorata. Leta 1915 je bila Dar Batha spremenjena v muzej lokalne umetnosti (prej nastanjen v Dar Adijel<ref name="Métalsi 2003">{{Cite book|last=Métalsi|first=Mohamed|title=Fès: La ville essentielle|publisher=ACR Édition Internationale|year=2003|isbn=978-2867701528|location=Paris|pages=146, 148, 154}}</ref>), nato pa v nacionalni etnografski muzej in kulturno središče.<ref name=":2">{{Cite web|url=http://www.fnm.ma/musee-al-batha-de-fes/|title=Musée Al Batha de Fès|website=Fondation nationale des musées|language=fr-FR|access-date=2020-03-20}}</ref><ref name=":3">{{Cite web|url=https://www.minculture.gov.ma/fr/?p=364|title=Musée du Batha à Fès – Ministère de la culture|language=fr-FR|access-date=2020-03-20|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622140759/https://www.minculture.gov.ma/fr/?p=364|url-status=dead}}</ref> Leta 1924 je bila razvrščena kot nacionalni spomenik. Leta 2016 se je začela kampanja za prenovo številnih maroških muzejev.<ref name=":4">{{Cite web |last=LesEco.ma |date=17 May 2016 |title=Rénovation des musées : Le chantier démarre en juillet |url=https://leseco.ma/archives/renovation-des-musees-le-chantier-demarre-en-juillet.html |access-date=2023-02-28 |website=LesEco.ma |language=fr}}</ref> Obnovitvena dela v muzeju Batha so se začela aprila 2019 s predvidenimi stroški 15,6 milijona maroških dirhamov.<ref>{{Cite web |last=Elafrite |first=Naceureddine |date=15 April 2019 |title=Fès: restauration du musée Al Batha et construction d’un musée de la culture juive |url=https://medias24.com/2019/04/15/fes-restauration-du-musee-al-batha-et-construction-dun-musee-de-la-culture-juive/ |access-date=2023-02-28 |website=Médias24 |language=fr-FR}}</ref><ref>{{Cite web |last=Yabiladi |date=16 April 2019 |title=Fès : Restauration du musée Al Batha et construction d'un musée de la culture juive |url=https://www.yabiladi.com/articles/details/77119/restauration-musee-batha-construction-d-un.html |access-date=2023-02-28 |website=Yabiladi |language=fr}}</ref> Namen projekta je ponovno odpreti palačo kot »Muzej islamske umetnosti«.<ref>{{Cite web |date=19 July 2018 |title=Deux musées à Fès pour perpétuer la mémoire juive et l'art islamique |url=https://telquel.ma/2018/07/19/deux-musees-a-fes-pour-perpetuer-la-memoire-juive-et-lart-islamique_1603940?fbrefresh=4 |access-date=2023-02-28 |website=Telquel.ma |language=fr}}</ref> == Arhitektura == Glavni vhod v stavbo vodi na obsežno pravokotno dvorišče, okoli katerega je stavba osredotočena. Dvorišče je obdano z galerijami, na vzhodnem in zahodnem koncu pa sta oba glavna trakta stavbe. Tla dvorišča so na zahodnem in vzhodnem koncu okrašena s pisanim mozaikom ''[[zellij]]'' po tleh in okoli okrasnih fontan. Galerije na vzhodnem in zahodnem koncu dvorišča so sestavljene iz velikih [[podkvasti lok|podkvastih lokov]] iz opeke, medtem ko so galerije na severu in jugu osrednjega vrta narejene iz poslikanega lesa. Nekateri drugi prostori po palači so prav tako okrašeni z ''zellijem'' in poslikanim lesenim delom. Vrt predstavlja značilno zasnovo [[riad (arhitektura)|riada]] in andaluzijski slog, pravokotno območje, razdeljeno na štiri dele vzdolž dveh osrednjih osi, s fontano na sredini. Zavzema približno 58 % celotne površine palače. Vrt je prvotno uredil krajinski arhitekt Jean-Claude Nicolas Forestier leta 1915 za rekreacijo obiskovalcev, zlasti poleti. Med drevesnimi in rastlinskimi vrstami so tukaj palme, jakarande in hibiskus. Danes na vrtu potekajo koncerti in verski festivali. <gallery> File:Inside Batha Museum of Fes city.jpg|Dvorišče palače z vodnjaki, pokritimi z ''zellijem'' File:Dar Batha DSCF2803.jpg|''Zellij'' tlakovanje okrog vodnjaka File:Dar Batha DSCF2808.jpg|Galerija okoli dvorišča File:Dar Batha Museum, Fes (8958254162).jpg|Osrednji vrt riad File:Dar el Batha Museum (588894744).jpg|Ena od lesenih galerij ob severnem ali južnem robu vrta File:Dar Batha DSCF2795.jpg|Poslikana dekoracija na stropu lesene galerije </gallery> == Muzejska zbirka Muzej hrani veliko in dragoceno zbirko 6500 arheoloških in zgodovinskih umetniških artefaktov. Veliko jih je vzetih iz zgodovinskih ali porušenih stavb v medini Fesa (Fes el-Bali in Fes el-Jdid), vključno z različnimi mošejami in medresami. Tu so shranjeni nekateri najstarejši artefakti in umetnine v Fesu, vključno z arhitekturnimi fragmenti iz obdobja Idrisidov in ostanki minbarja iz 9. stoletja v andaluzijski mošeji, ki so bili izdelani tako pod pokroviteljstvom [[Fatimidi|Fatimidov]] kot andaluzijskih [[Omajadi|Omajadov]].<ref>{{Cite web|url=http://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=object;ISL;ma;Mus01_C;4;en|title=Parts of a minbar|last=El Khatib-Boujibar|first=Naima|website=Discover Islamic Art, Museum With No Frontiers|access-date=2020-03-20}}</ref> Tukaj je tudi minbar [[medresa Bou Inania|medrese Bou Inania]] iz 14. stoletja.<ref name=":13">{{Cite book|last=Lintz|first=Yannick|title=Maroc médiéval: Un empire de l'Afrique à l'Espagne|last2=Déléry|first2=Claire|last3=Tuil Leonetti|first3=Bulle|publisher=Louvre éditions| year=2014| isbn=9782350314907| location=Paris| pages=481}}</ref> Drugi artefakti so zgodovinski Korani, astrolab, glasbila, preproge, nakit in velika zbirka lokalne keramike v 'modrem' slogu Fesa. Predmeti so tematsko razporejeni po prostorih palače. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Dar Batha}} [[Kategorija:Fes, Maroko]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Maroku]] [[Kategorija:Muzeji v Maroku]] [[Kategorija:Palače v Maroku]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1907]] g6hb5oxsy34m024ndqjtpodpavgw6q5 Palača Caserta 0 576281 6683376 6670552 2026-05-31T15:17:26Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683376 wikitext text/x-wiki {{Infobox Historic building | name = Kraljeva palača Caserta | native_name = Reggia di Caserta | native_name_lang = it | former_names = | alternate_names = Palazzo Reale di Caserta | status = | image = Reggia di Caserta, prospettiva dalla fontana di Venere e Adone - panoramio.jpg | image_alt = | caption = Pogled na severno fasado z Venerinega in Adonisovega vodnjaka | map_type = | map_alt = | map_caption = | altitude = | building_type = [[Palača]] | architectural_style = Pozni barok in zgodnji neoklasicizem | structural_system = | cost = | client = | owner = | current_tenants = | landlord = | location = [[Caserta]], Italija | address = Viale Douhet, 81100 Caserta CE, Italija | coordinates = <!--{{coord|41.0732|14.3269|region:IT|display=inline,title}}--> | groundbreaking_date = | start_date = 1752 | completion_date = | completed_date = | opened_date = | floor_area = okoli 130.000 m<sup>2</sup><ref>{{cite web |title=Capitolato speciale d'appalto: servizio di manutenzione programmata, pulizia, sanificazione e disinfestazione del complesso della Reggia di Caserta |url=https://reggiadicaserta.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2023/08/CsA-Manutenzione-e-pulizia.pdf |publisher=Reggia di Caserta |date=July 2023 |language=it |quote=Il Palazzo si sviluppa su una superficie di circa 130.000 mq su 5 piani fuori terra e due seminterrati.}}</ref> | size = 247 × 184 × 36 m (42 m s streho) | website = {{URL|reggiadicaserta.cultura.gov.it}} | references = | rooms = 1200 | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | part_of = Kraljeva palača iz 18. stoletja v Caserti s parkom, [[Akvadukt Vanvitelli]] in [[San Leucio]] kompleks | criteria = {{UNESCO WHS type|(i), (ii), (iii), (iv)}}(i), (ii), (iii), (iv) | ID = 549rev | year = 1997 | extension = | area = 87,37 ha | buffer_zone = 110,76 ha | embedded = | locmapin = Italija | map_caption = Lega v Italiji }} }} '''Kraljeva palača v Caserti''' ({{langx|it|Reggia di Caserta}} {{IPA|it|ˈrɛddʒa di kaˈzɛrta, - kaˈsɛrta|}}; {{langx|nap|Reggia 'e Caserta}} {{IPA|nap|ˈrɛdːʒ(ə) e kaˈsertə|}}) je nekdanja kraljeva rezidenca v [[Caserta|Caserti]] v [[Kampanija|Kampaniji]], 35 km severno od [[Neapelj|Neaplja]] v južni Italiji. Palačo je dal v 18. stoletju zgraditi [[Karel III. Španski|Karel Burbonski]] kot eno od glavnih rezidenc neapeljskih kraljev. Leta 1997 je bila palača vpisana na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Stavba ima pravokoten tloris, členjen z linearnimi stavbnimi krili, ki obdajajo štiri notranja dvorišča. Njena tlorisna površina znaša približno 47.000 m<sup>2</sup>,<ref>{{cite web|url=http://www.reggiadicaserta.beniculturali.it/index.php/guida-alla-reggia.html |title=CampaniaBeniCulturali - Reggia di Caserta |date=March 29, 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141019204401/http://www.reggiadicaserta.beniculturali.it/index.php/guida-alla-reggia.html |archive-date=2014-10-19 }}</ref> skupna površina palače pa približno 130.000 m<sup>2</sup> v petih nadzemnih nadstropjih in dveh polkletnih etažah.<ref>{{cite web |title=Capitolato speciale d'appalto: servizio di manutenzione programmata, pulizia, sanificazione e disinfestazione del complesso della Reggia di Caserta |url=https://reggiadicaserta.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2023/08/CsA-Manutenzione-e-pulizia.pdf |publisher=Reggia di Caserta |date=July 2023 |language=it |quote=Il Palazzo si sviluppa su una superficie di circa 130.000 mq su 5 piani fuori terra e due seminterrati.}}</ref> == Zgodovina == [[File:Mappa Reggia di Caserta.png|thumb|left|100px|Zemljevid]] [[File:Campania Caserta2 tango7174.jpg|thumb|left|Glavna fasada palače]] [[File:Campania Caserta3 tango7174.jpg|thumb|upright|Veliko častno stopnišče]] [[Image:Campania Caserta6 tango7174.jpg|thumb|upright|Prestolna dvorana]] [[File:Campania Caserta10 tango7174.jpg|thumb|Vodnjak ''Diana in Akteon'' ob vznožju Velike kaskade]] Gradnja palače se je začela leta 1752 za Karla VII. Neapeljskega (kasneje [[Karel III. Španski|Karla III. Španskega]]), ki je tesno sodeloval s svojim arhitektom Luigijem Vanvitellijem.<ref name=":0">{{Cite journal |last=Blunt |first=Anthony |date=April 1979 |title= Naples under the Bourbons, 1734-1805|url=http://www.jstor.org/stable/879556 |journal= The Burlington Magazine|volume=208 |issue=913 |pages=207–211|jstor=879556 }}</ref> Ko je Karel videl Vanvitellijev veličastno pomanjšan model za Caserto, ga je prevzelo čustvo, »da si je lahko iztrgal srce iz prsi«.<ref>{{Cite book |last=Wilson |first=Katherine |title=Only in Naples |url=https://archive.org/details/onlyinnaplesless0000wils |date=April 19, 2016 |publisher=Random House |edition=1st |page=[https://archive.org/details/onlyinnaplesless0000wils/page/n138 127] }}</ref> Na koncu Karel ni nikoli prespal v Reggii, saj je leta 1759 abdiciral in postal španski kralj. Projekt je bil le delno dokončan za Karlovega tretjega sina in naslednika, [[Ferdinand IV. Neapeljski|Ferdinanda IV. Neapeljskega]]. Politični in družbeni model za Vanvitellijevo palačo je bil [[Versajska palača|Versailles]], ki je, čeprav presenetljivo drugačen v svoji raznolikosti in razporeditvi, reševal podobne probleme zbiranja in zagotavljanja kralja, dvora in vlade v masivni stavbi s socialno strukturo majhnega mesta, ki se sooča z baročnim pogledom na močno podrejeno naravo, ''la nature forcée''.<ref>Siegfried Giedion (1941) ''Space, Time and Architecture'' pp 133ff.</ref> To je bil del celotnega koncepta palače, ko ga je Mario Gioffredo prvič predlagal leta 1750. Po besedah ​​Georgea L. Herseyja je predlog predvideval palačo, »ki je bila virtualno mesto, v katerem niso bili samo dvor in kralj, temveč vse glavne politične in kulturne elite kraljestev Neaplja in Sicilije - univerza, muzej, knjižnica, kabinetni biroji, vrhovno vojaško poveljstvo itd. naprej«.<ref>{{Cite book|title=Architecture and Geometry in the Age of the Baroque|url=https://archive.org/details/architecturegeom0000hers|last=Hersey|first=George|publisher=University of Chicago Press|year=2001|isbn=0226327841|location=Chicago|pages=[https://archive.org/details/architecturegeom0000hers/page/n130 119]}}</ref> Znani britanski umetnostni zgodovinar Anthony Blunt je palačo dejal: {{quote|»... je postal simbol nove monarhije in Vanvitellijev drzen dizajn briljantno izraža to idejo. Prostranost obsega. Pogledi skozi odprte veže na park in dramatično načrtovano veliko stopnišče so dokazi, da je Karel želel tekmovati z Versaillesom; vendar niti en element ni neposredno izposojen iz palače Ludvika XIV. Caserta ima veliko prednost pred svojim modelom, saj jo je kot celoto načrtoval en sam arhitekt v enem samem trenutku, v nasprotju z včasih neurejeno aglomeracijo elementov, zaradi katerih je Versailles bolj slikovit, a manj harmoničen«.}} Prebivalstvo Caserta Vecchia je bilo premaknjeno 10 kilometrov, da bi zagotovili delovno silo bližje palači. Tovarna svile v San Leuciu je bila preoblečena v paviljon v ogromnem parku. Drug od kraljevih primarnih ciljev je bil imeti veličastno novo kraljevo dvorišče in upravno središče za kraljestvo na lokaciji, zaščiteni pred napadi z morja in oddaljeni od upora nagnjenega in preobremenjenega mesta Neapelj. Vojašnice so bile nameščene znotraj palače, da bi kralju nudile primerno zaščito. [[Kraljeva palača, Madrid|Kraljevo palačo v Madridu]], kjer je Karel odraščal, je zasnoval [[Filippo Juvarra]] za Karlovega očeta, [[Filip V. Španski|Filipa V. Španskega]] in [[palača Charlottenburg]] je zagotovila modele. Zdi se, da se je prostorno osmerokotno preddverje zgledovalo po baziliki [[Santa Maria della Salute]] v [[Benetke|Benetkah]], medtem ko se palatinska kapela največkrat primerja s kraljevo kapelo v Versaillesu. Vanvitelli je umrl leta 1773: gradnjo je nadaljeval njegov sin Carlo in nato drugi arhitekti; vendar izvirni projekt starejšega Vanvitellija, ki je vključeval ogromen par čelnih kril, podobnih Berninijevim stebriščem na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu svetega Petra]], ni bil nikoli dokončan.<ref>{{Cite web |date=2014 |title=Luigi Vanvitelli, The Architect of The Royal Palace of Caserta |url=https://www.reggiadicasertaunofficial.it/art/luigi-vanvitelli/ |access-date=February 1, 2024 |website=Reggia Di Caserta Unofficial}}</ref> Leta 1861, z nastankom [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]], so savojski uradniki pregledali vsebino palače. Bide je popisan takole: »čuden predmet v obliki kitare«.<ref>Erminio De Biase, '' England against the Kingdom of the Two Sicilies: live and let die '', 2002, p. 159.</ref> Od leta 1923 do 1943 je bila palača lokacija Accademia Aeronautica, italijanske letalske akademije. Od leta 1943, med zavezniško invazijo, je kraljeva palača služila kot štab zavezniških sil za vrhovnega poveljnika zavezniških sil na območju Sredozemlja; Sir Maitland Wilson in kasneje Sir Harold Alexander. Aprila 1945 je bila palača kraj podpisa brezpogojne kapitulacije nemških in italijanskih sil RSI v Italiji. Sporazum je zajemal med 600.000 in 900.000 vojakov vzdolž italijanske fronte, vključno z enotami v delih Avstrije. V palači je leta 1945 potekalo prvo zavezniško sojenje za vojne zločine; Nemški general Anton Dostler je bil obsojen na smrt in usmrčen v bližini, v Aversi.<ref>{{cite book|title=The last hero: Wild Bill Donovan|publisher=Vintage Books|year=1984|author=Anthony Cave Brown|isbn=978-0-394-72305-1 | url=https://archive.org/details/lastherowildbill00brow|url-access=registration}}</ref> V levem loku za fasado je zgrajen niz barak. Med drugo svetovno vojno so se vojaki pete ameriške armade tukaj okrevali v "počivališču". Leta 1946 je bila palača poveljstvo zavezniških sil pod vodstvom britanskega generala sira Williama Duthieja Morgana in leta 1947 pod vodstvom ameriškega generalpodpolkovnika Johna C. H. Leeja, od katerih sta oba služila kot vrhovni poveljnik zavezniških sil v Sredozemskih operacijah, ki sta si prizadevala za zavarovanje orožja in ubojnih sredstev, obnovitev infrastrukture po vsej regiji, vračanje beguncev in prehrano na stotine tisočev. Gledališče je bilo razpuščeno septembra 1947. Palačo so leta 1943 poškodovali ameriški bombniki, med vojno pa so jo roparji praktično izpraznili. Italijanska vlada si je zelo prizadevala obnoviti stavbo in vrniti ali zamenjati okraske v skladu z originalnimi deli. Tudi med drugo svetovno vojno so nacisti okupirali Caserto; zato je verjetnost, da bodo palačo oropali kosov njene zgodovine, velika.<ref>{{Cite web |date=February 6, 2024 |title=The Sad Story of The Furnishings of The Palace of Caserta |url=https://www.reggiadicasertaunofficial.it/history/history-furnishings-palace-caserta/ |website=Reggia Di Caserta Unofficial}}</ref> Leta 1998 je bila palača prizorišče snemanja ''[[Vojna zvezd: Epizoda I – Grozeča prikazen]]'', natančneje kot notranjost palače ''Theed City Naboo''. Štiri dni po tem, ko so jo zaprli za obiskovalce, je bila uporabljena kot lokacija. Prizore z eksplozijami so posneli na replikah prizorišč v Leavesden Studios v Angliji, da bi preprečili poškodbe dejanske palače. Poleg tega so bili v palači, natančneje v zgornjem preddverju, posneti tudi prizori iz ''[[Vojna zvezd: Epizoda II – Napad klonov]]''.<ref>{{Cite web |date=February 6, 2024 |title=Star Wars movie locations |url=https://visitworldheritage.com/en/eu/star-wars-movie-locations/b679fe71-a807-423a-aac8-36532a0aa6d9 |website=Visit World Heritage |accessdate=2025-03-02 |archive-date=2025-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250302132122/https://visitworldheritage.com/en/eu/star-wars-movie-locations/b679fe71-a807-423a-aac8-36532a0aa6d9 |url-status=dead }}</ref> Kraljeva palača v Caserti je bila tudi prizorišče drugih pomembnih filmov in televizijskih serij, kot so ''The Great, Mission: Impossible III'', ''[[Angeli in demoni (film)]]'', ''Kaos'', ''Konklave'', ''Ferdinando in Carolina'' med drugim.<ref>{{Cite web |date=February 6, 2024 |title=Reggia in the Movies |url=https://reggiadicaserta.cultura.gov.it/en/the-royal-palace-movie/ |website=Reggia Di Caserta}}</ref> == Postavitev palače == »Palača ima pet nadstropij; 1200 sob, vključno z dvema ducatoma državnih stanovanj; 1742 oken; 34 stopnišč; 1026 kaminov; veliko knjižnico; in gledališče po vzoru neapeljskega [[Teatro San Carlo]]. Monumentalna avenija, ki teče 20 kilometrov med palačo in Neapljem, je bila načrtovana, a nikoli uresničena.«<ref>{{Cite book|title = Naples: Includes Pompeii, Vesuvius & Herculaneum Footprint Focus Guides|last = Bruno|first = Nick|publisher = Footprint Travel Guides|year = 2013|isbn = 978-1908206947|page = 53|url = https://books.google.com/books?id=XcD9AgAAQBAJ}}</ref><ref>{{Cite web |date=February 6, 2024 |title=Capua & Caserta Day Tour |url=https://www.romeprivateexcursions.com/products/capua-caserta-day-tour/}}</ref> Palača ima pravokoten tloris, ki meri 247 × 184 m, štiri stranice pa povezujeta dva pravokotna kraka, ki tvorita štiri notranja dvorišča. Tudi brez površine notranjih dvorišč je Caserta z več kot 2 milijonoma kubičnih metrov daleč največja kraljeva palača, ki izhaja iz enega izvirnega projekta na svetu, glede na prostornino.<ref name="La Reggia di Caserta">{{Cite book|url=https://issuu.com/caponeeditore/docs/reggiadicaserta|title=La Reggia di Caserta|publisher=Capone Editore|via=Issuu|last=Guiotto|first=Gianluigi|isbn=9788883491238|date=June 2009|access-date=2025-03-02|archive-date=2021-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20211026184832/https://issuu.com/caponeeditore/docs/reggiadicaserta|url-status=dead}}</ref> Površina je 138.000 kvadratnih metrov. Za fasadami ujemajočih se segmentnih nizov gospodarskih poslopij, ki obdajajo velikansko preddvorje, je nastala zmešnjava stavb, ki so olajšale vsakodnevno poslovanje. Palačo obdajajo štiri dvorišča, ki se ponašajo s tem, kar znanstveniki opisujejo kot dobro proporcionalno notranjost, ki vzbuja monotono dostojanstvo, edinstveno v tistem času.<ref>{{Cite book|title=History of Architecture|last=Hamlin|first=A.D.F.|publisher=Biblo & Tannen Publishers|year=1897|isbn=0819628735|page=309}}</ref> Od vseh kraljevih rezidenc, ki jih je navdihnila Versajska palača, je palača Caserta najbolj podobna prvotnemu modelu: neprekinjeno obzorje z ograjo in rahel prelom, ki ga zagotavljajo paviljoni znotraj dolge, nekoliko monotone fasade. Kot v Versaillesu je bil potreben velik [[akvadukt (vodovod)|akvadukt]] za dovod vode za osupljive vodne prikaze. Tako kot njena francoska predhodnica je bila palača namenjena prikazu moči in veličine absolutne burbonske monarhije. Solezem v Caserti je, da je nad [[piano nobile]], kraljevim nadstropjem, drugo nadstropje enake veličastnosti. [[Enfilada (arhitektura)|Enfilade]] poznobaročnih salonov so bile srce in sedež vlade ter razkazovanje narodnega bogastva. Caserta je nudila kraljevo zatočišče pred prahom in frakcijami prestolnice, tako kot je Versailles osvobodil [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] iz Pariza. Kraljeva palača ima več kot 40 monumentalnih prostorov, popolnoma okrašenih s [[freska]]mi, medtem ko Versailles šteje le 22 monumentalnih prostorov.<ref>{{Cite web |last=Sullivan |first=Kimberly |date=August 15, 2017 |title=Bigger than Versailles – the Royal palace at Caserta |url=https://kimberlysullivanauthor.com/2017/08/15/bigger-than-versailles-the-royal-palace-at-caserta/ |access-date=February 6, 2024 |website=Kimberly Sullivan Author}}</ref> == Park == Park, tipičen primer baročne razširitve formalnih vedut, se razprostira na 120 hektarih, deloma na hribovitem terenu.<ref name=":2">{{Cite web |date=February 6, 2024 |title=Caserta Royal Palace and Parkes, Italy |url=https://visitworldheritage.com/en/eu/caserta-royal-palace-and-park-italy/73cf1988-9d13-4658-99f5-2f23a706bc00 |website=Visit World Heritage |accessdate=2025-03-02 |archive-date=2019-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191116130644/https://visitworldheritage.com/en/eu/caserta-royal-palace-and-park-italy/73cf1988-9d13-4658-99f5-2f23a706bc00 |url-status=dead }}</ref> Graditi so ga začeli leta 1753, navdihujejo pa ga tudi [[Versajski vrtovi]]. Park se začne od zadnje fasade palače, obkroža pa ga dolga aleja z umetnimi fontanami in kaskadami. V zgornjem delu je botanični vrt, imenovan ''Angleški vrt'', ki sta ga v osemdesetih letih 17. stoletja zasnovala Carlo Vanvitelli in v Nemčiji rojen botanik, drevesničar in oblikovalec rastlin John Graefer, ki se je šolal v Londonu in ga je sir Joseph Banks priporočil siru Williamu Hamiltonu.<ref>Alice M. Coats, "Forgotten Gardeners, II: John Graefer" ''The Garden History Society Newsletter'' No. 16 (February 1972), pp. 4–7.</ref> Je zgodnji kontinentalni primer [[angleški park|angleškega vrta]] v vitkem naturalističnem okusu Capability Brown. Vodnjaki in kaskade, ki polnijo ''vasco'' (kotlino), z arhitekturo in hidravliko Luigija Vanvitellija v intervalih vzdolž širokega ravnega kanala, ki teče do obzorja, so se kosali s tistimi v [[Palača Petergof|palači Petergof]] zunaj [[Sankt Peterburg]]a. Ti vključujejo: *Dianin in Akteonov vodnjak (kipi Paola Persica, Angela Marie Brunellija in Tommasa Solarija); *Vodnjak Venere in Adonisa (1770–80); *Vodnjak delfinov (1773–80); *Eolov vodnjak; *Ceresin vodnjak. Veliko figur iz klasične antike je oblikoval Gaetano Salomone in so jih izdelale velike delavnice. Sodobni opazovalci so opazili, da je Caserta presegla vse druge evropske kraljeve palače, vključno z njenimi modeli, v enem posebnem vidiku: kombinaciji popolnosti in veličastnosti.<ref>{{Cite book|title=The Civil Engineer and Architect's Journal, Volume 11|last=Laxton|first=William|publisher=R. Groombridge and Sons|year=1848|location=London|pages=36}}</ref> To pripisujemo prostornemu ovalnemu trgu pred južno stranjo stavbe. == Unescov seznam svetovne dediščine == Palača je bila leta 1997 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>{{Cite web |date=February 6, 2024 |title=18th-Century Royal Palace at Caserta with the Park, the Aqueduct of Vanvitelli, and the San Leucio Complex |url=https://whc.unesco.org/en/list/549/ |website=UNESCO World Heritage Convention}}</ref> V skladu z utemeljitvijo je palača, »čeprav je bila ulita v enakem kalupu kot druge kraljeve ustanove iz 18. stoletja, izjemna zaradi širokega zamaha svoje zasnove, ki ne vključuje le impozantne palače in parka, temveč tudi velik del okoliške naravne krajine in ambiciozno novo mesto, postavljeno v skladu z urbanističnimi zapovedmi svojega časa«.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/549/|title=18th-Century Royal Palace at Caserta with the Park, the Aqueduct of Vanvitelli, and the San Leucio Complex|website=UNESCO World Heritage Centre}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *{{Official|https://reggiadicaserta.cultura.gov.it}} *[https://www.reggiadicasertaunofficial.it/home-en/ The reference website about the Palace of Caserta] (hours, history, halls, park, the attractions in the Province, etc.) - Italian/English language *[https://reggiacaserta.org/en/home.html In-depth site on the Royal Palace of Caserta in English, Spanish and Italian] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Palače v Italiji]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Italiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1752]] [[Kategorija:Muzeji v Italiji]] fat0swky00mpwfu5irpfegenkfx5e6w Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991) 118 584108 6683477 6682773 2026-05-31T18:37:27Z Raprep 220594 urejanje besedila in virov 6683477 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila na rovaš institucij zvezne oblasti okrepljena politična/odločevalska moč republik; slednjim je bil priznan tudi status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalnih moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /> Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "Kardeljeve ustave"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena velikosti/številčnosti posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije in majhnost Slovenije so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo v drugi polovici osemdesetih je prevzelo nacionalistično agendo in konec osemdesetih začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije politično zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo zahteve najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 začelo ekonomsko vojno zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v Republiki Črni gori.<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Srbsko republiško vodstvo je z "revolucijo" dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je vršilo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politični spopad med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt Srboslavije<ref name=":4" />{{Rp|page=38}} in je predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljal do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji na začetku aprila 1990. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo tudi o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje predloge republik, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti republik/narodov, ki bi se odločile/i za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o "usodi" Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] (RS) je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti RS v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovensko republiško vodstvo je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politično odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14" /><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so slovenske oblasti opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> S sprejetjem osamosvojitvenih aktov je Skupščina RS 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze slovenske strani.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških vlad oziroma proračunov. S prisvajanjem carin je slovensko republiško vodstvo izzvalo carinsko-miličniško-armadno intervencijo zveznih oblasti v Sloveniji, z zasedbo mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s približno 3000 pripadniki [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO) in slovenske milice ob razglasitvi samostojnosti RS je začelo spopad in kasneje tudi prelivanje krvi. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|pages=142,146}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno, počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "Kardeljevo ustavo"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} A vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije. <ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so tudi ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval skupno carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/2/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=25. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen politične odločevalce zavezuje, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na razširjeni seji Predsedstva RS 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Pekrski preludij === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Republiki nima pravice do ne-izpogajane osamosvojitve; realizacija samoodločbe ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}}{{efn|Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje "ločevanja" ZK od carinske unije in enotnega trga. "Ločevanje" se je končalo na začetku leta 2021. ZK je zapustilo EU več let po referendumu, večino tega časa se je pogajalo. Vse do zaključka pogajanj je izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni prilastila carin že na 5. dan po referendumu), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.<sup>Repe:81</sup> V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik pogajajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}}{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov manjši del carinskih sredstev preusmerile v republiške proračune, a Skupščina RS je februarja 1991 odločila, da carine niso (več) lastni in neposredni vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS,<ref name=":34" /> slovenska vlada pa je skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991, v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref>{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala in s tem tudi carinsko-miličniško-armadno intervencijo v Sloveniji. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Information_warfare|informacijsko vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta.{{efn|TO je tako napadla tudi enoto JLA, ki se je nameravala umakniti v svojo vojašnico – enota, ki je bila zaustavljena na cestni barikadi pri naselju Medvedjek pri [[:sl:Trebnje|Trebnjem]], se je izmuznila iz obroča z namenom, da se vrne v Karlovec.<sup>Nikolić,Petrović:61</sup>}} V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da vojno vodila za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.<sup>Remškar:85,86,88;</sup><sup>Utenkar</sup>}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.<sup>Repe:372</sup>}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO (oziroma jo "''vrne domov''"<ref>''Magnetogram razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje)'', str. 172. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref>).<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela! ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /><ref name=":22" /> Izjava implicira, da izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben. === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ kgfo35cupexc278wkxexh92xru3xpg2 Vojni spomenik Koreje 0 584430 6683382 6451858 2026-05-31T15:23:41Z Pinky sl 2932 -- podvojene koord 6683382 wikitext text/x-wiki {{Infobox museum | name = Vojni spomenik Koreje | native_name = | native_name_lang = | logo = | logo_upright = | logo_alt = | logo_caption = | image = The_War_Memorial_Of_Korea_240615_02.jpg | image_upright = | alt = | caption = | map_type = | map_relief = | map_size = | map_caption = | map_dot_label = | coordinates = | former_name = | established = {{Start date|1994|06|10}} | dissolved = | location = 29 Itaewon-ro, okrožje Jongsan, [[Seul]], Južna Koreja | type = Vojni spomenik in muzej | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = 6300 | visitors = | founder = | executive_director = | leader_type = | leader = | director = Sun Jung-Dže | president = Baek Seung-joo<ref>{{Cite web |last=Baek |first=Seung-joo |title=Greetings |url=https://www.warmemo.or.kr/Eng/E50000/E50500/html |access-date=2023-08-17 |website=War Memorial of Korea}}</ref> | ceo = | chairperson = | curator = | architect = | historian = | owner = | employees = | publictransit = | parking = | website = {{URL|https://www.warmemo.or.kr/Eng/index|The War Memorial of Korea}} | network = | embedded = {{Infobox Korean name |hangul=전쟁기념관 |hanja= 戰爭紀念館 |rr=Jeonjaeng Ginyeomgwan |mr=Chŏnjaeng Kinyŏmgwan |child=yes}} }} '''Vojni spomenik Koreje''' ({{langx|ko|전쟁기념관}}) je [[muzej]], ki stoji v Jongsan-dongu, Jongsan-gu, [[Seul]], [[Južna Koreja]]. Odprt je bil leta 1994 na mestu nekdanjega vojaškega poveljstva, da bi razstavljal in obeležil vojaško zgodovino Koreje. Zgrajen je bil z namenom preprečevanja vojne z nauki iz [[korejska vojna|korejske vojne]] in za upanje na mirno združitev Severne in Južne Koreje. Spominska stavba ima šest notranjih razstavnih prostorov in zunanji razstavni center, kjer so razstavljeni vojni spominki in vojaška oprema iz Kitajske, Južne Koreje in Združenih držav.<ref>CNN Go [http://www.cnngo.com/seoul/play/seouls-best-museums-060516 Seoul's best museums] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120928105016/http://www.cnngo.com/seoul/play/seouls-best-museums-060516 |date=2012-09-28 }} 27 October 2011. Retrieved 2011-11-04</ref> == Zgodovina == Vojni spomenik zajema zgodovino korejske vojne, ki je potekala od 25. junija 1950 do 27. julija 1953. == Gradnja == Gradnja Vojnega spomenika Koreje je bila končana decembra 1993. Projekt je bil izveden v sodelovanju z vojaškimi strokovnjaki, pri čemer je bila zbrana široka paleta razstavnih predmetov doma in v tujini. Po dokončanju notranjosti je bil spomenik uradno odprt 10. junija 1994 in postal največja tovrstna znamenitost na svetu. == Okolica == Vojni spomenik Koreje, ki stoji na starem mestu poveljstva vojske, ima tri nadzemne etaže z razstavami.<ref name=":0">{{Cite web |title=Guide Map |url=https://www.warmemo.or.kr/Eng/E10000/E10200/E10203/html |access-date=2023-08-17 |website=War Memorial of Korea}}</ref> Ima tudi dve podzemni etaži v glavni stavbi, ki stoji na površini približno 20.000 m<sup>2</sup>. V zaprtih levih in desnih galerijah, ki obdajata pročelje glavne stavbe, so vrste spomenikov iz črnega [[marmor]]ja, na katerih so vklesana imena umrlih med korejsko vojno, vietnamsko vojno, spopadi s Severno Korejo po korejski vojni in policistov, ki so umrli pri opravljanju dolžnosti. Na trgu v muzejskem kompleksu je umetni slap, okoli njega pa so razporejena počivališča, kjer si lahko obiskovalci privoščijo piknik in uživajo v prijetni pokrajini. V središču trga stoji kip bratov, starejši južnokorejski vojak in mlajši severnokorejski vojak, ki simbolizirata stanje divizije Koreje. == Razstavni prostori == [[Image:Korea-Seoul-War Memorial of Korea-03.jpg|thumb|right|Razstavna dvorana (2006)]] V sedmih dvoranah in zunanjem razstavnem prostoru je razstavljenih 6300 predmetov. Na voljo so spominska dvorana, soba vojne zgodovine, soba korejske vojne, soba ekspedicijskih sil, soba oboroženih sil Južne Koreje, razstavna dvorana za darovane artefakte in razstava velike vojaške opreme. Razstave prikazujejo orožje in opremo od prazgodovine do sodobnega obdobja,<ref>{{Cite web |title=Prehistoric Period |url=https://www.warmemo.or.kr/Eng/E20000/E20100/E20102/html |access-date=2023-08-17 |website=War Memorial of Korea}}</ref> pa tudi upodobitve pomembnih vojaških in militantnih osebnosti. Na zunanjem razstavnem prostoru na travnikih okoli stavbe je razstavljenih približno 100 velikih kosov orožja. === Spominska dvorana === Ob vstopu v spominske dvorane je vklesano tole angleško besedilo: {{quote|Na tem spomeniku so vklesana imena vojakov in policistov oboroženih sil Republike Koreje, ki so padli v aktivaciji oboroženih sil, korejski vojni, vietnamski vojni in operaciji proti infiltraciji, ter vojakov sil Združenih narodov, ki so padli v korejski vojni.}} === Notranji razstavni prostori === Predmeti, razstavljeni v notranjosti, vključujejo: * Replika ''geobuksona'' - ''želvje ladje'' v polni velikosti * raketni izstrelitelj Katjuša BM-13-16N Katjuša * Gosenično pristajalno vozilo LVT-3 Bushmaster * M4A3E8 Sherman * uničevalec tankov M36 * M46 Patton * tank T-34|T-34/85 * Cadillac Fleetwood 62, ki ga je uporabljal Singman Rhe * limuzina ZIL ZIS-110] ki jo je prej uporabljal [[Kim Il Sung]] * Cessna O-1 Bird Dog 112537 * KTX-1 Yeo-myung, prototip za serijsko napredno trenažno letalo KAI KT-1 Woongbi. * MiG-15|MiG-15UTI Midget, trenažna različica lovskega letala MiG-15 Fagot. * North American AT-6F Texan * North American F-51D-25-NA Mustang 44–73494. To letalo je bilo izdelano v tovarni North American Aviation v Inglewoodu v Kaliforniji leta 1944. Sčasoma je služilo v 109. lovski eskadrilji Minnesota ANG, kjer je bilo nameščeno do leta 1952. Julija istega leta je bilo premeščeno v ROKAF kot letalo za uporabo v korejski vojni, označeno kot letalo "K-205". * North American F-86F-30-NA Sabre 52–4308. Letalo je od leta 1953 letelo s 3200. preskusno skupino na [glin AFB na Floridi. Nato je bilo leta 1955 premeščeno v ROKAF.<ref>Warbirds Resource Group – "North American F-86A, E, F, H Sabre day-fighter series [http://www.forgottenjets.warbirdsresourcegroup.org/F-86.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230925225411/http://www.forgottenjets.warbirdsresourcegroup.org/F-86.html |date=2023-09-25 }} Retrieved 2018-06-13</ref> * Nosni del letala F-86 Sabre * Jakovlev Jak-18 šolsko letalo === Zunanji razstavni prostor === [[Image:Korea-Seoul-War Memorial of Korea-02.jpg|thumb|Zunanji razstavni prostor]] Razstavljeni predmeti vključujejo: '''Letala s fiksnimi krili''': *de Havilland Canada U-6A Beaver 51–16837 (proizvajalčeva številka 386 in 1190). To letalo je bilo ameriški vojski dostavljeno kot L-20A 24. oktobra 1952. Leta 1962 je bil ta tip letala preimenovan v U-6A Beaver. V okviru programa vojaške pomoči je bil predan letalskim silam Republike Koreje.<ref>{{Cite web|url=http://www.dhc-2.com/id778.htm|title=116837 at Soeul [sic] War Memorial Museum.|website=www.dhc-2.com}}</ref> *Antonov An-2 "Colt" *Curtiss C-46D-20-CU Commando 44–78541. To letalo je bilo zgrajeno leta 1944. To letalo je služilo v 45. eskadrilji transportnih letal na Pacifiškem območju med drugo svetovno vojno. Sčasoma ga je 2578. rezervni center za usposabljanje letenja v letalski bazi Ellington v Teksasu uporabljal kot vadbeno letalo za komandose TC-46D, dokler ga aprila 1956 ni umaknil iz uporabe. V uporabo 1. letalske komandoske krile v letalski bazi Eglin na Floridi se je vrnil leta 1963. Končno je bil 25. septembra 1968 premeščen v Kraljevo letalsko letalstvo (ROKAF) v okviru programa vojaške pomoči iz časa hladne vojne.<ref>AMARC Experience – TC-46D "44–78541" [http://www.amarcexperience.com] Retrieved 2018-06-13</ref> *Fairchild C-123J Provider 56–4389. To letalo je bilo zgrajeno leta 1956 kot C-123B in kasneje v 1960-ih predelano v C-123J. To letalo je služilo 176. taktični skupini za zračni prevoz aljaške vojske (ANG) v letalski bazi Kulis na Aljaski in je oskrbovalo radarske lokacije aljaškega zračnega poveljstva, dokler ni bilo 21. januarja 1976 umaknjeno iz uporabe in poslano v MASDC. 5. maja 1977 je bilo poslano v Korejo kot del programa vojaške pomoči.<ref>AMARC Experience – Fairchild C-123J Provider "56–4389" [http://www.amarcexperience.com] Retrieved 2018-06-14</ref> *Leteči vagon Fairchild C-119G z oznako 53–3199. Prej C-119F, med letoma 1955 in 1957 predelano v C-119G, preden je bilo leta 1970 predano letalstvu Republike Kitajske. Kasneje je bilo podarjeno Korejskemu vojnemu spomeniku in prebarvano z oznakami ameriških zračnih sil. *Boeing B-52D Stratofortress 55–0105. To letalo je eno od le treh letal B-52, razstavljenih zunaj ZDA. Med vietnamsko vojno je služilo v 4258. strateškem krilu na letališču U-Tapao na Tajskem in v 96. bombardiranem krilu na letališču Dyess v Teksasu. Trenutno je dolgoročno posojeno Korejskemu vojnemu spomeniku. *Grumman S-2A Tracker 13–6707. To letalo je od leta 1962 služilo v 28. eskadrilji proti podmornic (VS-28) ameriške mornarice (sprva imenovani "Hukkerji" in kasneje "Igralci") na krovu USS Wasp (CVS-18). Leta 1972 je bilo upokojeno in premeščeno v ROKAF. Med reorganizacijo korejskih oboroženih sil je bilo kasneje prerazporejeno v mornarico ROK.<ref>Warbirds Resource Group – "Grumman S2F (S-2) Tracker"[http://www.forgottenjets.warbirdsresourcegroup.org/S-2.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250215062546/https://forgottenjets.warbirdsresourcegroup.org/S-2.html |date=2025-02-15 }} Retrieved 2018-06-13</ref> *North American F-86D-35-NA Sabre 51–8502. To letalo je služilo v poveljstvu zračne obrambe ameriških zračnih sil, preden je bilo premeščeno v ROKAF.<ref name="f-86d">{{cite web | title = North American F-86D/K/L Sabre | work = Forgotten Jets | publisher = Warbirds Resource Group | date = 2018 | url = http://www.forgottenjets.warbirdsresourcegroup.org/F-86D.html | access-date = December 22, 2020 | archive-date = 2023-08-18 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230818170401/http://www.forgottenjets.warbirdsresourcegroup.org/F-86D.html | url-status = dead }}</ref> *Northrop F-5A-40-NO Freedom Fighter 68–9046 (konstrukcijska številka 6412). To letalo je bilo eno od 190 letal F-5A, izdelanih za ROKAF. Ima dolgo kariero v službi, saj je z ROKAF letelo vse do leta 2000. Trenutno je pobarvano z dvojno tigrovo glavo, ki je uporabljena na vseh letalih ROKAF F-5. *McDonnell Douglas F-4C-23-MC Phantom II 64–0766. To letalo je služilo v 12. taktični lovski eskadrilji ameriških zračnih sil v vietnamski vojni od leta 1967 do 1970. Premeščeno je bilo v 35. taktično lovsko eskadriljo 347. taktične lovske krile na letališču Kunsan v Južni Koreji. Kasneje je bilo uporabljeno za usposabljanje letalskih posadk ameriških zračnih sil in je letelo v 170. taktični lovski eskadrilji Illinoiške anglikanske vojske in 123. lovsko-prestreznikovi eskadrilji Oregonske anglikanske vojske. Po koncu letalske kariere je bilo avgusta 1986 premeščeno v letališče Suwon v Južni Koreji, kjer je bilo uporabljeno kot trenažno letalo za obvladovanje poškodb, preden je bilo razstavljeno v Korejskem vojnem spomeniku.<ref name="f-4">{{cite web | title = McDonell F-4 Phantom II | work = Forgotten Jets | publisher = Warbirds Resource Group | date = 2018 | url = http://www.forgottenjets.warbirdsresourcegroup.org/F-4USAF.html | access-date = December 22, 2020 }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *Shenyang J-6. To letalo je kitajska kopija sovjetskega MiG-19 "Farmer". To letalo je 25. februarja 1983 v Južno Korejo poletel prebežnik KPAF, stotnik Lee Ung-Pyeong. *Cessna T-41B Mescalero 67–15054. To letalo je letelo z ameriško vojsko, dokler ga leta 1971 niso poslali ROKAF v okviru programa vojaške pomoči za uporabo kot trenažno letalo. Zdaj je označeno z "T-045". *North American T-28A Trojan 51–7830. To letalo so ZDA uporabljale kot trenažno letalo, preden so ga februarja 1961 poslale ROKAF. To letalo še vedno nosi svojo identifikacijsko številko ZDA "TA-830". *Lockheed T-33A-1-LO Shooting Star 53–5129. To letalo je letelo z ZDA kot trenažno letalo, dokler ga niso poslali v Južno Korejo v okviru programa prodaje vojaške opreme tujini. Še vedno je označeno z identifikacijsko številko ZDA "TR-129". *Cessna T-37C Tweet 72–1366. To letalo je bilo prodano letalstvu Republike Koreje in označeno kot "21366". Ta tip letala je služil v ROKAF kot trenažno letalo, letalo za boj proti zračni nevarnosti in lahko jurišno letalo. *Buwalho, prvo doma proizvedeno korejsko letalo. '''Helikopterji''' *Bell AH-1J "International Cobra" 29066. Ta helikopter je bil eden od osmih helikopterjev AH-1J, ki so bili sposobni vleke, prodanih južnokorejski vojski leta 1978.[15] *Bell UH-1B Iroquois 62–12542. Ta helikopter je prej služil kot bojni helikopter z ameriškimi mornaričnimi enotami HA(L)-3 Seawolves v vietnamski vojni, preden je bil predan južnokorejskim letalskim silam.[16] *Bell OH-13H Sioux *McDonnell Douglas MD 500 Defender *Sikorsky H-5H Dragonfly 49–2007. Ta helikopter je bil zgrajen leta 1949 po pogodbi z ameriškimi letalskimi silami. Od novembra 1960 do maja 1960 je služil v Pensilvaniji kot N6591D, preden je bil podarjen muzeju ameriških letalskih sil in sčasoma posojen Korejskemu vojnemu spomeniku.[17] *Sikorsky HH-19B Chickasaw 53–4425. Ta helikopter je bil 2. septembra 1954 dostavljen ameriškim zračnim silam kot H-19B. V ameriških zračnih silah je služil kot prevoznik vojakov, sčasoma pa je bil predelan za reševanje iz zraka in morja ter preimenovan v SH-19B (leta 1962 so bili vsi SH-19B preimenovani v HH-19B). Leta 1964 je bil poslan v Kraljevo letalsko vojsko (ROKAF).[18] *Aerospatiale SA319B Alouette III 770301. Ta helikopter je prej služil v mornarici Južne Koreje. To letalo je 13. avgusta 1983 z raketami AS.11 potopilo infiltracijsko plovilo DLRK, preoblečeno v ribiško plovilo, pri čemer je umrlo 5 severnokorejskih vojakov. Ta helikopter je pobarvan z oznako uničenja v spomin na dogodek. '''In drugo ''' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons and category}} {{Wikivoyage}} * [http://armour.ws/war-memorial-of-korea/ Pictures of the War Memorial of Korea] * [https://www.warmemo.or.kr/newwm/eng/main.jsp The War Memorial's official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150518085934/https://www.warmemo.or.kr/newwm/eng/main.jsp |date=2015-05-18 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Seulu]] [[Kategorija:Zgodovina Južne Koreje]] [[Kategorija:Muzeji v Južni Koreji]] jww4sgayrqms1c3fw8mxgv7twrdi8qr Palača Tullgarn 0 585569 6683378 6456837 2026-05-31T15:18:17Z Pinky sl 2932 -- podvojene koord 6683378 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Palača Tullgarn | image = Tullgarns slott kollage 2012.jpg | caption = | location = občina Södertälje, okrožje Stockholm | address = | location_town = | location_country = [[Švedska]] | construction_start_date = | completion_date = | date_demolished = | architect = | owner = vlada Švedske | cost = | building_type = Palača | style = | structural_system = | client = | engineer = | website = | qid = Q396496 }} '''Palača Tullgarn''' ({{langx|sv| Tullgarns slott}}) je kraljeva poletna [[palača]] v provinci Södermanland, južno od [[Stockholm]]a na [[Švedska|Švedskem]]. Zgrajena v 1720-ih,<ref>{{Cite web |title=Tullgarns slott |url=https://www.kungligaslotten.se/vara-besoksmal/tullgarns-slott.html |access-date=6 October 2022 |website=www.kungligaslotten.se |language=sv}}</ref> palača ponuja mešanico rokokojskega, gustavijanskega in viktorijanskega sloga. Notranje oblikovanje velja za eno najlepših na Švedskem. Palača Tullgarn je povezana predvsem s kraljem [[Gustav V. Švedski|Gustavom V.]] in kraljico [[Viktorija Badenska|Viktorijo]], ki sta tu preživljala poletja konec 19. in v začetku 20. stoletja. Vendar pa je bila palača prvotno zgrajena za vojvodo Frederika Adolfa v 1770-ih. Ker je bila Tullgarn priljubljena poletna palača švedske kraljeve družine, palača hrani lepe primere notranjosti iz različnih obdobij in osebnih slogov, kot je majhen salon, okrašen v 1790-ih, zajtrkovalnica v južnonemškem renesančnem slogu iz 1890-ih in Gustavova cigarna soba, ki je od njegove smrti leta 1950 ostala večinoma nedotaknjena. == Zgodovina == [[File:Tullgarn Karta 1773.jpg|thumb|left|175px|Zemljevid palače in njene okolice, datiran leta 1773]] [[File:Tullgarns slott, dec 2016a.jpg|thumb|Palača Tullgarn]] Leta 1719 je bil porušen stari renesančni grad iz poznega 16. stoletja. Novoimenovani tajni svetnik Magnus Julius De la Gardie, ki je imel zaradi poroke s Hedvigo Catharino Lillie v lasti veliko bogastvo, je naročil arhitektu Josephu Gabrielu Destainu, naj zasnuje sedanjo palačo, zgrajeno med letoma 1720 in 1727. Dvorišče je odprto proti morju in je sedanjo podobo dobilo v 1820-ih. Zgledoval se je po vrtu Logården v [[Stockholmska palača|Stockholmski palači]]. Leta 1772 je Tullgarn prevzela krona in palača je postala kraljeva rezidenca. Posestvo je dobil vojvoda Frederik Adolf, najmlajši brat kralja Gustava III. Med letoma 1778 in 1793 je Friderik Adolf tam živel s svojo ljubico Sophie Hagman, številne epizode iz tega obdobja pa so ohranjene kot ''Tullgarnsmminnena'', spomini na Tullgarn.<ref>Carl Forsstrand {{in lang|sv}}: ''Sophie Hagman och hennes samtida. Några anteckningar från det gustavianska Stockholm''. (v prevodu: Sophie Hagman in njeni sodobniki. Zapiski iz Stockholma v času Gustavijeve dobe) Second edition. Wahlström & Widstrand, Stockholm (1911)</ref> Friderik Adolf je palačo posodobil v neoklasicističnem slogu in krilom dodal še eno nadstropje, s čimer je palača dobila ravno streho v italijanskem slogu. Notranjost je eden najlepših primerov gustavijanskega sloga na Švedskem. Med sodelujočimi oblikovalci so bili Louis Masreliez, Jean Baptiste Masreliez, Per Ljung in Ernst Philip Thoman. Številne notranjosti, ustvarjene v tistem času, so danes ohranjene v svoji prvotni obliki. Po smrti Friderika Adolfa je bila palača dodeljena njegovi sestri, princesi Sofiji Albertini, ki je v njej preživela vsa poletja do svoje smrti leta 1829. Naslednje leto je bila dodeljena prestolonasledniku, bodočemu [[Oskar I. Švedski|Oskarju I. Švedskemu]], in je med njegovo vladavino služila kot poletna rezidenca švedskega kraljevega dvora. Kralj Gustaf V. (takratni prestolonaslednik) je leta 1881 prevzel Tullgarn in skupaj s svojo soprogo Viktorijo izvedel obsežne spremembe. Glavna stavba je bila okrašena bolj kot moderna funkcionalna poletna rezidenca kot kraljeva palača za razvajanje. Velik del sedanje notranjosti izvira iz časa kralja Gustafa V. in kraljice Viktorije, vključno s preddverjem, katerega stene so prekrite z ročno poslikanimi nizozemskimi ploščicami. Zajtrkovalnica je opremljena kot južnonemška pivnica ''Bierstube'', kar morda odraža dejstvo, da je kraljica Viktorija prihajala iz Badna v južni Nemčiji. Kraljevi par je palačo uporabljal kot svojo poletno rezidenco. Leta 1924 je v Tullgarnu bival etiopski prestolonaslednik Ras Tafari (kasneje cesar [[Haile Selassie I.]]).<ref>The Autobiography of Emperor Haile Selassie vol I, p.xxiv</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{citation |last1=Bedoire |first1=Fredric |title=Svenska slott och herrgårdar |year=2006 |place=[[Stockholm]] |publisher=Bonnier |language=sv |isbn=91-0-010577-5 |author-link= }} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *[https://www.kungligaslotten.se/english/royal-palaces-and-sites/tullgarn-palace.html The Royal Palaces: Tullgarn Palace] [[Kategorija:Palače na Švedskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Stockholmu]] lctyijibmkue6154e778aj05vjdej1h Muzej Vasa 0 585761 6683408 6459220 2026-05-31T15:52:37Z Pinky sl 2932 -- podvojene koord 6683408 wikitext text/x-wiki {{Infobox museum | name = Muzej Vasa | native_name = Vasamuseet | native_name_lang = švedsko | image = Stockholm Vasa Museum and Nordic Museum 09.jpg | caption = Zunanjost muzeja Vasa | alt = | map_type = | map_caption = | map_alt = | latitude = | longitude = | established = {{Start date|1990|06|15}} | dissolved = | location = Galärvarvsvägen 14, Djurgården, [[Švedska]] | type = Pomorski muzej | collection = | visitors = 1.246.986 (2023)<ref name="Kulturanalys">{{cite web |title=Museer 2023 |url=https://kulturanalys.se/publikation/museer-2023/ |website=Kulturanalys |access-date=24 April 2025 |language=sv-SE |date=13 June 2024}}</ref><br/>1.353.453 (2024)<ref name="Vasamuseet press release">{{cite web |last1=museer |first1=Statens maritima och transporthistoriska |title=Vasamuseet ökade antalet besök med 9 procent år 2024 och slog besöksrekord i februari, mars och december |url=https://www.vasamuseet.se/om-vasamuseet/pressrum/vasamuseet-okade-antalet-besok-med-9-procent-ar-2024-och-slog-besoksrekord-i-februari-mars-och-december |website=www.vasamuseet.se |language=sv}}</ref> | director = Jenny Lind | president = | curator = | publictransit = | network = | website = {{official website|http://www.vasamuseet.se/en/}} | former_name = }} '''Muzej Vasa''' ({{langx|sv| Vasamuseet}}) je pomorski muzej v [[Stockholm]]u na [[Švedska|Švedskem]]. Muzej stoji na otoku Djurgården in razstavlja edino skoraj popolnoma nedotaknjeno ladjo iz 17. stoletja, ki so jo kdaj koli rešili, 64-topovsko vojno ladjo ''[[vasa (ladja)|Vasa]]'', ki se je potopila na svojem prvem potovanju leta 1628. Muzej Vasa je bil odprt leta 1990. Skupaj z drugimi muzeji, kot je Stockholmski pomorski muzej, spada pod Švedske nacionalne pomorske muzeje (SNMM). == Zgodovina == Od začetka leta 1961 do leta 1983 je bila ''Vasa'' nastanjena v začasni stavbi, imenovani'' Wasavarvet'' ('Ladjedelnica Vasa'), kjer je bila obdelana s polietilen glikolom. Obiskovalci so si ladjo lahko ogledali le z dveh nivojev, največja razdalja pa je bila le 5 m. Leta 1981 se je švedska vlada odločila, da se zgradi stalni muzej Vasa, in organiziral se je natečaj za oblikovanje muzejske stavbe. Skupno 384 arhitektov je poslalo modele svojih idej, končna zmagovalca pa sta bila Marianne Dahlbäck in Göran Månsson z Ask ('škatla'). Gradnja nove stavbe se je začela na in okoli suhega doka stare ladjedelnice z otvoritveno slovesnostjo, ki jo je 2. novembra 1987 gostil princ Bertil. Vasa je bila decembra 1987 odvlečena v poplavljeni suhi dok pod novo stavbo, poleti 1989, ko so obiskovalci lahko vstopili na gradbišče, pa si je napol dokončani muzej ogledalo 228.000 ljudi. Muzej je bil uradno odprt 15. junija 1990.<ref>[https://www.vasamuseet.se/en/vasa-history/timeline Vasa Museum Timeline Page], accessed May 10, 2018</ref> V obeh muzejih si je do začetka leta 2025 ladjo Vasa ogledalo več kot 45 milijonov ljudi. Leta 2024 je muzej imel skupno 1.353.453 obiskovalcev.{{r|Vasamuseet press release}} V glavni dvorani so na ogled ladja sama in različni eksponati, povezani z arheološkimi najdbami ladij in Švedsko iz začetka 17. stoletja. ''Vasa'' je dobila spodnje dele vseh treh jamborov, nov poševnik, zimsko vrvje in zamenjane nekatere manjkajoče ali močno poškodovane dele. Nadomestni deli niso bili obdelani ali pobarvani in so zato jasno vidni na originalnem materialu, ki je po treh stoletjih pod vodo potemnel. Novi muzej prekriva velika bakrena streha s stiliziranimi jambori, ki predstavljajo dejansko višino ladje ''Vasa'', ko je bila popolnoma opremljena. Deli stavbe so prekriti z lesenimi ploščami, pobarvanimi v temno rdečo, modro, katransko črno, okrasto rumeno in temno zeleno barvo. Notranjost je podobno okrašena, z velikimi odseki golega, nepobarvanega betona, vključno s celotnim stropom. V muzeju si je ladjo mogoče ogledati s šestih nivojev, od kobilice do samega vrha krmnega dela. Okoli ladje so številni eksponati in modeli, ki prikazujejo gradnjo, potop, lokacijo in reševanje ladje. Obstajajo tudi eksponati, ki širijo zgodovino Švedske v 17. stoletju in zagotavljajo osnovne informacije o tem, zakaj je bila ladja zgrajena. V kinu predvajajo film v izmenjujočih se jezikih o reševanju ladje ''Vasa''. Muzej trenutno objavlja arheološko poročilo v več zvezkih v počastitev 50. obletnice reševanja. ''Vasa I: Arheologija švedske vojne ladje iz leta 1628'' je bila objavljena konec leta 2006. Naslednji zvezek, ''Vasa. II. 1. del: Vrvi in ​​jadranje švedske vojne ladje iz leta 1628''. Materialni ostanki in arheološki kontekst, je bil objavljen leta 2023.<ref>[http://www.vasamuseet.se/en Vasa Museum homepage], accessed June 30, 2007</ref><ref>{{cite book |last1=Cederlund |first1=Carl Olof |title=Vasa 1: the archaeology of a Swedish warship of 1628 |date=2006 |publisher=Statens maritima museer ; Oxbow Books [distributör] ; David Brown Book Co [distributör] |location=Stockholm : Oxford : Oakville, CT |isbn=9789197465908}}</ref><ref>{{cite book |title=Vasa. II Part 1: Rigging and sailing a Swedish warship of 1628 The material remains and archaeological context |date=2023 |publisher=Vasamuseet ; Nordic Academic Press |location=Stockholm : Lund |isbn=9789188909114}}</ref> V muzeju so na ogled tudi štiri druge muzejske ladje, privezane v pristanišču zunaj: ledolomilec ''Sankt Erik'' (splovitev leta 1915), svetilnik ''Finngrundet'' (1903), torpedni čoln ''Spica'' (1966) in reševalni čoln ''Bernhard Ingelsson'' (1944). == Galerija == <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="5"> Image:Vasa Museum interior1.jpg|Glavna dvorana muzeja z modelom ladje ''Vasa'' na levi in ​​ladjo samo na desni Image: Vasa Museum ships1.jpg|Štiri plavajoče muzejske ladje privezane pred muzejem Vasa Image: Vasamuseet 2009d.jpg|Zunanjost muzejske stavbe Image:The_Warship_Vasa_-_Bow_side.JPG|Stranski pogled na premec vojne ladje ''Vasa'' Image:Vasa_Top_Deck.jpg|''Vasa'', gornja paluba in leva stran, pogled od zgoraj File:Vasa museum Vasamuset Stockholm Sweden (148).jpg|''Vasa'', del krme in leve strani, z nižje razgledne točke File: Vasa museum Vasamuset Stockholm Sweden (149).jpg|Reprodukcija 'Velike kabine' z zgornje topovske palube ladje Vasa File: Vasa museum Vasamuset Stockholm Sweden (181).jpg|Usnjeni čevlji in škornji na ogled </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == *Kvarning, Lars-Åke and Ohrelius, Bengt (1998) ''The Vasa - The Royal Ship'' {{ISBN|91-7486-581-1}} *[https://archive.today/20110718022709/http://www.maritima.se/~/media/PDFER/SMM/Arsredovisning_%202008%20pdf.ashx Annual report of 2008 from Statens Maritima museer](The National Maritime Museums) == Zunanje povezave == {{Commons category}} *[http://www.vasamuseet.se/en/ Vasa Museum homepage] *[https://www.youtube.com/watch?v=agrLJhhwM5I The Vasa Museum | Short film by Pontus Eriksson] [[Kategorija:Ustanove v Stockholmu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Stockholmu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1990]] [[Kategorija:Muzeji na Švedskem]] g5hi2q2k92qsorzvxsrcmfqpyv3j6oo Gorovje Kunlun 0 587006 6683397 6622279 2026-05-31T15:42:29Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683397 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Gorovje Kunlun | other_name = Kunlun Šan | photo = Cordillère du Kunlun.jpg | photo_caption = Pogled na zahodni Kunlun Šan s ceste Tibet-Šindžjang | country = Ljudska republika Kitajska | state_type = Provinca | region = [[Šindžjang]], [[Činghaj]], [[avtonomna pokrajina Tibet|Tibet]] | border = [[Gobi]] | area_km2 = | highest = Liuši Šan | elevation_m = 7167 | coordinates = | geology = | period = | orogeny = | length_km = | length_orientation = N/S | width_km = | width_orientation = E/W | mapframe-zoom = 4 }} '''Gorovje Kunlun''' (|{{lang-zh|s=昆仑山|t=崑崙山|p=Kūnlún Shān}}, {{IPA|cmn|kʰwə́nlwə̌n ʂán|pron}}, {{langx|ug|قۇرۇم تاغ تىزمىسى, Қурум Тағ Тизмиси|Qurum Tagh Tizmisi}}, {{IPA|ug|qʰʊˈɾʊm tʰaʁ tʰɨzmɨˈsɨ|pron}}, {{langx|ky|قۇن-لۇن توو, Кунь-Лунь Тоо|Kun-Lun Too}}, {{IPA|ky|ˌkʰʊnˈɫʊn tʰɔː|pron}}, {{langx|mn|Хөндлөн Уул|Khöndlön Uul}}, {{IPA|mn|ˈxɵnt͡ɬəɴ ʊːɮ|pron}}, {{langx|bo|ཁུ་ནུ་རི་རྒྱུད}}), slovenski eksonim '''Kunlun Šan''', predstavlja eno najdaljših gorskih verig v [[Azija|Aziji]], ki se razteza na več kot 3000 kilometrih. V najširšem smislu veriga tvori severni rob [[Tibetanska planota|Tibetanske planote]] južno od [[Tarimska kotlina|Tarimske kotline]]. Gorovje Kunlun, ki je v zahodni Kitajski, je na Kitajskem znano kot ''prednik gora''.<ref>{{cite web | url = http://www.foreignercn.com/index.php?option=com_content&view=article&id=8400:kunlun-mountains&catid=121:travel-in-qinghai&Itemid=278 | title = Kunlun Mountains | access-date = April 1, 2024}}</ref><ref>{{cite web | url = https://www.hkywa.com/wp-content/uploads/2021/07/Non-fiction.pdf | title = Kunlun Mountain Range - A Forever Legend | access-date = April 1, 2024}}</ref> Natančna definicija gorovja Kunlun se sčasoma spreminja. Starejši viri so Kunlun Šan uporabljali za označevanje gorskega pasu, ki poteka čez osrednjo Kitajsko,<ref>{{cite book |first=L. |last=Richard |title=Comprehensive Geography of the Chinese Empire |year=1908 |oclc=2281016 }}</ref> torej Altin Tagh skupaj z gorovjema Čilian in Čin. Novejši viri<ref>National Geographic Atlas of China, 2008</ref> navajajo, da gorovje Kunlun tvori večino južne strani Tarimske kotline in se nato nadaljuje proti vzhodu, južno od Altin Tagha. Sima Čjan (Zapisi velikega zgodovinarja, zvitek 123) pravi, da je cesar Vu iz Hana poslal može, da bi našli izvir [[Rumena reka|Rumene reke]], in dal goram pri njenem izviru ime Kunlun. Zdi se, da ime izvira iz polmitološke lokacije v klasičnem kitajskem besedilu ''Klasika gora in morja''. == Razširjenost == [[File:Map of Tibet in the 13th century and Central Asian trade routes (cropped).jpg|left|thumb|277x277px|Gorovje Kunlun Šan]] [[File:Yarkand River in the Western Kunlun Shan, seen from the Tibet-Xinjiang highway.jpg|thumb|Reka Karakaš v zahodnem gorovju Kunlun Šan, vidno z ceste Tibet-Šindžjang]] Od [[Pamir]]ja v [[Tadžikistan]]u se gorovje Kunlun Šan razteza proti vzhodu skozi južni [[Šindžjang]] do province [[Činghaj]].<ref>{{cite web|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/325007/Kunlun-Mountains|title=Kunlun Mountains|publisher=Encyclopædia Britannica|access-date=2009-11-19}}</ref> Razteza se vzdolž južnega roba današnje Tarimske kotline, zloglasne puščave [[Takla Makan]] in puščave [[Gobi]]. Iz gorovja teče več pomembnih rek, vključno z reko Karakaš (»reka Črni žad«) in reko Jurungkaš (»reka Beli žad«), ki tečeta skozi oazo Khotan v puščavo Taklamakan. Južno od Kunlun Šana je redko poseljena regija Čangtang, ki je del Tibetanske planote. [[File:TibBahn1.jpg|thumb|left|Prelaz Kunlun]] Gorovje Altin-Tagh ali gorovje Altun je eno glavnih severnih pogorij Kunlun Šana. Njegov severovzhodni podaljšek Čilian Šan je še eno glavno severno pogorje Kunlun Šana. Na jugu je glavni podaljšek Min Šan. Gorovje Bajan Har, južna veja gorovja Kunlun Šan, tvori [[razvodje]] med [[porečje|porečji]] dveh najdaljših kitajskih rek, reke [[Jangce]] in Rumene reke. Najvišja gora v gorovju Kunlun Šan je Vrh boginje Kunlun (7167 m) na območju Kerija v zahodnem delu gorovja. Nekateri strokovnjaki trdijo, da se Kunlun Šan razteza še naprej proti severozahodu vse do Kongur Tagha (7649 m) in znamenitega [[Muztag Ata]] (7546 m). Vendar so ta gorovja fizično veliko tesneje povezana s skupino Pamir (starodavna gora Imeon). Arka Tagh (Lok) je v središču gorovja Kunlun Šan; njegova najvišja vrhova sta Ulug Muztagh (6973 m) in Bukadaban Feng (6860 m). V vzhodnem delu Kunlun Šana sta najvišja vrha Judžu (6224 m) in Amne Mačin [tudi Dradulungšong] (6282 m); slednji je glavni vzhodni vrh Kunlun Šana in se zato šteje za vzhodni rob gorovja. Gorovje je nastalo na severnih robovih Kimerijske plošče med njenim trkom s Sibirijo v poznem [[trias]]u, kar je povzročilo zaprtje oceana Paleo-Tetis. Gorovje ima zelo malo cest in na svoji 3000 km dolgi dolžini ga prečkata le dve. Na zahodu cesta 219 prečka gorovje na poti od Ječenga v Šindžjangu do Lhatseja v Tibetu. Nadalje proti vzhodu cesta 109 prečka [[Lasa|Laso]] in Golmud. == Vulkanska skupina Kunlun == Vulkansko skupino Kunlun tvori več kot 70 vulkanskih stožcev. To niso vulkanske gore, temveč stožci. Kot taki jih ne štejemo med vulkanske gorske vrhove sveta. Vendar pa skupina dosega višino 5808 metrov nad morsko gladino (35,5°N 80,2°E). Če bi jih šteli za vulkanske gore, bi predstavljali najvišji vulkan v Aziji in na Kitajskem ter drugi najvišji na vzhodni polobli (za [[Kilimandžaro]]m) in enega od sedmih vulkanskih vrhov po nadmorski višini. (Gora [[Damavand]] je najvišji vulkan v Aziji, ne Kunlunski stožci.) Zadnji znani izbruh v vulkanski skupini se je zgodil 27. maja 1951.<ref>{{cite gvp|vn=304030|title=Kunlun Volcanic Group|access-date=2014-03-15}}</ref> == Mitologija == [[File:Peak in Kunlun range.jpg|thumb|upright|Vrh v gorovju Kunlun Šan]] Legendarne in mistične gore so dolgoletni vidik kitajske civilizacije. ''Kunlun'' je prvotno ime mitske gore, za katero velja, da je taoistični raj. Kunlun je polmitološka regija nedaleč od izvira Rumene reke.<ref>{{cite book |last1=贾海建 |title=神怪小说与山岳信仰关系研究 《中央民族大学》 2011 年博士论文 |url=http://cdmd.cnki.com.cn/Article/CDMD-10052-1011159869.htm |archive-date=2023-01-15 |access-date=2022-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115113551/http://cdmd.cnki.com.cn/Article/CDMD-10052-1011159869.htm |url-status=dead }}</ref> Gorovje Kunlun Šan je vstopilo v kitajsko ideologijo v obdobju vojskujočih se držav (475–221 pr. n. št.) in se je tesno vključilo v kitajsko kulturo.<ref>{{cite journal |last1=Peng |first1=Peng |title=Decentralizing the origin of civilization: Early archaeological efforts in China |journal=History of Humanities |date=1 October 2021 |volume=6 |issue=2 |pages=515–548 |doi=10.1086/715935 |s2cid=244133983 |issn=2379-3163 |url=https://www.journals.uchicago.edu/doi/10.1086/715935|url-access=subscription }}</ref> V ''Knjigi gora in morij'' je gorovje Kunlun omenjeno: :{{lang|zh-hant|崑崙之丘，是實惟帝下之都，神陸吾司之。}} Kar pomeni »Hrib Kunlun, ki je prestolnica cesarja in bog dežele«. Gu Džjegang deli kitajski mitološki sistem na sistem Kunlun in sistem Penglaj, ki temelji na vzhodnih in zahodnih regijah. Verjame, da mit o Kunlunu. :»izvira na zahodni planoti, njegove čarobne in veličastne zgodbe pa se širijo proti vzhodu in nato sledijo prostranemu in brezmejnemu morju. Kombinacija teh naravnih pogojev je oblikovala mitološki sistem Penglai na obalnih območjih Yan, Wu, Qi in Yue.«<ref>{{cite book |last1=许洋洋 |title=中国神话的地域文化透视 |url=http://a.xueshu.baidu.com/usercenter/paper/show?paperid=321c70e250531e9c28374365de16c77c}}</ref> V mitologiji je gora Kunlun rojstni kraj in predniški kraj kitajskega naroda. V mitologiji je gora Kunlun središče neba in zemlje. Dviguje se v nebo in je stopnišče do neba. Sistem ''Kunlun mitologije'' goro Kunlun obravnava kot ikonično mesto in se osredotoča predvsem na mite in zgodbe sorodnih likov, kot sta Rumeni cesar in Kraljica mati Zahoda (Ši Vang Mu). Zgodbe, kot so Kuafu, ki lovi sonce, Gonggongova jeza, ki se dotika gore Budžhov in Čang'ejev let na luno, izvirajo iz mitologije Kunlun. Mao Dun je poudaril: :»Prvobitni ljudje so si predstavljali, da bogovi živijo v skupini in predstavljali so si tudi, da bogovi živijo na izjemno visokih gorah, zato je najvišja gora na ozemlju v mitologiji postala prebivališče bogov. Zgodila se je mistična ideja o tem. Kitajski mit je enak mitu o Kunlunu. Po legendi je bil kralj Mu (976–922 pr. n. št., dinastija Džov) prvi, ki je obiskal ta raj. Tam naj bi našel žadasto palačo Rumenega cesarja, mitskega začetnika kitajske kulture, in srečal Hsi Vang Mu (Ši Vang Mu, 'Mati duha Zahoda', ki jo običajno imenujejo 'Kraljica mati Zahoda'), ki je imela tudi svoje mitsko prebivališče v teh gorah. Bila je predmet tradicionalnega verskega kulta, ki je dosegel vrhunec v [[dinastija Han|dinastiji Han]].« == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Kunlun Mountains}} * {{Cite EB1911|wstitle= Kuen-lun | volume= 15 |last1= Kropotkin |first1= Peter Alexeivitch |author1-link= Peter Kropotkin| last2= Bealby |first2= John Thomas| pages = 938–941 |short= 1}} {{DEFAULTSORT:Kunlun}} [[Kategorija:Gore na Kitajskem]] [[Kategorija:Svete gore na Kitajskem]] [[Kategorija:Svilna pot]] 66xsqynnb7hikcti59d7iphvhh8ba22 Uporabniški pogovor:MaksiKavsek 3 587841 6683297 6683278 2026-05-31T12:41:46Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Peter Kartin */ odgovor 6683297 wikitext text/x-wiki == Serija o protestantizmu == PS: Pogovorno stran si raje arhiviraj kot pa da jo brišeš, to storiš s premikom pogovorov na podstran, npr. [[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek/Arhiv 1|Arhiv 1]]. Morda bi bilo zelo dobrodošlo, če bi se za vse te protestantske pisce naredila pasica, kot jo ima krščanstvo ({{tl|Krščanstvo}}). Kaj praviš? Tako bi lahko naredil nek hiter neke vrste meni za navigacijo, pisci pa bi bili verjetno lepo spravljeni po struji/obdobju ... Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 9. november 2025 (CET) :Bi lahko ti @[[Uporabnik:A09|A09]] naredil predlogo protestantski pisci? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 17:09, 9. november 2025 (CET) ::Bom poskusil, ampak kasneje zvečer. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:15, 9. november 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] Dobro, drugače pa bom kmalu naredil še o (protestantu) Janžu Schweigerju. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 17:16, 9. november 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]], bi lahko zdaj to naredil? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:39, 4. december 2025 (CET) ::::Živjo. Slučajno sem opazil tole o infopolju in sem sklenil poskusiti sam. [[Uporabnik:SirFranzPaul/peskovnik 2|Kako se ti zdi nekaj takega?]] ::::[[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 01:52, 12. maj 2026 (CEST) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: osnutek [[Leopoldina Rozman]] je bil sprejet == <div style="border:solid 1px #57DB1E; background:#E6FFE6; padding:1em; padding-top:0.5em; padding-bottom:0.5em; width:20em; color:black; margin-bottom: 1.5em; width: 90%;">[[File:AFC-Logo.svg|50px|left]] '''Stran [[Leopoldina Rozman]], ki ste jo predložili v pregled za ustvaritev, je bila ustvarjena.'''<br /> Čestitamo in hvala za pomoč pri razširjanju obzorja Wikipedije! Upamo, da boste še naprej kakovostno prispevali. <!--{{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{class|}}}|<br /> Članek je bil ocenjen kot raven '''{{SAFESUBST:<noinclude/>ucfirst:{{{class}}}}}''', kar je zabeleženo na njegovi {{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{1|}}}|[[{{SAFESUBST:<noinclude/>TALKPAGENAME:{{{1}}}}}|pogovorni strani]]|pogovorni strani}}. {{SAFESUBST:<noinclude/>#switch: {{{class}}} | škrbina | stub = Za nove članke je običajno, da se začnejo kot škrbine in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | začetek | start = Večina novih člankov se začne kot škrbina ali na začetni ravni in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | C = To je odlična ocena za nov članek in ga uvršča med najboljše sprejete predložitve — iskrena hvala! | B = To je fantastična ocena za nov članek in ga uvršča med vrhunske sprejete predložitve — prav zares hvala! }} Morda si boste želeli ogledati [[wikpedija:Članki za ustvaritev/Shema ravni|shemo ravni]], da vidite, kako lahko članek izboljšate.}}--> <div class="autoconfirmed-show">Ker ste v času več kot štirih dni opravili vsaj 10 urejanj, lahko zdaj [[Wikipedija:Vaš prvi članek|ustvarjate članke sami]], ne da bi morali za to predložiti prošnjo. Če pa želite, lahko svoje delo še naprej predlagate v pregled preko [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankov za ustvaritev]].</div> Če imate kakršno koli vprašanje, ga lahko postavite na '''<span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_talk/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Leopoldina_Rozman forumu za pomoč]</span>'''.<span class="unconfirmed-show"> Ko boste opravili vsaj 10 urejanj in imeli račun vsaj štiri dni, boste lahko [[Wikipedija:Vaš prvi članek|članke ustvarjali sami]], ne da bi morali za to zaprositi na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankih za ustvaritev]].</span> Če nam želite pri tem postopku pomagati, nam {{lc:{{leave feedback/link|page=Wikipedija:Članki za ustvaritev|pustite povratno informacijo}}}}. Še enkrat hvala in uspešno urejanje! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:21, 26. november 2025 (CET)</div><!--Predloga:ČU pogovor--> == Sfn sklici == Hojla, prosim te, če bi lahko v članku [[druga svetovna vojna na Slovenskem]] popravil {{tl|sfn}} sklice. Da ti pravilno delujejo, morajo biti priimki ločeni z navpičnico in ne podpičjem. Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:47, 28. november 2025 (CET) :Zdravo, bom jutri tole dokončno uredil - drugače pa mislim, da bom raje uporabljal kar navaden sistem sklicevanja za posamezne str. ipd. (kot je npr. večina sklicev pri [[Janez Vajkard Valvasor]]). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:48, 28. november 2025 (CET) ==Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice== Prosim, ne dopolnjuj članka, ki je v izboru za [[Izbrani članki|izbrani članek]], s strokovno nepreverjenimi in zastarelimi viri iz časa Dravske banovine, ki ne ustrezajo sedanjemu stanju sakralnega objekta!! Lep pozdrav! Shabicht (✉) 12:47, 11. december 2025 (CEST) : @[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] Čeprav je vir star še ne pomeni da je strokovno nepreverljiv. Drugače pa tisti opis vsebuje precej podatkov, ki jih očitno nisi mogel izbrskati, kljub večletnemu delu. Drugače pa zgodovina ni samo to kar je bilo npr. pred 300 leti ampak tudi v času Dravske banovine (vhod npr. je še vedno enak itn.) Tako, da ne vidim argumentov za tvoje trditve. Lp == Vabilo k urejevalskemu maratonu == MaksiKavsek, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:26, 19. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:A09|A09]], hej. Že delam na članku o cerkvi sv. Štefana v Solkanu. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:31, 19. december 2025 (CET) ::Sem videl, toplo pozdravljam! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:34, 19. december 2025 (CET) == Nagrada za sodelovanje na urejevalnem maratonu Gorizia–Nova Gorica == Živjo, MaksiKavsek! Hvala še enkrat za sodelovanje na [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalnem maratonu Gorizia–Nova Gorica]], ki smo ga organizirali skupaj z Wikimedia Italia. Z veseljem ti sporočam, da si bil med najbolj aktivnimi udeleženci dogodka, zato bi ti rada Wikimedia Italia kot simbolično zahvalo poslala razglednico/nagrado po pošti. Ker ti na Wikipediji ne morem poslati e-maila neposredno (te funkcije nimaš omogočene v nastavitvah), te prosim, da mi svoj poštni naslov pošlješ na email: geograf.wiki@gmail.com Naslov mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek, ulica in hišna številka, poštna številka in kraj, država (če ni Slovenija). '''Prosim, ne objavljaj svojega naslova tukaj na pogovorni strani, ker je stran javna.''' Naslov bomo uporabili izključno za pošiljanje razglednice in ga ne bomo shranjevali ali uporabljali za druge namene. Še enkrat hvala za tvoj prispevek k Wikipediji! Upam, da se vidimo tudi na naslednjih WikiKlub dogodkih! Lp, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 15:55, 26. januar 2026 (CET) :{{urejeno}} [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:10, 26. januar 2026 (CET) == Ilirske province == Hoj, sem videl, da si dodajal o rudarstvu in metalurgiji Ilirskih provinc. Kar si zapisal je zelo pregledno in ne preveč nadrobno, če pa potrebuješ še kakšen vir, ti toplo svetujem branje [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7DZ5CDLU Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien : mit 177 Illustrationen, einem Faksimile und einer Karte im Text : von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts], za idrijski rudnik kot najbolj vplivnega na Slovenskem pa ti svetujem branje ''Zgodovina Idrije'' od Mihaela Arka, ki tri francoske okupacije prav tako podrobno in natančneje obravnava :) Pohvale za spisano in lepo nedeljo še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:59, 3. maj 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:A09|A09]] Hvala za predlog, bom pregledal (čeprav [[Melita Pivec Stele|Pivec Steletova]] pravi, da iz arhivskih virov praktično nič ne vemo o dejanski proizvodnji, prim. str. 55.). Mimogrede, ali si videl moj komentar glede [[Pogovor:Seznam nekdanjih naselij v Sloveniji|nekdanjih naselij]]? Nisi namreč še podal svojega mnenja o mojem predlogu. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:11, 5. maj 2026 (CEST) ::Sem videl, pa sem pozabil odpisat. Bom komentiral kasneje, imam namreč par zadržkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:21, 6. maj 2026 (CEST) == Dodatek k etnogenezi == Pozdrav. Predlagal bi, da v članek o slovenski etnogenezi vključiš tudi informacijo, da pisec Andrija Jambrešić v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "slovenskoga naroda deržava". Lp, [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 02:06, 12. maj 2026 (CEST) == Peter Kartin == Pozdravljen, sem videl, da si dodal podatek o Levu Miličinskemu. To je sicer meni neznan podatek, me samo zanima, kje si ga pridobil? Sem moral nekje spregledati… Sicer je pa sklic na revijo nepotreben in tudi delno napačen, saj očitno je podatek tudi v omenjeni reviji, a sem ga vključil iz arhiva. Sem pa hvaležen za popravke. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:56, 31. maj 2026 (CEST) :Podatek o mentorju: https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3373588#full: Milčinski, Lev (mentor). Bi pa vprašal glede: ARS 1589/IV Spisi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, ''št.'' 4481 (je to številka, škatla ali kaj točno). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:42, 31. maj 2026 (CEST) ::Aha, hvala za podatek. 1589/IV je pa torej fond, 4481 je pa škatla. ::Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:41, 31. maj 2026 (CEST) j4jz3wc0kf68efti2eq975z76zmn20z 6683309 6683297 2026-05-31T13:24:03Z MaksiKavsek 244409 /* Peter Kartin */ odgovor 6683309 wikitext text/x-wiki == Serija o protestantizmu == PS: Pogovorno stran si raje arhiviraj kot pa da jo brišeš, to storiš s premikom pogovorov na podstran, npr. [[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek/Arhiv 1|Arhiv 1]]. Morda bi bilo zelo dobrodošlo, če bi se za vse te protestantske pisce naredila pasica, kot jo ima krščanstvo ({{tl|Krščanstvo}}). Kaj praviš? Tako bi lahko naredil nek hiter neke vrste meni za navigacijo, pisci pa bi bili verjetno lepo spravljeni po struji/obdobju ... Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 9. november 2025 (CET) :Bi lahko ti @[[Uporabnik:A09|A09]] naredil predlogo protestantski pisci? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 17:09, 9. november 2025 (CET) ::Bom poskusil, ampak kasneje zvečer. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:15, 9. november 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] Dobro, drugače pa bom kmalu naredil še o (protestantu) Janžu Schweigerju. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 17:16, 9. november 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]], bi lahko zdaj to naredil? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:39, 4. december 2025 (CET) ::::Živjo. Slučajno sem opazil tole o infopolju in sem sklenil poskusiti sam. [[Uporabnik:SirFranzPaul/peskovnik 2|Kako se ti zdi nekaj takega?]] ::::[[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 01:52, 12. maj 2026 (CEST) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: osnutek [[Leopoldina Rozman]] je bil sprejet == <div style="border:solid 1px #57DB1E; background:#E6FFE6; padding:1em; padding-top:0.5em; padding-bottom:0.5em; width:20em; color:black; margin-bottom: 1.5em; width: 90%;">[[File:AFC-Logo.svg|50px|left]] '''Stran [[Leopoldina Rozman]], ki ste jo predložili v pregled za ustvaritev, je bila ustvarjena.'''<br /> Čestitamo in hvala za pomoč pri razširjanju obzorja Wikipedije! Upamo, da boste še naprej kakovostno prispevali. <!--{{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{class|}}}|<br /> Članek je bil ocenjen kot raven '''{{SAFESUBST:<noinclude/>ucfirst:{{{class}}}}}''', kar je zabeleženo na njegovi {{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{1|}}}|[[{{SAFESUBST:<noinclude/>TALKPAGENAME:{{{1}}}}}|pogovorni strani]]|pogovorni strani}}. {{SAFESUBST:<noinclude/>#switch: {{{class}}} | škrbina | stub = Za nove članke je običajno, da se začnejo kot škrbine in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | začetek | start = Večina novih člankov se začne kot škrbina ali na začetni ravni in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | C = To je odlična ocena za nov članek in ga uvršča med najboljše sprejete predložitve — iskrena hvala! | B = To je fantastična ocena za nov članek in ga uvršča med vrhunske sprejete predložitve — prav zares hvala! }} Morda si boste želeli ogledati [[wikpedija:Članki za ustvaritev/Shema ravni|shemo ravni]], da vidite, kako lahko članek izboljšate.}}--> <div class="autoconfirmed-show">Ker ste v času več kot štirih dni opravili vsaj 10 urejanj, lahko zdaj [[Wikipedija:Vaš prvi članek|ustvarjate članke sami]], ne da bi morali za to predložiti prošnjo. Če pa želite, lahko svoje delo še naprej predlagate v pregled preko [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankov za ustvaritev]].</div> Če imate kakršno koli vprašanje, ga lahko postavite na '''<span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_talk/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Leopoldina_Rozman forumu za pomoč]</span>'''.<span class="unconfirmed-show"> Ko boste opravili vsaj 10 urejanj in imeli račun vsaj štiri dni, boste lahko [[Wikipedija:Vaš prvi članek|članke ustvarjali sami]], ne da bi morali za to zaprositi na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankih za ustvaritev]].</span> Če nam želite pri tem postopku pomagati, nam {{lc:{{leave feedback/link|page=Wikipedija:Članki za ustvaritev|pustite povratno informacijo}}}}. Še enkrat hvala in uspešno urejanje! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:21, 26. november 2025 (CET)</div><!--Predloga:ČU pogovor--> == Sfn sklici == Hojla, prosim te, če bi lahko v članku [[druga svetovna vojna na Slovenskem]] popravil {{tl|sfn}} sklice. Da ti pravilno delujejo, morajo biti priimki ločeni z navpičnico in ne podpičjem. Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:47, 28. november 2025 (CET) :Zdravo, bom jutri tole dokončno uredil - drugače pa mislim, da bom raje uporabljal kar navaden sistem sklicevanja za posamezne str. ipd. (kot je npr. večina sklicev pri [[Janez Vajkard Valvasor]]). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:48, 28. november 2025 (CET) ==Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice== Prosim, ne dopolnjuj članka, ki je v izboru za [[Izbrani članki|izbrani članek]], s strokovno nepreverjenimi in zastarelimi viri iz časa Dravske banovine, ki ne ustrezajo sedanjemu stanju sakralnega objekta!! Lep pozdrav! Shabicht (✉) 12:47, 11. december 2025 (CEST) : @[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] Čeprav je vir star še ne pomeni da je strokovno nepreverljiv. Drugače pa tisti opis vsebuje precej podatkov, ki jih očitno nisi mogel izbrskati, kljub večletnemu delu. Drugače pa zgodovina ni samo to kar je bilo npr. pred 300 leti ampak tudi v času Dravske banovine (vhod npr. je še vedno enak itn.) Tako, da ne vidim argumentov za tvoje trditve. Lp == Vabilo k urejevalskemu maratonu == MaksiKavsek, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:26, 19. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:A09|A09]], hej. Že delam na članku o cerkvi sv. Štefana v Solkanu. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:31, 19. december 2025 (CET) ::Sem videl, toplo pozdravljam! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:34, 19. december 2025 (CET) == Nagrada za sodelovanje na urejevalnem maratonu Gorizia–Nova Gorica == Živjo, MaksiKavsek! Hvala še enkrat za sodelovanje na [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalnem maratonu Gorizia–Nova Gorica]], ki smo ga organizirali skupaj z Wikimedia Italia. Z veseljem ti sporočam, da si bil med najbolj aktivnimi udeleženci dogodka, zato bi ti rada Wikimedia Italia kot simbolično zahvalo poslala razglednico/nagrado po pošti. Ker ti na Wikipediji ne morem poslati e-maila neposredno (te funkcije nimaš omogočene v nastavitvah), te prosim, da mi svoj poštni naslov pošlješ na email: geograf.wiki@gmail.com Naslov mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek, ulica in hišna številka, poštna številka in kraj, država (če ni Slovenija). '''Prosim, ne objavljaj svojega naslova tukaj na pogovorni strani, ker je stran javna.''' Naslov bomo uporabili izključno za pošiljanje razglednice in ga ne bomo shranjevali ali uporabljali za druge namene. Še enkrat hvala za tvoj prispevek k Wikipediji! Upam, da se vidimo tudi na naslednjih WikiKlub dogodkih! Lp, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 15:55, 26. januar 2026 (CET) :{{urejeno}} [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:10, 26. januar 2026 (CET) == Ilirske province == Hoj, sem videl, da si dodajal o rudarstvu in metalurgiji Ilirskih provinc. Kar si zapisal je zelo pregledno in ne preveč nadrobno, če pa potrebuješ še kakšen vir, ti toplo svetujem branje [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7DZ5CDLU Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien : mit 177 Illustrationen, einem Faksimile und einer Karte im Text : von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts], za idrijski rudnik kot najbolj vplivnega na Slovenskem pa ti svetujem branje ''Zgodovina Idrije'' od Mihaela Arka, ki tri francoske okupacije prav tako podrobno in natančneje obravnava :) Pohvale za spisano in lepo nedeljo še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:59, 3. maj 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:A09|A09]] Hvala za predlog, bom pregledal (čeprav [[Melita Pivec Stele|Pivec Steletova]] pravi, da iz arhivskih virov praktično nič ne vemo o dejanski proizvodnji, prim. str. 55.). Mimogrede, ali si videl moj komentar glede [[Pogovor:Seznam nekdanjih naselij v Sloveniji|nekdanjih naselij]]? Nisi namreč še podal svojega mnenja o mojem predlogu. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:11, 5. maj 2026 (CEST) ::Sem videl, pa sem pozabil odpisat. Bom komentiral kasneje, imam namreč par zadržkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:21, 6. maj 2026 (CEST) == Dodatek k etnogenezi == Pozdrav. Predlagal bi, da v članek o slovenski etnogenezi vključiš tudi informacijo, da pisec Andrija Jambrešić v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "slovenskoga naroda deržava". Lp, [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 02:06, 12. maj 2026 (CEST) == Peter Kartin == Pozdravljen, sem videl, da si dodal podatek o Levu Miličinskemu. To je sicer meni neznan podatek, me samo zanima, kje si ga pridobil? Sem moral nekje spregledati… Sicer je pa sklic na revijo nepotreben in tudi delno napačen, saj očitno je podatek tudi v omenjeni reviji, a sem ga vključil iz arhiva. Sem pa hvaležen za popravke. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:56, 31. maj 2026 (CEST) :Podatek o mentorju: https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3373588#full: Milčinski, Lev (mentor). Bi pa vprašal glede: ARS 1589/IV Spisi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, ''št.'' 4481 (je to številka, škatla ali kaj točno). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:42, 31. maj 2026 (CEST) ::Aha, hvala za podatek. 1589/IV je pa torej fond, 4481 je pa škatla. ::Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:41, 31. maj 2026 (CEST) :::Me pa iz radovednoati zanima kako si naletel, da so ravno v tej škatli CK ZKS zapiski o Kartinu; si fond pregledal sistematično ali kako? Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:24, 31. maj 2026 (CEST) 1l2ijmuaadbqemaslzx74r2a5tgoae6 6683419 6683309 2026-05-31T16:29:47Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Peter Kartin */ odgovor 6683419 wikitext text/x-wiki == Serija o protestantizmu == PS: Pogovorno stran si raje arhiviraj kot pa da jo brišeš, to storiš s premikom pogovorov na podstran, npr. [[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek/Arhiv 1|Arhiv 1]]. Morda bi bilo zelo dobrodošlo, če bi se za vse te protestantske pisce naredila pasica, kot jo ima krščanstvo ({{tl|Krščanstvo}}). Kaj praviš? Tako bi lahko naredil nek hiter neke vrste meni za navigacijo, pisci pa bi bili verjetno lepo spravljeni po struji/obdobju ... Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 9. november 2025 (CET) :Bi lahko ti @[[Uporabnik:A09|A09]] naredil predlogo protestantski pisci? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 17:09, 9. november 2025 (CET) ::Bom poskusil, ampak kasneje zvečer. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:15, 9. november 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] Dobro, drugače pa bom kmalu naredil še o (protestantu) Janžu Schweigerju. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 17:16, 9. november 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]], bi lahko zdaj to naredil? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:39, 4. december 2025 (CET) ::::Živjo. Slučajno sem opazil tole o infopolju in sem sklenil poskusiti sam. [[Uporabnik:SirFranzPaul/peskovnik 2|Kako se ti zdi nekaj takega?]] ::::[[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 01:52, 12. maj 2026 (CEST) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: osnutek [[Leopoldina Rozman]] je bil sprejet == <div style="border:solid 1px #57DB1E; background:#E6FFE6; padding:1em; padding-top:0.5em; padding-bottom:0.5em; width:20em; color:black; margin-bottom: 1.5em; width: 90%;">[[File:AFC-Logo.svg|50px|left]] '''Stran [[Leopoldina Rozman]], ki ste jo predložili v pregled za ustvaritev, je bila ustvarjena.'''<br /> Čestitamo in hvala za pomoč pri razširjanju obzorja Wikipedije! Upamo, da boste še naprej kakovostno prispevali. <!--{{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{class|}}}|<br /> Članek je bil ocenjen kot raven '''{{SAFESUBST:<noinclude/>ucfirst:{{{class}}}}}''', kar je zabeleženo na njegovi {{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{1|}}}|[[{{SAFESUBST:<noinclude/>TALKPAGENAME:{{{1}}}}}|pogovorni strani]]|pogovorni strani}}. {{SAFESUBST:<noinclude/>#switch: {{{class}}} | škrbina | stub = Za nove članke je običajno, da se začnejo kot škrbine in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | začetek | start = Večina novih člankov se začne kot škrbina ali na začetni ravni in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | C = To je odlična ocena za nov članek in ga uvršča med najboljše sprejete predložitve — iskrena hvala! | B = To je fantastična ocena za nov članek in ga uvršča med vrhunske sprejete predložitve — prav zares hvala! }} Morda si boste želeli ogledati [[wikpedija:Članki za ustvaritev/Shema ravni|shemo ravni]], da vidite, kako lahko članek izboljšate.}}--> <div class="autoconfirmed-show">Ker ste v času več kot štirih dni opravili vsaj 10 urejanj, lahko zdaj [[Wikipedija:Vaš prvi članek|ustvarjate članke sami]], ne da bi morali za to predložiti prošnjo. Če pa želite, lahko svoje delo še naprej predlagate v pregled preko [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankov za ustvaritev]].</div> Če imate kakršno koli vprašanje, ga lahko postavite na '''<span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_talk/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Leopoldina_Rozman forumu za pomoč]</span>'''.<span class="unconfirmed-show"> Ko boste opravili vsaj 10 urejanj in imeli račun vsaj štiri dni, boste lahko [[Wikipedija:Vaš prvi članek|članke ustvarjali sami]], ne da bi morali za to zaprositi na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankih za ustvaritev]].</span> Če nam želite pri tem postopku pomagati, nam {{lc:{{leave feedback/link|page=Wikipedija:Članki za ustvaritev|pustite povratno informacijo}}}}. Še enkrat hvala in uspešno urejanje! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:21, 26. november 2025 (CET)</div><!--Predloga:ČU pogovor--> == Sfn sklici == Hojla, prosim te, če bi lahko v članku [[druga svetovna vojna na Slovenskem]] popravil {{tl|sfn}} sklice. Da ti pravilno delujejo, morajo biti priimki ločeni z navpičnico in ne podpičjem. Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:47, 28. november 2025 (CET) :Zdravo, bom jutri tole dokončno uredil - drugače pa mislim, da bom raje uporabljal kar navaden sistem sklicevanja za posamezne str. ipd. (kot je npr. večina sklicev pri [[Janez Vajkard Valvasor]]). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:48, 28. november 2025 (CET) ==Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice== Prosim, ne dopolnjuj članka, ki je v izboru za [[Izbrani članki|izbrani članek]], s strokovno nepreverjenimi in zastarelimi viri iz časa Dravske banovine, ki ne ustrezajo sedanjemu stanju sakralnega objekta!! Lep pozdrav! Shabicht (✉) 12:47, 11. december 2025 (CEST) : @[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] Čeprav je vir star še ne pomeni da je strokovno nepreverljiv. Drugače pa tisti opis vsebuje precej podatkov, ki jih očitno nisi mogel izbrskati, kljub večletnemu delu. Drugače pa zgodovina ni samo to kar je bilo npr. pred 300 leti ampak tudi v času Dravske banovine (vhod npr. je še vedno enak itn.) Tako, da ne vidim argumentov za tvoje trditve. Lp == Vabilo k urejevalskemu maratonu == MaksiKavsek, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:26, 19. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:A09|A09]], hej. Že delam na članku o cerkvi sv. Štefana v Solkanu. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:31, 19. december 2025 (CET) ::Sem videl, toplo pozdravljam! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:34, 19. december 2025 (CET) == Nagrada za sodelovanje na urejevalnem maratonu Gorizia–Nova Gorica == Živjo, MaksiKavsek! Hvala še enkrat za sodelovanje na [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalnem maratonu Gorizia–Nova Gorica]], ki smo ga organizirali skupaj z Wikimedia Italia. Z veseljem ti sporočam, da si bil med najbolj aktivnimi udeleženci dogodka, zato bi ti rada Wikimedia Italia kot simbolično zahvalo poslala razglednico/nagrado po pošti. Ker ti na Wikipediji ne morem poslati e-maila neposredno (te funkcije nimaš omogočene v nastavitvah), te prosim, da mi svoj poštni naslov pošlješ na email: geograf.wiki@gmail.com Naslov mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek, ulica in hišna številka, poštna številka in kraj, država (če ni Slovenija). '''Prosim, ne objavljaj svojega naslova tukaj na pogovorni strani, ker je stran javna.''' Naslov bomo uporabili izključno za pošiljanje razglednice in ga ne bomo shranjevali ali uporabljali za druge namene. Še enkrat hvala za tvoj prispevek k Wikipediji! Upam, da se vidimo tudi na naslednjih WikiKlub dogodkih! Lp, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 15:55, 26. januar 2026 (CET) :{{urejeno}} [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:10, 26. januar 2026 (CET) == Ilirske province == Hoj, sem videl, da si dodajal o rudarstvu in metalurgiji Ilirskih provinc. Kar si zapisal je zelo pregledno in ne preveč nadrobno, če pa potrebuješ še kakšen vir, ti toplo svetujem branje [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7DZ5CDLU Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien : mit 177 Illustrationen, einem Faksimile und einer Karte im Text : von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts], za idrijski rudnik kot najbolj vplivnega na Slovenskem pa ti svetujem branje ''Zgodovina Idrije'' od Mihaela Arka, ki tri francoske okupacije prav tako podrobno in natančneje obravnava :) Pohvale za spisano in lepo nedeljo še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:59, 3. maj 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:A09|A09]] Hvala za predlog, bom pregledal (čeprav [[Melita Pivec Stele|Pivec Steletova]] pravi, da iz arhivskih virov praktično nič ne vemo o dejanski proizvodnji, prim. str. 55.). Mimogrede, ali si videl moj komentar glede [[Pogovor:Seznam nekdanjih naselij v Sloveniji|nekdanjih naselij]]? Nisi namreč še podal svojega mnenja o mojem predlogu. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:11, 5. maj 2026 (CEST) ::Sem videl, pa sem pozabil odpisat. Bom komentiral kasneje, imam namreč par zadržkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:21, 6. maj 2026 (CEST) == Dodatek k etnogenezi == Pozdrav. Predlagal bi, da v članek o slovenski etnogenezi vključiš tudi informacijo, da pisec Andrija Jambrešić v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "slovenskoga naroda deržava". Lp, [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 02:06, 12. maj 2026 (CEST) == Peter Kartin == Pozdravljen, sem videl, da si dodal podatek o Levu Miličinskemu. To je sicer meni neznan podatek, me samo zanima, kje si ga pridobil? Sem moral nekje spregledati… Sicer je pa sklic na revijo nepotreben in tudi delno napačen, saj očitno je podatek tudi v omenjeni reviji, a sem ga vključil iz arhiva. Sem pa hvaležen za popravke. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:56, 31. maj 2026 (CEST) :Podatek o mentorju: https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3373588#full: Milčinski, Lev (mentor). Bi pa vprašal glede: ARS 1589/IV Spisi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, ''št.'' 4481 (je to številka, škatla ali kaj točno). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:42, 31. maj 2026 (CEST) ::Aha, hvala za podatek. 1589/IV je pa torej fond, 4481 je pa škatla. ::Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:41, 31. maj 2026 (CEST) :::Me pa iz radovednoati zanima kako si naletel, da so ravno v tej škatli CK ZKS zapiski o Kartinu; si fond pregledal sistematično ali kako? Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:24, 31. maj 2026 (CEST) ::::Dobil sem informacije direktno iz arhiva, na vprašanje namreč, če imajo dokumente v zvezi s Petrom Kartinom, so mi odgovorili čisto natančno kje imajo spravljenih teh okoli 5 dokumentov o njem. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 18:29, 31. maj 2026 (CEST) ln3xpirvkaw9439fm253qtzf5g21f19 6683625 6683419 2026-06-01T10:44:51Z A09 188929 /* Peter Kartin */ odgovor 6683625 wikitext text/x-wiki == Serija o protestantizmu == PS: Pogovorno stran si raje arhiviraj kot pa da jo brišeš, to storiš s premikom pogovorov na podstran, npr. [[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek/Arhiv 1|Arhiv 1]]. Morda bi bilo zelo dobrodošlo, če bi se za vse te protestantske pisce naredila pasica, kot jo ima krščanstvo ({{tl|Krščanstvo}}). Kaj praviš? Tako bi lahko naredil nek hiter neke vrste meni za navigacijo, pisci pa bi bili verjetno lepo spravljeni po struji/obdobju ... Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 9. november 2025 (CET) :Bi lahko ti @[[Uporabnik:A09|A09]] naredil predlogo protestantski pisci? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 17:09, 9. november 2025 (CET) ::Bom poskusil, ampak kasneje zvečer. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:15, 9. november 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] Dobro, drugače pa bom kmalu naredil še o (protestantu) Janžu Schweigerju. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 17:16, 9. november 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]], bi lahko zdaj to naredil? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:39, 4. december 2025 (CET) ::::Živjo. Slučajno sem opazil tole o infopolju in sem sklenil poskusiti sam. [[Uporabnik:SirFranzPaul/peskovnik 2|Kako se ti zdi nekaj takega?]] ::::[[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 01:52, 12. maj 2026 (CEST) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: osnutek [[Leopoldina Rozman]] je bil sprejet == <div style="border:solid 1px #57DB1E; background:#E6FFE6; padding:1em; padding-top:0.5em; padding-bottom:0.5em; width:20em; color:black; margin-bottom: 1.5em; width: 90%;">[[File:AFC-Logo.svg|50px|left]] '''Stran [[Leopoldina Rozman]], ki ste jo predložili v pregled za ustvaritev, je bila ustvarjena.'''<br /> Čestitamo in hvala za pomoč pri razširjanju obzorja Wikipedije! Upamo, da boste še naprej kakovostno prispevali. <!--{{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{class|}}}|<br /> Članek je bil ocenjen kot raven '''{{SAFESUBST:<noinclude/>ucfirst:{{{class}}}}}''', kar je zabeleženo na njegovi {{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{1|}}}|[[{{SAFESUBST:<noinclude/>TALKPAGENAME:{{{1}}}}}|pogovorni strani]]|pogovorni strani}}. {{SAFESUBST:<noinclude/>#switch: {{{class}}} | škrbina | stub = Za nove članke je običajno, da se začnejo kot škrbine in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | začetek | start = Večina novih člankov se začne kot škrbina ali na začetni ravni in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | C = To je odlična ocena za nov članek in ga uvršča med najboljše sprejete predložitve — iskrena hvala! | B = To je fantastična ocena za nov članek in ga uvršča med vrhunske sprejete predložitve — prav zares hvala! }} Morda si boste želeli ogledati [[wikpedija:Članki za ustvaritev/Shema ravni|shemo ravni]], da vidite, kako lahko članek izboljšate.}}--> <div class="autoconfirmed-show">Ker ste v času več kot štirih dni opravili vsaj 10 urejanj, lahko zdaj [[Wikipedija:Vaš prvi članek|ustvarjate članke sami]], ne da bi morali za to predložiti prošnjo. Če pa želite, lahko svoje delo še naprej predlagate v pregled preko [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankov za ustvaritev]].</div> Če imate kakršno koli vprašanje, ga lahko postavite na '''<span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_talk/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Leopoldina_Rozman forumu za pomoč]</span>'''.<span class="unconfirmed-show"> Ko boste opravili vsaj 10 urejanj in imeli račun vsaj štiri dni, boste lahko [[Wikipedija:Vaš prvi članek|članke ustvarjali sami]], ne da bi morali za to zaprositi na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankih za ustvaritev]].</span> Če nam želite pri tem postopku pomagati, nam {{lc:{{leave feedback/link|page=Wikipedija:Članki za ustvaritev|pustite povratno informacijo}}}}. Še enkrat hvala in uspešno urejanje! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:21, 26. november 2025 (CET)</div><!--Predloga:ČU pogovor--> == Sfn sklici == Hojla, prosim te, če bi lahko v članku [[druga svetovna vojna na Slovenskem]] popravil {{tl|sfn}} sklice. Da ti pravilno delujejo, morajo biti priimki ločeni z navpičnico in ne podpičjem. Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:47, 28. november 2025 (CET) :Zdravo, bom jutri tole dokončno uredil - drugače pa mislim, da bom raje uporabljal kar navaden sistem sklicevanja za posamezne str. ipd. (kot je npr. večina sklicev pri [[Janez Vajkard Valvasor]]). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:48, 28. november 2025 (CET) ==Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice== Prosim, ne dopolnjuj članka, ki je v izboru za [[Izbrani članki|izbrani članek]], s strokovno nepreverjenimi in zastarelimi viri iz časa Dravske banovine, ki ne ustrezajo sedanjemu stanju sakralnega objekta!! Lep pozdrav! Shabicht (✉) 12:47, 11. december 2025 (CEST) : @[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] Čeprav je vir star še ne pomeni da je strokovno nepreverljiv. Drugače pa tisti opis vsebuje precej podatkov, ki jih očitno nisi mogel izbrskati, kljub večletnemu delu. Drugače pa zgodovina ni samo to kar je bilo npr. pred 300 leti ampak tudi v času Dravske banovine (vhod npr. je še vedno enak itn.) Tako, da ne vidim argumentov za tvoje trditve. Lp == Vabilo k urejevalskemu maratonu == MaksiKavsek, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:26, 19. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:A09|A09]], hej. Že delam na članku o cerkvi sv. Štefana v Solkanu. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:31, 19. december 2025 (CET) ::Sem videl, toplo pozdravljam! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:34, 19. december 2025 (CET) == Nagrada za sodelovanje na urejevalnem maratonu Gorizia–Nova Gorica == Živjo, MaksiKavsek! Hvala še enkrat za sodelovanje na [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalnem maratonu Gorizia–Nova Gorica]], ki smo ga organizirali skupaj z Wikimedia Italia. Z veseljem ti sporočam, da si bil med najbolj aktivnimi udeleženci dogodka, zato bi ti rada Wikimedia Italia kot simbolično zahvalo poslala razglednico/nagrado po pošti. Ker ti na Wikipediji ne morem poslati e-maila neposredno (te funkcije nimaš omogočene v nastavitvah), te prosim, da mi svoj poštni naslov pošlješ na email: geograf.wiki@gmail.com Naslov mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek, ulica in hišna številka, poštna številka in kraj, država (če ni Slovenija). '''Prosim, ne objavljaj svojega naslova tukaj na pogovorni strani, ker je stran javna.''' Naslov bomo uporabili izključno za pošiljanje razglednice in ga ne bomo shranjevali ali uporabljali za druge namene. Še enkrat hvala za tvoj prispevek k Wikipediji! Upam, da se vidimo tudi na naslednjih WikiKlub dogodkih! Lp, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 15:55, 26. januar 2026 (CET) :{{urejeno}} [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:10, 26. januar 2026 (CET) == Ilirske province == Hoj, sem videl, da si dodajal o rudarstvu in metalurgiji Ilirskih provinc. Kar si zapisal je zelo pregledno in ne preveč nadrobno, če pa potrebuješ še kakšen vir, ti toplo svetujem branje [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7DZ5CDLU Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien : mit 177 Illustrationen, einem Faksimile und einer Karte im Text : von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts], za idrijski rudnik kot najbolj vplivnega na Slovenskem pa ti svetujem branje ''Zgodovina Idrije'' od Mihaela Arka, ki tri francoske okupacije prav tako podrobno in natančneje obravnava :) Pohvale za spisano in lepo nedeljo še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:59, 3. maj 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:A09|A09]] Hvala za predlog, bom pregledal (čeprav [[Melita Pivec Stele|Pivec Steletova]] pravi, da iz arhivskih virov praktično nič ne vemo o dejanski proizvodnji, prim. str. 55.). Mimogrede, ali si videl moj komentar glede [[Pogovor:Seznam nekdanjih naselij v Sloveniji|nekdanjih naselij]]? Nisi namreč še podal svojega mnenja o mojem predlogu. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:11, 5. maj 2026 (CEST) ::Sem videl, pa sem pozabil odpisat. Bom komentiral kasneje, imam namreč par zadržkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:21, 6. maj 2026 (CEST) == Dodatek k etnogenezi == Pozdrav. Predlagal bi, da v članek o slovenski etnogenezi vključiš tudi informacijo, da pisec Andrija Jambrešić v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "slovenskoga naroda deržava". Lp, [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 02:06, 12. maj 2026 (CEST) == Peter Kartin == Pozdravljen, sem videl, da si dodal podatek o Levu Miličinskemu. To je sicer meni neznan podatek, me samo zanima, kje si ga pridobil? Sem moral nekje spregledati… Sicer je pa sklic na revijo nepotreben in tudi delno napačen, saj očitno je podatek tudi v omenjeni reviji, a sem ga vključil iz arhiva. Sem pa hvaležen za popravke. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:56, 31. maj 2026 (CEST) :Podatek o mentorju: https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3373588#full: Milčinski, Lev (mentor). Bi pa vprašal glede: ARS 1589/IV Spisi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, ''št.'' 4481 (je to številka, škatla ali kaj točno). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:42, 31. maj 2026 (CEST) ::Aha, hvala za podatek. 1589/IV je pa torej fond, 4481 je pa škatla. ::Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:41, 31. maj 2026 (CEST) :::Me pa iz radovednoati zanima kako si naletel, da so ravno v tej škatli CK ZKS zapiski o Kartinu; si fond pregledal sistematično ali kako? Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:24, 31. maj 2026 (CEST) ::::Dobil sem informacije direktno iz arhiva, na vprašanje namreč, če imajo dokumente v zvezi s Petrom Kartinom, so mi odgovorili čisto natančno kje imajo spravljenih teh okoli 5 dokumentov o njem. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 18:29, 31. maj 2026 (CEST) :::::@[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]]: Arhivski viri pač niso sprejemljiv [[WP:RS|zanesljiv vir]], v kolikor ti niso javno objavljeni v npr. znanstvenih revijah, vsekakor pa obvezno preberi še [[WP:OR|pravilnik o izvirnem raziskovanju]] ter odstrani vse, kar ni mogoče referencirat s prosto dostopnimi/javno objavljenimi viri. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:44, 1. junij 2026 (CEST) gyhjmgjl3x7ow4zxjcs4ex5gkd2jlb0 6683639 6683625 2026-06-01T11:45:38Z MaksiKavsek 244409 /* Peter Kartin */ odgovor 6683639 wikitext text/x-wiki == Serija o protestantizmu == PS: Pogovorno stran si raje arhiviraj kot pa da jo brišeš, to storiš s premikom pogovorov na podstran, npr. [[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek/Arhiv 1|Arhiv 1]]. Morda bi bilo zelo dobrodošlo, če bi se za vse te protestantske pisce naredila pasica, kot jo ima krščanstvo ({{tl|Krščanstvo}}). Kaj praviš? Tako bi lahko naredil nek hiter neke vrste meni za navigacijo, pisci pa bi bili verjetno lepo spravljeni po struji/obdobju ... Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 9. november 2025 (CET) :Bi lahko ti @[[Uporabnik:A09|A09]] naredil predlogo protestantski pisci? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 17:09, 9. november 2025 (CET) ::Bom poskusil, ampak kasneje zvečer. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:15, 9. november 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] Dobro, drugače pa bom kmalu naredil še o (protestantu) Janžu Schweigerju. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 17:16, 9. november 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]], bi lahko zdaj to naredil? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:39, 4. december 2025 (CET) ::::Živjo. Slučajno sem opazil tole o infopolju in sem sklenil poskusiti sam. [[Uporabnik:SirFranzPaul/peskovnik 2|Kako se ti zdi nekaj takega?]] ::::[[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 01:52, 12. maj 2026 (CEST) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: osnutek [[Leopoldina Rozman]] je bil sprejet == <div style="border:solid 1px #57DB1E; background:#E6FFE6; padding:1em; padding-top:0.5em; padding-bottom:0.5em; width:20em; color:black; margin-bottom: 1.5em; width: 90%;">[[File:AFC-Logo.svg|50px|left]] '''Stran [[Leopoldina Rozman]], ki ste jo predložili v pregled za ustvaritev, je bila ustvarjena.'''<br /> Čestitamo in hvala za pomoč pri razširjanju obzorja Wikipedije! Upamo, da boste še naprej kakovostno prispevali. <!--{{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{class|}}}|<br /> Članek je bil ocenjen kot raven '''{{SAFESUBST:<noinclude/>ucfirst:{{{class}}}}}''', kar je zabeleženo na njegovi {{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{1|}}}|[[{{SAFESUBST:<noinclude/>TALKPAGENAME:{{{1}}}}}|pogovorni strani]]|pogovorni strani}}. {{SAFESUBST:<noinclude/>#switch: {{{class}}} | škrbina | stub = Za nove članke je običajno, da se začnejo kot škrbine in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | začetek | start = Večina novih člankov se začne kot škrbina ali na začetni ravni in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | C = To je odlična ocena za nov članek in ga uvršča med najboljše sprejete predložitve — iskrena hvala! | B = To je fantastična ocena za nov članek in ga uvršča med vrhunske sprejete predložitve — prav zares hvala! }} Morda si boste želeli ogledati [[wikpedija:Članki za ustvaritev/Shema ravni|shemo ravni]], da vidite, kako lahko članek izboljšate.}}--> <div class="autoconfirmed-show">Ker ste v času več kot štirih dni opravili vsaj 10 urejanj, lahko zdaj [[Wikipedija:Vaš prvi članek|ustvarjate članke sami]], ne da bi morali za to predložiti prošnjo. Če pa želite, lahko svoje delo še naprej predlagate v pregled preko [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankov za ustvaritev]].</div> Če imate kakršno koli vprašanje, ga lahko postavite na '''<span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_talk/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Leopoldina_Rozman forumu za pomoč]</span>'''.<span class="unconfirmed-show"> Ko boste opravili vsaj 10 urejanj in imeli račun vsaj štiri dni, boste lahko [[Wikipedija:Vaš prvi članek|članke ustvarjali sami]], ne da bi morali za to zaprositi na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankih za ustvaritev]].</span> Če nam želite pri tem postopku pomagati, nam {{lc:{{leave feedback/link|page=Wikipedija:Članki za ustvaritev|pustite povratno informacijo}}}}. Še enkrat hvala in uspešno urejanje! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:21, 26. november 2025 (CET)</div><!--Predloga:ČU pogovor--> == Sfn sklici == Hojla, prosim te, če bi lahko v članku [[druga svetovna vojna na Slovenskem]] popravil {{tl|sfn}} sklice. Da ti pravilno delujejo, morajo biti priimki ločeni z navpičnico in ne podpičjem. Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:47, 28. november 2025 (CET) :Zdravo, bom jutri tole dokončno uredil - drugače pa mislim, da bom raje uporabljal kar navaden sistem sklicevanja za posamezne str. ipd. (kot je npr. večina sklicev pri [[Janez Vajkard Valvasor]]). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:48, 28. november 2025 (CET) ==Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice== Prosim, ne dopolnjuj članka, ki je v izboru za [[Izbrani članki|izbrani članek]], s strokovno nepreverjenimi in zastarelimi viri iz časa Dravske banovine, ki ne ustrezajo sedanjemu stanju sakralnega objekta!! Lep pozdrav! Shabicht (✉) 12:47, 11. december 2025 (CEST) : @[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] Čeprav je vir star še ne pomeni da je strokovno nepreverljiv. Drugače pa tisti opis vsebuje precej podatkov, ki jih očitno nisi mogel izbrskati, kljub večletnemu delu. Drugače pa zgodovina ni samo to kar je bilo npr. pred 300 leti ampak tudi v času Dravske banovine (vhod npr. je še vedno enak itn.) Tako, da ne vidim argumentov za tvoje trditve. Lp == Vabilo k urejevalskemu maratonu == MaksiKavsek, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:26, 19. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:A09|A09]], hej. Že delam na članku o cerkvi sv. Štefana v Solkanu. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:31, 19. december 2025 (CET) ::Sem videl, toplo pozdravljam! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:34, 19. december 2025 (CET) == Nagrada za sodelovanje na urejevalnem maratonu Gorizia–Nova Gorica == Živjo, MaksiKavsek! Hvala še enkrat za sodelovanje na [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalnem maratonu Gorizia–Nova Gorica]], ki smo ga organizirali skupaj z Wikimedia Italia. Z veseljem ti sporočam, da si bil med najbolj aktivnimi udeleženci dogodka, zato bi ti rada Wikimedia Italia kot simbolično zahvalo poslala razglednico/nagrado po pošti. Ker ti na Wikipediji ne morem poslati e-maila neposredno (te funkcije nimaš omogočene v nastavitvah), te prosim, da mi svoj poštni naslov pošlješ na email: geograf.wiki@gmail.com Naslov mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek, ulica in hišna številka, poštna številka in kraj, država (če ni Slovenija). '''Prosim, ne objavljaj svojega naslova tukaj na pogovorni strani, ker je stran javna.''' Naslov bomo uporabili izključno za pošiljanje razglednice in ga ne bomo shranjevali ali uporabljali za druge namene. Še enkrat hvala za tvoj prispevek k Wikipediji! Upam, da se vidimo tudi na naslednjih WikiKlub dogodkih! Lp, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 15:55, 26. januar 2026 (CET) :{{urejeno}} [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:10, 26. januar 2026 (CET) == Ilirske province == Hoj, sem videl, da si dodajal o rudarstvu in metalurgiji Ilirskih provinc. Kar si zapisal je zelo pregledno in ne preveč nadrobno, če pa potrebuješ še kakšen vir, ti toplo svetujem branje [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7DZ5CDLU Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien : mit 177 Illustrationen, einem Faksimile und einer Karte im Text : von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts], za idrijski rudnik kot najbolj vplivnega na Slovenskem pa ti svetujem branje ''Zgodovina Idrije'' od Mihaela Arka, ki tri francoske okupacije prav tako podrobno in natančneje obravnava :) Pohvale za spisano in lepo nedeljo še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:59, 3. maj 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:A09|A09]] Hvala za predlog, bom pregledal (čeprav [[Melita Pivec Stele|Pivec Steletova]] pravi, da iz arhivskih virov praktično nič ne vemo o dejanski proizvodnji, prim. str. 55.). Mimogrede, ali si videl moj komentar glede [[Pogovor:Seznam nekdanjih naselij v Sloveniji|nekdanjih naselij]]? Nisi namreč še podal svojega mnenja o mojem predlogu. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:11, 5. maj 2026 (CEST) ::Sem videl, pa sem pozabil odpisat. Bom komentiral kasneje, imam namreč par zadržkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:21, 6. maj 2026 (CEST) == Dodatek k etnogenezi == Pozdrav. Predlagal bi, da v članek o slovenski etnogenezi vključiš tudi informacijo, da pisec Andrija Jambrešić v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "slovenskoga naroda deržava". Lp, [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 02:06, 12. maj 2026 (CEST) == Peter Kartin == Pozdravljen, sem videl, da si dodal podatek o Levu Miličinskemu. To je sicer meni neznan podatek, me samo zanima, kje si ga pridobil? Sem moral nekje spregledati… Sicer je pa sklic na revijo nepotreben in tudi delno napačen, saj očitno je podatek tudi v omenjeni reviji, a sem ga vključil iz arhiva. Sem pa hvaležen za popravke. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:56, 31. maj 2026 (CEST) :Podatek o mentorju: https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3373588#full: Milčinski, Lev (mentor). Bi pa vprašal glede: ARS 1589/IV Spisi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, ''št.'' 4481 (je to številka, škatla ali kaj točno). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:42, 31. maj 2026 (CEST) ::Aha, hvala za podatek. 1589/IV je pa torej fond, 4481 je pa škatla. ::Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:41, 31. maj 2026 (CEST) :::Me pa iz radovednoati zanima kako si naletel, da so ravno v tej škatli CK ZKS zapiski o Kartinu; si fond pregledal sistematično ali kako? Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:24, 31. maj 2026 (CEST) ::::Dobil sem informacije direktno iz arhiva, na vprašanje namreč, če imajo dokumente v zvezi s Petrom Kartinom, so mi odgovorili čisto natančno kje imajo spravljenih teh okoli 5 dokumentov o njem. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 18:29, 31. maj 2026 (CEST) :::::@[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]]: Arhivski viri pač niso sprejemljiv [[WP:RS|zanesljiv vir]], v kolikor ti niso javno objavljeni v npr. znanstvenih revijah, vsekakor pa obvezno preberi še [[WP:OR|pravilnik o izvirnem raziskovanju]] ter odstrani vse, kar ni mogoče referencirat s prosto dostopnimi/javno objavljenimi viri. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:44, 1. junij 2026 (CEST) ::::::Nočem biti nesramen ampak mimogrede @[[Uporabnik:A09|A09]] idr. povej, da naj to (bolj) dosledno opozarjajo(/te), saj potem npr. [[Janez Nepomuk Šlojsnik#Viri|tole]] tudi ne pride v upoštev. Pa tudi ne vem čisto zakaj si dal np [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|sem]], saj arhivsko gradivo ≠ publikaciji. (Arhivsko gradivo tega podfonda, kot [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=318173&refCode=SI%20AS%201589/IV&type=&subId=&subLink= piše], je "javno dostopno"). Sem pa videl tudi, da si brisal seznam na strani za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slu%C5%BEba_dr%C5%BEavne_varnosti&diff=prev&oldid=6683629 SDV]; enkrat bo tudi tu treba z ustreznimi referencami označiti kdo je bil kje in kaj je delal/poročal/obveščal/vohunil ipd. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:45, 1. junij 2026 (CEST) 46qdfgcjbknl80so8v5dqxfcqdb1b2s Gorée 0 591011 6683395 6663674 2026-05-31T15:41:24Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683395 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Gorée | other_name = | native_name = | nickname = | settlement_type = {{lang|fr|Commune d'arrondissement|italic=no}} | motto = | image_skyline = Ile-de-goree.jpg | imagesize = 275 | image_caption = Pogled na otok | image_flag = | flag_size = | image_seal = | seal_size = | image_shield = | shield_size = | image_blank_emblem = | blank_emblem_type = | blank_emblem_size = | image_map = Dakar Gorée.svg | mapsize = 275 | map_caption = Gorée location | image_map1 = | mapsize1 = | map_caption1 = | image_dot_map = | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_map_caption = | pushpin_mapsize = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Senegal]] | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Dakar | subdivision_type2 = Departma | subdivision_name2 = Dakar | government_footnotes = | government_type = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | established_title = | established_date = | area_magnitude = | area_footnotes = | area_total_km2 = 0,28 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_water_percent = | population_as_of = 2018 | population_footnotes = | population_note = | population_total = 1800 | population_density_km2 = auto | timezone = [[Greenwiški srednji čas|GMT]] | utc_offset = +0 | timezone_DST = | utc_offset_DST = | elevation_footnotes = | elevation_m = | postal_code_type = | postal_code = | area_code = | website = | footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Island of Gorée | criteria = {{UNESCO WHS type|(vi)}}(vi) | ID = 26 | year = 1978 | locmapin = Senegal | map_caption = }} | official_name = }} '''Otok Gorée''' ({{langx|fr|Île de Gorée}}, {{IPA|fr|ildəɡoʁe|pron}}; {{langx|wo|Beer Dun}}) je ena od 19 občin (okrožij) mesta [[Dakar]] v [[Senegal]]u. Gre za 18,2 hektarja velik [[otok]], ki leži dva kilometra na morju od glavnega pristanišča Dakar ({{Coord|14|40|N|17|24|W|scale:40000}}) in je znan kot destinacija za ljudi, ki jih zanima atlantska trgovina s sužnji. Po popisu prebivalstva leta 2013 je imel kraj 1680 prebivalcev, kar je le polovica povprečne gostote mesta Dakar. Gorée je najmanjša in najmanj poseljena od 19 občin (okrožja) Dakarja. Druga pomembna središča za trgovino s sužnji iz Senegala so bila severneje, v [[Saint-Louis, Senegal|Saint-Louisu]] v Senegalu ali južneje v [[Gambija|Gambiji]], ob ustjih večjih rek za trgovino.<ref name="h-net.org">{{cite web|url=http://www.h-net.org/~africa/threads/goree.html|title="Goree and the Atlantic Slave Trade", Philip Curtin, History Net, accessed 9 July 2008|access-date=1 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20160402084801/https://www.h-net.org/~africa/threads/goree.html|archive-date=2 April 2016|url-status=dead}}</ref><ref name="Les Guides Bleus p. 123">''Les Guides Bleus: Afrique de l'Ouest'' (1958 ed.), p. 123</ref> Je na Unescovem seznamu svetovne dediščine in je bila ena prvih 12 lokacij na svetu, ki je bila leta 1978 označena kot taka.<ref>{{cite news|title=21 World Heritage Sites you have probably never heard of|newspaper=The Telegraph |date=4 February 2016 |url=https://www.telegraph.co.uk/travel/travelnews/10999939/21-World-Heritage-Sites-you-have-probably-never-heard-of.html|publisher=Daily Telegraph}}</ref> Ime je popačena različica izvirnega nizozemskega imena ''Goeree'', poimenovanega po nizozemskem otoku Goeree. Otok je bil znan tudi kot Palma ali {{lang|pt|Bezeguiche}} v portugalščini. == Zgodovina in trgovina s sužnji == {{Quote box |title=Zgodovinske pripadnosti<ref>{{cite journal | url=https://doi.org/10.1177/0843871414543447 | doi=10.1177/0843871414543447 | title=African islands and the formation of the Dutch Atlantic economy: Arguin, Gorée, Cape Verde and São Tomé, 1590–1670 | date=2014 | last1=Da Silva | first1=Filipa Ribeiro | journal=International Journal of Maritime History | volume=26 | issue=3 | pages=549–567 }}</ref> |quote={{flagicon image|Flag of Portugal (1495).svg}} [[Portugalska]] 1444–1588<br />[[File:Statenvlag.svg|25px]] Nizozemska republika 1588<br />{{flagicon image|Flag of Portugal (1578).svg}} [[Portugalska]] 1588–1621<br />[[File:Flag of the Dutch West India Company.svg|25px]] Nizozemska zahodnoindijska družba 1621–1663<br />[[File:Flag of England.svg|25px]] Anglija 1663–1664<br />[[File:Flag of the Dutch West India Company.svg|25px]] Nizozemska zahodnoindijska družba 1664–1677<br/>{{flagicon image|Royal Standard of the King of France.svg}} [[France]] 1677–1758<br />{{flagcountry|Kingdom of Great Britain}} 1758–1763<br />{{flagicon image|Royal Standard of the King of France.svg}} [[France]] 1763–1779<br />{{flagcountry|Kingdom of Great Britain}} 1779–1783<br />{{flag|France}} 1783–1801<br />{{flagcountry|Kingdom of Great Britain}} 1801–1804<br/> {{flag|France}} 1804<br/>{{flagcountry|Kingdom of Great Britain}} 1804–1815<br/>{{flag|France}} 1815–1960<br/>{{flag|Senegal}} 1960–danes |align=left |width=22em |fontsize=90% |bgcolor=#B0C4DE }} [[File:Le fort d'Orange et de Nassau à l'île de Gorée mg 8503.jpg|thumb|upright=1.250|Nizozemci so ustanovili utrdbi Nassau (1628) in Orange (1639). Barvna grafika, Nizozemska, 17. stoletje]] Gorée je majhen otok, dolg 900 metrov in širok 350 metrov, ki ga varuje polotok [[Zeleni rt]] ({{langx|fr|Cap-Vert}}). Danes je del mesta Dakar in je bil manjše pristanišče in lokacija evropskih naselij ob obali. Ker otok skoraj ni bil naseljen pred prihodom Evropejcev, čeprav prisotnost udomačenih ovac, ki so jo opazili portugalski raziskovalci kaže, da so ga pogosto obiskovali lokalni prebivalci bližnje celine.{{sfn|Thilmans|2006|p=11}} Otok Gorée je bil eden prvih krajev v Afriki, ki so ga pogosto obiskovali evropski trgovci, saj so se portugalski trgovci na otoku naselili leta 1444. Po besedah ​​Valentima Fernandesa so Portugalci na otoku postavili kapelo iz [[suhozid]]a in streho iz slame. To kapelo je obiskal [[Vasco da Gama]] leta 1502 in verjetno tudi [[Amerigo Vespucci]], [[Tristão da Cunha]] in [[Afonso de Albuquerque]] leta 1501 oziroma 1506. {{sfn|Thilmans|2006|p=12}} === Vladavina Nizozemske zahodnoindijske družbe === Zaradi uničenja večjega dela arhiva prve Nizozemske zahodnoindijske družbe ni znano, kdaj in kako so Nizozemci nadomestili Portugalce na otoku. Po Olfertu Dapperju je otok Nizozemski zahodnoindijski družbi podaril lokalni poglavar Biram leta 1617. Ta trditev je problematična, predvsem zato, ker je bila [[Nizozemska zahodnoindijska družba]] ustanovljena šele leta 1621.{{sfn|Thilmans|2006|p=14}} Prvo sodobno nizozemsko poročilo o izkrcanju pri Goréeju je od Johannesa de Laeta, ki je poročal, da se je flota Dircka Symonsza van Uytgeesta, namenjena v Brazilijo, 20. julija 1628 zasidrala pri Goréeju. De Laet omenja, da je Nizozemska zahodnoindijska družba na otoku zgradila utrdbo in otok poimenovala Goeree.{{sfn|de Laet|1932|p=51}} To bi lahko bilo po nizozemskem otoku Goeree ali pa, kot velja za sam nizozemski otok, aluzija na kakovost sidrišča na otoku, saj ''goede reede'' v nizozemščini pomeni 'dobra opora'. Posedovanje Goréeja je bilo ključ do dostopa do trgovine celotne obale južno od Cap Verta, vključno s pomembnimi trgovskimi postajami v Rufisqueu, Saly-Portudalu, Joalu in Cacheuu, poleg trgovine po reki [[Gambija (reka)|Gambiji]], saj je služila kot skladišče in prostor za pretovarjanje. Poleg tega je bila priročna postaja na najkrajši poti iz Evrope v Karibe.{{sfn|Jacobs|2012|p=205-6}} V 1660-ih in 1670-ih letih so skozi Gorée prepeljali veliko sužnjev v nizozemsko kolonijo [[Curaçao]].{{sfn|Jacobs|2012|p=205}} Otok so v začetku leta 1629 napadli Portugalci, vendar ga niso mogli obdržati.<ref name="ReferenceA">{{Cite EB1911|wstitle=Goree|volume=12|page=255}}</ref> S to izgubo jim je bil prekinjen dostop do donosne obalne trgovine, pomen in bogastvo Santiaga na Zelenortskih otokih pa sta upadla.{{sfn|Jacobs|2012|p=206}} Tudi Britanci so poskušali nadzorovati to trgovino in leta 1663 zavzeli otok z floto pod poveljstvom Roberta Holmesa, a ga je kmalu ponovno zavzel Michiel de Ruyter. Vendar so ponavljajoče se vojne oslabile Nizozemsko zahodnoindijsko družbo in tretja anglo-nizozemska vojna je leta 1674 povzročila bankrot družbe. Leta 1677 je francoska flota pod vodstvom Jeana d'Estréesa premagala Nizozemce in zavzela Gorée ter njihove obalne trgovske postojanke.{{sfn|Jacobs|2012|p=213}} === Francoska kolonialna oblast === Po francoski invaziji leta 1677, med francosko-nizozemsko vojno, je otok ostal večinoma pod francosko oblastjo do leta 1960. Med različnimi vojnami med Francijo in Veliko Britanijo je prišlo do kratkih obdobij britanske okupacije. Britanci so otok zasedli med letoma 1758 in 1763 po zavzetju Goréeja in širšem zavzetju Senegala med [[Sedemletna vojna|sedemletno vojno]], preden so ga s Pariško pogodbo (1763) vrnili Franciji. Za kratek čas med letoma 1779 in 1783 je bil Gorée ponovno pod britanskim nadzorom, dokler ga leta 1783 s Pariško pogodbo (1783) ni ponovno prepustil Franciji. V tem času je bil tam namestnik guvernerja zloglasni Joseph Wall, ki je leta 1782 nekatere svoje može nezakonito prebičal do smrti; zaradi teh zločinov je bil Wall kasneje usmrčen v Angliji.<ref>For last period, see for example, {{cite book|last=Guthrie|first=William|year=1798|title=A New Geographical, Historical and Commercial Grammar and Present State of the Several Kingdoms of the World, 2|pages=819–820|publisher=Charles Dilly ... and G.G. and J. Robinson|location=London|url=https://books.google.com/books?id=00PGd10YXTgC}}</ref> Gorée je bil predvsem trgovska postojanka, upravno povezana s Saint-Louisom, glavnim mestom kolonije Senegal. Poleg sužnjev so trgovali tudi s čebeljim voskom, kožami in žitom. Prebivalstvo otoka je nihalo glede na okoliščine, od nekaj sto svobodnih Afričanov in Kreolcev do približno 1500. Hkrati je bilo tam le malo evropskih prebivalcev. Po upadu trgovine s sužnji iz Senegala v 1770-ih in 1780-ih je mesto postalo pomembno pristanišče za prevoz arašidov, arašidovega olja, [[gumiarabika]], [[slonovina|slonovine]] in drugih izdelkov 'zakonite' trgovine. Verjetno je bila v povezavi s to trgovino zgrajena tako imenovana Maison des Esclaves. [[File:Attack on Goree 29 decembre 1758.jpg|thumb|upright=1.25|left|Britansko zavzetje Goréeja med [[Sedemletna vojna|sedemletno vojno]], 29. decembra 1758]] V 18. in 19. stoletju je bil Gorée dom francosko-afriške kreolske ali metisske skupnosti trgovcev s povezavami s podobnimi skupnostmi v Saint-Louisu in Gambiji ter čez Atlantik s francoskimi kolonijami v Ameriki. Métiske, imenovane ''signares'' iz portugalskega imena ''senhora'', potomk afriških žensk in evropskih trgovk, so bile še posebej pomembne za poslovno življenje mesta. ''Signares'' so imele v lasti ladje in nepremičnine ter so poveljevale moškim uradnikom. Znane so bile tudi po gojenju mode in zabave. Ena takšnih ''signares'', Anne Rossignol, je živela v Saint-Domingueu (današnji [[Haiti]]) v 1780-ih pred haitijsko revolucijo. [[File:L'Isle de Gore Schley 1772.jpg|thumb|upright=1.25|Schley, Jacobus van der, 1715–1779. Otok Gorée in njegove utrdbe]] Februarja 1794 je Francija med [[francoska revolucija|francosko revolucijo]] odpravila suženjstvo in trgovina s sužnji iz Senegala naj bi se ustavila. Francoska grafika iz okoli leta 1797 (na sliki) prikazuje, da se še vedno dogaja, vendar je to morda [[anakronizem]]. Aprila 1801 so Britanci Gorée ponovno zavzeli. Januarja 1804 je majhna francoska eskadrilja iz Curaçaa zavzela Gorée, vendar so ga Britanci marca ponovno zavzeli. Marca 1815 je [[Napoleon]] med svojim političnim povratkom, znanim kot ''Sto dni'', dokončno odpravil trgovino s sužnji, da bi vzpostavil odnose z Veliko Britanijo. Tokrat se je odprava nadaljevala. Ko je trgovina s sužnji konec 18. stoletja upadla, se je Gorée preusmeril v legitimno trgovino. Majhno mesto in pristanišče sta bila slabo locirana za pošiljanje industrijskih količin arašidov, ki so začeli v razsutem stanju prihajati s celine. Posledično so se trgovci naselili neposredno na celini, najprej v Rufisqueu (1840) in nato v Dakarju (1857). Številne uveljavljene družine so začele zapuščati otok. Državljanska volilna pravica za prebivalce Goréeja je bila institucionalizirana leta 1872, ko je postal francoska občina z izvoljenim županom in občinskim svetom. Blaise Diagne, prvi afriški poslanec, izvoljen v francoski državni zbor (od leta 1914 do 1934), se je rodil na Goréeju. Z največjega števila približno 4500 prebivalcev leta 1845 se je število prebivalcev zmanjšalo na 1500 leta 1904. Leta 1940 je bil Gorée priključen občini Dakar. Od leta 1913 do 1938 je bil Gorée dom École normale supérieure William Ponty, vladne učiteljske šole, ki jo je vodila francoska kolonialna vlada. Mnogi diplomanti šole so nekega dne vodili boj za neodvisnost od Francije. Leta 1925 je afroameriški zgodovinar, sociolog in panafrikanist W. E. B. Du Bois o šoli zapisal: »Na slikovitem otoku Gorée, čigar starodavno obzidje je obrnjeno proti sodobnemu in komercialnemu Dakarju, sem videl dvesto ali tristo odličnih temnopoltih fantov srednješolskega ranga, zbranih iz vsega Senegala na tekmovalnih testih, ki so jih temeljito poučevali odlični francoski učitelji v skladu z učnim načrtom, ki je bil, kolikor je šlo, enak učnemu načrtu katere koli evropske šole«, pri čemer je kolonialni Franciji očital, kako omejena je bila njena infrastruktura javnega izobraževanja v državi na splošno, in izrazil pesimizem glede nadaljnjih naložb.<ref name="ForeignAffairsDuBois">{{cite magazine|last=Du Bois|first=W. E. Burghardt|author-link=W. E. B. Du Bois|date=1925-04-01|title=Worlds of Color|volume=3|number=3|magazine=Foreign Affairs| url=https://www.foreignaffairs.com/articles/africa/1925-04-01/worlds-color|issn=0015-7120|url-access=subscription|df=mdy-all}}</ref><ref name="TheNewNegroDuBois">{{cite book|last=DuBois|first=W. E. B.|author-link=W. E. B. Du Bois|editor-last1=Locke|editor-first1=Alain LeRoy|editor-link1=Alain LeRoy Locke|year=1925|edition=1927|title=The New Negro: An Interpretation|chapter=The Negro Mind Reaches Out|page=385|publisher=Albert and Charles Boni|chapter-url=https://archive.org/details/newnegrointerpre00unse/page/413/mode/1up|lccn=25025228|oclc=639696145|df=mdy-all}}</ref> === Po osamosvojitvi === Gorée je s celino povezan z rednim 30-minutnim trajektom, namenjenim samo pešcem; na otoku ni avtomobilov. Otok, glavna turistična znamenitost Senegala, je bil leta 1978 uvrščen na seznam svetovne dediščine Unesca. Danes služi predvsem kot spomenik trgovini s sužnji. Številne zgodovinske poslovne in stanovanjske stavbe so bile spremenjene v restavracije in hotele za podporo turističnemu prometu. Gorée je znan kot lokacija [[Hiša sužnjev|Hiše sužnjev]] ({{langx|fr|Maison des esclaves}}), ki jo je okoli leta 1780–1784 zgradila afro-francoska družina Métis. Hiša sužnjev je ena najstarejših hiš na otoku. Danes se uporablja kot turistična destinacija za prikaz grozot trgovine s sužnji po vsem atlantskem svetu. Kot je razložila zgodovinarka Ana Lucia Araujo, je stavba začela pridobivati ​​sloves skladišča sužnjev predvsem zaradi dela njenega kustosa Boubacarja Josepha Ndiayeja, ki je s svojo predstavo ganil občinstvo, ki je obiskalo hišo.<ref>Araujo, Ana Lucia. Public Memory of Slavery: Victims and Perpetrators in the South Atlantic (Amherst, NY: Cambria Press, 2010)</ref><ref>Araujo, Ana Lucia. Shadows of the Slave Past: Memory, Heritage, and Slavery (New York: Routledge, 2014), 57–65.</ref> Hišo sužnjev, ki služi kot spominski prostor na suženjstvo, obiščejo številne javne osebnosti. Junija 2013 je stavbo obiskal predsednik Združenih držav Amerike [[Barack Obama]]. Plavalni maraton Dakar-Gorée se je začel leta 1985 kot poklon žrtvam suženjstva, ki so pokazale odpornost s poskusom plavanja proti svobodi. Skozi celotno zgodovino se je to ponavljal dogodek, razen v letih 2020 in 2021, ko je bil odpovedan zaradi pandemije COVID-19.<ref name=":2">{{Cite web |last=Fisayo-Bambi |first=Jerry |date=September 25, 2023 |title=Senegal: Hundreds compete in Dakar to Gorée Island swimming race |url=https://www.africanews.com/2023/09/25/hundreds-compete-in-senegal-sea-swimming-race// |website=[[Africa News]] |accessdate=2025-10-05 |archive-date=2025-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251011004325/https://www.africanews.com/2023/09/25/hundreds-compete-in-senegal-sea-swimming-race/ |url-status=dead }}</ref> == Uprava == [[File:Map of Goree.svg|thumb|upright=1.25|Zemljevid Goréeja]] Z ustanovitvijo Dakarja leta 1857 je Gorée postopoma izgubljal svoj pomen. Leta 1872 so francoske kolonialne oblasti ustanovile dve občini, Saint-Louis in Gorée, prvi občini zahodnega tipa v Zahodni Afriki, z enakim statusom kot katera koli občina v Franciji. Dakar na celini je bil del občine Gorée, katere uprava je bila na otoku. Vendar je bil Dakar že leta 1887 ločen od občine Gorée in preoblikovan v samostojno občino. Tako je bila občina Gorée omejena na svoj majhen otok. Leta 1891 je imelo Gorée še vedno 2100 prebivalcev, medtem ko je imel Dakar le 8737 prebivalcev. Vendar se je do leta 1926 prebivalstvo Goréeja zmanjšalo na le 700 prebivalcev, medtem ko se je prebivalstvo Dakarja povečalo na 33.679 prebivalcev. Tako se je leta 1929 občina Gorée združila z Dakarjem. Občina Gorée je izginila in Gorée je bila zdaj le majhen otok občine Dakar. Leta 1996 je senegalski parlament izglasoval obsežno reformo upravne in politične delitve Senegala. Občina Dakar, ki je bila ocenjena kot prevelika in preveč naseljena, da bi jo lahko ustrezno upravljala centralna občina, je bila razdeljena na 19 občin, ki so jim bile podeljene obsežne pristojnosti. Občina Dakar je ostala nad temi 19 občinami. Koordinira dejavnosti občin, podobno kot Veliki London koordinira dejavnosti londonskih okrožij. Tako je bila leta 1996 občina Gorée ponovno oživljena, čeprav je zdaj le še občina (vendar v resnici s pristojnostmi, precej podobnimi pristojnostim občine). Nova občina Gorée (uradno ''Commune d'Arrondissement de l'île de Gorée'') je prevzela staro mestno hišo (''marie'') v središču otoka. Ta je bila med letoma 1872 in 1929 uporabljena kot mestna hiša nekdanje občine Gorée. Občino Gorée vodi občinski svet (''conseil municipal''), ki ga demokratično izvolijo vsakih 5 let, in župan, ki ga izvolijo člani občinskega sveta. == Arheologija otoka Gorée == Otok je od septembra 1978 na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref name="Cheikh Anta Diop,94-1">{{cite book|last=Cheikh Anta Diop|title=The Island and the Historical Museum|date=1994|publisher=Publication of the Historical Museum|pages=22–23}}</ref> Večina glavnih stavb v Goréeju je bila zgrajena v drugi polovici 18. stoletja. Glavne stavbe so hiša sužnjev, 1786; šola Williama Pontyja, 1770; pomorski muzej (''Musée de la mer''), 1835; utrdba Fort d'Estrées, prvotno imenovana severna baterija, v kateri je danes Zgodovinski muzej Senegala, zgrajen med letoma 1852 in 1865; vladna palača (''palais du Government''), 1864, ki jo je od leta 1902 do 1907 zasedal prvi generalni guverner Senegala. Za turiste sta zanimiva tudi grad Gorée in policijska postaja Gorée iz 17. stoletja, prej ambulanta, za katero velja, da je tam stala prva kapela, ki so jo Portugalci zgradili v 15. stoletju, ter plaža. [[File:François d'Orléans - Tam-tam à Gorée (1837.jpg|thumb|upright=1.25|{{lang|fr|François d'Orléans – Tam-tam à Gorée}} (1837)]] To zgodovinsko najdišče je redek primer evropske kolonije, kjer vidimo svobodne in zasužnjene Afričane (ki predstavljajo polovico prebivalstva Goréeja), Evropejce in Afroevropejce, ki živijo drug ob drugem, čeprav je bil otok pomembno središče atlantske trgovine s sužnji. Arheologija na otoku Gorée vodi do številnih protislovnih in kontrastnih zaključkov. Na enem koncu spektra so bili zasužnjeni ljudje na Goréeju slabo obravnavani, kot živali, na drugem pa obstajajo dokazi, da so bili zasužnjeni ljudje sprejeti kot del družin. Zabeleženo je bilo, da so ''signares'' (svobodne Afričanke ali Afroevropejke) raje jedle na tleh z žlico in skupno skledo kot njihovi domači sužnji, evropski moški pa so ohranili tradicijo in uporabljali mizo.<ref name="Thiaw (Lane & MacDonald, 2011)">{{Cite book |chapter-url=http://www.britishacademypublications.com/view/10.5871/bacad/9780197264782.001.0001/bacad-9780197264782-chapter-8 |chapter=Slaves without Shackles: An Archaeology of Everyday Life on Gorée Island, Senegal |last=Thiaw |first=Ibrahima |title=Slavery in Africa: Archaeology and Memory |editor-first1=Paul |editor-last1=Lane |editor-first2=Kevin C. |editor-last2=MacDonald |date=2011 |pages=147–165 |doi=10.5871/bacad/9780197264782.003.0008 |isbn=9780197264782 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=August 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Arheološke raziskave na Goréeju je izvedel dr. Ibrahima Thiaw (izredni profesor arheologije na Institut Fondamental d'Afrique Noire (IFAN); in Univerza Cheikh Anta Diop v Dakarju, Senegal); Dr. Susan Keech McIntosh (profesorica arheologije, Univerza Rice, Houston, Teksas); in Raina Croff (doktorandka na Univerzi Yale, New Haven, Connecticut). Dr. Shawn Murray (Univerza v Wisconsinu–Madisonu) je prav tako prispeval k arheološkim raziskavam v Goréeju s študijo lokalnih in vnesenih dreves in grmovnic, ki pomaga pri prepoznavanju starodavnih rastlinskih ostankov, najdenih med izkopavanji.<ref>[http://goree.rice.edu/ "Goree Archaeology"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170724045549/http://goree.rice.edu/ |date=2017-07-24 }}, Rice University, accessed 8 July 2009</ref> Izkopavanja v Goréeju so odkrila tudi številne evropske uvoze: opeke, žeblje, steklenice alkoholnih pijač, kot so vino, pivo in druge žgane pijače, kroglice, keramiko in kremenovo orožje.<ref name="Thiaw (2003)">{{Cite journal |last=Thiaw |first=Ibrahima |year=2003 |title=The Gorée Archaeological Project (GAP): Preliminary results |journal=Nyame Akuma |issue=60 |pages=27–35 }}</ref> === Arheološki projekt Gorée === Arheološki projekt Gorée ali GAP je začel s svojimi projekti (raziskave, testiranje, kartiranje in izkopavanja) leta 2001. Namen projekta, ki je trajal več let, je bil zbrati artefakte, ki se nanašajo na zgodovinska obdobja pred- in poevropskih naselij, ter ugotoviti uporabo različnih četrti na otoku z uporabo materialne kulture, izkopane na teh območjih. V svojih predhodnih rezultatih Ibrahima Thiaw obravnava tudi težave pri izkopavanjih na pretežno turističnem otoku. === Ozadje === [[File:La Signare de Gorée avec ses esclaves-Musée de la Compagnie des Indes.jpg|thumb|upright=1.25|{{lang|fr|La Signare de Gorée avec ses esclaves}} (Signare iz Gorée s svojimi sužnji), {{lang|fr|Musée de la Compagnie des Indes|italic=no}}]] Portugalski kapitan Lançarote in njegova posadka so bili prvi, ki so leta 1445 vzpostavili afroevropske odnose z otokom Gorée. Potem ko so opazili otok približno tri kilometre od obale današnjega Dakarja v Senegalu, so Lançarote in njegovi častniki poslali na obalo nekaj častnikov, da bi pustili mirovne daritve domačinom na otoku. Na tla Goréeja so položili torto, ogledalo in kos papirja z narisanim križem, ki naj bi bili simboli miroljubnih dejanj. Vendar se Afričani niso odzvali na želeni način in so papir raztrgali ter torto in ogledalo razbili, s čimer so postavili temelje za prihodnje odnose med Portugalci in Afričani z otoka Gorée. V začetku 18. stoletja so bila naselja v Goréeju ločena na četrti: četrt Bambarov (sužnji), gurmanov (pokristjani Afričani) in četrt za prebivalce Goréeja, vključno s svobodnimi Afričani. Do druge polovice 18. stoletja je bila ločitev med {{lang|fr|signares}} in njihovimi družinami ter preostalim delom otoka, pa tudi s prej ustanovljenimi četrtmi. === Predevropska naselbina === Po predhodnih rezultatih Ibrahima Thiawa so bile ravni med predevropskimi in poevropskimi kontaktnimi nahajališči značilne po očitni okužbi z gnezdi [[termiti|termitov]]. Ena od razlag tega je možnost, da so bila ta gnezda termitov vzrok za opustitev Goréeja pred prihodom Nizozemcev. Naselbina iz predevropskega obdobja je polna keramike, okrašene z motivi vrvice in ribjih vretenc in jo je mogoče najti v kontekstu domačih naselij, pod ali na istih ravneh s tlemi in ognjišči. Keramika v bližini naselij kaže, da so bila ta naselja poltrajna ali trajna. Ribiško orodje in oprema sta bila redka, čeprav so bila nahajališča polna ostankov rib. Prav tako ni bilo nobenih znakov železa ali njegove uporabe pred 18. stoletjem. Zaradi številnih značilnosti, ki vsebujejo obredne lonce, najdene v jedru predevropske naselbine, je Thiaw sklepal, da je bil otok morda predvsem uporabljen za obredne dejavnosti in prakse. Kljub temu je opustitev arheološko očitna do sredine 15. stoletja, verjetno zaradi mogočne invazije termitov. Ni arheoloških ali fizičnih dokazov o boju ali konfliktu med kasnejšimi Evropejci ali katero koli drugo kulturno skupino. Thiawova hipoteza nakazuje možnost, da je otok, ko so Portugalci uporabljali otok za pokopavanje svojih mrtvih, v očeh domačinov postal strašljiv ali pa so nanj negativno vplivale skrivnostne moči morskih duhov.<ref name="Thiaw (Okamura & Matsuda, 2011)">{{Cite book |title=New Perspectives in Global Public Archaeology |chapter=Digging on Contested Grounds: Archaeology and the Commemoration of Slavery on Gorée Island, Senegal |last=Thiaw |first=Ibrahima |date=2011 |publisher=Springer |location=New York |isbn=978-1-4614-0341-8 |editor-last=Okamura |editor-first=Katsuyuki |editor-last2=Matsuda |editor-first2=Akira |pages=127–138 |doi=10.1007/978-1-4614-0341-8_10 }}</ref> === Evropska naselbina === [[File:Le prince de Joinville sur l'île de Gorée en 1842.jpg|upright=1.25|thumb|Umetniška predstavitev Goréeja leta 1842]] Obstaja nekaj besedilnih dokazov, ki navajajo, da so Nizozemci kupili otok od poglavarja Dakarja ali od lokalnih ribičev na otoku. Čeprav je o tej transakciji malo arheoloških dokazov, so vsi evropski nanosi relativno obilni. Na Goréeju so z izkopavanji in testiranjem odkrili štiri različne nanose. Prve vrste nanosov so na severozahodnem in zahodnem delu otoka in so bili običajno tri metre debeli domači odpadki in školjčni kupi. Ti nanosi, ki obkrožajo območje, ki je bilo nekoč utrdba Fort Nassau, so bili določeni v povezavi z aktivnostjo utrdbe Fort Nassau, ki se je zdela relativno nespremenljiva. Redki nanos so našli v bližini gradu Castel pri G18, edinem najdišču, izkopanem na tem območju. Nanosi na tem območju so bili običajno plitvi in ​​tik nad apnenčasto podlago. Vendar pa je to najdišče prineslo tri grobove, ki so bili vsi vkopani v apnenčasto podlago. G13, najdišče na vzhodni strani otoka, je iz enega od svojih odpadnih jam odkrilo kulturne ostanke. Ti ostanki vključujejo žeblje, pozno evropsko biserno posodo in zgodnjo belo posodo s podobnimi vzorci iz obdobja med letoma 1810 in 1849, pločevinke sardel in okensko steklo, med drugimi artefakti. Keramika, ki je v bližini vojašnice iz vojaške okupacije v 19. in začetku 20. stoletja, kaže, da je bila večina od njih zamenjava, ki je sovpadala z okupacijo. Takšna nahajališča niso bila pogosta na otoku. [[File:Gorée-Landing stage-Fort-1892.jpg|upright=1.25|thumb|Umetniška upodobitev pristanišča v Goréeju leta 1892]] Kot pri mnogih arheoloških najdiščih po svetu tudi na najdišča vplivajo sodobni vplivi in ​​dejavnosti, kar vodi do motenj v arheološkem zapisu ali nenamernega uničenja najdišč. Evropska vlada je uvedla stroga pravila glede uporabe prostora in splošnega razvoja naselij na otoku. Arheologija kaže ta razvoj tal; gradnje, izravnave, rekonstrukcije, od katerih je nekatere mogoče povezati s spremembo evropskega vladarja v tistem času. Vendar pa tudi ti dokazi o razvoju kažejo na posledice sodobne dejavnosti, zato je določanje kompleksnih družbenih identitet in skupin, kot so suženj ali svobodni, Afričani ali Afroevropejci, zapletena uganka. Vendar pa je mogoče sklepati na splošno: atlantska trgovina pomembno vpliva na življenja prebivalcev Goréeja, kar se kaže v prilivu idej, kompleksnih identitetah in strukturi naselij. Atlantska trgovina je vplivala tudi na fiziološke vidike goreenske družbe. Arheologija je odkrila obilico dokazov o množičnem uvozu alkoholnih pijač na otok. Množični uvoz alkoholnih pijač seveda kaže na visoko raven porabe, katere učinki so bili zabeleženi kot pijanski konflikti, običajno med vojaškimi prebivalci. Prej omenjeni dr. Ibrahima Thiaw je tudi avtor knjige Kopanje na spornih tleh: Arheologija in spomin na suženjstvo na otoku Gorée. V tem članku Thiaw razpravlja o razliki med zgodovinskimi poročili, polnimi suženjstva in okov, in pomanjkanjem arheoloških dokazov, ki bi podpirali ta poročila. Raina Croff, ena od Thiawovih kolegic, trdi, da na otoku Gorée ni nikoli našla nobenih dokazov o suženjstvu, vendar dodaja tudi, da arheoloških dokazov, kot so okovi in ​​verige, na otoku ne bi našli, ker za to ni potrebe. ==== Maison des Esclaves ==== {{glavni|Hiša sužnjev}} [[File:Gorée - Maison des esclaves (2).JPG|thumb|left|Vrata brez vrnitve v Maison des Esclaves na otoku Gorée]] [[File:La Maison des Esclaves.jpg|thumb|La Maison des Esclaves (Hiša sužnjev). Gorée, Senegal]] ''Maison des Esclaves'' ali [[Hiša sužnjev]] je bila zgrajena v letih 1780–1784 po naročilu Nicolasa Pépina. Čeprav so tukaj zloglasna ''Vrata brez vrnitve'', za katera pravijo, da so bila to zadnje mesto, kjer so se izvoženi sužnji do konca življenja dotaknili afriških tal, je v Maison des Esclaves malo dokazov, ki bi nakazovali na »obsežno transatlantsko trgovino s sužnji«. Glede na popise prebivalstva iz 18. stoletja je večina zasužnjenega prebivalstva spadala v kategorijo domačih sužnjev in ne sužnjev za izvoz.<ref>{{Cite book |title=The Atlantic slave trade : a census |url=https://archive.org/details/atlanticslavetra0000curt |last=Curtin|first=Philip D. |publisher=University of Wisconsin Press |year=1969 |location=Madison, Wisconsin }}</ref> Pépin in njegova dedinja sta morda imela domače sužnje, vendar je spet malo arheoloških dokazov, da sta bila vpletena v kakršen koli posel z izvozom sužnjev. Kljub temu pomanjkanju dokazov je Maison des Esclaves postal romarsko mesto v spomin na prisilno odstranitev Afričanov iz njihove domovine, znano tudi kot afriška diaspora. To je v nasprotju z vlogo najdišča Rue des Dongeons na Goréeju. Na Rue des Dongeons, kot že ime pove, so prisotne ječe, ki jih je mogoče jasno povezati z zaprtjem sužnjev, ki so bili namenjeni izvozu. Zgodovinarka Ana Lucia Araujo je dejala: »To ni pravi kraj, od koder so odšli pravi ljudje, v številu, kot pravijo.«<ref>{{cite news|url=https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2013/06/28/what-obama-really-saw-at-the-door-of-no-return-a-debunked-memorial-to-the-slave-trade/ |title=What Obama really saw at the 'Door of No Return,' a disputed memorial to the slave trade |first=Max |last=Fisher |date=28 June 2013 |newspaper=Washington Post |access-date=1 October 2017 }}</ref> Nasprotno pa UNESCO trdi, da je bil »Goree od 15. do 19. stoletja največje središče trgovanja s sužnji na afriški obali.«<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/26 |title=Island of Gorée |publisher=[[UNESCO]] |access-date=1 October 2017 }}</ref> ==== Bambarska četrt ==== Na južno-osrednjem koncu Goréja, v četrti Bambara, se usedline s tega območja, čeprav manj bogate z artefakti, razlikujejo po vključkih sedimentov od preostalega dela otoka. Vključki, kot so [[apnenec]], rdeča [[opeka]], školjke ali kamni v teh dvo- do trimetrskih usedlinah, niso starejši od 18. stoletja in kažejo na pogoste procese gradnje in rušenja. To bi lahko povezali z obsežno naseljenostjo tega območja, morda z domačimi sužnji, ki se je začela v 18. stoletju. Quartier Bambara je bilo segregirano naselje, kar nakazuje na domače suženjstvo in ne na izvoz. Zemljevidi tega naselja imajo ločene mejne črte, ki so se sčasoma, do sredine 18. stoletja, zmanjšale. Bambaro, ki se nahaja v središču otoka, so naseljevali Bambarci. Bambarci so imeli neugoden stereotip; Bambarci, ki so živeli na celini Senegala in Malija, so bili znani kot odlični sužnji. Bambarci, ki so jih v Gorée pripeljali Francozi, so gradili ceste, utrdbe in hiše. Te stavbe (Maison des Esclaves, Quartier Bambara in Rue des Dungeons), zgrajene iz kamna ali opeke, so bile v nasprotju s strukturami, ki so jih Afričani zgradili iz slame in blata. Ta kontrast je pripomogel k segregaciji in statusni ločitvi med Afričani in evropskimi prebivalci ter je sledil skupni povezavi, da je zidarstvo evropski vpliv. Vendar pa so te arhitekturne zgradbe najverjetneje zgradili sužnji in brez tlorisov, kar kaže na naključno razporeditev mesta in nepravilne kote v prostorih. Analiza naselij kaže na možnost, da se je sčasoma status gospodarjev in sužnjev dovolj izenačil, da so lahko do druge polovice osemnajstega stoletja na otoku delali in živeli drug ob drugem. == Izpodbijanje Goréeja kot pomembnega trgovskega središča za sužnje == [[File:Costumes de Differents Pays, 'Marchand d'Esclaves de Goree' LACMA M.83.190.334.jpg|thumb|Trgovec s sužnji iz Goréeja, grafika iz okoli leta 1797]] V 1990-ih se je razplamtela razprava o verodostojnosti trgovine s sužnji iz Goréeja, kot jo je pripovedoval konservator Boubacar Joseph Ndiaye. V članku, objavljenem v francoskem časopisu ''Le Monde'',<ref>{{Cite news|url=https://www.lemonde.fr/archives/article/1996/12/27/le-mythe-de-la-maison-des-esclaves-qui-resiste-a-la-realite_3739279_1819218.html?xtmc=le_mythe_de_la_maison_des_esclaves&xtcr=27|title=Le mythe de la Maison des esclaves qui résiste à la réalité|last=De Roux|first=Emmanuel|date=27 December 1996|work=Le Monde|access-date=12 June 2019|language=fr}}</ref> je Emmanuel de Roux izpodbijal Ndiayejeve ponavljajoče se trditve, da je bil Gorée v tako imenovani ''Maison des Esclaves'' pomembno skladišče sužnjev (kar je v veliki meri temeljilo na napačnih interpretacijah francoskih obiskovalcev v 18.–19. stoletju in pozneje). De Roux je svojo kritiko utemeljil na delih raziskovalcev Abdoulayeja Camare in očeta Josepha-Rogerja de Benoista.<ref>{{Cite book|title=Gorée, Guide de l'île et du Musée historique|last1=de Benoist|first1=Joseph Roger|last2=Camara|first2=abdoulaye|publisher=FAN-Ch.A. Diop.|year=1993|location=Dakar}}</ref><ref>{{Cite book|title=Histoire de Gorée|last1=de Benoist|first1=Joseph-Roger|last2=Camara|first2=Abdoulaye|publisher=Maisonneuve et Larousse|year=2003|isbn=2-7068-1765-8|location=Paris}}</ref> Glede na zgodovinska poročila tam ni bilo prodanih več kot 500 sužnjev na leto, kar je le malo v primerjavi z obsegom trgovine s sužnji vzdolž obal današnjega [[Benin]]a, [[Gvineja|Gvineje]] in [[Angola|Angole]]: skupno je bilo 4–5 % (ali približno 500.000) sužnjev poslanih iz Senegala v Ameriko, preostalih 11,5 milijona zasužnjenih Afričanov pa je prišlo z drugih (zahodno)afriških obal.<ref>TTo število je treba obravnavati zgolj kot povprečje ocen raziskovalcev, ki se gibljejo od 10 do 14 milijonov ljudi. Nekoliko nižjo oceno 9.566.100 ljudi (ki so na koncu pristali v Ameriki) je izračunal Noel Deerr in jo je sprejel Philip D. Curtin (1922–2009) v svoji knjigi ''The Atlantic Slave Trade: A Census'' (University of Wisconsin Press, repr. 1972), p. 87 (s preštetimi podatki). Zgornjo mejo 15,4 milijona ljudi, prepeljanih iz Afrike, od katerih jih je 13.392.000 na koncu pristalo v Ameriki, je leta 1976 podal J.E. Inikori v ''Journal of African History'' (17) in 1976.</ref> Ndiayejevi grafični opisi razmer sužnjev, ki naj bi bili nastanjeni v ''Maison des Esclaves'', niso podprti z nobeno zgodovinsko dokumentacijo in po De Rouxovih besedah ​​so morda služili za privabljanje posla, zlasti afroameriških turistov.<ref>In the commemorative plaque to Ndiaye, he is thanked for his eloquence and his "efficient contribution to the cultural and touristic development of Senegal" ("contribution efficace au développement culturel et touristique du Sénégal").</ref> V odgovor na te obtožbe je več senegalskih in evropskih raziskovalcev aprila 1997 na Sorboni sklicalo simpozij z naslovom ''Gorée dans la traite atlantique: mythes et réalités'', katerega zapisnik je bil pozneje objavljen.<ref>{{Cite book|title=Gorée et l'esclavage : actes du Séminaire sur "Gorée dans la traite atlantique : mythes et réalités (Gorée, 7-8 avril 1997)|editor-last=Samb|editor-first=Djibril |publisher=Université Cheikh Anta Diop de Dakar, IFAN Ch. A. Diop|year=1997|location=Dakar (Senegal)}}</ref> Nedavno sta Hamady Bocoum in Bernard Toulier objavila članek »Izdelava dediščine: primer Goréeja (Senegal)« (v francoščini: »La fabrication du Patrimoine: l’exemple de Gorée (Sénégal)«),<ref>{{Cite journal|last1=Bocoum|first1=Hamady|last2=Toulier|first2=Bernard|date=2013|title=La fabrication du Patrimoine, l'exemple de Gorée (Sénégal)|url=https://journals.openedition.org/insitu/10303#ftn43|journal=In Situ (Revue des Patrimoines)|volume=20|pages=1–37}}</ref> v katerem dokumentirata povzdignjenje Goréeja v čustveno nabit spomenik čezatlantske trgovine s sužnji iz turističnih razlogov. To je vodila senegalska vlada, ki jo je začel predsednik Léopold Sédar Senghor, ki je za ta cilj zadolžil svojega posebnega imenovanca Ndiayeja. Leta 2013 je novinar Jean Luc Angrand kronološko popisal, kako je Ndiaye začel svojo lobistično kampanjo med afroameriškimi skupnostmi v ZDA, ko je poskušal izkoristiti njihovo željo po iskanju lastne dediščine v Afriki, ki se je pojavila v 1970-ih. To zanimanje se je povečalo po vplivu televizijske serije ''Roots'', ki so jo afroameriški gledalci najbolj močno občutili. Zaradi tega je Ndiaye pretiraval s pomenom Senegala, zlasti Goréeja, ko je trdil, da je bilo od tam prepeljanih kar 20 milijonov zasužnjenih Afričanov. Čeprav je več angleško napisanih medijskih virov poročalo o izmišljeni zgodovini Goréeja, zlasti John Murphy v ''Seattle Timesu''<ref>{{Cite news|url=https://archive.seattletimes.com/archive/20040727/slavehouse27/senegal-slave-houses-past-questioned|title=Senegal Slave House's past questioned|last=Murphy|first=John|date=July 27, 2004|work=The Seattle Times|access-date=June 12, 2019|archive-date=February 9, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180209063048/http://community.seattletimes.nwsource.com/archive/?date=20040727&slug=slavehouse27|url-status=live}}</ref> in Max Fischer v ''Washington Postu'',<ref>{{Cite news|url=https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2013/07/01/the-sincere-fiction-of-goree-island-africas-best-known-slave-trade-memorial/|title=The sincere fiction of Goree Island, Africa's best-known slave trade memorial|last=Fischer|first=Max|date=July 1, 2013|newspaper=The Washington Post}}</ref> se nekateri angleško pisni viri, kot je BBC, še vedno oklepajo izmišljene pripovedi o Goréeju kot pomembnem središču trgovine s sužnji. == Pomembni prebivalci == * [[Latyr Sy]], glasbenik djembeja * France Gall, francoska pevka, je imela tam hišo * Léa Seydoux, francoska igralka je delno odraščala na otoku == V popularni kulturi == Otok Goreé je bil postajališče za 4. etapo dirke ''The Amazing Race 6'', ''Hiša sužnjev'' pa je bila obiskana med 5. etapo.<ref>{{cite web|url=http://www.dailynugget.com/2004/12/amazing-race-6-episode-4/|title=Amazing Race 6, Episode 4|work=The Daily Nugget|date=December 8, 2004|access-date=December 31, 2019|archive-date=December 31, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191231192230/http://www.dailynugget.com/2004/12/amazing-race-6-episode-4/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.dailynugget.com/2004/12/amazing-race-6-episode-5/|title=Amazing Race 6, Episode 5|work=The Daily Nugget|date=December 30, 2004|access-date=December 31, 2019|archive-date=December 31, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191231192234/http://www.dailynugget.com/2004/12/amazing-race-6-episode-5/|url-status=dead}}</ref> Otok Goreé je bil zaradi svoje zgodovine, povezane s trgovino s sužnji, predstavljen v številnih pesmih. Naslednje pesmi imajo pomembne reference na otok Goreé: *Steel Pulse – ''Door Of No Return'' na pesmi African Holocaust (2004) *Doug E. Fresh – ''Africa'' *Akon – ''Senegal'' *Burning Spear – ''One Africa'' ​​na pesmi Jah Is Real (2008) *Alpha Blondy & Solar System – ''Goree (Senegal)'' na pesmi Dieu (1994) *Nuru Kane – ''Goree'' *Sinsemilia – ''De l’histoire'' *[[Gilberto Gil]] – ''La Lune de Goree'', ki sta jo napisala Gilberto Gil in José Carlos Capinam *Oče francoskega raperja Boobe (rojenega kot Elie Yaffa) je iz Goréeja. V svoji pesmi ''Garde la pêche'' omenja otok z besedami »Gorée c'est ma terre« (Gorée je moja dežela/domači kraj). Tudi v svoji pesmi ''0.9'' pravi »À dix ans j'ai vu Gorée, depuis mes larmes sont eternelles« (Ko sem bil star 10 let, sem videl Goréeja, od takrat so moje solze večne). *Marcus Miller – ''Gorée (Go-ray)'' Leta 2007 je švicarski režiser Pierre-Yves Borgeaud posnel dokumentarec z naslovom ''Retour à Gorée'' (Vrnitev v Gorée). Grški avantgardni klasični skladatelj Iannis Xenakis je napisal skladbo za čembalo in ansambel z naslovom ''A l`ile de Gorée'' (1986). == Galerija == <gallery> File:2007-02-13 Ile de Goree D Bruyere.JPG|Pristanišče Gorée File:Dakar skyline da gorè 2.jpg|Pogled na obzorje Dakarja z mesta Gorée File:Senegalese boy in Gore Island.jpg|Senegalski fant na otoku Gorée File:Street in Goree.jpg|Ulica v Goréeju File:Musée de la mer de l'île de Gorée.jpg File:Memorial to slavery (Île de Gorée, Senegal).jpg|Spomenik sužnjem </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{lang|fr|Camara, Abdoulaye & Joseph Roger de Benoïst. ''Histoire de Gorée'', [[Paris]]: Maisonneuve & Larose, 2003|italic=unset}} * {{Cite book| publisher = Martinus Nijhoff| last = de Laet| first = Johannes| others = S. L'Honoré Naber (ed.)| title = Iaerlyck Verhael van de Verrichtinghen der Geoctroyeerde West-Indische Compagnie in derthien boeken| location = 's-Gravenhage| access-date = 2024-09-27| date = 1932| url = https://resolver.kb.nl/resolve?urn=MMKB21:043710000:00077}} * {{cite book |last1=Jacobs |first1=Bart |editor1-last=Green |editor1-first=Toby |editor1-link=|title=Brokers of Change: Atlantic Commerce and Cultures in Pre-Colonial Western Africa |date=2012 |publisher=Proceedings of the British Academy |location=London |chapter=The Dutch in Seventeenth-Century Senegambia and the Emergence of Papiamentu}} * {{Cite book| publisher = Éditions du Musée historique du Sénégal| last = Thilmans| first = Guy| title = Histoire militaire de Gorée: de l'arrivée des portugais (1444) au départ définitif des anglais (1817)| location = Gorée [Senegal]| date = 2006}} * {{lang|fr|Guillaume Vial, ''Femmes d'influence. Les signares de Saint-Louis du Sénégal et de Gorée XVIIIe-XIXe siècle. Étude critique d'une identité métisse'', Paris: Nouvelles Éditions Maisonneuve & Larose - Hémisphères Éditions, 2019, 381 p.|italic=unset}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Gorée}} * [http://webworld.unesco.org/goree/ UNESCO] * [https://www.flickr.com/search/?w=all&q=goree&m=tags Photos of Goree] on Flickr * {{lang|fr|[https://web.archive.org/web/20061215202014/http://www.mairiedegoree.org/ Mairie de Gorée]|italic=no}} {{in lang|fr}} * [http://goree.rice.edu/ Archaeological Research on Gorée] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170724045549/http://goree.rice.edu/ |date=2017-07-24 }}, Rice University * [https://web.archive.org/web/20160402084801/https://www.h-net.org/~africa/threads/goree.html Gorée and the Slave Trade], Philip Curtin, African Threads, History Net * [http://www.sunmt.org/bushsenegal.html George W. Bush's visit] {{DEFAULTSORT:Goree}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Senegalu]] [[Kategorija:Otoki Senegala]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Senegalu]] [[Kategorija:Dakar]] f4lb1x2rhn0ycokpyh86acqh9o7vj1c Dirka po Italiji 2026 0 595394 6683552 6683181 2026-06-01T06:01:52Z Sporti 5955 dp 6683552 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = Giro-d-Italia-2026-Sofia-03.jpg | image_caption = Peleton v 3. etapi | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = 83h 22' 51 | first = [[Jonas Vingegaard]] | first_nat = DEN | first_team = {{UCI team code|TVL men|2026}} | first_color = pink | second = [[Felix Gall]] | second_nat = AUT | second_team = {{UCI team code|DCT|2026}} | third = [[Jai Hindley]] | third_nat = AUS | third_team = {{UCI team code|RBH|2026}} | points = [[Paul Magnier]] | points_nat = FRA | points_team = {{UCI team code|SOQ|2026}} | points_color = violet | mountains = [[Giulio Ciccone]] | mountains_nat = ITA | mountains_team = {{UCI team code|LTK men|2026}} | mountains_color = blue | youth = [[Afonso Eulálio]] | youth_nat = POR | youth_team = {{UCI team code|TBV|2026}} | youth_color = white | sprints = [[Manuele Tarozzi]] | sprints_nat = ITA | sprints_team = {{UCI team code|BCS|2026}} | combativity = [[Damiano Caruso]] | combativity_nat = ITA | combativity_team = {{UCI team code|TBV|2026}} | team_nat = NED | team = {{UCI team code|TVL men|2026}} | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala pa [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Sodelovalo je 184 kolesarjev iz 23-ih ekip, dirko je končalo 151 kolesarjev. [[Rožnata majica|Rožnato majico]] je prvič osvojil [[Jonas Vingegaard]] ({{ct|TVL men|2026}}), drugo mesto [[Felix Gall]] ({{ct|DCT|2026}}), tretje pa [[Jai Hindley]] ({{ct|RBH|2026}}). Vijolično majico je osvojil [[Paul Magnier]] ({{ct|SOQ|2026}}), modro majico [[Giulio Ciccone]] ({{UCI team code|LTK men|2026}}), belo majico pa [[Afonso Eulálio]] ({{ct|TBV|2026}}).<ref name="class" /> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | {{Flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Alec Segaert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Alberto Bettiol]]|ITA}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Fredrik Dversnes]]|NOR}} |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Michael Valgren]]|DEN}} |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Sepp Kuss]]|USA}} |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jonathan Milan]]|ITA}} |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="13"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="20"| [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="9"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" | [[Jan Christen]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jan Christen]] |- ! 5 | [[Igor Arrieta]] | style="background:pink;" rowspan="9"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:white;" rowspan="17"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="17"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Igor Arrieta]] |- ! 6 | [[Davide Ballerini]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 7 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:lightblue;" rowspan="12"| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonathan Milan]] |- ! 8 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mikkel Bjerg]] |- ! 9 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 10 | [[Filippo Ganna]] | ''brez'' |- ! 11 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Enric Mas]] |- ! 12 | [[Alec Segaert]] | style="background:skyblue;" rowspan="3"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 13 | [[Alberto Bettiol]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Alberto Bettiol]] |- ! 14 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:pink;" rowspan="8" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:violet;" | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="8" | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Davide Piganzoli]] |- ! 15 | [[Fredrik Dversnes]] | style="background:violet;" rowspan="2" | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="2" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mattia Bais]] |- ! 16 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 17 | [[Michael Valgren]] | style="background:violet;" | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:skyblue;" rowspan="3" | [[Einer Rubio]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Damiano Caruso]] |- ! 18 | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="4"| [[Paul Magnier]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Afonso Eulálio]] |- ! 19 | [[Sepp Kuss]] | style="background:lightblue;" rowspan="3"| [[Giulio Ciccone]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 20 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:skyblue;" rowspan="2"| [[Igor Arrieta]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Egan Bernal]] |- ! 21 | [[Jonathan Milan]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Filippo Ganna]] |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white|Jonas Vingegaard|link=Jonas Vingegaard}} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white|Paul Magnier |link= Paul Magnier}} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white|Giulio Ciccone |link= Giulio Ciccone}} ! style="background:white;" | [[Afonso Eulálio]] ! style="background:yellow;" | [[Visma–Lease a Bike (men's team)|Visma–Lease a Bike]] ! style="background:#0094FF" | {{font color|white|Manuele Tarozzi|link=Manuele Tarozzi}} ! style="background:#736aff;" | {{font color|white|Igor Arrieta|link=Igor Arrieta}} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white|Damiano Caruso|link=Damiano Caruso}} ! style="background:#FF8C00;" | [[Diego Pablo Sevilla]] |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable" |- ! scope="col" colspan="4" | Legenda |- | {{cjersey|pink}} |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku | {{cjersey|white}} |Predstavlja najboljšega mladega kolesarja |- | {{cjersey|purple}} |Predstavlja vodilnega po točkah | {{cjersey|blue}} |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi |- | {{cjersey|red number}} |Predstavlja najbolj borbenega kolesarja |- |} === Rožnata majica === {| class="wikitable" style="width:50em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="class">{{cite web|url=https://www.giroditalia.it/en/classifiche/|title=Rankings of the Giro d'Italia 2026|work=[[Giro d'Italia]]|access-date=30 May 2026}}</ref> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} {{cjersey|pink}} | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="text-align:right;" | 83h 22' 51" |- ! scope="row" | 2 | {{Flagathlete|[[Felix Gall]]|AUT}} | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="text-align:right;" | + 5' 22" |- ! scope="row" | 3 | {{Flagathlete|[[Jai Hindley]]|AUS}} | {{UCI team code|RBH|2026}} | style="text-align:right;" | + 6' 25" |- ! scope="row" | 4 | {{Flagathlete|[[Thymen Arensman]]|NED}} | {{UCI team code|NCI|2026b}} | style="text-align:right;" | + 7' 02" |- ! scope="row" | 5 | {{Flagathlete|[[Derek Gee-West]]|CAN}} | {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="text-align:right;" | + 7' 56" |- ! scope="row" | 6 | {{Flagathlete|[[Afonso Eulálio]]|POR}} {{cjersey|white}} | {{UCI team code|TBV|2026}} | style="text-align:right;" | + 9' 39" |- ! scope="row" | 7 | {{Flagathlete|[[Michael Storer]]|AUS}} | {{UCI team code|TUD|2026}} | style="text-align:right;" | + 10' 13" |- ! scope="row" | 8 | {{Flagathlete|[[Davide Piganzoli]]|ITA}} | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="text-align:right;" | + 10' 52" |- ! scope="row" | 9 | {{Flagathlete|[[Damiano Caruso]]|ITA}} | {{UCI team code|TBV|2026}} | style="text-align:right;" | + 11' 24" |- ! scope="row" | 10 | {{Flagathlete|[[Egan Bernal]]|COL}} | {{UCI team code|NCI|2026b}} | style="text-align:right;" | + 12' 54" |} {{columns-start}} === Vijolična majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev po točkah (1–10)<ref name="class" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{Flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} {{cjersey|purple}} | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="text-align:right;" | 200 |- ! scope="row" | 2 | {{Flagathlete|[[Jonathan Milan]]|ITA}} | {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="text-align:right;" | 153 |- ! scope="row" | 3 | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} | {{UCI team code|XAT|2026}} | style="text-align:right;" | 99 |- ! scope="row" | 4 | {{Flagathlete|[[Andreas Leknessund]]|NOR}} | {{UCI team code|UXM men|2026}} | style="text-align:right;" | 87 |- ! scope="row" | 5 | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} {{cjersey|pink}} | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="text-align:right;" | 81 |- ! scope="row" | 6 | {{Flagathlete|[[Jasper Stuyven]]|BEL}} | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="text-align:right;" | 75 |- ! scope="row" | 7 | {{Flagathlete|[[Mattia Bais]]|ITA}} | {{UCI team code|PTV|2026}} | style="text-align:right;" | 74 |- ! scope="row" | 8 | {{Flagathlete|[[Giulio Ciccone]]|ITA}} {{cjersey|azul}} | {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="text-align:right;" | 69 |- ! scope="row" | 9 | {{Flagathlete|[[Felix Gall]]|AUT}} | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="text-align:right;" | 67 |- ! scope="row" | 10 | {{Flagathlete|[[Manuele Tarozzi]]|ITA}} | {{UCI team code|BCS|2026}} | style="text-align:right;" | 66 |} {{column}} === Modra majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–10)<ref name="class" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{Flagathlete|[[Giulio Ciccone]]|ITA}} {{cjersey|azul}} | {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="text-align:right;" | 277 |- ! scope="row" | 2 | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} {{cjersey|pink}} | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="text-align:right;" | 266 |- ! scope="row" | 3 | {{Flagathlete|[[Einer Rubio]]|COL}} | {{UCI team code|MOV men|2026}} | style="text-align:right;" | 164 |- ! scope="row" | 4 | {{Flagathlete|[[Felix Gall]]|AUT}} | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="text-align:right;" | 124 |- ! scope="row" | 5 | {{Flagathlete|[[Jardi Christiaan van der Lee]]|NED}} | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="text-align:right;" | 108 |- ! scope="row" | 6 | {{Flagathlete|[[Jai Hindley]]|AUS}} | {{UCI team code|RBH|2026}} | style="text-align:right;" | 65 |- ! scope="row" | 7 | {{Flagathlete|[[Diego Pablo Sevilla]]|ESP}} | {{UCI team code|PTV|2026}} | style="text-align:right;" | 63 |- ! scope="row" | 8 | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="text-align:right;" | 55 |- ! scope="row" | 9 | {{Flagathlete|[[Derek Gee-West]]|CAN}} | {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="text-align:right;" | 54 |- ! scope="row" | 10 | {{Flagathlete|[[Jack Haig (kolesar)|Jack Haig]]|AUS}} | {{UCI team code|NCI|2026b}} | style="text-align:right;" | 40 |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Bela majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših mladih kolesarjev (1–10)<ref name="class" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{Flagathlete|[[Afonso Eulálio]]|POR}} {{cjersey|white}} | {{UCI team code|TBV|2026}} | style="text-align:right;" | 83h 32' 30" |- ! scope="row" | 2 | {{Flagathlete|[[Davide Piganzoli]]|ITA}} | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="text-align:right;" | + 1' 13" |- ! scope="row" | 3 | {{Flagathlete|[[Mathys Rondel]]|FRA}} | {{UCI team code|TUD|2026}} | style="text-align:right;" | + 5' 33" |- ! scope="row" | 4 | {{Flagathlete|[[Johannes Kulset]]|NOR}} | {{UCI team code|UXM men|2026}} | style="text-align:right;" | + 24' 47" |- ! scope="row" | 5 | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="text-align:right;" | + 46' 11" |- ! scope="row" | 6 | {{Flagathlete|[[Giulio Pellizzari]]|ITA}} | {{UCI team code|RBH|2026}} | style="text-align:right;" | + 48' 37" |- ! scope="row" | 7 | {{Flagathlete|[[Embret Svestad-Bårdseng]]|NOR}} | {{UCI team code|NCI|2026b}} | style="text-align:right;" | + 1h 04' 00" |- ! scope="row" | 8 | {{Flagathlete|[[Ludovico Crescioli]]|ITA}} | {{UCI team code|PTV|2026}} | style="text-align:right;" | + 1h 13' 18" |- ! scope="row" | 9 | {{Flagathlete|[[Gianmarco Garofoli]]|ITA}} | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="text-align:right;" | + 1h 29' 24" |- ! scope="row" | 10 | {{Flagathlete|[[Johannes Staune-Mittet]]|NOR}} | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="text-align:right;" | + 1h 44' 42" |} {{column}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1–10)<ref name="class" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagicon|NED}} {{UCI team code|TVL men|2026}} | align="right" | 250h 42' 41" |- ! scope="row" | 2 | {{flagicon|GBR}} {{UCI team code|NCI|2026b}} | align="right" | + 40' 07" |- ! scope="row" | 3 | {{flagicon|GER}} {{UCI team code|RBH|2026}} | align="right" | + 48' 27" |- ! scope="row" | 4 | {{flagicon|SUI}} {{UCI team code|TUD|2026}} | align="right" | + 1h 04' 27" |- ! scope="row" | 5 | {{flagicon|FRA}} {{UCI team code|DCT|2026}} | align="right" | + 1h 24' 59" |- ! scope="row" | 6 | {{flagicon|SUI}} {{UCI team code|PQT|2026}} | align="right" | + 1h 56' 18" |- ! scope="row" | 7 | {{flagicon|BHR}} {{UCI team code|TBV|2026}} | align="right" | + 2h 13' 32" |- ! scope="row" | 8 | {{flagicon|GER}} {{UCI team code|LTK men|2026}} | align="right" | + 3h 03' 21" |- ! scope="row" | 9 | {{flagicon|ESP}} {{UCI team code|MOV men|2026}} | align="right" | + 3h 05' 08" |- ! scope="row" | 10 | {{flagicon|AUS}} {{UCI team code|JAY men|2026}} | align="right" | + 3h 23' 49" |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Vmesni šprinti === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na vmesnih šprintih (1–10)<ref name="class" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{Flagathlete|[[Manuele Tarozzi]]|ITA}} | {{UCI team code|BCS|2026}} | style="text-align:right;" | 66 |- ! scope="row" | 2 | {{Flagathlete|[[Mattia Bais]]|ITA}} | {{UCI team code|PTV|2026}} | style="text-align:right;" | 56 |- ! scope="row" | 3 | {{Flagathlete|[[Diego Pablo Sevilla]]|ESP}} | {{UCI team code|PTV|2026}} | style="text-align:right;" | 48 |- ! scope="row" | 4 | {{Flagathlete|[[Andreas Leknessund]]|NOR}} | {{UCI team code|UXM men|2026}} | style="text-align:right;" | 29 |- ! scope="row" | 5 | {{Flagathlete|[[Martin Marcellusi]]|ITA}} | {{UCI team code|BCS|2026}} | style="text-align:right;" | 28 |- ! scope="row" | 6 | {{Flagathlete|[[Jonathan Milan]]|ITA}} | {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="text-align:right;" | 23 |- ! scope="row" | 7 | {{Flagathlete|[[Einer Rubio]]|COL}} | {{UCI team code|MOV men|2026}} | style="text-align:right;" | 20 |- ! scope="row" | 8 | {{Flagathlete|[[Mirco Maestri]]|ITA}} | {{UCI team code|PTV|2026}} | style="text-align:right;" | 20 |- ! scope="row" | 9 | {{Flagathlete|[[Giulio Ciccone]]|ITA}} {{cjersey|azul}} | {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="text-align:right;" | 19 |- ! scope="row" | 10 | {{Flagathlete|[[Jonas Geens]]|BEL}} | {{UCI team code|APT|2026}} | style="text-align:right;" | 19 |} {{column}} === Begi === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev kolesarjev najdlje v begu (1–10)<ref name="class" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Km |- ! scope="row" | 1 | {{Flagathlete|[[Diego Pablo Sevilla]]|ESP}} | {{UCI team code|PTV|2026}} | style="text-align:right;" | 753 |- ! scope="row" | 2 | {{Flagathlete|[[Mattia Bais]]|ITA}} | {{UCI team code|PTV|2026}} | style="text-align:right;" | 628 |- ! scope="row" | 3 | {{Flagathlete|[[Manuele Tarozzi]]|ITA}} | {{UCI team code|BCS|2026}} | style="text-align:right;" | 554 |- ! scope="row" | 4 | {{Flagathlete|[[Jonas Geens]]|BEL}} | {{UCI team code|APT|2026}} | style="text-align:right;" | 404 |- ! scope="row" | 5 | {{Flagathlete|[[Martin Marcellusi]]|ITA}} | {{UCI team code|BCS|2026}} | style="text-align:right;" | 403 |- ! scope="row" | 6 | {{Flagathlete|[[Jardi Christiaan van der Lee]]|NED}} | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="text-align:right;" | 350 |- ! scope="row" | 7 | {{Flagathlete|[[Mirco Maestri]]|ITA}} | {{UCI team code|PTV|2026}} | style="text-align:right;" | 347 |- ! scope="row" | 8 | {{Flagathlete|[[Andreas Leknessund]]|NOR}} | {{UCI team code|UXM men|2026}} | style="text-align:right;" | 329 |- ! scope="row" | 9 | {{Flagathlete|[[Tim Naberman]]|NED}} | {{UCI team code|TPP men|2026}} | style="text-align:right;" | 310 |- ! scope="row" | 10 | {{Flagathlete|[[Einer Rubio]]|COL}} | {{UCI team code|MOV men|2026}} | style="text-align:right;" | 276 |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Red Bull KM === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v Red Bull KM (1–10)<ref name="class" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="text-align:right;" | 53 |- ! scope="row" | 2 | {{Flagathlete|[[Einer Rubio]]|COL}} | {{UCI team code|MOV men|2026}} | style="text-align:right;" | 39 |- ! scope="row" | 3 | {{Flagathlete|[[Manuele Tarozzi]]|ITA}} | {{UCI team code|BCS|2026}} | style="text-align:right;" | 31 |- ! scope="row" | 4 | {{Flagathlete|[[Afonso Eulálio]]|POR}} {{cjersey|white}} | {{UCI team code|TBV|2026}} | style="text-align:right;" | 30 |- ! scope="row" | 5 | {{Flagathlete|[[Filippo Magli]]|ITA}} | {{UCI team code|BCS|2026}} | style="text-align:right;" | 23 |- ! scope="row" | 6 | {{Flagathlete|[[Diego Pablo Sevilla]]|ESP}} | {{UCI team code|PTV|2026}} | style="text-align:right;" | 22 |- ! scope="row" | 7 | {{Flagathlete|[[Mikkel Bjerg]]|DEN}} | {{UCI team code|UAD men|2026}} | style="text-align:right;" | 20 |- ! scope="row" | 8 | {{Flagathlete|[[Chris Harper (kolesar)|Chris Harper]]|AUS}} | {{UCI team code|PQT|2026}} | style="text-align:right;" | 18 |- ! scope="row" | 9 | {{Flagathlete|[[Giulio Ciccone]]|ITA}} {{cjersey|azul}} | {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="text-align:right;" | 16 |- ! scope="row" | 10 | {{Flagathlete|[[Jan Christen]]|SUI}} | {{UCI team code|UAD men|2026}} | style="text-align:right;" | 16 |} {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] g9lb7sx2gzh6vx7l6al2z8l102p9zth Freida McFadden 0 595472 6683447 6563567 2026-05-31T17:42:52Z ~2026-32387-64 260871 /* Zgodnje življenje in izobraževanje */ 6683447 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Freida McFadden''', [[Američani|ameriška]] [[Pisatelj|pisateljica]] in [[Zdravnik|zdravnica]], specializirana za poškodbe [[Možgani|možganov]] '''*''' [[1. maj]] [[1980]].<ref name=":02">Morrison, Lisa. "[https://www.bostonglobe.com/2025/01/01/arts/freida-mcfadden-the-housemaid-movie-casting-release-date/ Freida McFadden’s ‘The Housemaid’ Movie: Casting, Release Date]." ''The Boston Globe'', 1 Jan. 2025.</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == McFadden je odraščala v središču Manhattna z enim sorojencem. Njena starša, ki sta se pozneje ločila, sta bila zaposlena v medicini – oče kot psihiater, mati pa kot pediatrinja. Že v otroštvu je pokazala zanimanje za poklic zdravnice. McFadden je študirala matematiko na Univerzi Harvard. Pozneje je obiskovala medicinsko fakulteto in se posvetila medicinski karieri, hkrati pa je vztrajno pisala leposlovje ter pošiljala rokopise založnikom in literarnim agentom. V tem obdobju je uspešno usklajevala akademsko izobraževanje z ustvarjalnim pisanjem ter razvijala gradivo, ki je pozneje vplivalo na njena zgodnja objavljena dela. Po končanem medicinskem študiju je McFadden začela samozaložniško izdajati leposlovna dela. Njen prvi roman, ''The Devil Wears Scrubs'' (2013), je v veliki meri črpal iz njenih izkušenj medicinske pripravnice ter temeljil na opažanjih s kliničnega usposabljanja. Delo je zaznamovalo začetek njene pisateljske kariere in utrdilo njeno zanimanje za prepletanje medicinskih okolij s pripovedno fikcijo.<ref name="NYTimes">{{Navedi novice|last=Alter|first=Alexandra|title=How a Boston Physician Conquered the Thriller Genre|url=https://www.nytimes.com/2024/06/22/books/freida-mcfadden-thriller-best-seller.html|accessdate=23 June 2024|work=[[The New York Times]]|date=22 June 2024}}</ref> == Zasebno življenje == Freida McFadden je [[psevdonim]], njeno pravo ime ni znano.<ref>{{Navedi splet|title=Who is hiding behind the name Freida McFadden, the new queen of literary thrillers?|url=https://en.ara.cat/misc/who-is-hiding-behind-the-name-freida-mcfadden-the-new-queen-of-literary-thrillers_1_5479343.html|website=Ara in English|date=2025-08-26|accessdate=2025-12-24|language=en|first=Sílvia|last=Marimon}}</ref> McFadden živi zunaj Bostona, v stoletja stari hiši s pogledom na vodo. Z možem, dvema otrokoma in mačko si tam ustvarja mirno družinsko življenje.<ref name="NYTimes" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=About {{!}} Author Freida McFadden|url=https://www.freidamcfadden.com/about/|accessdate=2025-12-16|website=www.freidamcfadden.com|language=en-US}}</ref> McFadden je večkrat poudarila, da je njeno zdravniško ozadje pomembno vplivalo na njeno pisanje, zlasti na sposobnost natančnega in prepričljivega upodabljanja medicinskih situacij. Ob tem je pojasnila, da ji je stabilna zdravniška kariera v zgodnjih letih pisateljskega ustvarjanja zagotavljala finančno varnost ter ji omogočila vlaganje v trženje lastnih knjig. Z razmahom njene avtorske kariere je postopoma zmanjšala obseg kliničnega dela in danes medicino opravlja le še s krajšim delovnim časom, približno en do dva dni na teden. Ker je odraščala v New Yorku, mesto pogosto nastopa tudi kot prizorišče njenih romanov.<ref name=":1" /> == Filmska adaptacija == Njena knjiga [[Hišna pomočnica (knjiga)|''The Housemaid'']] (2022) je postala mednarodna uspešnica ter bila prirejena v filmsko adaptacijo pri studiu [[Lionsgate Studios|Lionsgate]]. Scenarij je napisala Rebecca Sonnenshine, film pa sta producirala [[Todd Lieberman]] in Alex Young iz produkcijske hiše Hidden Pictures.<ref name=":0">Britt, Bonnie. "[https://www.usatoday.com/story/entertainment/books/2025/07/25/freida-mcfadden-book-dear-debbie-details-cover-reveal/85307410007/ Freida McFadden Book ‘Dear Debbie’ Details, Cover Reveal.]" ''USA Today'', 25 July 2025.</ref> Režijo je prevzel [[Paul Feig]], v glavnih vlogah pa nastopajo [[Sydney Sweeney]] kot Millie, [[Amanda Seyfried]] kot Nina, [[Brandon Sklenar]] kot Andrew in [[Michele Morrone]] kot Enzo. Snemanje se je začelo januarja 2025, film pa je bil premierno predvajan 19. decembra 2025.<ref>{{Navedi splet|title=The Housemaid {{!}} Official Site|url=https://thehousemaid.movie/|website=The Housemaid|accessdate=2025-12-24|language=en}}</ref> == Dela == === Serija o ''dr. Jane McGill'' === # ''The Devil Wears Scrubs (15. december 2013)'' # ''The Devil You Know (28. maj'' ''2017)'' === Serija ''Hišna pomočnica'' === # Hišna pomočnica (26. april 2022) # ''Skrivnost hišne pomočnice'' (20. februar 2023)<ref name=":0" /> # ''Hišna pomočnica opazuje'' (11. junij 2024) # ''The Housemaid's Wedding'' (kratka zgodba, 22. november 2024) === Samostojni romani === * ''Baby City'' (25. april 2015; soavtorica s Kelley Stoddard) * ''The Surrogate Mother'' (10. oktober 2018) * ''The Ex'' (18. februar 2019) * ''Popolni sin'' (8. oktober 2019) * ''The Wife Upstairs'' (23. marec 2020) * ''One By One'' (13. julij 2020) * ''Want to Know a Secret'' (5. januar 2021) * ''The Locked Door'' (1. junij 2021) * ''Do Not Disturb'' (7. september 2021) * ''Se spomniš?'' (10. januar 2022) * ''Zapornik'' (13. junij 2022) * ''Nikoli ne laži'' (19. september 2022) * ''Ward D'' (8. maj 2023) * ''Sodelavka'' (29. avgust 2023) * ''Učiteljica'' (6. februar 2024) * ''Izbranec'' (1. oktober 2024) * ''Trk'' (28. januar 2025) * ''Najemnica'' (6. maj 2025) * ''The Intruder'' (7. oktober 2025) * ''Dear Debbie'' (27. januar 2026) === Novele === * ''The Gift'' (4. december 2022) * ''The Widow's Husband's Secret Lie: A Satire'' (12. avgust 2024) * ''Death Row'' (1. junij 2025) == Nagrade == * [[International Thriller Writers Awards|Nagrade za mednarodne pisce trilerjev]] 2023 za ''roman Hišna pomočnica'' v kategoriji: Najboljši izvirni roman v mehki vezavi<ref name=":0" /> * [[Goodreads Choice Awards|Nagrade Goodreads Choice Awards]] 2023 za ''knjigo Skrivnost hišne pomočnice'' v kategoriji: Najboljša kriminalka in triler<ref>{{Navedi splet|title=Announcing the Goodreads Choice Winner in Best Mystery & Thriller!|url=https://www.goodreads.com/choiceawards/best-mystery-thriller-books-2023|website=Goodreads|accessdate=2025-12-24}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:McFadden, Freida}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški zdravniki]] av0ggzjlorat9wqg7c5avadwbzhacgp Paleontološko najdišče v Sangiranu 0 597302 6683380 6638439 2026-05-31T15:22:07Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683380 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = Paleontološko najdišče v Sangiranu | Image = Sangiran 17-02.JPG | Caption = Replika fosila iz Sangirana ("Sangiran 17") | Criteria = Kulturno: iii, vi | Location = [[Indonezija]] | ID = 593 | Year = 1996 | Area = 5600 ha | locmapin = Indonesia | coordinates = {{koord|7|27|S|110|50|E|type:landmark_region:ID_dim:10000|display=inline,title}} }} '''Paleontološko najdišče v Sangiranu''' je [[arheološko najdišče]] na [[Java|Javi]] v [[Indonezija|Indoneziji]].<ref>{{cite journal|title=Shell tool use by early members of Homo erectus in Sangiran, central Java, Indonesia: cut mark evidence |doi=10.1016/j.jas.2006.03.013|year=2007|last1=Choi|first1=Kildo|last2=Driwantoro|first2=Dubel|journal=Journal of Archaeological Science|volume=34|page=48|bibcode=2007JArSc..34...48C }}</ref> Glede na poročilo Unesca (1995) »znanstveniki Sangiran prepoznavajo kot eno najpomembnejših najdišč na svetu za preučevanje fosilnega človeka, ki se uvršča ob bok [[Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka|Džovkovdjanu]] (Kitajska), [[regija jezer Willandra]] ([[Avstralija]]), [[Soteska Olduvai|soteski Olduvai]] ([[Tanzanija]]) in [[Sterkfontein]]u ([[Južna Afrika]]), in je po najdbah bolj ploden kot katero koli od teh.«<ref>[https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/593.pdf World Heritage List note, ''Sangiran''], No 593, September 1995.</ref> Območje obsega približno 56 km<sup>2</sup> (7 km x 8 km). Je v Osrednji Javi, približno 15 kilometrov severno od Surakarte v dolini reke Solo. Upravno je območje Sangirana razdeljeno med dve regiji: Sragen (okrožja Gemolong, Kalijambe in Plupuh) in Karanganyar (okrožje Gondangrejo). Pomembna značilnost najdišča je geologija območja. Prvotno je bila kupola ustvarjena pred milijoni let zaradi tektonskih dvigov. Kupola je bila nato erodirana in je razkrila plasti znotraj kupole, ki so bogate z arheološkimi zapisi.<ref>Tantri Yuliandini, '[http://www.thejakartapost.com/news/2002/08/23/tracing-man039s-origins-sangiran-pacitan.html Tracing man's origins in Sangiran, Pacitan'] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130905095253/http://www.thejakartapost.com/news/2002/08/23/tracing-man039s-origins-sangiran-pacitan.html |date=2013-09-05 }}, ''The Jakarta Post'', 23 August 2002.</ref> == Zgodovina == *1883: Nizozemski paleoantropolog Eugène Dubois je opravil predhodno terensko delo v Sangiranu. Vendar Dubois ni našel veliko zanimivih fosilov, zato je svojo pozornost preusmeril na Trinil v [[Vzhodna Java|Vzhodni Javi]], kjer je odkril pomembna odkritja. *1934: Antropolog Gustav Heinrich Ralph von Koenigswald je začel preučevati območje. Med izkopavanji v naslednjih letih so tukaj našli fosile nekaterih prvih znanih človeških prednikov, ''Pithecanthropus erectus'' ([[javanski človek]], ki je zdaj prerazvrščen kot del vrste ''[[Homo erectus]]''). Od takrat so našli še približno 60 človeških fosilov, med njimi skrivnostni ''Meganthropus''. Sangiran 2 je na primer na tem najdišču odkril von Koenigswald. Poleg tega je veliko ostankov živali, ki so jih ti primitivni ljudje lovili in drugih, ki so si zgolj delile habitat. *1977: Indonezijska vlada je območje okoli Sangirana, veliko 56 km<sup>2</sup>, razglasila za ''Daerah Cagar Budaya'' (zaščiteno kulturno območje).<ref>''Surat Keputusan Menteri Pendidikan dan Kebudayaan'' (Decision of the Minister of Education and culture) No. 070/O/1977 dated 15 March 1977.</ref> *1988: V Sangiranu sta bila ustanovljena skromna lokalna muzejska in konservatorska laboratorija. *1996: UNESCO je Sangiran vpisal na seznam svetovne dediščine kot [https://whc.unesco.org/en/list/593 Sangiran Early Man Site].<ref>UNESCO Document WHC-96/Conf. 2201/21.</ref> *2011: Sedanji muzej in center za obiskovalce je 15. decembra odprl minister za izobraževanje in kulturo. *2012: Predsednik Susilo Bambang Yudhoyono je februarja obiskal muzej v spremstvu 11 ministrov. Sčasoma so po začetnem delu Duboisa in von Koenigswalda v Sangiranu delo na najdišču začeli tudi drugi znanstveniki, vključno z indonezijskimi arheologi. Med indonezijskimi znanstveniki so bili Teuku Jacob, Etty Indriati, Sartono, Fachroel Aziz, Harry Widianto, Yahdi Zaim in Johan Arif.<ref>Etty Indriati, ''Warisan budaya dan munusia purba Indonesia Sangiran'' [''Cultural heritage and ancient Indonesian man Sangiran''], PT Citra Aji Parama, Yogyakarta, 2009.</ref> == Muzej Sangiran == {{Infobox museum | name = Muzej zgodnjega človeka Sangiran | logo = | image = Sangiran museum.jpg | imagesize = 200px | caption = Muzej leta 2025 | map_type = | map_caption = | latitude = | longitude = | established = | dissolved = | location = regentstvo Sragen<ref>{{Cite web|title=Daftar Museum Kebudayaan Per Kec. Kalijambe|url=https://referensi.data.kemdikbud.go.id/kebudayaan/museum/031401/3|publisher=Pusdatin Kementerian Pendidikan Dasar dan Menengah|access-date=30 May 2025}}</ref> in regentstvo Karanganyar, [[Osrednja Java]] | type = Arheološki muzej | visitors = | owner = Ministrstvo za kulturo (Indonezijska agencija za dediščino) | director = | curator = | publictransit = | website = {{URL|https://iha.kemenbud.go.id/en/portfolio/sangiran-early-man-museum/}} | coordinates = {{koord|7|27|S|110|50|E|type:landmark_region:ID_dim:10000|display=inline}} }} V Sangiranu je več desetletij obstajal skromen muzej, preden so decembra 2011 odprli sodoben, dobro delujoč muzej in center za obiskovalce. Muzej zgodnjega človeka Sangiran predstavlja pregled zgodnje človeške zgodovine od približno 2 milijona let do 200.000 let nazaj, kar predstavlja obdobje [[pliocen]]a in [[pleistocen]]a. Zbirka muzeja Sangiran je bogata in vključuje: *Fosili hominidov: Obstaja več kot 13.086 fosilov hominidov. *Starodavno življenje: Fosili vretenčarjev, vodni fosili, fosili morskih rastlin in različne vrste kamnitega orodja, ki so ga uporabljali zgodnji ljudje. Na območju najdišča zgodnjega človeka Sangiran je zgrajenih pet muzejskih skupin: skupina Krikilan, skupina Dayu, skupina Ngebung, skupina Bukuran in muzej Manyarejo. Vsak muzej predstavlja drugačno temo, povezano s najdbami in zgodovinsko vrednostjo raziskav na posameznem območju skupine:<ref>[https://www.indonesia.travel/gb/en/destination/java/central-java/museum-manusia-purba-sangiran/ Sangiran Early Man Museum]</ref> *Krikilan: Ta muzej, ki hrani več kot 50 % svetovnih odkritij ''Homo erectusa'', se je razvil v pomembno ikono antičnega sveta. Kot glavni razstavni eksponat center Krikilan ne prikazuje le rekonstrukcije ''Homo erectusa'' iz fosila Sangirana 17 - najpopolnejših kosti ''Homo erectusa'' v Aziji, temveč tudi fosile starodavne favne, artefakte in starodavne plasti tal Sangirana ter informacije z drugih indonezijskih prazgodovinskih najdiščih. *Ngebung: je na ključni lokaciji arheološkega najdišča Sangiran in predstavlja zgodovinsko in kulturno vrednost z odkritji človeških in živalskih fosilov ter kulturnih artefaktov iz spodnjega in srednjega pleistocena. To obiskovalcem omogoča, da vidijo dokaze o življenjskem slogu starodavnih ljudi, ki ponujajo vpogled v življenje in razvoj zgodnjih ljudi iz prve roke. *Bukuran: informacije o odkritju prazgodovinskih človeških fosilov v Sangiranu. Ima pomembno vlogo pri pripovedovanju o zgodnji človeški evoluciji z odkritjem fosila ''Homo erectus'' na najdišču Sangiran, ki sta označena z Sangiran 1a in 1b. Poleg poglobljenega vpogleda v fosilne ostanke starodavnih ljudi je to območje najdišče Sangiran postavilo tudi v globalni kontekst kot eno najpomembnejših paleoantropoloških najdišč. Bukuran povezuje lokalna odkritja s paleoantropološkimi dokazi z vsega sveta in potrjujejo položaj na zemljevidu človeške evolucije. *Manyarejo: ponuja edinstven pogled na razumevanje odnosa med starodavnim človekom, znanstvenimi raziskavami in lokalno tradicijo. Skupina je uspela spremeniti dojemanje o »balung butu« iz zgolj mita v znanstveno razumevanje fosilov, hkrati pa je predstavila tradicionalne notranje in izkopane razstave, ki združujejo pretekla življenja z lokalno modrostjo. *Dayu: je ključna priča o poti človeškega, kulturnega in okoljskega razvoja. Plast tal v grozdu Dayu kaže popolno stratigrafsko zaporedje, ki ponuja dragocen vpogled v okoljske razmere in življenje pred milijoni let. Strateška lokacija tega centra znotraj območja nacionalne kulturne dediščine Sangiran – znamenito mesto odkritja kosti ''Homo erectusa'' S-17 – krepi položaj Sangirana kot ključnega najdišča v globalnih paleoantropoloških študijah zaradi njegove podobnosti z najdiščem Džovkovdjan na Kitajskem. == Družbena in druga vprašanja == Razvoj celotnega območja Sangiran ni potekal brez polemik. Nenadzorovano kopanje in nezakonita trgovina s fosili sta se od prvega odkritja najdišča večkrat zgodila. Vaščani na tem območju so fosile precej časa pogosto izkopavali in prodajali lokalnim kupcem. Po uveljavitvi nacionalnega zakona št. 5 iz leta 1992 o predmetih kulturne dediščine je bil nad temi dejavnostmi uveden strožji nadzor.<ref>Ganug Nugroho Adi, '[http://www.thejakartapost.com/news/2013/06/11/the-paradox-sangiran.html The paradox of Sangiran'], ''The Jakarta Post'', 11 June 2013.</ref> Vendar pa so se nezakonite dejavnosti nadaljevale.<ref>Lusiana Indriasani, '[http://oase.kompas.com/read/2011/12/19/10534667/Kemiskinan.dan.Penjualan.Benda..Purbakala.Sangiran Kemiskinan dan Penjualan Benda Purbakala Sangiran'] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120118100505/http://oase.kompas.com/read/2011/12/19/10534667/Kemiskinan.dan.Penjualan.Benda..Purbakala.Sangiran |date=2012-01-18 }} (''Poverty and the sale of ancient artifacts at Sangiran''), ''Kompas'', 19 December 2011. There are similar problems at other archaeological sites in Indonesia where regulatory controls are weak, such as at Padang Lawas archaeological site in North Sumatra.</ref> Leta 2010 je bil na primer ameriški državljan, ki se je predstavljal kot znanstvenik, aretiran v bližini Sangirana, medtem ko je potoval v tovornjaku, v katerem je bilo 43 različnih vrst fosilov v škatlah in vrečah z ocenjeno tržno vrednostjo 2 milijona dolarjev.<ref>Nurfika Osman, '[http://www.thejakartaglobe.com/home/american-held-over-rare-fossils-theft/403070 American Held Over Rare Fossils Theft'] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101027082234/http://www.thejakartaglobe.com/home/american-held-over-rare-fossils-theft/403070 |date=2010-10-27 }}, ''The Jakarta Globe'', 24 October 2010.</ref> V zadnjem času se je v indonezijskih medijih razpravljalo o tem, kako razvoj najdišča Sangiran ni prinesel nobenih pomembnih oprijemljivih koristi podeželskim skupnostim na lokalnem območju.<ref>Sri Rejeksi, 'Sangiran, Bumi manusia Jawa yang tandus' [''Sangiran, Java's barren homelands''], ''Kompas'', 16 March 2013. Also Sri Rejeksi, 'Tanah Air: Wajah Kontradiktif Sangiran' [Homeland: The Contradictory Face of Sangiran], ''Kompas'', 16 March 2013.</ref> == Galerija == <gallery> Image:Sangiran Early Man Site 2.JPG|<center>Paleontonoško najdišče v Sangiranu Image:Museum Purbakala Sangiran 1.JPG|<center>Vhod v muzej javanskega človeka v Sangiranu Image:Sangiran Museum.JPG|<center>Sangiranski muzej Homo sapiens Ngrejeng.JPG|''Homo sapiens'' Ngrejeng (40 kya) Molaire de stegodon.jpg|Molar ''Stegodon trigonocephalus'' </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Sangiran}} * [https://artsandculture.google.com/partner/sangiran-early-man-museum Indonesian Heritage Agency, Sangiran Early Man Museum, Google Arts & Culture] * UNESCO World Heritage Centre [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=593 Sangiran Early Man Site] details. * [https://web.archive.org/web/20080726173902/http://www.world-heritage-tour.org/asia/southeast-asia/indonesia/sangiran/museum/sphere-quicktime.html 360° Panorama of Sangiran museum on World heritage tour] * [https://www.worldheritagesite.org/list/sangiran-early-man-site/ Sangiran Early Man Site] * [http://muse.jhu.edu/journals/asi/summary/v043/43.2morwood.html Sangiran: Man, Culture and Environment in Pleistocene Times] was held in Surakarta (Solo) in September 1998 [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Indoneziji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Indoneziji]] [[Kategorija:Java]] [[Kategorija:Muzeji v Indoneziji]] mnz8e6lpdw23y11b4moekzbulpvn6pf Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026 4 598961 6683527 6659605 2026-06-01T03:38:31Z Upwinxp 126544 zaključek 6683527 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} {{bližnjica|WP:CEE 2026}} '''Wikimedia CEE<ref>Central and Eastern Europe – [[Srednja Evropa|Srednja]] in [[Vzhodna Evropa]]</ref> Pomlad 2026''' je bila mednarodna spomladanska akcija pisanja člankov, ki jo organizirajo Wikipedisti in Wikimedia [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]], z namenom ustvarjati in izboljševati članke o vsaki državi, jeziku in regiji v regionalnih jezikovnih različicah Wikipedije. Več na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad]]. Dogodek se je pričel '''21. marca''' in zaključil '''31. maja 2026'''. V tem obdobju je potekalo tekmovanje v vsaki sodelujoči jezikovni različici Wikipedije s poudarkom na člankih o zgodovini, kulturi in ljudeh vsake države oz. regije. == Lokalni organizatorji in komisija == [[slika:Logo vertical-t2.svg|right|200px]] # {{u|Yerpo}} # {{u|Upwinxp}} == Seznami člankov == === O drugih državah/regijah/jeziku === Udeležene skupnosti so pripravile neobvezujoče sezname za ideje in navdih; glej [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov|podstran za sezname]]. === O naši državi/regiji/jeziku === [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia]] – o Sloveniji bodo pisali vsi drugi v svojih jezikih. === Seznam napisanih člankov === Organizatorja bosta vodila seznam člankov, ustvarjenih ali razširjenih v sklopu akcije. Zato morajo vsi udeleženci na pogovorno stran članka vstaviti predlogo {{tl|CEE Pomlad 2026}}. Seznam je na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Statistika|podstrani Statistika]], zaželeno je, da jih udeleženci tudi tja vpisujete sami. == Nagrade == Trije najproduktivnejši udeleženci prejmejo knjižne nagrade, ki jih donira uporabniška skupina [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia Srednje in Vzhodne Evrope]] iz sklada Fundacije Wikimedia, več informacij je na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Pravila in udeleženci|podstrani Pravila in udeleženci]]. Če vam uspe napisati članke o vsaki skupnosti CEE pomladi 2026, se vpišite, ko boste dosegli ta podvig, na sledečo stran: [[meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Hall of Fame]]. Tudi za ta podvig bodo posebne nagrade.<!-- Štejejo skupnosti, vključene v (tudi neobvezujoči) [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Organizing#Timeline of communities and topics by week|časovnici]].--> == Opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [[:m:Wikimedia CEE Spring 2026|Wikimedia CEE Spring 2026]] - Koordinacijska stran na Meti {{Wikimedia CEE Pomlad}} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026| ]] [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad]] 32fz8yn6z8hsinwmibp660jqtij7zdp Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Statistika 4 599018 6683428 6683137 2026-05-31T16:34:15Z Upwinxp 126544 +1 6683428 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-28 16:17:15 CEST smo bili s 526 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Lída Baarová]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Denisova jama]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Železniška postaja Reka]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Ada Kale]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] |- | {{u|56jhoG}} | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Harakiri for the Sky]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Psychonaut 4]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[1914 (glasbena skupina)]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''31 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] kkdao49jt4cq3pguryxo9va3szwy8m6 6683437 6683428 2026-05-31T17:15:38Z Yerpo 8417 +1 6683437 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-31 09:58:41 CEST smo bili s 541 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Lída Baarová]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Jozo Tomasevich]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Denisova jama]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Železniška postaja Reka]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Ada Kale]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] |- | {{u|56jhoG}} | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Harakiri for the Sky]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Psychonaut 4]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[1914 (glasbena skupina)]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''31 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] i6g72w144xsql1r7wy5u5ayxwuque3c 6683453 6683437 2026-05-31T17:47:48Z Upwinxp 126544 +1 6683453 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-31 09:58:41 CEST smo bili s 541 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Lída Baarová]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Jozo Tomasevich]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Denisova jama]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Železniška postaja Reka]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Novi Pazar]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Ada Kale]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] |- | {{u|56jhoG}} | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Harakiri for the Sky]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Psychonaut 4]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[1914 (glasbena skupina)]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''31 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] t1cebb3nnef4oapa71ylruq4sifcn2g 6683454 6683453 2026-05-31T17:48:12Z Upwinxp 126544 6683454 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-31 09:58:41 CEST smo bili s 541 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Lída Baarová]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Jozo Tomasevich]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Denisova jama]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Železniška postaja Reka]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Novi Pazar]] (razširjen) | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Ada Kale]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] |- | {{u|56jhoG}} | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Harakiri for the Sky]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Psychonaut 4]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[1914 (glasbena skupina)]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''31 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] b330ndzum5iiv45n72dkw4eju26jmg6 6683510 6683454 2026-05-31T19:52:27Z Upwinxp 126544 /* Sodelujoči in prispevki */ + 6683510 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-31 09:58:41 CEST smo bili s 541 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Lída Baarová]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Jozo Tomasevich]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Denisova jama]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Železniška postaja Reka]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Novi Pazar]] (razširjen) | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Ada Kale]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] *{{ikonazastave|Turčija}} [[Ankara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograjska trdnjava]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Dedinje]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevski dvor]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Terazije]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Cerkev sv. Marka, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Tašmajdan]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Trg republike, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Spomenik knezu Mihajlu]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Brankov most]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Most Gazela]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Pupinov most]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Inštitut za hrvaški jezik]] * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Ilija Mamuzić]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev sv. Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina]] |- | {{u|56jhoG}} | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Harakiri for the Sky]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Psychonaut 4]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[1914 (glasbena skupina)]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[1000mods]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Nightstalker]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''31 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] nubhqod9azn9rgc9344wzpkqx3ssydx 6683533 6683510 2026-06-01T04:38:56Z Yerpo 8417 začetek rezultatov 6683533 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. == Rezultati == * '''20 udeležencev''', od tega dva organizatorja * '''433''' novih ali znatno razširjenih '''člankov''' * '''18 člankov''' izmed [[WP:10000|10.000, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * '''34 podatkov''' je bilo [[#Izbrana vsebina|predstavljenih v razdelku »Ste vedeli, da ...?« na glavni strani]] * mednarodna statistika: s [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2025/Statistics|541 prispevki]] smo končali na '''10. mestu''' od 30 sodelujočih skupnosti (za to statistiko so šteli prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Lída Baarová]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Jozo Tomasevich]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Denisova jama]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Železniška postaja Reka]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Novi Pazar]] (razširjen) | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Ada Kale]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] *{{ikonazastave|Turčija}} [[Ankara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograjska trdnjava]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Dedinje]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevski dvor]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Terazije]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Cerkev sv. Marka, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Tašmajdan]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Trg republike, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Spomenik knezu Mihajlu]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Brankov most]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Most Gazela]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Pupinov most]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Inštitut za hrvaški jezik]] * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Ilija Mamuzić]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev sv. Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina]] |- | {{u|56jhoG}} | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Harakiri for the Sky]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Psychonaut 4]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[1914 (glasbena skupina)]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[1000mods]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Nightstalker]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''31 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |- |32. | ... se ukrajinska [[metal]] skupina '''[[1914 (glasbena skupina)|1914]]''' <small>(na sliki)</small> v svojih delih tematsko posveča predvsem [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|56jhoG}} |- |33. | ... so na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] povsem pozabili na otok '''[[Ada Kale]]''' na [[Donava|Donavi]], ki je nato ''[[de iure - de facto|de iure]]'' ostal [[osmansko cesarstvo|osmanski]] še skoraj pol stoletja? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Octopus}} |- |34. | ... se je nacistični minister za propagando [[Joseph Goebbels]] skoraj odpovedal položaju zaradi češke igralke '''[[Lída Baarová|Líde Baarove]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Yerpo}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] p3wnxa6ptbhdd6iqg5mno5f59j3zilh 6683538 6683533 2026-06-01T04:56:01Z Yerpo 8417 /* Izbrana vsebina */ pp 6683538 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. == Rezultati == * '''20 udeležencev''', od tega dva organizatorja * '''433''' novih ali znatno razširjenih '''člankov''' * '''18 člankov''' izmed [[WP:10000|10.000, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * '''34 podatkov''' je bilo [[#Izbrana vsebina|predstavljenih v razdelku »Ste vedeli, da ...?« na glavni strani]] * mednarodna statistika: s [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2025/Statistics|541 prispevki]] smo končali na '''10. mestu''' od 30 sodelujočih skupnosti (za to statistiko so šteli prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Lída Baarová]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Jozo Tomasevich]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Denisova jama]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Železniška postaja Reka]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Novi Pazar]] (razširjen) | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Ada Kale]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] *{{ikonazastave|Turčija}} [[Ankara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograjska trdnjava]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Dedinje]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevski dvor]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Terazije]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Cerkev sv. Marka, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Tašmajdan]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Trg republike, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Spomenik knezu Mihajlu]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Brankov most]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Most Gazela]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Pupinov most]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Inštitut za hrvaški jezik]] * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Ilija Mamuzić]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev sv. Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina]] |- | {{u|56jhoG}} | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Harakiri for the Sky]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Psychonaut 4]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[1914 (glasbena skupina)]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[1000mods]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Nightstalker]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''34 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |- |32. | ... se ukrajinska [[metal]] skupina '''[[1914 (glasbena skupina)|1914]]''' <small>(na sliki)</small> v svojih delih tematsko posveča predvsem [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|56jhoG}} |- |33. | ... so na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] povsem pozabili na otok '''[[Ada Kale]]''' na [[Donava|Donavi]], ki je nato ''[[de iure - de facto|de iure]]'' ostal [[osmansko cesarstvo|osmanski]] še skoraj pol stoletja? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Octopus}} |- |34. | ... se je nacistični minister za propagando [[Joseph Goebbels]] skoraj odpovedal položaju zaradi češke igralke '''[[Lída Baarová|Líde Baarove]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Yerpo}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] q6qw6ku1jr48tq43lifnmjtwcnjtfg2 Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Pravila in udeleženci 4 599019 6683532 6682077 2026-06-01T04:33:50Z Yerpo 8417 /* Udeleženci */ --neudeleženec 6683532 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Pravila == # '''Sodeluje lahko kdorkoli'''. #: '''Registracija:''' Vpišite ime v tabelo v razdelku [[#Udeleženci|Udeleženci]]. # '''Ustvarite ali razširite članek''' o čemerkoli v zvezi s katero od držav oz. ozemelj iz regije <u>razen Slovenije</u> (štejejo pa čezmejne teme). Tematika je prosta, za navdih lahko uporabite [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov|sezname člankov]]. ## '''Uporabite predlogo''' – na pogovorno stran vsakega članka vstavite predlogo <code><nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |država= }}</nowiki></code> in na ta način omogočite točkovanje člankov. Navodila so v [[Predloga:CEE Pomlad 2026|dokumentaciji predloge]]. Organizatorja bosta poskušala sproti preverjati prispevke, a za neoznačene ne moreta jamčiti upoštevanja. ## Spremenjeni ali ustvarjeni članki morajo izpolnjevati '''[[Wikipedija:Pravila in smernice|smernice in merila ustreznosti]]''' slovenske Wikipedije, najpomembneje [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivost]]/[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]], [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskost]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice|spoštovanje avtorskih pravic]]. ## Prispevki naj bi bili tudi slovnično ustrezni in opremljeni z wikipovezavami, kategorijami, naslovi poglavij idr. (»wikificirani«). # Štejejo prispevki, '''objavljeni od 21. marca 2026 ob 0:00 do 31. maja 2026 ob 23:59''' po slovenskem času. # '''Točkovanje:''' točkuje se število besed v prispevku (novem ali znatno razširjenem članku), po spodnji tabeli. ## Prispevki za natečaj, ki bodo prejeli status [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranega]], bodo nagrajeni z dodatnimi '''25 točkami''' (s točkovanjem bomo počakali do konca postopka, če bo [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|predlog za izbrani članek]] oddan pred 1. junijem). ## Prispevki za natečaj v dolžini nad 200 besed, ki bodo hkrati prispevali k [[WP:10000|WikiProjektu 10000 nujnih]], bodo nagrajeni z dodatnimi '''3 točkami'''. To velja za nove članke s '''[[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov/10k|presečnega seznama]]''' in članke na [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|matičnem seznamu]], ki bodo izboljšali rezultat na [[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|lestvici Wikipedij]] – torej razširili obstoječe članke s kratkih na navadne ali navadnih na dolge članke. ## Prispevki za natečaj v dolžini nad 200 besed, ki bodo hkrati izboljšali rezultat na [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|lestvici Wikipedij]] v [[WP:1000|WikiProjektu 1000 nujnih]], bodo nagrajeni z dodatnimi '''3 točkami''' (samo razširitve, ker so vsi članki s tega seznama nujnih že napisani). ## Organizatorja bosta po lastni presoji označevala posebej neurejene prispevke s [[Wikipedija:Predloge za sporočila/Čiščenje|standardnimi vzdrževalnimi oznakami]]. Prispevki, ki bodo do konca natečaja ostali neurejeni, bodo dobili '''polovične točke''' (po upoštevanju vseh bonusov). {| class="wikitable" border="1" style="margin: 1em auto 1em auto" |+ '''Točkovanje''' po dolžini prispevkov |- | align="center"| Ustvarjanje člankov: '''1''' točka na 200 besed<br />Razširitev člankov: '''1''' točka na 200 dodanih besed |- | align="center"| Ustvarjanje člankov: '''5''' točk na 500 besed<br />Razširitev člankov: '''5''' točk na 500 dodanih besed |- | align="center"| '''5''' točk za vsakih nadaljnjih 500 besed vsebine. |} ::<small>Op.: za »besede« štejejo vse besede z vsebino, razen bibliografskih podatkov o sklicih in virih, poglavja »Glej tudi« in zunanjih povezav. Šteje vsebina infopolj ter ostalih vsebinskih predlog, ne pa navigacijskih predlog na koncu članka. Besede so preštete s kopiranjem strani v urejevalnik besedila, nato brisana poglavja z viri in morebitno kazalo. Kadar manjka le nekaj besed (5 ali manj) do višjega razreda, se rezultat zaokroži navzgor.</small> Če imate kakršnakoli vprašanja, uporabite [[Pogovor o Wikipediji:Wikimedia CEE Pomlad 2026|pogovorno stran]]. === Nagrade === Najproduktivnejši udeleženci bodo prejeli knjižne nagrade, ki jih donira uporabniška skupina [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia Srednje in Vzhodne Evrope]]. * {{Gold1}} mesto po točkah: nagrada v vrednosti '''100 €''' * {{Silver2}} mesto po točkah: nagrada v vrednosti '''80 €''' * {{Bronze3}} mesto po točkah: nagrada v vrednosti '''50 €''' * [[slika:CEE Barnstar.png|20px]] Nagrada v vrednosti '''50 €''' za vsakega udeleženca, ki razširi ali ustvari vsaj po en članek <small>(nad 200 besed)</small> '''o vsaki od sodelujočih držav oz. ozemelj''' ([[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov|seznam]]). Ta nagrada se lahko kombinira s katero od prvih treh, če bo prejemnik eden od treh najproduktivnejših. Vsak članek lahko šteje največ za eno od njih, tudi če govori o dveh, treh ali več. * [[slika:Face-smile.svg|20px]] Nagrada v vrednosti '''20 €''' za urejevalca '''novinca z največ osvojenimi točkami''' <small>(uporabniki, registrirani v letošnjem letu in z manj kot 100 urejanji do začetka natečaja; vsaj 5 točk)</small>. Tudi ta nagrada se lahko kombinira s prvo, drugo ali tretjo. Za prejem nagrade mora biti razglašeni odziven na pogovorni strani ali po e-pošti. Če organizatorja ne bosta mogla izvedeti želja in naslova za pošiljanje, bo nagrado prejel naslednji po točkah. Organizatorja nista upravičena do nagrad. == Udeleženci == Vabljeni, da dodate svoje uporabniško ime v seznam spodaj, tako, da vpišete <code><nowiki># ~~~</nowiki></code> na dnu seznama. Vsak, ki bo prispeval, bo dobil značko na svojo uporabniško stran. Zaželeno je tudi, da svoje prispevke redno vnašate v tabelo na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Statistika|podstrani Statistika]] in jih opremite s predlogo {{tl|CEE Pomlad 2026}} na po navodilih na taisti strani. # {{u|Yerpo}} (organizator) # {{u|Upwinxp}} (soorganizator) # [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) # {{U|FJJ}} # {{U|Pinky sl}} # {{U|Octopus}} # {{U|Sporti}} # {{U|Ljuba24b}} # {{u|Ivo Lendić}} # {{u|xJaM}} # {{u|MaksiKavsek}} # {{u|A09}} # {{u|Stebunik}} # {{u|Rude}} # {{u|Gnooi}} # {{u|Florentina Veršič}} # {{u|TadejM}} # {{u|ModriDirkac}} # {{u|Smihael}} # {{u|56jhoG}} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Pravila]] 580q0lk3md3cmo5zzypw8lgt3itmf4x Etnografski muzej, Praia 0 599493 6683360 6650879 2026-05-31T14:59:41Z Pinky sl 2932 -- podvojene koord 6683360 wikitext text/x-wiki {{Infobox museum |name=Etnografski muzej Praie<br/ >''Museu Etnográfico da Praia'' |image=Praia-Musée ethnographique (1).jpg |alt= | pushpin_map = | map_size = | pushpin_relief = | pushpin_label = | pushpin_label_position = |coordinates = |established=1997 |caption=Pogled na muzej |collections= |location=Rua 5 de Julho 45, [[Praia]], [[Santiago, Zelenortski otoki]] |type= Etnograski muzej |website={{url|http://www.ic.cv/museu-etno.html|Uradna spletna stran}} }} '''Etnografski muzej Praie''' ({{langx|pt|Museu Etnográfico da Praia}}) je etnografski muzej v mestu [[Praia]], glavnem mestu [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokov]] na otoku [[Santiago, Zelenortski otoki|Santiago]]. Stoji se na naslovu Rua 5 de Julho 45, v zgodovinskem delu mesta, [[Plateau (Praia)]]. Muzej je v stavbi iz 19. stoletja. Odprl je bil novembra 1997.<ref>{{cite web|url=http://www.inforpress.publ.cv/museu-etnografico-da-praia-comemora-20-anos-olhos-postos-na-interactividade/|title=Museu Etnográfico da Praia comemora 20 anos com olhos postos na interactividade|publisher=Inforpress|language=pt|date=27. november 2017|accessdate=28. september 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180524081704/http://www.inforpress.publ.cv/museu-etnografico-da-praia-comemora-20-anos-olhos-postos-na-interactividade/|archive-date=24. maj 2018|url-status=dead}}</ref> Muzej razstavlja izbor predmetov, ki prikazujejo izkušnje (način življenja) Zelenortskih otokov skozi celotno njihovo oblikovanje kot družbe. To so predmeti in pripomočki, ki so se uporabljali pri vsakdanjem delu podeželskega prebivalstva.<ref>[http://www.caboverde-info.com/content/download/8370/73135/version/1/file/Inventa%CC%81rio+dos+Recursos+Turi%CC%81sticos+da+Praia+%E2%80%93+Santiago.pdf Inventário dos recursos turísticos do município da Praia.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20231120165124/http://www.caboverde-info.com/content/download/8370/73135/version/1/file/Inventa%CC%81rio+dos+Recursos+Turi%CC%81sticos+da+Praia+%E2%80%93+Santiago.pdf |date=2023-11-20 }} ''Direcção Geral do Turismo.'' caboverde-info.com S. 30.</ref> Etnografski muzej spodbuja interdisciplinarne antropološke raziskave, predvsem pa spodbuja znanstveno poznavanje kulture v različnih regijah države. Muzej ima skupno zbirko z več kot 400 (štiristo) predmeti. == Stavba == Hiša je pripadala gospodu po imenu João Bento Rodrigues Fernandes, bogatemu posestniku, ki je imel v lasti 12 sužnjev. Ker ni imel otrok, je hišo prodal. Kasneje je hiša prešla v roke bratov Correia, preden je postala muzej, pa je bila v lasti občinskega sveta Praia. Med restavratorskimi deli so našli več plošč zavarovalnic, kar je arheologe napeljalo na hipotezo, da je hiša konec 19. in v začetku 20. stoletja delovala kot zavarovalnica ali trgovska hiša. Stavba, zasnovana kot dvorec, ima prostorski in tipološki razvoj značilen za arhitekturo, ki se je pojavila kot model v kolonijah konec 18. in v začetku 19. stoletja. Izkopavanja na dvorišču in v kletnih prostorih so odkrila več fragmentov keramike, železa in kovancev, ki si jih je mogoče ogledati na razstavi. Stavba je bila v zelo slabem stanju in potrebna obnove. Po obnovi je hiša ohranila dober del svojih glavnih značilnosti in ostanke originalnih elementov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Museu Etnográfico (Praia)}} *[http://capeiaarraiana.wordpress.com/2009/03/23/o-museu-etnografico-da-praia/ Collections at Capeia Arraiana site via Wordpress] {{in lang|pt}} * [https://web.archive.org/web/20120123122627/http://www.iipc.cv/index.php?option=com_content&view=article&id=59&phpMyAdmin=ZZhCs7Kjm499hvQNmrbhEeIfapb&Itemid=68 Building history at the National Cultural Institute website] {{in lang|pt}} * [https://videos.sapo.pt/s207LHW6hbE36fV8PR1k Interview with a museum official, a video], RTP África {{in lang|pt}} *[https://caboverdetravelguide.com/en/praia-ethnographic-museum/ Praia Ethnographic Museum] * [https://web.archive.org/web/20081023171913/http://www.ic.cv/museu-etno.html Museu Etnográfico da Praia] (En portugués) [[Kategorija:Praia]] [[Kategorija:Muzeji na Zelenortskih otokih]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]] iomolchulmzk3i9fqfiut4503qhzj07 Predloga:CEE Pomlad 2026 10 599585 6683456 6660888 2026-05-31T17:51:17Z Upwinxp 126544 če so že članki o Sloveniji po novem sprejeti in zahtevani (kar je sicer pmm v nasprotju z osnovno idejo natečaja), pp kategorizacije 6683456 wikitext text/x-wiki {{Polje za pogovorne strani | image = [[File:CEE Spring Logo CEE-t2.svg|100px]] | text = Članek '''{{PAGENAME}}''' је bil {{{kaj|ustvarjen ali znatno razširjen}}} kot del natečaja '''[[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]'''. {{#if:{{{uporabnik|}}}| {{GENDER:{{{uporabnik|}}}|Avtor:|Avtorica:}} [[Uporabnik:{{{uporabnik|}}}|{{{uporabnik|}}}]].|}} Тema članka: {{#if:{{{tema|}}}|{{lcfirst:{{{tema|}}}}}|TEMA NI PODANA}}{{#if:{{{tema2|}}}|{{#if:{{{tema3|}}}|, {{lcfirst:{{{tema2|}}}}} in {{lcfirst:{{{tema3|}}}}}|, {{lcfirst:{{{tema2|}}}}}}}|}}, {{#switch: {{ucfirst:{{{država}}}}}| Aromuni | Baškortostan | Čuvašija | Krimski Tatari | Lužiški Srbi | Republika Srbska | Romi | Tatari = skupnost |#default = država}}: {{#if:{{{država|}}}|{{{država|}}}|DRŽAVA/SKUPNOST NI PODANA}}{{#if:{{{država2|}}}|{{#if:{{{država3|}}}|, {{{država2|}}} in {{{država3|}}}|, {{{država2|}}}}}|}}. }}<includeonly>{{#ifeq: {{NAMESPACENUMBER}} | 1 | [[Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]] {{#if:{{{tema|}}}|[[Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026, tema {{ucfirst|{{{tema}}}}}]]|[[Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026 brez navedene države, teme ali uporabnika|T]]}} {{#if:{{{tema2|}}}|[[Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026, tema {{ucfirst|{{{tema2}}}}}]]}} {{#if:{{{tema3|}}}|[[Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026, tema {{ucfirst|{{{tema3}}}}}]]}} {{#if:{{{država|}}}|[[Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026 – {{{država}}}]]|[[Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026 brez navedene države, teme ali uporabnika|D]]}} {{#if:{{{država2|}}}|[[Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026 – {{{država2}}}]]}} {{#if:{{{država3|}}}|[[Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026 – {{{država3}}}]]}} {{#if:{{{uporabnik|}}}||[[Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026 brez navedene države, teme ali uporabnika|U]]}} {{#switch:{{{država|}}} | Albanija| Aromuni | Armenija | Avstrija | Azerbajdžan | Baškortostan | Belorusija | Bolgarija | Bosna in Hercegovina | Ciper | Čečenija in Dagestan | Češka | Črna gora | Čuvašija | Esperanto | Estonija | Grčija | Gruzija | Hrvaška | Kazahstan | Kosovo | Latvija | Litva | Madžarska | Malta | Poljska | Romi | Romunija in Moldavija | Republika Srbska | Rusija | Severna Makedonija | Slovaška | Slovenija | Srbija | Tatari | Turčija | Ukrajina | Zahodna Armenija | mednarodno = | #default = [[Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026 brez navedene države, teme ali uporabnika|A]]}} {{#switch:{{{država2|}}} | | Albanija | Aromuni | Armenija | Avstrija | Azerbajdžan | Baškortostan | Belorusija | Bolgarija | Bosna in Hercegovina | Ciper | Čečenija in Dagestan | Češka | Črna gora | Čuvašija | Esperanto | Estonija | Grčija | Gruzija | Hrvaška | Kazahstan | Kosovo | Latvija | Litva | Madžarska | Malta | Poljska | Romi | Romunija in Moldavija | Republika Srbska | Rusija | Severna Makedonija | Slovaška | Slovenija | Srbija | Tatari | Turčija | Ukrajina | Zahodna Armenija | mednarodno = | #default = [[Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026 brez navedene države, teme ali uporabnika|B]]}} {{#switch:{{{država3|}}} | | Albanija | Aromuni | Armenija | Avstrija | Azerbajdžan | Baškortostan | Belorusija | Bolgarija | Bosna in Hercegovina | Ciper | Čečenija in Dagestan | Češka | Črna gora | Čuvašija | Esperanto | Estonija | Grčija | Gruzija | Hrvaška | Kazahstan | Kosovo | Latvija | Litva | Madžarska | Malta | Poljska | Romi | Romunija in Moldavija | Republika Srbska | Rusija | Severna Makedonija | Slovaška | Slovenija | Srbija | Tatari | Turčija | Ukrajina | Zahodna Armenija | mednarodno = | #default = [[Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026 brez navedene države, teme ali uporabnika|C]]}} {{#switch:{{ucfirst|{{{tema|}}}}} | | Arhitektura | Človekove pravice | Geografija | Gospodarstvo | Kultura | Mladi | Politika | Šport | Transport | Umetnost | Zgodovina | Znanost | Ženske = | #default = [[Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026 brez navedene države, teme ali uporabnika|F]]}} }} </includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> jfqv24zd0wfio3verxsqe5x5g65rja2 Egejski otoki 0 600012 6683359 6651302 2026-05-31T14:59:10Z Pinky sl 2932 pp koord 6683359 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Egejski otoki<br />(Grčija) | type = Geograska regija Grčije | native_name = {{lang|el|Νήσοι Αιγαίου}}{{br}}{{transliteration|el|Nísoi Aigaíou}} | image_map = Location map of AegeanIslands (Greece).svg | map_caption = Egejski otoki (modro) v Grčiji | coordinates_display = inline,title | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Grčija}} | leader_title = Regionalni guverner | leader_name = | leader_party = | parts_type = Regionalna enota units]] | parts_style = list | p1 = | p2 = | p3 = | p4 = | p5 = | seat_type = | seat = | population_total = | population_as_of = 2011 | area_total_km2 = | population_density_km2 = auto | iso_code = | website = }} {{Infobox settlement | name = Egejski otoki<br />(Turčija) | type = | native_name = {{lang|tr|Ege Adaları}} | image_map = Location map of AegeanIslands (Turkey).svg | map_caption = Egejski otoki (modro) znotraj Turčije | coordinates_display = inline | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Turčija}} | leader_title = Regionalni guverner | leader_name = | leader_party = | parts_type = Regionalna enota | parts_style = list | p1 = | p2 = | p3 = | p4 = | p5 = | seat_type = | seat = | population_total = | population_as_of = | area_total_km2 = | population_density_km2 = auto | iso_code = | website = }} [[File:Aegeansea.jpg|thumb|Satelitski pogled na Egejsko morje in otoke]] '''Egejski otoki'''{{efn|{{IPAc-en|i|ˈ|dʒ|iː|ə|n}}; {{langx|el|Νησιά Αιγαίου|Nisiá Aigaíou}}; {{langx|tr|Ege Adaları}}}} so skupine otokov v [[Egejsko morje|Egejskem morju]], s celinsko [[Grčija|Grčijo]] na zahodu in severu ter [[Turčija|Turčijo]] na vzhodu; otok [[Kreta]] omejuje morje na jugu, [[Rodos]], [[Karpatos]] in [[Kasos]] pa na jugovzhodu. Starogrško ime Egejskega morja, ''arhipelag'' ({{lang|grc|ἀρχιπέλαγος}}, ''arhipelagos''), se je kasneje uporabljalo za otoke, ki jih vsebuje in se zdaj uporablja bolj splošno za katero koli otoško skupino. Velika večina Egejskih otokov pripada Grčiji in je razdeljena med devet upravnih regij. Edina večja posest Turčije v Egejskem morju sta Imbros (Gökçeada) in Tenedos (Bozcaada) v severovzhodnem delu morja. Pod turško suverenostjo so tudi različni manjši otočki ob zahodni obali Turčije. Otoki imajo vroča poletja in mile zime ter vroče-poletno sredozemsko podnebje (''Csa'' v [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]). == Skupine otokov == Egejski otoki so tradicionalno razdeljeni na sedem skupin, od severa proti jugu: *[[Severovzhodni egejski otoki]]: [[Samos]], [[Ikaria]], [[Hios]], [[Lezbos]], Lemnos, Agios Efstratios, Psara, Fournoi Korseon, Oinousses, [[Samotraka]] in Tasos *[[Evbeja]] *[[Sporadi]]: ** Tesalski Sporadi ali Severni Sporadi: Skopelos, Alonnisos, Skiathos, Skyros, Kyra Panagia, Peristera, Gioura, Skantzoura, Piperi, Tsougria ** Saronski otoki ali Zahodni Sporadi: Otoki Salamis, Aigina, Poros, Hidra, Spetses in drugi otoki Saronskega zaliva in Mirtojskega morja. ** Vzhodni Sporadi ali Anatolski Sporadi (Vzhodni Sporadi ali Anatolski Sporadi), tj. otoki Samos, Ikaria, Lezbos, Hios, Tenedos, Psara, Oinousses in manjše otoške skupine. ** Trakijski Sporadi: Tasos, Samotraka, Imbros, Lemnos in Agios Efstratios. Zadnji dve skupini skupaj tvorita severnoegejske otoke. *[[Kikladi]] obsegajo okoli 220 otokov, med katerimi so večji Amorgos, Anafi, Andros, Antiparos, [[Delos]], [[Ios]], Kea, Kimolos, Kitnos, Milos, Mikonos, [[Naksos]], Paros, Folegandros, Serifos, Sifnos, Sikinos, Siros, Tinos in Thira ali [[Santorini]]. ** Mali Kikladi, vključno z Donousa, Eschati, Gyaros, Irakleia, Koufonisia, Makronisos, Rineia in Schoinousa *[[Saronski otoki]] so Salamis, Ajgina, Agistri in Poros; otoka Hidra in Dokos ležita ob severovzhodni konici Peloponeza *[[Dodekanez]] (Južni Sporadi); [[Rodos]] je že od antike prevladujoči otok na tem območju. Od ostalih sta [[Kos]] in [[Patmos]] zgodovinsko najpomembnejša; preostalih 12 je Agathonisi, Astypalaia, Halki, Kalymnos, Karpathos, Kasos, Leipsoi, Leros, Nisyros, Symi, Tilos in Megisti. Drugi otoki v verigi so Alimia, Arkoi, Farmakonisi, Gyali, Kinaros, Levitha, Marathos, Nimos, Pserimos, Saria, Strongyli in Syrna. *[[Kreta]] Izraz Italijanski otoki Egejskega morja ({{langx|it|Isole Italiane dell’Egeo}}) se včasih uporablja za Egejske otoke, ki jih je Italija osvojila med [[Italijansko-turška vojna|italijansko-turško vojno]] leta 1912 in jih priključila (z [[Lozanski sporazum|Lozanskim sporazumom]]) od leta 1923 do 1947: Dodekanez, vključno z Rodosom in Kastellorizom. V mirovni pogodbi leta 1947 so bili ti otoki pod italijanskim nadzorom odstopljeni Grčiji. === Turški Egejski otoki === Turški otoki so: *Severovzhodni egejski otoški kompleks *Provinca Çanakkale (Dardanus) **Imbros **Tenedos **Lagusi *Provinca Izmir (Smirna) **Eglezonisi *Provinca Balikesir (Paleokastro) **Moschonisi *Provinca Mugla *Arkos == Opombe == {{notelist}} == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline}} [[Kategorija:Otoki Grčije v Egejskem morju]] [[Kategorija:Geografija Turčije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] h9km3skr35omy4bcvvx5zirevlr6ezt Dunajska kotlina 0 601480 6683387 6664946 2026-05-31T15:30:31Z Ljuba24b 92351 nov iz en in de wiki 6683387 wikitext text/x-wiki [[slika:Vienna Basin physical.png|thumb|Fizični zemljevid Dunajske kotline]] '''Dunajska kotlina''' ({{jezik-de|Wiener Becken}}, {{jezik-cs|Vídeňská pánev}}, {{jezik-sk|Viedenská kotlina}}, {{jezik-hu|Bécsi-medence}}) je s [[Sedimentne kamnine|sedimentno]] podlago prekrita kotanja v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]], ki se razteza v dolžini 200&nbsp;km od juga [[Zvezna dežela Avstrije|avstrijske zvezne dežele]] [[Spodnja Avstrija]] proti severu do [[Moravska|Moravske]] na [[Češka|Češkem]] ter predstavlja ločnico med [[Alpe|Alpami]] in [[Karpati]]. Na najširšem delu je 55&nbsp;km široka. Geološko je to mlada tvorba, ki je nastala v [[terciar]]ju kot depresija, v kateri je [[Panonsko morje]] odložilo več kilometrov debelo plast usedlin.<ref name="AF">{{navedi splet |title=Wiener Becken |website=Austria-Forum |url=https://austria-forum.org/af/AEIOU/Wiener_Becken/Wiener_Becken_english |language=en |access-date=2026-04-24}}</ref> Rodovitno območje je zdaj eden najgosteje poseljenih predelov Avstrije, na zahodnem robu katerega stoji tudi glavno mesto [[Dunaj]], po katerem je dobilo ime. V ožjem pomenu se ime Dunajska kotlina sicer nanaša na manjše območje trikotne oblike južno od [[Donava|Donave]].<ref name="AF"/> == Geografija == [[File:Wiener Blick Panorama.jpg|thumb|upright=1.95|Pogled na Dunaj z Lainzer Tiergartena]] Precej ravno območje ima površino 50 x 200 km. Na severu se razteza do planote Marchfeld onkraj Donave. Na jugovzhodu jo od madžarske nižine ločujejo Leitharske gore. Na zahodu meji na Gutensteinske Alpe in [[Dunajski gozd]] v Severnih apneniških Alpah. Donava v kotlino vstopa pri Dunajskih vratih blizu gore Leopoldsberg, izstopa pa pri Devinskih vratih v Malih Karpatih vzhodno od Hainburga. Od konca 12. stoletja naprej sta bili na jugovzhodnem in vzhodnem robu postavljeni trdnjavi [[Dunajsko Novo mesto]] in [[Hainburg]] kot obrambni zid pred napadi z madžarskih dežel dolvodno po Donavi. Kljub temu so sile kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]] med avstro-ogrsko vojno leta 1485 vstopile v Dunajsko kotlino, da bi začele obleganje Dunaja. Ponovno so ga napadle osmanske čete, ki so mesto oblegale leta 1529 in 1683. Dunajska kotlina tvori najzahodnejši del evrazijskega stepskega pasu, zelo obsežnega vegetacijskega območja. == Struktura == [[File:Chvojnica hills near Unin.jpg|thumb|Chvojniško hribovje na Slovaškem]] Več kot 80 % površine kotline pripada avstrijskim deželam Spodnja Avstrija in Dunaj. Severni deli ob rekah [[Morava (reka)|Morava]] (''March'') in Dyje so del Češke in Slovaške. Ob južnem in zahodnem robu se v več zdraviliških mestih, kot so Baden, Bad Vöslau in Bad Fischau-Brunn, pojavljajo geotermalni in mineralni izviri. Deli: *Osrednja Dunajska kotlina. Del na Češkem se imenuje Dolnomoravský úval (dolina Spodnje Morave), medtem ko se del na Slovaškem imenuje Borská nížina (Borska nižina, del regije Zahorie) *Marchfeld (Moravské pole) v Spodnji Avstriji *Chvojniško hribovje (Chvojnická pahorkatina) na Slovaškem. Borska nižina in Chvojniško hribovje sta skupaj znani kot Záhorska nížina (Záhorska nižina). == Geologija == Dunajska kotlina je vrsta sedimentnih plasti, ki so se odložile v [[neogen]]u. Je na vrhu alpskega gubastega in narivnega pasu, na stičišču Vzhodnih Alp, Karpatov in Panonskega bazena. Na Dunajsko kotlino je vplival razvoj vsakega od teh geoloških sistemov.<ref>Plašienka, D., Grecula, P., Putiš, M., Kováč, M. a Hovorka, D., 1997: ''Evolution and structure of the Western Carpathians: an overview.'' Mineralia Slovaca - Monograph, Košice, s. 1 – 24</ref> Za kotlino so značilne štiri različne tektonske faze: (1) zgodnjemiocenski piggyback bazen, (2) srednje-poznomiocenski pull-apart bazen, (3) poznomiocensko-pliocensko stiskanje in inverzija bazena ter (4) nastanek kvartarnega bazena.<ref> {{Cite journal |last=Lee |first=Eun Young |last2=Wagreich |first2=Michael |date=2017-03-01 |title=Polyphase tectonic subsidence evolution of the Vienna Basin inferred from quantitative subsidence analysis of the northern and central parts |url=https://doi.org/10.1007/s00531-016-1329-9 |journal=International Journal of Earth Sciences |language=en |volume=106 |issue=2 |pages=687–705 |doi=10.1007/s00531-016-1329-9 |issn=1437-3262|doi-access=free }}</ref><ref> Lee, E.Y. and Wagreich, M. (2016) "3D visualization of the sedimentary fill and subsidence evolution in the northern and central Vienna Basin (Miocene)" Austrian Journal of Earth Sciences 109/2, 241-251, https://www.zobodat.at/pdf/MittGeolGes_109_2_0241-0251.pdf</ref> Kotlina je bila intenzivno preučevana, začenši s klasičnimi paleontološko-stratigrafskimi članki in nato nadaljevano od začetka raziskovanja ogljikovodikov pred več kot 100 leti. Prelomni sistem Dunajske kotline, na katerem leži kotlina, ostaja seizmično aktiven. Med pomembnejšimi potresi, ki so se širili po Dunajski kotlini, sta potres v Neulengbachu leta 1590 in močan potres, ki je sredi 4. stoletja prizadel Carnuntum. == Gospodarstvo == [[Slika:Gumpoldskirchen Wiener Becken.JPG|thumb|Pogled na vinograde na zahodnem robu Dunajske kotline blizu Gumpoldskirchna (južno od Dunaja) proti jugovzhodu. Stolpnica v desnem srednjem polju je sedež igralniške družbe Novomatic. Skozi meglico na obzorju je vidna silhueta gorovja Leitha.]] Na vzhodu še vedno prevladuje [[kmetijstvo]], glavna pridelka sta [[žito]] in [[sladkorna pesa]]. Vendar so tudi tukaj očitne strukturne spremembe; na primer, tovarni sladkorja v Brucku an der Leitha in Siegendorfu sta bili zaprti. Na mestu tovarne sladkorja v Brucku je bil zgrajen oljni mlin za [[biodizel]], kmetje pa se vse bolj osredotočajo na gojenje oljne repice in sončnic. Zahvaljujoč nahajališčem [[glina|gline]] se je južno od Dunaja že konec 19. stoletja pojavila prva industrija v obliki opekarstva. Zgodovina proizvodnje opeke podjetja Wienerberger AG se je začela na južnem robu Dunaja, v Wienerbergu. V tem obdobju je v Dunajsko kotlino prišlo veliko priseljencev iz kronskih dežel. Te priseljence še danes pogovorno imenujejo ''Ziegelböhmen'' ali ''Ziegelbehm''. Zaradi opekarne je nastalo veliko opekarskih ribnikov, od katerih so nekateri danes zaščiteni naravni rezervati ali se uporabljajo kot plavalni ribniki. Večina teh opekarskih ribnikov je bila med industrijskim razvojem v drugi polovici 20. stoletja ponovno zasuta. Gospodarsko gledano je severni del Dunajsko-mestnega bazena (''Feuchte Ebene''), ki spada v metropolitansko območje Dunaja, med najmočnejšimi regijami v Avstriji. Okrožje Mödling se na primer ponaša z najvišjimi davčnimi prihodki na prebivalca v državi. Med pomembne značilnosti spadata največji industrijski park v regiji ''Eco Plus'', industrijski park Spodnje Avstrije Južna (IZ NÖ-Süd), ki obsega občine Wiener Neudorf, Biedermannsdorf, Guntramsdorf in Laxenburg, ter nakupovalno središče ''Shopping City Süd'' (SCS) v Vösendorfu. [[Dunajsko letališče ''Schwechat'']] in okoliška podjetja prav tako predstavljajo pomemben dejavnik rasti. Z izjemo Dunajskega novega mesta, ki je gospodarsko pozneje dohitelo, so se ta območja industrializirala zelo zgodaj, predvsem s proizvodnjo tekstila, zahvaljujoč hidroenergiji rek Schwechat, Triesting in Piesting. Številna podjetja so se zaradi strukturnih sprememb soočila z velikimi izzivi. To vključuje tudi nekdanja vodilna podjetja, kot je Semperit AG v Traiskirchnu. Posledično se zdaj veliko ljudi vozi na delo na Dunaj. Vendar pa občasno nastajajo tudi nova podjetja, kot sta Magna International z evropskim sedežem v Oberwaltersdorfu ali konjeniški center v Ebreichsdorfu. Območje se je za promet razvilo že zelo zgodaj. Znano je, da so obstajale starorimske ceste, skozi Dunajsko kotlino pa je tekla [[Jantarjeva pot]]. V sodobnem času so tu že zgodaj zgradili železnice. Danes je iz Dunaja speljano približno 10 železniških prog, ravnino prečka 5 avtocest, prometna vozlišča v regiji pa povezuje približno 20 zveznih avtocest. [[Vinogradništvo]] obstaja že od rimskih časov vzdolž ''Thermenlinie'' (Termalne linije), ki deluje kot vremenska ločnica; tukaj sta vinorodni vasi Sooß in Gumpoldskirchen. V južnem delu, tako imenovanem Steinfeldu (Kamnitem polju), so tla zaradi ledeniških prodnih nanosov zelo revna, tako imenovani ''Schneebergov veter'' z zahoda pa odpihne nekaj centimetrov rodovitne zgornje plast zemlje. Zato so pod [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] sadili gozdove črnega bora, deloma za pridobivanje smole za proizvodnjo smole in deloma za stabilizacijo tal. Težave deloma povzročajo odlagališča odpadkov, ki so nastala med valom industrializacije po drugi svetovni vojni, kot je odlagališče Fischer, ki zaradi slabega tesnjenja počasi sproščajo onesnaževala, predvsem ogljikovodike, v podtalnico. Vendar pa dragi sanacijski projekti, ki jih večinoma izvajajo javni organi, omogočajo, da so viri podtalnice v vzhodnem delu, tako imenovani Mitterndorfski kotlini, ponovno uporabni kot pitna voda. Ti viri lahko oskrbujejo tudi mesto Dunaj z vodo in dopolnjujejo Dunajske visokovodne vodovode. Tudi druga lokalna vodovodna omrežja, kot sta Mödling ali Združenje za oskrbo z vodo v dolini Triesting, imajo tukaj dodatne vire. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Vienna Basin|Dunajska kotlina}} * [https://web.archive.org/web/20070926105415/http://www.weinvierteldac.at/rte/upload/geologie/geol.karte_geol._map_weinviertel_2006_150dpi.gif "Simplified Geological Map of the Weinviertel region"] {{coord|48|12|20|N|16|22|26|E|region:AT-3/AT-9_type:mountain_source:dewiki|display=title}} {{Normativna kontrola}} {{Škrbina-geo-at}} [[Kategorija:Geografija Avstrije]] [[Kategorija:Geografija Češke]] [[Kategorija:Geografija Slovaške]] [[Kategorija:Spodnja Avstrija]] 76ocz8yhevnw9igd1r0cueempvix2t6 Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Beograd 4 601679 6683582 6681916 2026-06-01T08:16:21Z Pinky sl 2932 /* Beograd */ 6683582 wikitext text/x-wiki === [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Beograd|Beograd]] === {{PIČ2 | naslov = Beograd | predlagal = {{u|ModriDirkac}} | utemeljitev = ustreza merilom | avtor = razni, glavnino iz angleščine prevedel {{u|ModriDirkac}}, vire uredila {{u|Pinky sl}} | leto = 2026 | mesec = 4 | dan = 27 | leto2 = | mesec2 = | dan2 = | rezultat = }} * {{za}}, bom do konca postopka še spoliral do konca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:12, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:31, 27. maj 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:16, 1. junij 2026 (CEST) 3mn3c4nm5h4apdkiw9dyrb5h2tsuf76 Tekmovalno cestno kolesarstvo 0 601784 6683407 6672114 2026-05-31T15:52:23Z Sportomanokin 14776 /* Profesionalne zmage */ 6683407 wikitext text/x-wiki {{Infobox sport | name = Tekmovalno cestno kolesarstvo | image = Épreuve Cyclisme Route Course Ligne Masculine Jeux Olympiques 2024 Rue Saint Éleuthère - Paris XVIII (FR75) - 2024-08-03 - 51.jpg | alt = | imagesize = 300px | caption = | union = [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) | nickname = | first = | firstlabel = | region = | registered = | clubs = | contact = | team = | mgender = | type = | equipment = [[cestno kolo]] | venue = asfaltirane ceste | olympic = moški (od [[Poletne olimpijske igre 1896|1896]]), ženske (od [[Poletne olimpijske igre 1984|1984]]) | world = | paralympic = | obsolete = }} '''Tekmovalno cestno kolesarstvo''' je kolesarska disciplina cestnega kolesarstva, ki se v glavnem odvija na asfaltiranih cestah. Je najstarejša, ter daleč najbolj priljubljena in najbolj razširjena oblika kolesarstva, tako po številu tekmovalcev, dirk in gledalcev. Najbolj znana formata tekmovanja sta cestna dirka in kronometer (vožnja na čas), ter etapne (večdnevne) dirke. [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) je najvišja krovni organ v kolesarstvu, ki skrbi za organizacijo in klasifikacijo mednarodnih kolesarskih tekmovanj, poleg tega pa podeljuje licence kolesarjem ter razsoja v dopinških primerih. Profesionalno kolesarstvo izvira iz Zahodne Evrope, predvsem držav kot so Francija, Italija, Španija, Belgija in Nizozemska. Sredi 1980-ih let pa se je ta šport razširil na ves svet in razdelil na profesionalno, polprofesionalno in amatersko tekmovanje. Za naprestižnejše, za najbolj čislane in zaželjene dirke na svetu veljajo [[Dirka po Franciji]] (rumena), [[Dirka po Italiji]] (rožnata), [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (mavrična), [[Pariz–Roubaix]] in [[Dirka po Flandriji]]. == UCI serije == === Glavna tekmovana === * UCI World Tour – svetovna serija, najvišji rang * UCI ProSeries – druga liga tekmovanja === Kontinentalna tekmovanja === * UCI Europe Tour * UCI Asia Tour * UCI Oceania Tour * UCI Africa Tour * UCI America Tour == Zgodovina == === Moški === Moderno cestno kolesarstvo, kot ga poznamo danes, se je razvilo konec 19. stoletja, organizirano pa se je ta šport začel leta 1868. Leto kasneje pa so izvedli eno prvih zabeleženih dirk, [[Pariz]]–[[Rouen]], ki je prvič potekala med dvema mestoma. Najstarejša še aktivna dirka na svetu je [[Milano–Torino]], ki je prvič potekala leta 1876, ki je sicer imela vmes kar nekaj premorov in je danes del drugega kakovostnega razreda, tekmovanja UCI ProSeries. Na začetku je bilo kolesarstvo najbolj priljubljeno v Franciji, Španiji, Belgiji in Italiji; in nekatera dirke v teh državah so še zmeraj prisotne in ene največjih v tem športu kot; [[Liège–Bastogne–Liège]] (1892) [[Pariz–Roubaix]] (1896), [[Dirka po Franciji]] (1903), [[Milano–San Remo]] (1905), [[Dirka po Lombardiji]] (1905), [[Dirka po Italiji]] (1909), [[Dirka po Kataloniji]] (1911) in [[Dirka po Flandriji]] (1913). In postale temelj za organizacijo dirk drugje po svetu. Zgodovinsko gledano so bile od začetka 20. stoletja najbolj konkurenčne in kolesarsko navdahnjene države [[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]. Po 2. svetovni vojni pa se je tekmovalno kolesarstvo razširilo še v druge države kot so [[Kolumbija]], [[Danska]], [[Nemčija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]], [[Portugalska]] in [[Švica]]. Vendar se je z globalizacijo šport še bolj razširil po svetu v države kot so [[Kazakhstan]], [[Rusija]], [[Avstralija]], [[Južna Afrika]], [[Ekvador]], [[Nova Zelandija]], [[Irska]], [[Poljska]], [[Norveška]], [[Velika Britanija]], [[Slovaška]], [[Združene države Amerike|Združene države]] in tudi Slovenija, ki so vse sproducirale mnogo kolesarjev svetovnega ranga. === Ženske === Prve pionirske ženske dirke so potekale že konec 19. stoletja. Prva zabeležena ženska kolesarska dirka v Avstraliji je potekala že leta 1888 v [[Ashfield]]u. V 1890ih letih so bile v Združenih državah in Franciji priljubljene takoimenovane "šestdnevne dirke", kjer so ženske tekmovale na velodromih in cestah. Med najuspešnejšimi pionirkami je bila ameriška kolesarka [[Tillie Anderson]], ki je v svoji karieri zmagala na 123 od 130 dirk. Prvo uradno organizirana dirka je bilo francosko državno prvenstvo leta 1951. Pod okriljem UCI so prvič nastopile leta 1958 na svetovnem prvenstvu. == Kolesarski slovar == === Najbolj pogosto uporabljeni izrazi === * Ešelon – diagonalno stopničasta vožnja kolesarjev, za zaščito pred močnim bočnim vetrom. * Lead out – ekipa šprinta pred favoritom, da ga zaščiti pred vetrom in ta lažje odskoči. * Gruppeto – velika "avtobus" skupina kolesarjev na začelju zahtevnih gorskih etap. * Kriterij – dirka na zaprti kratki progi z več kratkimi krogi (800 metrov do 5 km). * Prolog – zelo kratek kronometer ali vožnja na čas (manj kot 8 km). * Flamme rouge – rdeči jezik, zastavica 1 kilometer pred ciljem. * Rikon – ogled ali preizkus trase ali vzpona pred dirko. * Peloton – glavnina, največja skupina kolesarjev. * Parkur – profil dirke oziroma etape. === Vrsta etapne dirke === {| |- valign = "top" | {| class="wikitable" |- ! scope="col" | Simbol ! scope="col" width=180px| Tip etape |- | [[File:Plainstage.svg|55px]] | align=center|Ravninska etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Hillystage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Razgibana etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mediummountainstage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Hribovita etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mountainstage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Gorska etapa |} | {| class="wikitable" |- ! scope="col" | Simbol ! scope="col" width=180px| Tip etape |- | rowspan=2|[[File:Time Trial.svg|80px]] | align=center|Posamični kronometer<br><small>(posamična vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:3px" align=center|Prolog<br><small>(zelo kratka vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Team Time Trial Stage.svg|80px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Ekipni kronometer<br><small>(ekipna vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mountain Time Trial Stage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Gorski kronometer<br><small>(gorska vožnja na čas)</small> |} |} == Profesionalne zmage == Na seznamu je tudi vseh '''46''' slovenskih zmagovalcev, ki so skupno dosegli '''445''' profesionalnih zmag (do 31. maja 2026).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {{col-begin}} {{col-break|width=35%}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=30px|Uvr. ! scope="col" width=180px| Kolesar ! scope="col" width=50px| Zmage |- style="text-align:center;" | align=center|1. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] | '''278''' |- style="text-align:center;" | align=center|2. ! scope="row" | {{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] | '''165''' |- style="text-align:center;" | align=center|3. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] | '''163''' |- style="text-align:center;" | align=center|4. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] | '''162''' |- style="text-align:center;" | align=center|5. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] | '''160''' |- style="text-align:center;" | align=center|6. ! scope="row" | {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] | '''159''' |- style="text-align:center;" | align=center|7. ! scope="row" | {{flagicon|GER}} [[André Greipel]] | '''158''' |- style="text-align:center;" | align=center|8. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] | '''152''' |- style="text-align:center;" | align=center|9. ! scope="row" | {{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] | '''150''' |- style="text-align:center;" | align=center|10. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] | '''148''' |- style="text-align:center;" | align=center|11. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] | '''147''' |- style="text-align:center;" | align=center|12. ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] | '''145''' |- style="text-align:center;" | align=center|13. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] | '''144''' |- style="text-align:center;" | align=center|14. ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] | '''139''' |- style="text-align:center;" | align=center|15. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] | '''133''' |- style="text-align:center;" | align=center|16. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] | '''129''' |- style="text-align:center;" | align=center|17. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Domingo Perurena]] | '''124''' |- style="text-align:center;" | align=center|18. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] | '''122''' |- style="text-align:center;" | align=center|19. ! scope="row" | {{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] | '''121''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] | '''121''' |- style="text-align:center;" | align=center|21. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] | '''117''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' | '''117''' |- style="text-align:center;" | align=center|23. ! scope="row" | {{flagicon|EST}} [[Jaan Kirsipuu]] | '''115''' |- style="text-align:center;" | align=center|24. ! scope="row" | {{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] | '''113''' |- style="text-align:center;" | align=center|25. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] | '''100''' |- | colspan=3 align=center|'''. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .''' |- style="text-align:center;" | align=center|32. ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' | '''91''' |- style="text-align:center;" | align=center|40. ! scope="row"| {{flagicon|NED}} '''[[Dylan Groenewegen]]''' | '''81''' |- style="text-align:center;" | align=center|44. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Remco Evenepoel]]''' | '''74''' |- style="text-align:center;" | align=center|81. ! scope="row"| {{flagicon|NED}} '''[[Mathieu van der Poel]]''' | '''60''' |- style="text-align:center;" | align=center|100. ! scope="row"| {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' | '''54''' |- | colspan=3 align=center|Preostali slovenski kolesarji |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' | '''25''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Grega Bole]]''' | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Borut Božič]] | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Kump]] | '''17''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' | '''12''' |} {{col-break|width=35%}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=30px|Uvr. ! scope="col" width=180px| Kolesar ! scope="col" width=50px| Zmage |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]] | '''12''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Matej Mugerli]] | '''8''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gorazd Štangelj]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gregor Gazvoda]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jani Brajkovič]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jure Kocjan]] | '''6''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Matevž Govekar]]''' | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Martin Derganc]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jure Golčer]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Martin Hvastja]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Mitja Mahorič]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Uroš Murn]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tomaž Nose]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jan Polanc]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Saša Sviben]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Robert Vrečer]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Andrej Hauptman]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Aldo Ino Ilešič]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gašper Katrašnik]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Kristijan Koren]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Boštjan Mervar]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Luka Pibernik]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tadej Valjavec]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]]''' | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Valter Bonča]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Kristjan Fajt]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Jakob Omrzel]]''' | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Branko Filip]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Matej Gnezda]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Blaž Jarc]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Igor Kranjec]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Boris Premužič]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Bogdan Ravbar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Klemen Štimulak]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Zoran Klemenčič (kolesar)|Zoran Klemenčič]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gašper Švab (kolesar)|Gašper Švab]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Sandi Šmerc]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Baloh]] | '''1''' |} {{col-break|width=30%}} {{col-end}} == Slovenske zmage == === Etapne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=2| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=300px| Vsi zmagovalci |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | '''4''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2020, 2021, 2024, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2020, 2021, 2024) |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2022), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2022) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | '''3''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2023, 2025), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2018, 2021) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | '''4''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2010), [[Primož Roglič|Roglič]] (2018, 2019), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | '''4''' | align=left|[[Jani Brajkovič|Brajkovič]] (2010), [[Primož Roglič|Roglič]] (2022, 2024), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | '''2''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2015, 2017) |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=2| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=300px| Vsi zmagovalci |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | '''2''' | align=left|[[Matej Mohorič|Mohorič]] (2022), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | '''3''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | '''5''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2020), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2024, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | '''5''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025) |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Kolesarska klasika|Klasike]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | '''1''' | align=left|[[Jan Tratnik|Tratnik]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | '''4''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2024, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | '''1''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2021) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | '''1''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | '''1''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2013) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | '''1''' | align=left|[[Grega Bole|Bole]] (2011) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2021, 2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | '''3''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2025) |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=3| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=165px| Vsi zmagovalci |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Olimpijske igre]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | '''—''' | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | '''1''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2020) |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Svetovno prvenstvo]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | '''1''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | '''—''' | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Evropsko prvenstvo]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | '''1''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | '''—''' | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://kolesarska-zveza.si/ Kolesarska zveza Slovenije] * [http://www.ecf.com/ Evropska kolesarska federacija] * [http://www.uci.ch/ Mednarodna kolesarska zveza] {{Olimpijski športi}} [[Kategorija:Športi]] [[Kategorija:Kolesarstvo|*]] 2xeplnpwwvew1jcul574u4stax67vwm Čeburek 0 602050 6683536 6670500 2026-06-01T04:51:38Z Yerpo 8417 pp 6683536 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Čeburek | image = Ayran+Çibörek.jpg | image_size = 200px | caption = Çibörek in [[ajran]] v kavarni | alternate_name = Çibörek, çiğ börek | country = | region = [[Krim (polotok)|Krim]] | creator = [[Krimski Tatari]]{{sfn|Evans-Romaine|Goscilo|Smorodinskaya|2013|p=100}} | course = [[glavna jed]] | served = | main_ingredient = [[jagnjetina]] ali [[govedina]], [[testo]] | variations = | calories = 283 | other = }} '''Čeburek''' je jed iz mletega ali sesekljanega [[meso|mesa]] in [[čebula|čebule]] v [[cvrenje|ocvrtem]] žepku iz [[testo|testa]].{{sfn|Bylinka|2011|p=12}} Pripravljen je iz enega okroglega kosa zvaljanega testa, ki se prepogne čez polnilo v obliki polmeseca.{{sfn|Kraig|Sen|2013|p=369}} Izvorno je čeburek narodna jed [[Krimski Tatari|krimskih Tatarov]], ki se je po letu 1989, ko so ti dobili možnost preseljevanja v druge dele takratne [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], hitro razširila po številnih sovjetskih republikah in postala priljubljena ulična hrana. Takrat so čeburečnije – kioski, kjer so pripravljali čebureke – postali stalnica sovjetskih mest.{{sfn|Evans-Romaine|Goscilo|Smorodinskaya|2013|p=100}}<ref>{{navedi splet |last=Triglav |first=Zoran |title=Ruski čeburek – slastni hitri prigrizek |work=Nedeljski Dnevnik |date=2020-01-29 |url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/kulinarika/ruski-ceburek-slastni-hitri-prigrizek-2233384/ |language=sl |access-date=2026-05-03}}</ref> Vse do danes ostaja priljubljen po vsem [[Kavkaz]]u, v [[Zahodna Azija|Zahodni]] in [[Srednja Azija|Srednji Aziji]], [[Baltske države|baltskih državah]], [[Ukrajina|Ukrajini]], [[Rusija|Rusiji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]],{{sfn|Evans-Romaine|Goscilo|Smorodinskaya|2013|p=100}}{{sfn|Kraig|Sen|2013|p=369}} pa tudi v [[Turčija|Turčiji]].{{sfn|Kraig|Sen|2013|p=364}} == Etimologija == Na Krimu je poznan kot Şırbörek, Çiborek ipd. Beseda je skovanka iz [[Stara turščina|stare turščine]], kjer börek pomeni »pecivo«, predpona Şır- pa [[Onomatopeja|onomatopoetsko]] posnema zvok cvrtja. Po drugi strani predpona Çi- izvira iz turške besede iç, ki pomeni »znotraj«, kar se nanaša na zavito meso. V sodobni [[turščina|turščini]] se zapisuje ''çiğ börek'', kar je popačenka tatarskega imena na osnovi [[Lažna etimologija|lažne etimologije]], ki predpono povezuje z besedo çiğ v pomenu »surovo«. Vendar pa je za razliko od jedi, kot so [[çiğ köfte]] (surove mesne kroglice), ''çiğ börek'' ocvrt in bolj spominja na [[Kibbeh|içli köfte]]. Tudi v Turčiji je jed zelo priljubljena, posebej v [[Eskişehir]]ju.{{sfn|Kraig|Sen|2013|p=364}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=OLAHrc0gfIIC&pg=PA12|title=Home Cooking from Russia: A Collection of Traditional, Yet Contemporary Recipes|last=Bylinka|first=E.A.L.|publisher=AuthorHouse|year=2011|isbn=978-1-4670-4136-2}} * {{navedi knjigo | editor-first1 = Karen |editor-last1=Evans-Romaine | editor-first2 = Helena |editor-last2=Goscilo | editor-first3 = Tatiana |editor-last3=Smorodinskaya | title = Encyclopedia of Contemporary Russian Culture | publisher = Taylor & Francis | year = 2013 | isbn = 978-1-136-78785-0 | url = https://books.google.com/books?id=ZXz2okCSfq8C&pg=PA100}} * {{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=9XCjAQAAQBAJ&pg=PA369|title=Street Food Around the World: An Encyclopedia of Food and Culture|last1=Kraig|first1=Bruce|last2=Sen|first2=Colleen T.|publisher=ABC-CLIO|year=2013|isbn=978-1-59884-955-4}} {{škrbina-hrana}} [[Kategorija:Kultura krimskih Tatarov]] [[Kategorija:Narodne jedi]] psy483lclt47iptr0jntgkf4qcfqn4o Portal:V novicah/Glavna stran/maj 2026 100 602094 6683583 6682375 2026-06-01T08:17:34Z Romanm 13 -#Sestanki in koalicijska pogajanja 6683583 wikitext text/x-wiki [[File:2025 Hondius - IMO 9818709 by 2eight - 9SC4311.jpg|180px|right|MV Hondius]] *[[Janez Janša]] je bil izvoljen za '''[[16. vlada Republike Slovenije|mandatarja za sestavo naslednje slovenske vlade]]'''. *[[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila epidemijo '''[[ebola|ebole]]''' v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. *Sprejet je bil '''''[[Interventni zakon za razvoj Slovenije|Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije]]''''', opozicijske stranke pa so napovedale zakonodajni [[referendum]]. *Potniki na križarki MV ''Hondius'' <small>(na sliki)</small> so morali v [[karantena|karanteno]] zaradi izbruha smrtno nevarnega '''[[hantavirus]]a'''. *'''[[Sabastian Sawe]]''' je kot prvi človek pretekel uradno priznan [[maraton]] v manj kot dveh urah (1:59:30). <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|Afganistansko-pakistanska vojna]] * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Ted Turner]] ({{abbr|87|umrl 6. maja}}), ameriški medijski mogotec; [[Branko Marušič]] ({{abbr|88|umrl v začetku maja}}), slovenski zgodovinar; [[Oscar Schmidt]] ({{abbr|68|umrl 17. aprila}}), brazilski košarkar; [[Drago Šoštarič]] ({{abbr|83|umrl 13. aprila}}), slovenski telovadec; [[Ana Jud]] ({{abbr|47}}), slovenska novinarka; [[Anton Bebler]] ({{abbr|89|umrl 5. aprila}}), slovenski diplomat 02dx9cuchooj13govb5zvl70xakn706 Železniška postaja Kuskovo 0 602174 6683485 6671895 2026-05-31T18:58:58Z Janezdrilc 3152 −[[Kategorija:Železnica v Rusiji]]; ±[[Kategorija:Železniške postaje]]→[[Kategorija:Železniške postaje v Rusiji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683485 wikitext text/x-wiki [[File:RZD Kuskovo station 2018 (42366389232).jpg|250px|right|thumb|Železniška postaja Kuskovo]] '''Kuskovo''' je železniška postaja v [[Moskva|Moskvi]]. Je ena najstarejših železniških postaj v Moskvi, ki služi Gorkijevi liniji. Zgrajena je bila leta 1861 in je danes ena najpomembnejših postaj na Moskovskem osrednjem premeru 4 (MCD-4). V bližini postaje se nahajata park Kuskovo in zgodovinska palača Kuskovo. Skozi to postajo vozi veliko vlakov, ki vozijo v mesto in sosednja mesta, kot sta Balašiha in Železnodorožni (okrožje Balašihe). Postaja ima dva potniška perona in nadzemni pešpoti<ref name=":0">{{Cite web|lang=ru|url=https://stroi.mos.ru/news/novyie-platformy-postroiat-na-stantsiiakh-novoghirieievo-i-kuskovo-dlia-mtsd-4|title=Новые платформы построят на станциях Новогиреево и Кусково для МЦД-4|website=Новые платформы построят на станциях Новогиреево и Кусково для МЦД-4|date=2020-02-27|access-date=2023-02-28|archive-date=2021-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210726020544/https://stroi.mos.ru/news/novyie-platformy-postroiat-na-stantsiiakh-novoghirieievo-i-kuskovo-dlia-mtsd-4|url-status=live}}</ref>. ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Železniške postaje v Rusiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Moskvi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1861]] r9oolgjwzg1y4w8xvw61l757w7h100l Vuk Drašković 0 602730 6683372 6683138 2026-05-31T15:13:14Z Stebunik 55592 /* Po demokratičnih spremembah */ 6683372 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu („Monah Hokaj“), ko srbski ostrosrelec profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni"<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]]. Ko je mati padla na tla, je sin jokaje padel nanjo, Hokaj pa je ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb [[2000]]]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 7o7yk77rvzz2mgixahvsg0d2k24hl2k 6683379 6683372 2026-05-31T15:18:38Z Stebunik 55592 /* Po demokratičnih spremembah */ 6683379 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu („Monah Hokaj“), ko srbski ostrosrelec profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni"<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]]. Ko je mati padla na tla, je sin jokaje padel nanjo, Hokaj pa je ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]]<br><small>od desne na levo: XY, [[Vuk Drašković|Drašković]], [[Vojislav Koštunica|Koštunica]], [[Zoran Đinđić|Zoran Đinđić]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] lh6thaxjp9gojxt9k62anfxc2ytmd1b 6683429 6683379 2026-05-31T16:36:27Z Stebunik 55592 /* Po demokratičnih spremembah */ 6683429 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu („Monah Hokaj“), ko srbski ostrosrelec profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni"<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]]. Ko je mati padla na tla, je sin jokaje padel nanjo, Hokaj pa je ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]]<br><small>od leve na desno: [[Zoran Đinđić|Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica|Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković|Drašković]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] nagtnh338zf8ey6i0hcd6y5fqbp9mci 6683448 6683429 2026-05-31T17:43:18Z Stebunik 55592 /* Po demokratičnih spremembah */ 6683448 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu („Monah Hokaj“), ko srbski ostrosrelec profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni"<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]]. Ko je mati padla na tla, je sin jokaje padel nanjo, Hokaj pa je ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 5934moswaiola7nlyzeossf76k0yypu Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije 4 602983 6683550 6682327 2026-06-01T05:49:24Z Andrejj 94 /* Podvprašanje */ * {{za}} kot Yerpo. 6683550 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}. Videt je, da avtobiografi nimajo drugega namena, kot edinole povečat najdenost v Googlovem iskalniku. Wikipedijo imajo samo za eno od orodij za dosego čimvišjega "globalnega" ratinga. Shranjeni prispevek večinoma pustijo kot surov obdelovanec s predpostavko »Saj ga bodo že tukajšnji prostovoljci od tod naprej spravili v red.« Bibliografije, seznami dosežkov in sodelovanj vsebujejo množico mikroskopsko majhnih in nepomembnih enot, ki naj bi govorili v prid znanstvenemu ali umetniškemu vplivu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}, moje izkušnje kažejo, da avtorji avtobiografij te članke pogosto razumejo kot svojo lastnino. Ustvarjalci težko sprejmejo popravke ali kritične vire s strani skupnosti. Wikipedija ni platforma za osebno promocijo in sem načeloma proti obstoju avtobiografij, saj prinašajo več konfliktov kot pa enciklopedične koristi. Zagotavljanje nevtralnosti je v takih primerih skoraj nemogoče, zato podpiram brisanje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:29, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} Imam veliko izkušenj s pisanji biografij. Sedaj ravno obdelujem [[Srbi|srbskega]] pisatelja in politika [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]]. Dragocene podatke dobivam največ iz ''njegovih izjav'' po raznih časopisih in družbenih občilih, ki pa jih seveda potem moram primerjati z objektvivnostjo. Njegove izpovedi pa so "iz prve roke", čeprav so "subjektivne" — saj drugačne niti ne morejo biti. Poleg tega bi lahko dobivali tudi avtobiografske in v skupni rabi tudi slike in fotografije in ne bi bilo treba uporabljati za tiste osebe kake "poštene uporabe", saj bi sam lastnik poskrbel za potrebno. Ne vidim razloga, zakaj bi take dragocene prispevke ''brisali''. Bolj modro bi bilo — kar delamo z vsemi Wikipedijini prispevki — da bi jih pregledali in po potrebi popravili; brisali naj bi le tisto, kar ni v skladu s splošnimi pravili. Tisto o samohvali morebiti vsebuje tudi kanček nevoščljivosti, ki nam Kranjcem niti ni tuja. Toliko dragocenih podatkov, ki jih ne bomo mogli nikjer najti o posamezni osebi, je škoda kar tako metati v koš. Brisati ''samo tisto, kar navadno brišemo po splošnih Wikipedijinih pravilih in nič več.'' Drugače sami sebi delamo škodo, ker s smrtjo posameznikov marsikaj iz različnih razlogov postane nepopravljivo nedosegljivo. Ni izgovor, da nekateri avtorji članek razumejo kot svojo lastnino — hočeš nočeš so vezani s splošnimi pravili o javni lastnini. Če bi šlo za popolno objektivnost, velja isto, kot za zgodovino: "Zgodovina je nepristranska" — "Drži, zgodovinarji pa so pristranski". In naj zato vse tovrstne članke pretehtamo na zlati tehtnici ali pa brišemo? Če bi šlo za popolno objektivnost, bi od Wikipedije bore malo ostalo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 23. maj 2026 (CEST) *:{{komentar}} izjave subjekta po časopisih so objavljene, s čimer so vsaj prešle uredniško sito in so s tem vsaj za silo uporabne, izjav po družbenih občilih pa po pravilih o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirnem raziskovanju]] tako ali tako ne smemo uporabljati. Vendar to ni avtobiografija. Avtobiografija je nekaj, kar nekdo v Wikipediji napiše o sebi. Tudi avtoportreti niso sporni, nasprotno, toda predlog se ne nanaša nanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:36, 23. maj 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 57 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span sty le="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} brisanje. -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 9:00, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju, ampak ravnat z njimi po pravilih, ki veljajo za vse članke.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:11, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} avtomatičnem brisanju obstoječih člankov. Večina je res godnih za izbris, a je vseeno potrebna je individualna presoja, po pravilih, ki veljajo za vse članke (preverljivost). [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Peter_Ker%C5%A1evan&oldid=6224953 Primer članka, ki ima zagotovo mesto na Wikipediji]. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 14:18, 24. maj 2026 (CEST) * {{proti}}, bolj ali manj razloženo zgoraj. -- [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:57, 25. maj 2026 (CEST) ** {{ping|Smihael|ModriDirkac}} a ne bi bilo tudi v takem primeru bolje, da članek napiše kdo drug? Kaj pa če po koncu glasovanja naredimo akcijo in pregledamo avtobiografije in napišemo na novo vsaj škrbine namesto njih? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:49, 27. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Po moje bi bilo bolj smiselno članke wikificirati: dodati morebitne nasprotne trditve, poiskati tretje vire, odstraniti bombastični jezik ipd. lahko mi dodelite 5-10 člankov, pa jih bom. {{smeško}} lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 12:29, 27. maj 2026 (CEST) ***:Kozmetični popravki bi ignorirali osnovni problem: res grda nehigieničnost obstoja avtobiografije v enciklopediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:16, 27. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} se zavedam, ampak mi bomo že preživeli, povprečni bralci pa ne vejo točno, a je ali ni avtobiografija. Označba jim bo pomagala pri kritični obravnavi vsebine... In po svoje jih bi vzpodbudilo k razmisleku o svojih dejanjih. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:47, 28. maj 2026 (CEST) ***:Po mojih izkušnjah jih bo kvečjemu vzpodbudila k pisanju lastne. In potem bo očitek, da imamo različna merila, sploh če bomo prepovedali nove. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:29, 28. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Zgoraj omenjeni prispevek sem uredil, saj je kot Prešernov nagrajenec med imeni precej izstopal. Med preostalimi je še nekaj dokaj prepoznavnih imen, in bi bilo škoda pisati iz nič. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:25, 28. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:49, 1. junij 2026 (CEST) == Razprava == lc5qyn5ryfl4tmx9nrhriud04tlktqo Rutenščina 0 603116 6683361 6681357 2026-05-31T15:00:13Z XJaM 3 m+/dp+ 6683361 wikitext text/x-wiki {{short description|Zgodovinski vzhodnoslovanski jezik, prednik beloruščine in ukrajinščine.}} {{infopolje Jezik | name = rutenščina | altname = | nativename = | states = [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanske]] regije [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] | nation = [[Velika litovska kneževina]]{{r|mago-1996}}{{r|kamu-2021}} (kasneje nadomeščena s [[poljščina|poljščino]]{{r|kamu-2021}}) | extinct = razvita v [[beloruščina|beloruščino]] in [[ukrajinščina|ukrajinščino]] | familycolor = Indo-European | fam2 = [[baltoslovanski jeziki|baltoslovanski]] | fam3 = [[slovanski jeziki|slovanski]] | fam4 = [[vzhodnoslovanski jeziki|vzhodnoslovanski]] | ancestor = [[indoevropski prajezik]] | ancestor2 = [[prabaltoslovanščina|prabaltoslovanski]] | ancestor3 = [[praslovanščina|praslovanski]] | ancestor4 = [[starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovanski]] | isoexception = historical | iso3 = none<!-- There is no ISO 693-3 code for the group of languages referred to by *historic* exonym "Ruthenian language". Do not add ISO 693-3 code 'rsk'. 'rsk' refers to the extant [[Pannonian Rusyn]] language (translated into English applicants of the following change request as "Ruthenian" or "Rusnak"). Please review documentation on the change request available here before editing this line: https://iso639-3.sil.org/request/2021-005 --> | linglist = orv-olr | glotto = none }} '''Ruténščina''' (glej tudi [[#Poimenovanja|druga poimenovanja]]) je bil zgodovinski [[knjižni jezik|pisni jezik]] [[Ruteni|Rutenov]] (prednikov [[Ukrajinci|Ukrajincev]] in [[Belorusi|Belorusov]]), ki se je rabil od (12.) 14. do 18. stoletja v [[vzhodnoslovanski jeziki|vzhodnoslovansko]] govorečih regijah [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] in kasneje [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]]. Literarna rutenščina velja za zgodovinskega predhodnika moderne [[beloruščina|beloruščine]] in [[ukrajinščina|ukrajinščine]] (občasno tudi [[rusinščina|rusinščine]]{{r|pugh-2007}}{{r|bunc-2015}}{{rp|279}}), čeprav noben od njiju [[knjižni jezik|knjižnih jezikov]] neposredno ne nadaljuje rutenske pisne tradicije.{{r|mose-2020}} Jezik je bil uradni jezik Velike litovske kneževine pred letom 1569 in nato v vzhodnem (litovskem) delu [[Poljsko-litovska zveza|Poljsko-litovske zveze]].{{r|spl02}} V preteklosti se je včasih imenoval »rusinščina«, kar je novejši izraz, ki se rabi za moderni karpatski jezik rusinščino. Podobno je bil izraz »maloruščina« opuščen, ker je temeljil na konceptu superiornosti [[ruščina|ruščine]].{{r|spl03}}{{r|flor-1900}} Jezik se je rabil za izdajo glavnih zbirk zakonov, znanih kot [[Litovski statuti]]. Najdlje časa so izraza »Ruteni« in »rutenščina« za etnično in jezikovno samoidentifikacijo rabili Ukrajinci v [[Bukovina|Bukovini]], [[Galicija|Galiciji]] in [[Zakarpatje|Zakarpatju]] (do konca 19. in začetka 20. stoletja). Med jezikoslovci se razpravlja o več [[jezikoslovje|jezikoslovnih]] vprašanjih{{snd}} o različnih vprašanjih, povezanih s klasifikacijo literarnih in ljudskih različic tega jezika, o vprašanjih, povezanih s pomeni in pravilno rabo različnih [[endonim]]skih (domačih) in [[eksonim]]skih (tujih) [[lingvonim|glotonimov]] (imen jezikov in jezikovnih različic), o vprašanjih o njegovem odnosu do modernih vzhodnoslovanskih jezikov in o njegovem odnosu do [[starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovanščine]] (pogovornega jezika, ki se je rabil v [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusi]] od 10. do 13. stoletja.{{r|spl00}}). == Poimenovanja == [[slika:Статут ВКЛ 1588 - русский езыкь.svg|thumb|right|220px|Odlomek iz [[Litovski statuti|kodifikacije litovskega prava iz leta 1588]], ki ureja [[uradni jezik|uradno]] rabo ''ruskega'' ({{jezik|orv-Latn|ruski}}) jezika ({{jezik|zle|рꙋскиⸯ єзыкь}}).{{r|spl01}} ]] [[slika:Lingwa Lietowia (Lithuanian language; lietuvių kalba), mentioned in Chronik des Konstanzer Konzils by Ulrich von Richental, 15th century.jpg|thumb|right|220px|Litovščina ({{langx|la|lingwa lietowia}}) je omenjena v ''Kroniki Konstanškega koncila'' [[Ulrik iz Richentala|Ulrika iz Richentala]] (15. stoletje). Na seznam evropskih jezikov je bila vključena med [[Konstanški koncil|Konstanškim koncilom]], 1414.]] [[slika:Uzhevych Arras MS-6b.png|thumb|right|220px|Razpredelnica iz dela [[Ivan Petrovič Uževič|Ivana Uževiča]] ''Slovanska slovnica'' ({{jezik|zle|Граматыка словенская}}), 1643, 1645: rutenska abeceda v [[cirilica|cirilici]] in [[latinica|latinici.]]]] [[slika:Biblia Ruska.jpg|thumb|right|220px|[[Biblija Francišaka Skarine|Rutenska Biblija]] ({{jezik|zle|Библиꙗ рꙋска}}), natisnjena leta 1517 v Pragi, [[Francišak Skarina]]{{snd}}Библиꙗ рꙋска выложена докторомъ Францискомъ Скориною из славного града Полоцька, Богꙋ ко чти и людемъ посполитымъ к добромꙋ наꙋчению: Biblijo je sestavil doktor Francis Skorina iz slavnega mesta Polock, v čast Bogu in v dobro preprostega ljudstva.]] Ker je bil izraz ''rutenščina'' eksonimen (tuj, tako po izvoru kot po naravi), je bila njegova raba zelo kompleksna, tako v zgodovinski kot moderni znanstveni terminologiji.{{r|verh-2008}}{{rp|1–17}} Pomen izraza ''rutenščina'' se lahko precej razlikuje znotraj vseh vzhodnoslovanskih jezikov, pa tudi znotraj same ukrajinščine. Različni pomeni podobnih [[leksem]]ov v sorodnih jezikih vodijo do medjezikovne [[homonimija|homonimije]] (»[[lažni prijatelj]]i«). Podoben zgled je z izrazoma »slovenčina« / »slovenščina«{{snd}} {{langx|sk|slovenčina}} pomeni »[[slovaščina]]«, [[samoglasnik]] {{langx|sl|slovenščina}} pa ne pomeni »slovaščina«, temveč »[[slovenščina]]«. === Imena v zgodovinski rabi === Moderna imena, ki so se za ta jezik rabila od 15. do 18. stoletja, se lahko razdeli v dve osnovni jezikovni kategoriji, prvo so endonimi (domača imena, ki jih materni govorci rabijo kot samopoimenovanja za svoj jezik), drugo pa eksonimi (imena v tujih jezikih). Pogosti endonimi: * {{translit|zle|ruska(ja) mova}}, zapisano na različne načine, kot: {{jezik|zle|ру́ска}}{{r|mjak-2008}}{{rp|11}} ({{wikt-lang|zle-ort|рускїй|ру́скаꙗ}}) {{wikt-lang|zle-ort|мо́ва}}, pa tudi kot: {{wikt-lang|zle-ort|ру́скїй}} {{wikt-lang|zle-ort|ѧзы́къ}} (''ruskij jazik{{'}}''),{{r|wall-2016}}{{r|zura-1978}}{{r|mjac-2000}}{{r|ivan-1998}}{{r|puci-2008}}{{r|lazo-2008}}{{r|nekr-2003}}{{r|spl07}} {{jezik|zle|руский езыкъ}} (''ruskij jezik''),{{r|mjak-2008}}{{rp|11}} {{langx|pl|język ruski}} kot oznaka jezika zgodovinske Rusije, v nasprotju s {{langx|pl|język rosyjski|links=no}}{{snd}} ruski jezik. * {{translit|zle|prosta(ja) mova}} (kar pomeni: ''preprosti govor'' ali ''preprosto govorjenje''), zapisano tudi na različne načine, kot: {{jezik|zle|проста(ѧ) мова}} ali {{jezik|zle|простй ѧзыкъ}} (starobelorusko / staroukrajinsko: {{jezik|zle|простый руский (язык)}} ali {{jezik|zle|простая молва}}, {{jezik|zle|проста мова}}){{snd}} založnik [[Hrehory Chodkiewicz|Hryhorii Khodkevych]] (16. stoletje).{{r|uspe-2002}}{{r|mose-2002}}{{r|ivan-2003}}{{r|smir-2011}}{{r|smir-2024}}{{r|svja-2005}} Ti izrazi za preprosti [[vernakular]]ni govor so označevali njegovo [[diglosija|diglosično]] nasprotje knjižni [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščini]].{{r|dani-2006a}}{{rp|80–115}}{{r|dani-2006b}}{{rp|97–121}} * »litovščina« ({{jezik|ru|литовска мова}}, ''litovska mova''){{r|svja-2005}}{{r|katl-2003}}{{r|duba-1994}}{{r|nase-2005}}{{snd}} [[Lavrentij Zizani]] (okoli 1570&ndash;po 1633), [[Pamvo Berinda]] (med 1550 in 1570&ndash;1632), [[Conrad Gessner]] (1516&ndash;1565), [[Daniel Krman]] (1663&ndash;1740) in drugi. Pogosti eksonimi: * v {{langx|la|label=[[latinščina|latinščini]]|lingua ruthenica}} ali {{jezik|la|lingua ruthena}}, kar se prevaja kot: ''rutenski jezik'', ''rutenščina''.{{r|verh-2008}}{{rp|1}} === Imena v moderni rabi === [[slika:Rus-1389-lg.png|thumb|right|220px|Vzhodnoslovanski jeziki leta 1389. Barve predstavljajo govorjena narečja. Črtkane črte predstavljajo pisne jezike: {{legend-line|YellowGreen dashed 5px|pisna zgodnja rutenščina}} {{legend-line|gold dashed 5px|pisna [[zgodovina ruščine|stara/srednja ruščina]]}} {{legend-line|dodgerblue dashed 5px|pisna [[stara novgorodščina]]}}]] Moderna imena tega jezika in njegovih različic, ki jih rabijo znanstveniki (predvsem jezikoslovci), se lahko prav tako razdeli v dve osnovni kategoriji, prvo vključuje tista, ki izhajajo iz endonimskih (domačih) imen, drugo pa tista, ki izhajajo iz eksonimskih (tujih) imen. Imena, izpeljana iz endonimskih izrazov: * izrazi z eno črko »s«: ::{{snd}} angleško {{jezik|en|Rus’ian, Rusian, Rusky, Ruski, (Old) Rusan,{{r|mose-2022}}}} {{langx|ru|руський|links=no}}: ''ruskij'', {{langx|uk|[[:uk:руський|руський]]|links=no}}: ''ruskij'', : rabljeni izrecno samo z eno črko »s«, da se to ime loči od izrazov, ki označujejo moderno ruščino: ::{{snd}} angleško {{jezik|en|Russian}}, {{langx|ru|русский|links=no}}: ''russkij'', {{langx|uk|російський|links=no}}: ''rosijskij''.{{r|dani-2006b}}{{rp|98–100, 103–104}} * »zahodnoruščina« / »zahodna ruščina«, jezik ali narečje ({{langx|ru|западнорусский язык|links=no}}: ''zapadnorusskij jazik'', западнорусское наречие ''zapadnorusskoje narečie''){{r|ivan-2003}}{{r|smir-2011}}{{r|vern-1997}}{{snd}} izrazi, ki jih rabijo predvsem zagovorniki koncepta protoruske faze, zlasti od konca 19. stoletja. Rabijo jih avtorji, kot sta [[Jahim Fjodaravič Karski|Jahim Karski]] in [[Aleksej Aleksandrovič Šahmatov|Aleksej Šahmatov]].{{r|dani-2006b}}{{rp|100, 102}} Zunaj Rusije se ti izrazi ne rabijo več pogosto in veljajo za slabšalne ali celo imperialistične, zlasti v Belorusiji in Ukrajini. Opazen premik se je zgodil že v poznem sovjetskem obdobju, ko so bile [[Litovske kronike]], ki so se v [[Popolna zbirka ruskih kronik|Popolni zbirki ruskih kronik,]] (PSRL), zvezek 17 (1907), še vedno imenovale ''Zahodnoruske kronike'' (''Zapadnorusskie letopisi''), v PSRL, zvezka 32 (1975) in 35 (1980), preimenovane v ''Belorusko-litovske kronike'' (''Belorussko-litovskie letopisi'').{{r|halp-2022}} * »jugozahodnoruščina« / »jugozahodna ruščina« ({{langx|ru|юго-западно-русский язык|links=no}}: ''jugo-zapadno-russkij jazik'') * »južnoruščina« / »južna ruščina« ({{langx|ru|южно-русский язык|links=no}}: ''južno-russkij jazik'') * »jugozahodnoruščina poznega srednjega veka« / »jugozahodna ruščina ~« ({{langx|ru|юго-западнорусский язык позднего средневековья|links=no}}: ''jugo-zapadnorusskij jazik pozdnego srednevekovja''){{r|trof-2001}} * »ruščina« * »poljska ruščina« ({{langx|ru|польско-русский язык|links=no}}: ''polsko-russkij jazik'') * »stara zahodnopoljščina« / »stara zahodna poljščina« ({{langx|ru|древне-западно-польский язык|links=no}}: ''drevne-zapadno-polskij jazik'') * »starobeloruščina« / »stara beloruščina« ({{langx|be|старабеларуская мова|links=no}}: ''starabjelaruskaja mova''){{snd}} izraz, ki so ga rabili različni beloruski in nekateri ruski znanstveniki, pa tudi [[Juraj Križanić]]. Oznaka ''beloruski'' (jezik) ({{langx|ru|белорусский (язык)}})), ki se je nanašala tako na jezik po 19. stoletju kot na starejši jezik, se je rabila v delih ruskih in ukrajinskih raziskovalcev 19. stoletja [[Fjodor Ivanovič Buslajev|Fjodorja Buslajeva]], [[Omeljan Mihajlovič Ogonovski|Omeljana Ogonovskega]], [[Pavlo Gnatovič Žitecki|Pavla Žiteckega]], [[Aleksej Ivanovič Soboljevski|Alekseja Soboljevskega]], I. Nedeševa, [[Peter Vladimirovič Vladimirov|Petra Vladimirova]] in beloruskih raziskovalcev, kot je bil Karski.{{sfn|Waring|1980|p=129-147}}{{r|zali-2012}}{{r|sudn-2005}}{{r|zura-1978}} * »staroukrajinščina« / »stara ukrajinščina« ({{langx|uk|староукраїнська мова|links=no}}; ''staroukrajinska mova''){{snd}} izraz, ki ga rabijo različni ukrajinski in nekateri drugi znanstveniki. Ta izraz se razlikuje od izraza {{langx|uk|давньоукраїнська мова| davnjoukrajinska mova|label=none}}, ki bi se ga lahko prevedlo kot ''staroukrajinščina'', in se nanaša na [[starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovanščino]]. Tuji jezikoslovci za to fazo ukrajinščine, primerljivo s [[srednja poljščina|srednjo poljščino]] in [[srednja ruščina|srednjo ruščino]], raje rabijo »srednjo ukrajinščino«. * »litovska ruščina« ({{langx|ru|литовско-русский язык|links=no}}: ''litovsko-russkij jazik''){{snd}} regionalno usmerjena oznaka, ki so jo rabili nekateri ruski raziskovalci v 19. stoletju, kot so: Keppen, nadškof Filaret, Saharov, Karatajev. * »litovska slovanščina« ({{langx|ru|литово-славянский язык|links=no}}: ''litovo-slavjanskij''){{snd}} še ena regionalno usmerjena oznaka, ki jo je rabil ruski raziskovalec Baranovski iz 19. stoletja.{{r|spl04}} * »kancelarijska slovanščina«{{snd}} izraz, rabljen za pisno obliko, ki temelji na [[stara cerkvena slovanščina|stari cerkveni slovanščini]], vendar je pod vplivom različnih krajevnih narečij in se rabi v [[kancelarija (srednjeveška pisarna)|kancelariji]] Velike litovske kneževine.{{r|dani-2006a}}{{rp|80–115}}{{r|gold-2010}}{{r|krap-2000}}{{r|snyd-2004}} Imena, izpeljana iz eksonimskih izrazov: * »rutenščina« ({{langx|en|Ruthenian}} ali {{jezik|en|Ruthene}}, {{langx|de|Ruthenisch}}{{r|mull-1992}}){{snd}} moderni znanstveni izraz, izpeljan iz starejših latinskih eksonimov ({{langx|la|lingua ruthenica}}, ''lingua ruthena'', {{langx|lt|rusėnų kalba}}), in ga pogosto rabijo znanstveniki, ki pišejo v angleščini in drugih zahodnih jezikih, pa tudi različni litovski in poljski znanstveniki.{{r|dani-2006a}}{{rp|82–83}}{{r|dani-2006b}}{{rp|101–102}} * »knjižna rutenščina«{{snd}} izraz, ki ga rabijo iste skupine znanstvenikov za natančnejše označevanje knjižne raznolikosti tega jezika.{{r|bunc-2015}}{{rp|276–289}} * »kancelarijska rutenščina« ({{langx|fr|langue ruthène de chancellerie}}{{r|gonn-1997}}){{snd}} izraz, ki ga rabijo iste skupine znanstvenikov za natančnejše označevanje kancelarijske različice tega jezika, ki se je rabil v uradnih in pravnih dokumentih Velike litovske kneževine.{{r|seve-1979}} * »skupna rutenščina«{{snd}} izraz, ki ga rabijo iste skupine znanstvenikov za natančnejše označevanje vernakularne različice tega jezika.{{r|pugh-1996}} * »kancelarijski jezik Vzhodnih Slovanov«{{snd}} predvsem v Litvi * »severnorutenščina« / »severna rutenščina«, narečje ali jezik{{snd}} izraz, ki ga nekateri znanstveniki rabijo za označevanje severnih različic, iz katerih je nastala moderna [[beloruščina]],{{r|borz-1996}}{{rp|23}} in je označena tudi kot »bela rutenščina«.{{r|borz-1996}}{{rp|40}} * »južnorutenščina« / »južna rutenščina«, narečje ali jezik{{snd}} izraz, ki ga nekateri znanstveniki rabijo za označevanje južnih različic, iz katerih je nastala moderna [[ukrajinščina]],{{r|broc-1972}}{{r|stru-1984}} in je označena tudi kot »rdeča rutenščina«. Terminološka [[dihotomija]], ki se je kazala v vzporedni rabi različnih endonimskih in eksonimskih izrazov, je povzročila veliko različnih dvoumnih, prekrivajočih se ali celo nasprotujočih si pomenov, ki so jih različni znanstveniki rabili za posamezne izraze. Večina angleških in drugih zahodnih znanstvenikov to kompleksno situacijo obravnava tako, da daje prednost eksonimskim ''rutenskim'' oznakam.{{r|leem-1974}}{{r|dani-2006a}}{{rp|82–83, 110}}{{r|dani-2006b}}{{rp|101–102}} V mnogih zahodnih jezikih je trenutno običajno rabiti terminologijo, ki ne razlikuje med beloruskimi in ukrajinskimi različicami, in se skupaj imenujejo »rutenščina«{{snd}} izraz, ki izhaja iz latiniziranega imena za Rusijo{{snd}} {{jezik|la|Ruthenia}}: npr. {{langx|de|ruthenische Sprache|link=no}}, {{langx|en|Ruthenian language|link=no}}. Kadar pa se kontekst posebej nanaša na narečja rutenščine, se ukrajinsko narečje označi preprosto kot {{jezik|en|Ruthenian}},{{r|spl00}}{{r|mose-2007}} belorusko narečje pa se imenuje {{jezik|en|White Ruthenian}}.{{r|spl08}} Izraz »zahodnoruski pisni jezik« je izraz ruske filologije in zgodovinopisja, uveden v 19. stoletju v Ruskem imperiju. Oznaka »zahodnoruski« izhaja iz koncepta »[[Zahodna Rus]]«{{snd}} ali »zahodnoruske dežele«{{snd}} ki se je v ruski historiografiji uveljavil po vključitvi Velike litovske kneževine v Ruski imperij. Ta izraz označuje tista ozemlja [[Kijevska Rusija|Staroruske države]], ki so bila del Velike litovske kneževine. V nasprotju s tem stoji koncept »[[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Severovzhodne Ruse]]«{{snd}} jedra sodobne ruske države{{snd}} katere jezik se včasih imenuje [[staroruščina|staroruski]].{{r|suda-1984}}{{r|stec-1977}} V ruski filologiji v začetku 20. stoletja je bilo običajno, da so razlike med ukrajinskimi in beloruskimi jezikovnimi normami obravnavali kot nepomembne; zato se je rabil posplošilni izraz »zahodnoruščina«. Tega stališča se je zlasti držal [[Nikolaj Sergejevič Trubeckoj|Nikolaj Trubeckoj]].{{r|trub-1927}} Ko sta se oblikovala sodobna beloruska in ukrajinska knjižna jezika, sta se v 19. stoletju začela rabiti pojma »stara beloruščina« in »stara ukrajinščina«. Izraz »stara beloruščina« je v znanstveni diskurz vpeljal slovanski filolog Jahim Karski, ki je temeljil na leksikalni sorodnosti med rutenščino in beloruskimi ljudskimi narečji 19. stoletja.{{r|kise-2011}} Po mnenju [[Andrij Ivanovič Danilenko|Andrija Danilenka]] in [[Viktor Mihajlovič Mojsijenko|Viktorja Mojsijenka]] izraza »zahodnoruščina« ni mogoče šteti za natančnega, saj je zastarel{{r|dani-2006b}}{{rp|102, št. 2}} in nima ustreznega korelativa v obliki »vzhodno-« (ali »severno-«, »južnoruščina«).{{r|mojs-2005}} Michael A. Moser trdi, da je tudi ta izraz dvoumen, saj se v nekaterih klasifikacijah pojavlja tudi kategorija »jugozahodnoruščina«.{{r|mose-2005}} Po mnenju Daniela Bunicha ta izraz »nacionalizira«{{snd}} podobno kot različici »staroukrajinščina« in »starobeloruščina«{{snd}} jezik, ki pripada prednacionalni dobi, in si ga prilašča v korist enega od sodobnih vzhodnoslovanskih narodov.{{r|bunc-2013}} Po mnenju Danilenka je bila njegova raba v sovjetskem jezikoslovju posledica političnega pritiska na znanstvenike.{{r|dani-2006b}}{{rp|102, št. 2}} == Vprašanje izvora jezika == [[slika:Словарь 1596 г. Лаврына Зызания Тустановского.jpg|thumb|right|220px|Zgledi gesel iz prvega slovarja [[Lavrentij Zizani|Lavrentija Zizanija]] ''Znanost branja in razumevanja rutenske pisave'' (Наука ку читаню и розумѣню писма словенского), objavljenega leta 1596 v [[Vilna|Vilni]]. Levi stolpec vsebuje besede v [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščini]], desni pa besede v ''prosti movi''.]] [[Christian Schweigaard Stang]] tradicionalno velja za utemeljitelja raziskav o izvoru rutenščine. Leta 1935 je objavil obsežno monografijo na to temo,{{r|stan-1935}}{{r|stan-1938}} katere empirične podatke znanstveniki še sedaj analizirajo. Vprašanje izvora rutenščine ukrajinski in beloruski jezikoslovci pojasnjujejo različno zaradi spora glede jezikovne dediščine. Ruski jezikoslovci svoje ukrajinske in beloruske kolege običajno podpirajo pri določenih točkah in ne pri celotnem konceptualnem okviru.{{r|mjac-1993}} Ker bi bilo prezgodaj govoriti o oblikovanju ločenih nacionalnih jezikoslovnih šol glede na to vprašanje{{snd}} in natančneje opisati prevladujoča stališča jezikoslovcev glede na njihovo narodnost{{snd}} se lahko različne teorije oriše takole. === Perspektiva ruskih jezikoslovcev === Za mnoge ruske jezikoslovce je značilno, da menijo, da se ukrajinsko in belorusko narečje rutenščine med seboj razlikujeta le nepomembno in da je belorusko narečje bolj arhaično od obeh. To stališče je zagovarjal zlasti utemeljitelj [[fonologija|fonologije]] Nikolaj Trubeckoj.{{r|trub-1990a}}{{r|trub-1990b}} [[Andrej Anatoljevič Zaliznjak|Andrej Zaliznjak]] je delil to stališče o rutenščini in trdil, da v njem prevladuje beloruski kompleks, medtem ko se ukrajinski kompleks od njega razlikuje na jugu{{snd}} zato je trdil, da bi moral jezik označiti kot »starobeloruščina«.{{r|zali-2012}} Kljub prevladujoči oznaki »zahodnoruščina« je v ruski filologiji sprejet tudi alternativni izraz »starobeloruščina«,{{r|sudn-2005}} prav tako pa tudi lastna samoimenovanja jezika {{jezik|zle|руська мова}}: ''ruska mova'' ali {{jezik|zle|простая мова}}: ''prosta(ja) mova''.{{r|mojs-2007}} === Perspektiva ukrajinskih jezikoslovcev === Po pregledu sodobnih znanstvenih del je [[Viktor Mihajlovič Mojsijenko|Viktor Mojsijenko]] prišel do naslednjih zaključkov:{{r|mojs-2007}} # zahodnoruščina ({{jezik|zle|руська мова}}: ''ruska mova''{{snd}} endonim jezika{{r|mojs-2007}}) ni temeljil na jezikovnih značilnostih posameznega ljudstva{{snd}} bodisi beloruskega bodisi ukrajinskega{{snd}} temveč je služil kot skupni jezik za obe v obdobju njune vključitve v Veliko litovsko kneževino. # ({{jezik|zle|руськая мова}}: ''ruskaja mova'' je kot uradni jezik izšla iz literarnega in pisnega jezika Kijevske Rusije{{snd}} starovzhodnoslovanščine (staroruščine). # kar zadeva značilnosti, ki so bile vzete iz živega ljudskega jezika, je {{jezik|zle|руськая мова}}: ''ruskaja mova'' vključevala prevlado poljskih značilnosti; ta dejavnik je jeziku v začetnih fazah njegovega razvoja dal določeno nadnarečno kakovost. # od 16. stoletja naprej so ukrajinske jezikovne značilnosti (ki temeljijo na južnoukrajinskem ljudskem substratu) postajale vse bolj izrazite, kar je upravičilo oznako ločene staroukrajinske različice ''ruske move''. # beloruske jezikovne značilnosti se niso kazale s primerljivo izrazitostjo. Namesto tega so se združile s poljskimi elementi. Posledično{{snd}} kot ugotavlja Mojsijenko{{snd}} se lahko od 16. stoletja naprej govori o obstoju belorusko-poljske različice ''ruske move'', ki je v očitnem nasprotju z ukrajinsko različico. === Perspektiva beloruskih jezikoslovcev === Beloruski jezikoslovci večinoma menijo, da je uradni jezik Velike litovske kneževine starobeloruščina. Tako je dopisni član [[Nacionalna akademija znanosti Belorusije|Nacionalne akademije znanosti Belorusije]] [[Arkadz Josifavič Žuravski|Arkadz Žuravski]] v svojem pregledu znanstvenih del{{snd}} ki odraža stanje raziskav leta 1978{{snd}} zapisal:{{r|zura-1978}} # pisna tradicija Velike litovske kneževine je rabila jezik, ki je temeljil na beloruskih narečjih; do konca 15. stoletja se je kancelarijski jezik Velike litovske kneževine pojavil kot samostojen beloruski jezik{{snd}} jezik, ki je bil najbližje beloruskim narečjem, ki so jih govorili v bližini Vilne. # filolog Jahim Karski, ki je leta 1904 skoval izraz »starobeloruščina«, je verjel, da temelji na ljudskih beloruskih narečjih. # poljski zgodovinar [[Stanisław Kutrzeba]] je trdil, da se je v preteklosti v kraljevi kancelariji in na sodiščih Velike litovske kneževine rabila beloruščina, pomešana s cerkvenoslovanščino. # popravek, ki ga je k Stangovemu konceptu vložil član [[Nacionalna akademija znanosti Ukrajine|Nacionalne akademije znanosti Ukrajine]] [[Jurij Volodimirovič Ševeljov|Jurij Ševeljov]]{{snd}} namreč, da je osnova uradnega jezika Velike litovske kneževine sestavljena predvsem iz osrednjebeloruskih narečij{{snd}} v bistvu le dopolnjuje Stangova stališča v podrobnostih in bistveno ne spreminja predpostavke o beloruski narečni osnovi uradnega jezika Velike litovske kneževine.{{r|zura-1978}} Po tezah Žuravskega belorusko jezikoslovje kot celota vztraja pri priznanju kancelarijskega jezika Velike litovske kneževine kot beloruščine (starobeloruščine). == Periodizacija == [[slika:Linguistic and political map of Eastern Europe, Casimir Delamarre, 1868.jpg|thumb|right|220px|Jezikovni, etnografski in politični zemljevid Vzhodne Evrope, Casimir Delamarre, 1868 {{legend|#fdeeb9|Rutenci in rutenščina}}]] Daniel Bunčić je predlagal periodizacijo knjižnega jezika v:{{r|bunc-2015}}{{rp|277}} # zgodnja rutenščina, od ločitve litovskih in moskovskih kancelarijskih jezikov (15. stoletje) do začetka 16. stoletja # visoka rutenščina, od [[Francišak Skarina|Francišaka Skarine]] (živel 1517&ndash;1525) do [[Ivan Petrovič Uževič|Ivana Uževiča]], ''Slovanska slovnica'' ({{jezik|zle|Граматыка словенская}}, 1643, 1645) # pozna rutenščina, od leta 1648 do vzpostavitve ukrajinskega in beloruskega standardnega jezika konec 18. stoletja == Razvoj == === Zgodnja rutenščina (okoli 1300&ndash;1550) === [[slika:Metryka litewska.jpg|thumb|right|220px|[[Litovska metrika]] iz let 1511&ndash;1518 iz kancelarije litovskega velikega kanclerja [[Mikołaj II. Radziwiłł|Mikołaja Radziwiłła]], napisana v rutenščini.]] Po besedah jezikoslovca [[Andrij Ivanovič Danilenko|Andrija Danilenka]] (2006) se je jezik, ki ga se sedaj imenuje »rutenščina«, prvič pojavil kot predvsem upravni jezik v 14. in 15. stoletju, oblikovala pa ga je kancelarija Velike litovske kneževine v [[Vilna|Vilni]].{{r|dani-2006a}}{{rp|83}}{{efn|name="op00"}} Jezik se je pojavil kot uradni jezik pravne in poslovne dokumentacije ter jezik državne uprave.{{r|zura-1978}}{{r|mojs-2007}} Poliško (poleško) narečje, ki se govori na obeh straneh moderne beloruskoukrajinske meje, je opredelil kot osnovo tako pisne rutenščine (rusьkij jazykъ ali kancelarijska slovanščina) kot govorjenih narečij rutenščine (проста(я) мова: ''prosta(ja) mova'' ali »preprosti govor«),{{r|dani-2006a}}{{rp|109}} ki ju je imenoval 'dve slogovno različni različici enega posvetnega vernakularnega standarda'.{{r|dani-2006a}}{{rp|108}} Od druge polovice 15. stoletja do 16. stoletja, ko sta bili sedanja Ukrajina in Belorusija del Velike litovske kneževine, je [[renesansa]] močno vplivala na premik kulture, umetnosti in literature stran od bizantinskega krščanskega [[teocentrizem|teocentrizma]], kot se je izražal v cerkvenoslovanščini.{{r|pere-2001}}{{rp|18}} Namesto tega so se premaknili k [[renesančni humanizem|humanističnemu]] [[antropocentrizem|antropocentrizmu]], ki se je v pisanju vse bolj izražal z jemanjem vernakularja preprostega ljudstva kot osnove besedil.{{r|pere-2001}}{{rp|18}} Vzhodnoslovanska pisna kultura v Litvi se je razvila v dvojezičnem okolju: poleg cerkvenoslovanske jezikovne zveze (natančneje ukrajinskobeloruske redakcije), ki se je rabila predvsem v verski in filozofski literaturi, se je pojavil knjižni jezik, ki ga pisni viri Velike litovske kneževine imenujejo ''prosta'' ali ''ruska mova'' (in redkeje kot ''litovščina'').{{r|uspe-1994}} Ta jezik je postopoma izpodrinil cerkvenoslovanščino z vseh področij, z izjemo liturgičnega bogoslužja v [[vzhodno pravoslavje|pravoslavni]] cerkvi in{{snd}} delno (poleg rutenščine){{snd}} v [[Rutenska uniatska cerkev|uniatski]] cerkvi. Razvili so se novi literarni žanri, ki so bili bližje posvetnim temam, kot so poezija, polemična literatura in znanstvena literatura, medtem ko so bila cerkvenoslovanska dela prejšnjih časov prevedena v jezik, ki je postal znan kot rutenščina, kancelarijska slovanščina ali stara ukrajinščina (od 14. stoletja imenovana tudi проста мова ''prosta mova'' ali »preprosti jezik«).{{r|pere-2001}}{{rp|18–19}} Do 16. stoletja je praktično nemogoče razdeliti rutenska besedila na »ukrajinske« in »beloruske« podskupine{{snd}} z nekaj raznolikosti so bila ta med 14. in 16. stoletjem vsa funkcionalno en jezik.{{r|dani-2006a}}{{rp|108–110}} Večina dokumentov iz 15. in 16. stoletja, ki jih vsebuje [[Litovska metrika]], je bila napisana v pisni rutenščini{{snd}} ta jezik se je rabil tudi za pisanje uradne korespondence kraljevih kancelarij v Krakovu in Varšavi, naslovljene na Veliko litovsko kneževino, pa tudi za [[Litovski statuti|Litovske statute]]. Prvi letak Velike litovske kneževine{{snd}} ''[[Navini groznie a žalostlivie...]]'' (Навіны грозные а жалостлівые...){{snd}} je bil objavljen v pisni rutenščini. Rutenščina je bila priznana kot uradni jezik tudi v tujini. Kasneje, v 16. stoletju, je bilo dejansko središče rutenskega knjigotiskanja v Vilni. Pisna rutenščina je služila kot medij za [[leposlovje]], [[novinarstvo]], spomine, verske polemike, [[homiletika|homiletiko]] in [[hagiografija|hagiografijo]]{{snd}} vanjo so prevajali zahodnoevropske viteške [[romanca|romance]], zgodovinske [[kronika|kronike]] in [[apokrif]]e. === Visoka rutenščina (okoli 1550&ndash;1650) === Vernakularni rutenski »uradni/poslovni govor« ({{langx|uk|ділове мовлення|links=no}}: ''dilove movlennja''; {{langx|be|дзелавое маўленне|links=no}}: ''dzielavoje maŭliennie'') iz 16. stoletja se je v 17. stoletju razširil na večino drugih področij vsakdanje komunikacije s pritokom besed, izrazov in sloga iz poljščine in drugih evropskih jezikov, medtem ko se je raba cerkvenoslovanščine bolj omejila na verske zadeve, cerkev, hagiografijo ter nekatere oblike umetnosti in znanosti.{{r|pere-2001}}{{rp|19}} [[Lublinska unija]] iz leta 1569, s katero je bila ustanovljena Republika obeh narodov, je imela pomembne jezikovne posledice: krona Poljskega kraljestva (ki je sedaj vključevala Ukrajino) je prej za upravo rabila latinščino, a je prešla na srednjo poljščino (standardizirano okoli 1569&ndash;1648{{r|snyd-2003}}{{rp|110}}), medtem ko se je Velika litovska kneževina (vključno z Belorusijo, vendar ne več Ukrajino) odpovedala kancelarijski slovanščini (rutenščini) in prav tako prešla na srednjo poljščino.{{r|snyd-2003}}{{rp|110}} Velik del poljske in [[rutenska šlahta|rutenske šlahte]] se je med [[reformacija|reformacijo]] za kratek čas spreobrnil v različne oblike [[protestantizem|protestantizma]], a so se na koncu vsi bodisi vrnili bodisi spreobrnili v katolištvo in vse bolj rabili poljščino{{snd}} medtem ko so se ukrajinski plemiči tako [[polonizacija|polonizirali]], je večina ukrajinskih (in beloruskih) kmetov ostala pravoslavne vere in rutensko govorečih.{{r|snyd-2003}}{{rp|111}} V zadnji četrtini 16. stoletja je v Ukrajini cvetela [[panegirik|panegirična]] literatura, ki je opevala dejanja tako posvetnih kot cerkvenih osebnosti v njihovem boju proti tujim osvajalcem in proti [[katolištvo|katolištvu]]. Po političnih premikih, ki so se zgodili v Veliki litovski kneževini od konca 14. do 15. stoletja, se je pojavil trend upada kulture, izražene v pisni rutenščini, v korist poljske kulture{{snd}} ta upad se je stopnjeval v 16. in 17. stoletju. Razmere so postale še posebej hude v zadnji četrtini 16. stoletja, ko je [[protireformacija]] v Poljsko-litovski državi dobila zagon{{snd}} v obdobju, ko so protestanti in pravoslavni kristjani predstavljali veliko večino prebivalstva, ki je rabilo pisno rutenščino. Inkvizicija Poljsko-litovske države je v svoj »Kodeks prepovedanih knjig« (objavljan od leta 1603 naprej) vključila mnoge publikacije v rutenščini. Do druge četrtine 17. stoletja je knjižna rutenščina vsrkala ogromno poljskih jezikovnih elementov, pretrgala vezi s svojimi ljudskimi koreninami in postala zelo umetna{{snd}} do te mere, da je bila neprimerna za vsakdanjo rabo. Po preselitvi središča pravoslavnega knjigotiskanja v [[Kijev]] v 1610-ih knjižnega jezika tega obdobja ni bilo več mogoče uvrstiti med rutenske v njegovi prvotni »starobeloruski« obliki. Po mnenju zgodovinarjev beloruske jezikovne dediščine{{snd}} kot je Jelena Rudenko{{snd}} so pisatelji do 18. stoletja nehali rabiti starobelorusko narečje. Posledično se je pojavila nova beloruska književnost, ki je temeljila na govorjenem beloruskem govoru{{snd}} pot, ki je zrcalila pot »staroukrajinskega« narečja rutenščine.{{r|spl09}} <gallery widths="150" heights="200"> Statut VKL. Статут ВКЛ (1529).jpg|Prvi [[Litovski statuti|Litovski statut]], 1529. Napisan v pisni rutenščini. Statut Vialikaha Kniastva Litoŭskaha. Статут Вялікага Княства Літоўскага (1566).jpg|Drugi Litovski statut, 1566 Azbuka 1574 by Ivan Fyodorov v3.png|[[Azbuka]] iz knjige [[Ivan Fjodorov|Ivana Fjodorova]], 1574 Statut Vialikaha Kniastva Litoŭskaha - Статут Вялікага Княства Літоўскага.jpg|Tretji Litovski statut, 1588 Grammatica slovenska 1596.png|''Rutenska slovnica'' (Грамматіка словєнска), [[Lavrentij Zizani]], [[Vilna]], 1596 Dictionary_of_Lavrentii_Zyzanii,_first_page.jpg|Azbuka v [[abecednik|bukvarju]] Lavrentija Zizanija, ''Znanost branja in razumevanja rutenske pisave'' (Наука ку читаню и розумѣню писма словенского), Vilna, 1596 Apokrysys tytul.jpg|[[Naslovnica]] dela ''Apokrisis'' ({{jezik|zle|Апокрисисъ}}), [[Kristofor Filalet|Kristofora Filaleta]], 1598&ndash;1599 Font printing Mamonichey.jpg|Pisava [[Tiskarna Mamoničev|Tiskarne Mamoničev]], okoli leta 1600 Meletius Smotrytsky's Slavonic grammar, title page (1618).png|Naslovnica ''[[Slovanska slovnica|Slovanske slovnice pravilne sintagme]]'' ({{jezik|zle|Грамма́тіки славє́нскиѧ пра́вилноє сѵ́нтаґма}}) [[Meletij Smotricki|Meletija Smotrickega]], 1618 Kuteino Bukvar.jpg|Naslovnica ''Bukvarja'' ({{jezik|zle|Букварь}}) [[Spiridon Mironavič Sobalj|Spiridona Sobalja]], [[Kucejnška tiskarna]], 1631 </gallery> === Pozna rutenščina (okoli 1650&ndash;1800) === [[slika:Peresopnytske Gospel 04.jpg|thumb|right|220px|[[Peresopniški evangelij]], 1556–1561. Miniatura [[sveti Matej|svetega Mateja]]. Prvo izjemno delo v staroukrajinski različici rutenščine.]] [[slika:Berinda Lexicon.jpg|thumb|right|220px|Naslovnica ''[[Slovanorutenski leksikon|Slovanorutenskega leksikona in razlage imen]]'' ({{jezik|zle|Леѯіконъ славенорωсскїй и Именъ тлъкованїє}}) [[Pamvo Berinda|Pamva Berinde]], Kucejnška tiskarna, 1653.]] [[slika:Russian Grammar 1721.jpg|thumb|right|220px|''[[Slovanska slovnica|Slovanska slovnica pravilne sintagme]]'' ({{jezik|zle|Грамма́тіки славє́нскиѧ пра́вилноє сѵ́нтаґма}}) [[Meletij Smotricki|Meletija Smotrickega]], Moskva, 1721]] Ko je sredi 17. stoletja nastal [[Kozaški hetmanat]], je poljščina ostala jezik uprave v hetmanstvu, večina kozaških častnikov in poljske šlahte (dve skupini, ki sta se zelo prekrivali) pa je še vedno med seboj komunicirala s kombinacijo latinščine, poljščine in rutenščine.{{r|snyd-2003}}{{rp|116}} Po drugi strani pa je jezikovna ovira med kozaškimi častniki in [[Rusko carstvo|moskovskimi uradniki]] postala tako velika, da so med pogajanji potrebovali prevajalce, da so se razumeli, hetman [[Bogdan Hmelnicki]] pa je 'dal pisma v [[zgodovina ruščine|moskovskem narečju]] prevajati v latinščino, da jih je lahko bral'.{{r|snyd-2003}}{{rp|116}} V 17. stoletju je prišlo do standardizacije rutenščine, ki se je kasneje razdelila na moderno ukrajinščino in beloruščino.{{r|pere-2001}}{{rp|21–22}} Od 16. stoletja naprej sta se začeli pojavljati dve regionalni različici govorjene rutenščine, saj je pisna rutenščina v upravi postopoma izgubljala svoj ugled v korist poljščine.{{r|dani-2006a}}{{rp|108–110}} Govorjena ''prosta(ja) mova'' je izginila v začetku 18. stoletja, nadomestila pa jo je bolj polonizirana (osrednja) zgodnja beloruska različica in bolj slovanizirana (jugozahodna) zgodnja ukrajinska različica.{{r|dani-2006a}}{{rp|108–110}} Medtem je cerkvenoslovanščina ostala literarni in upravni standard v Rusiji do konca 18. stoletja.{{r|spl06}} Pojav staroukrajinske različice jezika se običajno datira v 16. stoletje.{{r|mojs-2007}} Prvo pomembnejše delo v ukrajinski različici rutenščine je [[Peresopniški evangelij]] (1556&ndash;1561), na podlagi katerega predsedniki Ukrajine sedaj prisežejo. Peresopniški evangelij je edinstven tudi zato, ker vsebuje besede, ki domnevno izvirajo iz ljudskih ukrajinskih narečij.{{r|grim-2014}} Pravi razcvet književnosti v cerkvenoslovanščini se je začel v 17. stoletju z deli, kot sta ''[[Slovanska slovnica|Slovanska slovnica pravilne sintagme]]'' ({{jezik|zle|Грамма́тіки славе́нскиѧ пра́вилноє сѵ́нтаґма}}) [[Meletij Smotricki|Meletija Smotrickega]] (1619) in njena skrajšana anonimna predelava ''Slovnica ali pisanje slovanščine'' ({{jezik|zle|Грамматики или писательница языка словенский}}) (1638). Stara ukrajinska [[slovnica]] je bila standardizirana v delu [[Ivan Petrovič Uževič|Ivana Uževiča]] ''Slovanska slovnica'' ({{jezik|zle|Грамматика словенская}}) (1643, 1645). Uževičev pomemben dosežek je bil v stabilizaciji literarnega standarda staroukrajinskega narečja{{snd}} različice rutenščine{{snd}} hkrati pa jo je zaščitil pred vplivom ljudskih narečij. Tako Uževič v svoji slovnici jasno loči pisni jezik ({{jezik|la|lingua sclavonica}}) in ga primerja z {{jezik|la|lingua popularis}}{{snd}} torej z govorjenim ljudskim govorom.{{r|spl10}} V začetku 17. stoletja so se pojavili prvi dramatični poskusi v staroukrajinskem narečju{{snd}} verzi deklamacije in dialogi: ''O rojstvu Gospoda Boga ...'' {{jezik|ru|На рождество господа бога ...}} (1616) [[Pamvo Berinda|Pamva Berinde]], avtorja monumentalnega [[leksikologija|leksikološkega]] dela ''[[Slovanorutenski leksikon|Slovanorutenski leksikon in razlaga imen]]'' ({{jezik|zle|Леѯіконъ славенорωсскїй и Именъ тлъкованїє}}) (1627).{{r|nimc-2003}} V [[barok|baročnem]] obdobju se je v stari ukrajinski književnosti pojavil bogat dramski žanr, ki je zajemal množico družabnih in domačih [[pripoved]]i, [[pesmarica|pesmaric]] in [[komedija|komedij]].{{r|spl11}} Prišlo je do demokratizacije literarnega junaka in sloga{{snd}} zlasti znotraj [[interludij]]ev (kratkih vmesnih iger med dejanji šolskih dram){{snd}} kar ponazarja večdejanka ''Komedija'' ({{jezik|ru|Комедия}}) [[Kajatan Maraševski|Kajatana Maraševskega]] (1787), ki je bila uprizorjena v Zabelskem dominikanskem kolegiju.{{r|muso-2009}} Med letoma 1647 in 1701{{r|spl12}} je [[Kijevsko-mogilska akademija|Kijevsko-mogilski kolegij]] (kasneje Akademija) objavil mnoga dela staroukrajinskih avtorjev,{{r|spl11}} vključno z [[Joanikij Galjatovski|Joanikijem Galjatovskim]], [[Lazar Baranovič|Lazarjem Baranovičem]], [[Antonij Radivilovski|Antonijem Radivilovskim]], [[Inokentij Gizel|Inokentijem Gizelom]], [[Varlaam (Jasinski)|Varlaamom Jasinskim]], [[Stefan Javorski|Stefanom Javorskim]], [[Dimitrij Rostovski|Dimitrijem Tuptalom]], [[Ivan Veličkovski|Ivanom Veličkovskim]], [[Petro Mogila|Petrom Mogilo]] in drugimi. Kijevsko-mogilska akademija je služila tudi kot osrednje središče za razvoj dramske književnosti. Dela znotraj tega žanra kažejo jezikovne značilnosti{{snd}} glede [[fonetika|fonetike]], slovnice in [[leksika|besedišča]]{{snd}} ki so značilne za staroukrajinsko narečje.{{r|hizn-2003}} V poznem 17. in zgodnjem 18. stoletju je jezik dramskih del doživel pomembno preobrazbo: staroukrajinsko jezikovno različico je postopoma izpodrinila cerkvenoslovanska. V homiletični literaturi{{snd}} zlasti v delu ''Ključ razumevanja'' ({{jezik|zle|Ключъ разумѣніѧ}}) Joanikija Galjatovskega{{snd}} se je v besedišču opazno povečala raba cerkvenoslovanskih izposojenk. V 17. in zgodnjem 18. stoletju je bila razširjena tudi kronistična literatura; ta žanr je bil pretežno povezan z narodnoosvobodilno vojno, ki jo je vodil [[Bogdan Hmelnicki]]. Jezik, rabljen v teh kronikah, je jezikovno heterogen. Medtem ko je staroukrajinsko narečje jasno vidno v ''[[Očividčeva kronika|Očividčevi kroniki]]'' ({{jezik|zle|Летопись Самовидца}}), pa v kasnejših [[staroslovanske kronike|kronikah]]{{snd}} zlasti v [[Samijlo Veličko|Veličkovi]]{{snd}} jezik vsebuje znatno mešanico cerkvenoslovanskih besed in oblik.{{r|spl13}} Polonizacija je v Veliki litovski kneževini izzvala odpor vidnih državnih osebnosti (kot je bil [[Lev Sapjega]]) in nekaterih verskih osebnosti (kot je bil [[Vasil Tjapinski]]). Zagovor pravic pisne rutenščine, ki se je začel na področju publicističnega pisanja, se je razvil v praktično sfero gradnje države (kar se je kazalo v sporih glede jezika [[Statut Velike litovske kneževine iz leta 1588|Litovskega statuta iz leta 1588]]{{snd}} katerega izid je Sapjega opisal v predgovoru k statutu iz leta 1588 in je bil zapisan v jezikovni izbiri, sprejeti za same statute). Pomembna zmaga te politične linije je bila zakonska utrditev{{snd}} v posebnem členu statuta{{snd}} pisne rutenščine kot edinega dovoljenega jezika za uradne dokumente; ta določba je bila uvedena v Statutu iz leta 1566, ponovljena v Statutu iz leta 1588 in celo ohranjena v poljski ponovni izdaji Statuta (1614). Sčasoma pa se je raba pisne rutenščine postopoma zmanjševala{{snd}} saj se je vse več posameznikov iz višjega in nato srednjega sloja asimiliralo v poljsko kulturo in sprejelo poljščino. {| class="wikitable" |- ! {{ubl|obdobje{{r|kurz-1993}}|&nbsp;}} ! {{ubl|vilniški akti|v rutenščini}} ! {{ubl|vilniški akti|v latinščini}} ! {{ubl|vilniški akti|v poljščini}} |- | 1495&ndash;1550 | 50 % | 50 % | 0 % |- | 1551&ndash;1600 | 17 % | 63 % | 20 % |- | 1601&ndash;1650 | 5 % | 30 % | 65 % |- | 1651&ndash;1754 | 0 % | 10 % | 90 % |} Leta 1696 je Vsesplošna [[konfederacija (Republika obeh narodov)|konfederacija stanov Republike obeh narodov]] prepovedala rabo rutenščine v vseh novih dokumentih in ga nadomestila s poljščino.{{r|spl14}}{{r|spl15}}{{r|mose-2002}}{{efn|name="op01"}} 5. oktobra 1720 je [[Peter Veliki]] ratificiral odlok [[Najsvetejša vladajoča sinoda|sinode]], ki je določal, da se v Kijevu in [[Černigov]]u knjige lahko tiskajo le v različicah, ki jih je odobrila sinoda. Čeprav so bile liturgične knjige redko tiskane v rutenščini{{snd}} saj je pravoslavna dogma predpisovala rabo cerkvenoslovanščine{{snd}} nekateri raziskovalci to kljub temu vidijo kot omejitev literature v rutenščini, saj so bile tiskarne pooblaščene za tiskanje le verske literature.{{r|krav-2001}} Kljub temu so verske knjige v rutenščini obstajale{{snd}} in so bile pravzaprav zelo pomembna dela, kot je [[Peresopniški evangelij]]. Kasnejši sinodalni odloki, izdani septembra 1721, januarja 1727 in 1728, so te omejitve delovanja [[Tiskarna Kijevsko-pečerske lavre|Kijevsko-pečerske tiskarne]] še dodatno kodificirali.{{r|krav-2001}} Posledično je bil razvoj izobraževalnih in literarnih del v staroukrajinski različici rutenščine zadušen. Ostali so le [[rokopis]]i, predstavljeni kot grobi osnutki ({{jezik|ru|оляпка}}), božične pesmi (ki so jih recitirali študenti) in izrazi hvaležnosti potujočih beračev{{snd}} ter tradicionalni praktični dokumenti: različni priročniki in vodniki o gospodinjstvu in zdravilih. Medtem je tiskana literatura še naprej izhajala v cerkvenoslovanščini. Do 18. stoletja je cerkvenoslovanščina v Ukrajini praktično izpodrinila rutenščino, ukrajinski avtorji pa so svoja dela pisali v njej in se s tem vključili v širši ruski kulturni kontekst. [[Grigorij Savič Skovoroda|Grigorij Skovoroda]] je svoja filozofska dela pisal v ruščini in zavestno{{snd}} in občasno{{snd}} vključeval [[ukrajinizem|ukrajinizme]], vzete iz rutenščine. [[Jurij Jakovič Barabaš|Jurij Barabaš]] navaja druge primere, kako je [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaj Gogolj]] v ruščino prenesel besedne zveze iz stare ukrajinske drame.{{r|spl16}} V začetku 19. stoletja je med profesorji na [[Univerza v Vilni|Univerzi v Vilni]] krožila zamisel o oživitvi rutenščine.{{r|czec-1989}}{{r|lati-1992}} == Področja rabe == Jezik je obstajal v dveh oblikah: pisni in pogovorni.{{r|ivan-2005}} Pod velikim vojvodo [[Algirdas]]om je pisni jezik postal [[uradni jezik|uradni]] državni jezik Velike litovske kneževine.{{r|spl19}} === Pisna raba === Pisna rutenščina je bila ena od uradnih{{r|verh-2008}}{{rp|5}}{{r|mojs-2007}}{{r|piet-2005}} knjižnih jezikov Velike litovske kneževine od 14. stoletja do leta 1696,{{r|mose-2002}}{{efn|name="op01"}}{{r|spl20}}{{r|spl21}} pa tudi vzhodnoslovanskih vojvodstev [[Kraljevina Poljska|Kraljevine Poljske]] (po letu 1569) in [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]], ki je služil kot jezik uprave in literature. Razvil se je na podlagi pisne tradicije Stare Ruse. Temeljil je na zahodnih (starobeloruskih in staroukrajinskih) narečjih vzhodnih Slovanov, pa tudi na elementih cerkvenoslovanske (predvsem [[ukrajinskobeloruska različica cerkvenoslovanščine|ukrajinskobeloruske različice]]) in poljščine.{{r|ivan-2003}}{{r|verh-2003}}{{r|mose-2002}} Do konca 17. stoletja ga je na ozemlju Velike litovske kneževine kot jezik uprave popolnoma izpodrinila poljščina.{{r|ivan-2003}} Tujci pogosto niso razlikovali med jezikoma moskovske in litovske države in so oba preprosto imenovali »rutenščina«. Vendar pa se je znotraj [[Moskovska država|Moskovske države]] oznaka »rutenščina« nanašala na cerkvenoslovanščino{{snd}} kar pomeni, da sta bila v Moskvi izraza »rutenščina« (ruščina) in »slovanščina« (cerkvenoslovanščina) sopomenki. Nasprotno pa je v Litvi izraz »rutenščina« označeval jezik, ki se je razlikoval od cerkvenoslovanščine; tako sta imela v Veliki litovski kneževini »rutenščina« in »slovanščina« povsem različna pomena. V Moskvi se je prosta mova Velike litovske kneževine imenovala »litovščina« ali »beloruščina«.{{r|uspe-2002}} Znotraj same Velike litovske kneževine (pa tudi na tistih ozemljih Velike litovske kneževine, ki so leta 1569 prešla k Poljski) so ga pisci v 16. in 17. stoletju občasno imenovali tudi »litovščina«.{{r|smir-2009}} Sedaj se knjižni in upravni jezik Velike litovske kneževine v Belorusiji najpogosteje opredeljuje kot stara beloruščina,{{r|uspe-2002}}{{rp|386}}{{r|zali-2012}} v Ukrajini pa kot stara ukrajinščina.{{r|spl19}} V [[Kancelarija Velike litovske kneževine|kancelarijskih]] zapisih Velike litovske kneževine je bila rabljena tradicionalna cirilica. Ko pa se je Velika litovska kneževina približevala Kraljevini Poljski{{snd}} in ko se je vpliv poljske kulture krepil{{snd}} se je občasno rabila tudi latinica. [[Liški Tatari|Litovski Tatari]] so svoje kitabe in hamajile sestavljali z [[beloruska arabska abeceda|belorusko arabsko abecedo]]; vendar se zdi, da je bil njihov jezik bližje govorjeni stari beloruščini kot sodobni knjižni pisni obliki stare beloruščine, saj tradicionalni pravopis ponavadi zakrije{{snd}} namesto da bi odražal{{snd}} posebnosti govorjenega jezika.{{r|misk-2001}} Na rutenščino Kneževine Moldavije je vplivala knjižna [[bolgarščina]] (standardizirana po tarnovskih normah), pa tudi poljščina in{{snd}} v manjši meri{{snd}} [[moldavščina]].{{r|sorn-2010}} === Knjižna raba === Knjižni jezik je imel nadnarečno obliko in se je lahko bistveno razlikoval od krajevnih govorjenih narečij Velike litovske kneževine; to je bilo zato, ker »ruska mova« ni temeljila zgolj na živih govorjenih značilnostih katerega koli posameznega ljudstva (bodisi beloruskega bodisi ukrajinskega) in je{{snd}} v obdobju njune vključenosti v Veliko litovsko kneževino{{snd}} služil kot skupni knjižni jezik za obe skupini,{{r|mojs-2007}} kar je predstavljalo stopnjo v razvoju beloruskega in ukrajinskega knjižnega jezika.{{r|mose-2002}} Pojav rutenskega knjižnega jezika kot samostojnega [[idiom]]a in začetek njegovega dokumentiranega razvoja v tej vlogi se običajno datirajo v 14. stoletje. Nadaljnji razvoj se je zgodil v 15. stoletju, vrhunec razvoja pa je bil dosežen v 16. stoletju;{{r|kars-1897}}{{r|kars-2006}} v drugi polovici 16. in prvi polovici 17. stoletja so se začeli poskusi kodifikacije{{snd}} najpomembnejši med njimi so{{r|jask-2001}} slovnica in [[abecednik|bukvar]] [[Ivan Fjodorov|Ivana Fjodorova]] (1574, 1578), slovnica [[Lavrentij Zizani|Lavrentija Zizanija]] (1596) in slovnica [[Ivan Petrovič Uževuč|Ivana Uževiča]] (1645). Književna rutenščina se je razlikovala od upravnega jezika. Razlika med njima je bila običajno majhna (kot je razvidno iz [[Katekizem Simona Budnega|Luteranskega katekizma]] in del [[Ipaci Pacej|Ipacija Paceja]]), čeprav je bila včasih precejšnja (kot v [[Biblija Francišaka Skarine|Bibliji Francišaka Skarine]] in Evangeliju [[Vasil Tjapinski|Vasila Tjapinskega]]). V 15. in 16. stoletju se knjižni jezik še ni povsem stabiliziral: lahko je vseboval cerkvenoslovanske izraze; polonizmi so se lahko pojavljali v količinah od velikih do zmernih; in lahko je bil bodisi zelo oddaljen od ljudskega jezika bodisi zelo podoben njemu (kot je prikazano v Evangeliju Tjapinskega). Bil je zelo podoben upravnemu jeziku{{snd}} včasih je dosegel skorajšnjo istovetnost z njim (kot v Potijevi Uniji in Veleposlaništvu pri papežu Sikstu). Polonizacija Velike litovske kneževine je na koncu privedla do propada tega knjižnega jezika in poznejšega prehoda na poljščino.{{r|sobo-1980}} V 17. in začetku 18. stoletja je imela rutenščina pomemben vpliv na ruski knjižni (po Trubeckoju, »moskovski posvetni in poslovni«) jezik.{{r|trub-1990a}}{{r|trub-1990b}} === Pogovorna raba === Govorjena (pogovorna) rutenščina se je razlikovala od svojega pisnega dvojnika; na ozemlju Velike litovske kneževine je kazala značilnosti zgodnjega ukrajinskega in zgodnjega beloruskega govora{{snd}} dveh glavnih narečij govorjenega jezika Velike litovske kneževine. Pogovorno rutenščino je v vsakdanjem sporazumevanju rabila velika večina prebivalstva in je skupaj z elementi iz rutenske različice cerkvenoslovanščine (čeprav se pojavljajo tudi vključki iz drugih različic) in iz poljščine služila kot temelj za pisni jezik Velike litovske kneževine. Po Stangovih ugotovitvah{{r|stan-1935}} v najzgodnejših dokumentih iz 14. in 15. stoletja prevladujejo narečne značilnosti ukrajinskega tipa. Vendar pa so sčasoma{{snd}} ko so se meje premikale in se je razvijal relativni demografski pomen različnih jezikovnih skupin{{snd}} postopoma prevladovale značilnosti beloruskega tipa. Jezikovne razlike so bile še posebej izrazite na skrajnem severu Velike litovske kneževine, kjer se je kazal »beloruski jezikovni kompleks« ([[akanje]], [[dzekanje]], [[cekanje]] itd.), in na jugu, kjer je bil jasno razviden »ukrajinski jezikovni kompleks« ([[ikavizem]], utrjevanje soglasnikov pred »e« in »i«, združevanje staroslovanskih »i« in »ы« v »и« itd.).{{r|mojs-2007}}{{rp|47}} Prisotnost [[zvalnik]]a povezuje rutenščino z ukrajinščino in beloruščino. Prehod iz prostaje move v beloruščino je bil postopen. Meja med beloruskimi in velikoruskimi govori je zabrisana{{snd}} pojav, ki ga običajno pripisujejo boju med Veliko litovsko kneževino in [[Moskovska velika kneževina|Veliko moskovsko kneževino]], med katerim so ozemlja med njima (kot je Smolenska regija) večkrat menjala lastnika.{{r|ivan-2003}} V Kneževini Moldaviji je bil govorjeni jezik [[galicijskobukovinska skupina govorov|galicijskobukovinski govor]].{{r|sorn-2010}} == Knjižni jezik in živi govor == Knjižni jezik Velike litovske kneževine se je razvil v okviru državnih pisanj, predvsem na podlagi [[beloruska narečja|beloruskih govorov]] okrog Vilne in v osrednjih regijah sedanje Belorusije{{r|zura-1978}} (po [[Jan Stankevič|Janu Stankeviču]] je temeljil na južnopoljskih govorih, ki so hkrati predstavljala vzhodne govore osrednjega narečja{{r|stan-1939}}). V zgodnjih fazah nastajanja jezika so bili prisotni vplivi tako južnovolinskega kot severnovolinskega (ali južnobeloruskega) narečja Velike litovske kneževine. V uradnih zapisih Velike litovske kneževine iz 14. in 15. stoletja prevladujejo narečne značilnosti ukrajinskega tipa; vendar jih do konca 15. stoletja izpodrinejo beloruske.{{r|ivan-2003}} Pod kraljem [[Sigismund II. Avgust|Sigismundom Avgustom]] je južni jezikovni tip popolnoma izginil iz upravne dokumentacije Velike litovske kneževine. V tem obdobju se je pojavil jezik litovske kancelarije kot različica, ki je bila najbolj podobna beloruskim govorom v okolici Vilne. V ta jezik se je vsrkal tudi polocki tip pisarniškega jezika, ki je prej obstajal kot samostojna oblika. Glede na nadnarečno naravo pisnega knjižnega jezika Velike litovske kneževine so obstajale določene razlike med pisno »prosto movo« in narečnim govorjenim govorom splošnega prebivalstva{{snd}} večino katerega so sestavljali nepismeni kmeti. Za knjižni jezik so bili značilni značilna skladnja, birokratski klišeji in pravna terminologija. Prisotne so bile tudi leksikalne razlike. Na primer, v starocerkvenoslovanskem-ukrajinskem slovarju [[Pamvo Berinda|Pamva Berinde]] ''[[Slovanorutenski leksikon|Slovanorutenski leksikon in razlaga imen]]'' ({{jezik|zle|Леѯіконъ славенорωсскїй и Именъ тлъкованїє}}) (1627) je »ruskaja reč« (tj. »prosta mova«) postavljena v nasprotje z »volinščino« (tj. ukrajinščino) in »litovščino« (tj. beloruščino): cerkvenoslovanski izraz ''pětel'' ({{jezik|cu|пѣтель}}) tukaj ustreza »rutenskemu ''kogut'' ({{jezik|zle|когутъ}}), volinskemu ''pěven'' ({{jezik|zle|пѣвень}}) in litovskemu ''petuh'' ({{jezik|zle|петухъ}})«.{{r|uspe-2002}} Hkrati je bil vsakdanji govor šlahte Velike litovske kneževine in izobražene inteligence najbližji obliki, ki se je rabila v upravnem in poslovnem pisanju.{{r|zura-1978}} V 16. in 17. stoletju je bila rutenščina značilna po izjemni raznolikosti funkcij in področij rabe: služila je kot pisni jezik kancelarije Velike litovske kneževine, pa tudi kot jezik posvetne{{snd}} in od sredine 16. stoletja naprej tudi verske{{snd}} literature (glej [[literatura Velike litovske kneževine]]).{{r|mjac-1993}}{{{rp|95}} Asimilirani potomci [[krimski Tatari|krimskih Tatarov]]{{snd}} tako tisti, ki so se prostovoljno preselili, kot tisti, ki so bili ujeti in pripeljani s [[Krimski kanat|Krima]] v 14. stoletju{{snd}} so za bogoslužne namene rabili ljudsko rutenščino.{{r|stan-1939}} Liturgični [[kitabi]], ki so se ohranili do danes, so nazorni primeri živega beloruskega{{r|ivan-2003}} govora, prepisanega v 16. stoletju z arabsko pisavo.{{r|stan-1933}}{{r|spl22}} == Besedišče == {{glej tudi|Belorusko-litovske kronike}} Litovski uradni dokumenti so bili napisani v pisni rutenščini{{snd}} vključno s [[Litovski statuti|Statuti Velike litovske kneževine]], [[Litovska metrika|Litovsko metriko]], listinami in vsemi javnimi akti. Tako je ta jezik služil kot uradni jezik od 14. do 18. stoletja. Mnogi zgodnji dokumenti (nekateri segajo v leto 1432) so napisani v rutenščini, prav tako pa tudi veliko število zgodovinskih poročil, pisem in podobnega gradiva. Elemente rutenščine je mogoče zaslediti tudi v cerkvenih literarnih spomenikih. === Francišak Skarina === [[slika:Skaryna_1517.jpg|thumb|right|220px||[[Francišak Skarina]]]] Rutenščina tvori jezikovno osnovo [[Biblija Francišaka Skarine|Rutenske Biblije]] ({{jezik|zle|Библиꙗ рꙋска}}) [[Francišak Skarina|Francišaka Skarine]]. Besedišče izdaj vzhodnoslovanskega pionirskega tiskarja obsega avtohtone beloruske, cerkvenoslovanske in zahodnoslovanske leksikalne enote ([[polonizem|polonizme]] in [[čehizem|bohemizme]]).{{r|buli-1995}} Belorusko besedišče, ki se ga najde v njegovih delih, je praslovanskega ali starovzhodnoslovanskega izvora; v večini primerov ohranja tradicijo starovzhodnoslovanščine, ki je do 14. stoletja služila kot medij za pisno komunikacijo med [[Vzhodni Slovani|Vzhodnimi Slovani]], vendar je bila njena govorjena raba omejena na ozko geografsko območje, predvsem na etnično belorusko ozemlje.{{r|buli-1995}} Raziskovalci so identificirali najbolj arhaične leksikalne enote, ki so se ohranile do danes in ohranile prvotno belorusko fonetično obliko: ''veža'' ({{jezik|zle|вежа}}), ''volot'' ({{jezik|zle|волотъ}}), ''gaj'' ({{jezik|zle|гай}}), ''detinstvo'' ({{jezik|zle|детинство}}), ''žnivo'' ({{jezik|zle|жниво}}), ''zgoda'' ({{jezik|zle|згода}}), ''klopot'' ({{jezik|zle|клопотъ}}), ''krinica'' ({{jezik|zle|криница}}), ''losenja'' ({{jezik|zle|лосеня}}), ''litka'' ({{jezik|zle|лытка}}), ''medvedenja'' ({{jezik|zle|медведеня}}), ''pomsta'' ({{jezik|zle|помста}}), ''promen'' ({{jezik|zle|промень}}), ''sevba'' ({{jezik|zle|севба}}), ''smutok'' ({{jezik|zle|смутокъ}}), ''stežka'' ({{jezik|zle|стежка}}), ''strižen'' ({{jezik|zle|стрижень}}), ''počatok'' ({{jezik|zle|початокъ}}), ''uzgorok'' ({{jezik|zle|узгорокъ}}); [[pridevnik]]i, kot so ''goršij'' ({{jezik|zle|горший}}), ''daremnij'' ({{jezik|zle|даремный}}), ''drobnij'' ({{jezik|zle|дробный}}), ''žitnij'' ({{jezik|zle|житний}}), ''lagodnij'' ({{jezik|zle|лагодный}}), ''privetlivij'' ({{jezik|zle|приветливый}}), ''prihožij'' ({{jezik|zle|пригожий}}), ''rosnij'' ({{jezik|zle|росный}}); [[glagol]]i, vključno z ''gučati'' ({{jezik|zle|гучати}}), ''dosjagati'' ({{jezik|zle|досягати}}), ''zmovitisja'' ({{jezik|zle|змовитися}}), ''lajati'' ({{jezik|zle|лаяти}}), ''robiti'' ({{jezik|zle|робити}}), ''hovati'' ({{jezik|zle|ховати}}); in [[prislov]]i, kot so ''vdolž'' ({{jezik|zle|вдолжъ}}), ''domov'' ({{jezik|zle|домовъ}}), ''dosit'' ({{jezik|zle|досыть}}), ''lepej'' ({{jezik|zle|лепей}}), ''nikoli'' ({{jezik|zle|николи}}), med drugim.{{r|buli-1995}} Skarina je svoj največji prispevek k leksikalni obogatitvi rutenščine dosegel prav s črpanjem iz besedišča svojih maternih beloruskih narečij.{{r|buli-1995}} Aljaksandr Bulika{{snd}} dopisni član Nacionalne akademije znanosti Belorusije{{snd}} ob obravnavanju teme kontinuitete ugotavlja, da je zaradi široke razširjenosti Skarinovih knjig po vsej Belorusiji (ki so uživale zasluženo avtoriteto) njihov prispevek k razvoju beloruskega jezika v prednacionalnem obdobju in k stabilizaciji njegovega leksikalnega sistema »pomemben«.{{r|buli-1995}} === Simon Budni === [[slika:Kat sim budn title.JPG|thumb|right|220px|Naslovnica knjige [[Katekizem Simona Budnega|Katekizem]] ({{jezik|zle|Катихисісъ}}), ki jo je leta 1562 v [[Njasviž]]u izdal [[Symon Budny|Simon Budni]]. Napis se glasi: »Katekizem ali starodavna krščanska znanost iz svetih spisov za preproste ljudi rutenskega jezika, sestavljena v poskusih in zavrnitvah.« (Катихисісъ, то естъ наука стародавная хрістіаньская от светого писма, для простыхъ людей языка руского, въ пытаніахъ и отказѣхъ събрана)]] [[Symon Budny|Simon Budni]]{{snd}} ideološki privrženec Francišaka Skarine in priznani [[socinijanstvo|socinijanski]] pridigar iz 16. stoletja{{snd}} je v svoji založniški dejavnosti še bolj in bolj raznoliko rabil beloruski besednjak. 10. junija 1562 je v [[Njasviž]]u na stroške [[Mikołaj Radziwiłł Črni|Mikołaja Krzysztofa Radziwiłła »Črnega«]] objavil [[Katekizem Simona Budnega|Katekizem]] ({{jezik|zle|Катихисісъ}}){{snd}} živ primer starobeloruskega pisnega jezika. V predgovoru h Katekizmu poziva fevdalne gospode{{snd}} predvsem [[Radziwiłłi|Radziwiłłe]]{{snd}} naj cenijo svoj materni jezik in spodbujajo razvoj kulture, izobraževanja in knjigotiskanja: {{citatni blok|text=Naj Vaše knežje milosti ne uživajo le v tujih jezikih, ampak naj – če boste tako milostni – cenijo tudi ta starodavno priznani slovanski jezik in se z njim ukvarjajo. Kajti primerno je, da se Vaše knežje milosti ubogovoljno podajo na jezik prav tistega ljudstva, med katerim so Vaši starodavni predniki – in pravzaprav plemeniti očetje Vaših knežjih milosti – tako slavno opravljali najvišje in najvidnejše položaje.}} Izrazite fonetične značilnosti jezika Katekizma Simona Budnega so: prehod »[[у]]« v kratek »[[ў]]«, ki se je zaradi pomanjkanja posebnega [[grafem]]a prenašal z »в«: ''vživati'' ({{jezik|zle|вживати}}), ''navčanіje'' ({{jezik|zle|навчаніе}}), ''navčati'' ({{jezik|zle|навчати}}) in utrjevanje sikajočih zvokov: ''božij'' ({{jezik|zle|божыи}}), ''vsemogučij'' ({{jezik|zle|всемогучыи}}), ''inšij'' ({{jezik|zle|иншыи}}), ''čužij'' ({{jezik|zle|чужыи}}), ''majuči'' ({{jezik|zle|маючы}}), ''sodravši'' ({{jezik|zle|содравшы}}).{{r|prig-1994}} Besedišče Katekizma ni doživelo tako izrazitega zahodnoslovanskega vpliva kot besedišče njegovega predhodnika Skarine in je sestavljeno tako iz leksikalnih enot praslovanščine in rutenščine kot iz mnogih inovacij, ki so nastale na podlagi samostojnih beloruskih narečij.{{r|prig-1994}} Kot ugotavlja Arkadz Žuravski v svojem delu ''Zgodovina beloruskega knjižnega jezika'' ({{jezik|be|Гісторыя беларускай літаратурнай мовы}}), Katekizem Budnega vsebuje precejšnje število beloruskih izrazov, ki so tedaj šele začeli vstopati v literarno rabo: ''bačiti'' ({{jezik|zle|бачити}}), ''vzor'' ({{jezik|zle|взоръ}}), ''vihovati'' ({{jezik|zle|выховати}}), ''zginuti'' ({{jezik|zle|згинути}}), ''karati'' ({{jezik|zle|карати}}), ''krajina'' ({{jezik|zle|краина}}), ''ličba'' ({{jezik|zle|личьба}}), ''mova'' ({{jezik|zle|мова}}), ''moviti'' ({{jezik|zle|мовити}}), ''nadeja'' ({{jezik|zle|надея}}), ''nastavnik'' ({{jezik|zle|наставникъ}}), ''prikrij'' ({{jezik|zle|прикрий}}), ''pitanije'' ({{jezik|zle|пытанье}}), ''sprava'' ({{jezik|zle|справа}}), ''hovati'' ({{jezik|zle|ховати}}).{{r|zura-1967}}{{rp|187–201}} Tudi v besedišču Katekizma se imena dni v tednu pojavljajo v beloruski fonetični in morfološki obliki: ''ponědělok'' ({{jezik|zle|понѣдѣлокъ}}), ''vtorok'' ({{jezik|zle|второкъ}}), ''sereda'' ({{jezik|zle|середа}}), ''četvěer'' ({{jezik|zle|четвѣеръ}}), ''pjatnica'' ({{jezik|zle|пятница}}), ''subota'' ({{jezik|zle|субота}}).{{r|prig-1994}} Nekateri polonizmi, ki se jih najde v knjigi Budnega, prej niso bili široko rabljeni v rutenskih spomenikih, vendar so se kmalu trdno ukoreninili v pisni tradiciji Velike kneževine: ''dočasnij'' ({{jezik|zle|дочасный}}), ''žebrovati'' ({{jezik|zle|жебровати}}), ''zičiti'' ({{jezik|zle|зычити}}), ''zgola'' ({{jezik|zle|згола}}), ''zacnij'' ({{jezik|zle|зацный}}), ''maetnost'' ({{jezik|zle|маетность}}), ''malženstvo'' ({{jezik|zle|малженство}}), ''prišlij'' ({{jezik|zle|пришлый}}), ''cnota'' ({{jezik|zle|цнота}}), ''člonok'' ({{jezik|zle|члонок}}), ''škoda'' ({{jezik|zle|шкода}}).{{r|prig-1994}} === Vasil Tjapinski === [[slika:Vasil Tiapinskiy.png|thumb|right|220px|[[Vasil Tjapinski]] (Tjapinski-Omeljanovič)]] [[slika:Ruthenian1 Grodno.jpg|thumb|right|220px|Zapis na strani 111 v zgodnji knjigi aktov št. 1 [[Grodno|Grodnenskega]] [[zemsko sodišče|zemskega sodišča]] za leto 1556, napisan v knjižni rutenščini: »Žive knjige{{snd}} kdor jih zna brati, mora zanje zelo skrbeti.« ({{jezik|zle|Книги животные хто их γмее чытат муси тот много дбать}})]] [[slika:Ruthenian2 Grodno.jpg|thumb|right|220px|Leta 1571 je uslužbenec urada Grodnenskega zemskega sodišča svojim bodočim naslednikom napisal: »Tukaj ni treba ničesar pisati.« ({{jezik|zle|Не потреба тут ничого писат}}) Napis je bil kasneje prečrtan in nadomeščen z drugačnim stavkom: »Ampak zame je to, kar sem napisal, potrata.« ({{jezik|zle|Але мне, што писал — насрат}})]] Eden najprestižnejših spomenikov rutenske knjižne kulture je Evangelij [[Vasil Tjapinski|Vasila Tjapinskega]] (okoli 1580){{snd}} prevedena izdaja Nove zaveze, ki obsega [[evangelij]]a [[Evangelij po Mateju|po Mateju]] in [[Evangelij po Marku|Marku]] ter začetek [[Evangelij po Luku|Evangelija po Luku]]. Besedilo knjige je predstavljeno v dveh stolpcih: v cerkvenoslovanščini in rutenščini. Ta prevod Svetega pisma{{snd}} skupaj z deli Francišaka Skarine in Simona Budnega{{snd}} je živ primer zbliževanja jezika verske literature z živimi beloruskimi narečji 16. stoletja.{{r|prig-1995}} Jezik tega dela zaznamujejo mnoga fonetična črkovanja, ki odražajo sodobno izgovorjavo{{snd}} kot so ''mesco'' ({{jezik|zle|месцо}}), ''žona'' ({{jezik|zle|жона}}), ''užo'' ({{jezik|zle|ужо}}), ''čolovek'' ({{jezik|zle|чоловекъ}}) in ''čotiri'' ({{jezik|zle|чотыри}}){{snd}} ter [[zaimek|zaimkovne]] oblike, kot sta ''hto'' ({{jezik|zle|хто}}) in ''što'' ({{jezik|zle|што}}) (ki nadomeščata standardna ''kto'' ({{jezik|zle|кто}}) in ''čto'' ({{jezik|zle|что}})), in [[polnoglasje|polnoglasne]], kot so ''bereg'' ({{jezik|zle|берегъ}}), ''vorog'' ({{jezik|zle|ворогъ}}), ''golod'' ({{jezik|zle|голодъ}}), ''golos'' ({{jezik|zle|голосъ}}), ''obolok'' ({{jezik|zle|оболокъ}}) in ''čjarevo'' ({{jezik|zle|чярево}}).{{r|prig-1995}} V nekaterih primerih je Tjapinski rabil mehki znak »[[ь]]« za označevanje [[podomačenka|asimilacijske]] [[palatalizacija|palatalizacije]] [[soglasnik]]ov: ''zlosť'' ({{jezik|zle|злосьть}}), ''radosť'' ({{jezik|zle|радосьть}}), ''svet'' ({{jezik|zle|сьветъ}}), ''sviren'' ({{jezik|zle|сьвиренъ}}), ''smert'' ({{jezik|zle|сьмерть}}), ''sneg'' ({{jezik|zle|сьнегъ}}), ''esli'' ({{jezik|zle|есьли}}) in tako naprej.{{r|zura-1967}}{{rp|204}} Raziskovalci opažajo tudi prisotnost fonetične [[nedoločnik|nedoločniške]] oblike{{snd}} kot sta ''protivitca'' ({{jezik|zle|противитца}}) in ''suditca'' ({{jezik|zle|судитца}}){{snd}} ki je bila v jezikovnih normah tistega obdobja izjemno redka in se je pojavljala namesto običajnih, arhaičnih oblik ''protivitisja'' ({{jezik|zle|противитися}}) in ''suditisja'' ({{jezik|zle|судитися}}). Obvladovanje maternega jezika Tjapinskega se še posebej jasno razkrije na leksikalni ravni njegovega Evangelija. Za vsako leksikalno enoto v knjižnoslovanskem besedilu si je prizadeval zagotoviti ustrezno besedo iz svojega maternega jezika: ''ad'' ({{jezik|zle|адъ}}, ''pekel''){{snd}} ''peklo'' ({{jezik|zle|пекло}}), ''bran'' ({{jezik|zle|брань}}, ''prepir''/''vojna''){{snd}} ''vojna'' ({{jezik|zle|война}}), ''vija'' ({{jezik|zle|выя}}, ''vrat''){{snd}} ''šija'' ({{jezik|zle|шия}}), ''krepok'' ({{jezik|zle|крепокъ}}, ''močan''){{snd}} ''mocni'' ({{jezik|zle|моцный}}), ''luna'' ({{jezik|zle|луна}}, ''luna''){{snd}} ''mesec'' ({{jezik|zle|месецъ}}), ''mučitel'' ({{jezik|zle|мучитель}}, ''mučitelj''){{snd}} ''kat'' ({{jezik|zle|катъ}}), ''pečal'' ({{jezik|zle|печаль}}, ''žalost''){{snd}} ''frasunok'' ({{jezik|zle|фрасунокъ}}), ''riza'' ({{jezik|zle|риза}}, ''oblačilo''){{snd}} ''odeža'' ({{jezik|zle|одежа}}), ''svešnica'' ({{jezik|zle|свешница}}, ''svečnik''){{snd}} ''lihtar'' ({{jezik|zle|лихтаръ}}), ''čas'' ({{jezik|zle|часъ}}, ''ura''){{snd}} ''godina'' ({{jezik|zle|година}}), ''jazik'' ({{jezik|zle|языкъ}}, ''jezik''/''ljudstvo''){{snd}} ''narod'' ({{jezik|zle|народъ}}) in druge.{{r|prig-1995}} Celo besede skupnoslovanskega izvora je Tjapinski prežel s fonetičnimi in morfološkimi značilnostmi, ki so sedaj značilne za beloruščino: ''dosele'' ({{jezik|zle|доселе}}, ''doslej''/''do zdaj''){{snd}} ''dosjul'' ({{jezik|zle|досюль), ''koliko'' ({{jezik|zle|колико}}, ''koliko''){{snd}} ''kolko'' ({{jezik|zle|колько}}), ''bolezn'' ({{jezik|zle|болезнь}}, ''bolezen''){{snd}} ''bolest'' ({{jezik|zle|болесть}}), ''mesto'' ({{jezik|zle|место}}, ''kraj''){{snd}} ''mesco'' ({{jezik|zle|месцо}}), ''pepel'' ({{jezik|zle|пепелъ}}, ''pepel''){{snd}} ''popel'' ({{jezik|zle|попелъ}}), ''mitar'' ({{jezik|zle|мытаръ}}, ''davkar''){{snd}} ''mitnik'' ({{jezik|zle|мытникъ}}), ''stezja'' ({{jezik|zle|стезя}}, ''pot''){{snd}} ''stežka'' ({{jezik|zle|стежка}}), ''sučec'' ({{jezik|zle|сучецъ}}, ''vozel''){{snd}} ''sučok'' ({{jezik|zle|сучокъ}}), ''červ'' ({{jezik|zle|червь}}, ''črv''){{snd}} ''červjak'' ({{jezik|zle|червяк}}), ''udica'' ({{jezik|zle|удица}}, ''trnek''/''udica''){{snd}} ''uda'' ({{jezik|zle|уда}}) in druge.{{r|prig-1995}} V nekaterih primerih je Tjapinski cerkvenoslovansko versko terminologijo prevedel z rabo ljudskega konceptualnega okvira{{snd}} natančneje, s strukturnimi elementi, ki se razlikujejo od tistih v literarnem besedilu, a so opazni v sodobnih beloruskih narečjih: ''arhierei'' ({{jezik|zle|аръхиереи}}, ''arhiereji''/''veliki duhovniki''){{snd}} ''perednejšie oferovniki'' ({{jezik|zle|переднейшие оферовнікі}}), ''lžeproroki'' ({{jezik|zle|лжепророки}}, ''lažni preroki''){{snd}} ''lživie proroki'' ({{jezik|zle|лживые пророки}}), ''mirotvorci'' ({{jezik|zle| миротворцы}}, ''mirovniki''){{snd}} ''pokoi činjačie'' ({{jezik|zle|покои чинячие}}) in ''zakonoučitel'' ({{jezik|zle|законоучитель}}, učitelj postave){{snd}} ''zakonu učitel'' ({{jezik|zle|законоу учитель}}). Nasprotno pa obstajajo tudi primeri, ko so cerkvenoslovanske besedne zveze prevedene z rutenskimi sestavljenimi tvorbami: ''mimo iti'' ({{jezik|zle|мимо ити}}, ''iti mimo''){{snd}} ''prominuti'' ({{jezik|zle|проминути}}), ''preljubi tvorit'' ({{jezik|zle|прелюбы творить}}, ''prešuštvovati''){{snd}} ''čužoložit'' ({{jezik|zle|чужоложить}}) in več drugih.{{r|prig-1995}} == Abeceda == Rutenska abeceda je zelo podobna [[zgodnja cirilična abeceda|zgodnji cirilični abecedi]]. Ni poznala črk: »[[jeri|ꙑ]]«, »[[ю]]« in »[[koppa (cirilica)|ҁ]]«. {{hidden begin|border=#aaa 1px solid|titlestyle=text-align: center|title=Rutenska abeceda}} {| class="wikitable Unicode" |- style="vertical-align:top;" ! slika ! [[Unicode]] ! staroslovansko<br />ime<br />([[cirilica|cirilično]]) ! ime<br />([[prečrkovanje|prečrk.]]) ! [[prečrkovanje|prečrk.]] ! izvor ! pomen imena ! opombe |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Azu.svg|40px]] | [[A|А а]] | азъ | azŭ | a | [[grška abeceda|grška]] [[alfa]] Α | [[I]] | |- | style="background: white;" | [[slika:Early Cyrillic letter Buky.svg|40px]] | [[Б|Б б]] | боукꙑ | buky | b | grška [[beta]] v obliki [[Thera]] [[slika:Greek Beta 10.svg|10px]] | [[črka|črke]] | |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Vedi.svg|40px]] | [[В|В в]] | вѣдѣ | vědě | v | grška [[beta]] Β | [[vedenje|vedeti]] | |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Glagol.svg|40px]] | [[Г|Г г]] | глаголи | glagoli | g | grška [[gama]] Γ | [[govor|govoriti]] | Kadar je označena s [[palatizacija|palatalizacijsko]] označbo, se izgovarja {{IPA|[ɟ]}} {{snd}} to se pojavlja le redko in le v [[prevzeta beseda|izposojenih besedah]].{{r|lunt-2001}} |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Dobro.svg|40px]] | [[Д|Д д]] | добро | dobro | d | grška [[delta]] Δ | [[dobrota|dobro]] | |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Est.svg|40px]] | [[Є|Є є]] | єстъ | estŭ | e | grški [[epsilon]] Ε | [[je]] | Izgovarja se {{IPA|[jɛ]}}, kadar pred njim ni [[soglasnik]]a.{{r|lunt-2001}} |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Zhivete.svg|40px]] | [[Ж|Ж ж]] | живѣтє | živěte | ž, zh | [[glagolica|glagoliška]] ''živete'' [[Ⰶ]] | [[življenje|živeti]] | |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Zelo.svg|40px]] | [[Ѕ|Ѕ ѕ / Ꙃ ꙃ]] | ꙃѣло | dzělo | dz, ʒ,{{r|lunt-2001}} [[znanstvena transliteracija cirilice|ẑ]] | grška [[stigma (črka)|stigma]] Ϛ | [[količina|zelo]] | Oblika [[ꙃ]] je imela fonetično vrednost {{IPA|[dz]}} in ni imela številske vrednosti, medtem ko se je oblika [[ѕ]] rabila le kot [[števka]] in ni imela fonetične vrednosti.{{r|lunt-2001}} Od 12. stoletja se je namesto [[ꙃ]] začela rabiti [[ѕ]].{{r|kars-1904}}{{r|simo-1964}} V mnogih rokopisih se namesto tega rabi [[з]], kar kaže na to, da je prišlo do [[lenicija|lenicije]].{{r|lunt-2001}} |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Zemlia.svg|60px]] | [[З|З з / Ꙁ ꙁ]] | зємл҄ꙗ | zemlja | z | grška [[zeta]] Ζ | [[Zemlja|Zemlja]] | Prva oblika se je razvila v drugo. |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Izhei.svg|40px]] | [[І|І і]] / [[Ї|Ї ї]] | и | i | i, ı, [[znanstvena transliteracija cirilice|ì]] | grška [[jota (črka)|jota]] Ι | [[in]] | Izgovarja se {{IPA|[ji]}} ali {{IPA|[jĭ]}}, kadar pred njo ni soglasnika in ne členek ‹i› (»in«) {{snd}} pravopis ne razlikuje med {{IPA|[ji]}} in {{IPA|[jĭ]}}.{{r|lunt-2001}} Domneva se, da je bila morda prvotno namenjena predstavljanju {{IPA|[jĭ]}}.{{r|lunt-2001}} |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Izhe.svg|40px]] | [[И|И и]] | ижє | iže | i | grška [[eta (črka)|eta]] Η | kateri | Izgovarja se {{IPA|[ji]}} ali {{IPA|[jĭ]}}, kadar pred njo ni soglasnika in ne [[členek]] ‹i› (»in«) {{snd}} pravopis ne razlikuje med {{IPA|[ji]}} in {{IPA|[jĭ]}}.{{r|lunt-2001}} Domneva se, da je bila morda prvotno namenjena predstavljanju {{IPA|[i]}} in {{IPA|[ji]}}.{{r|lunt-2001}} |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Kako.svg|40px]] | [[К|К к]] | како | kako | k | grška [[kapa (črka)|kapa]] Κ | [[kot]] | Kadar je označena s palatalizacijsko označbo, se izgovarja {{IPA|[c]}} {{snd}} to se pojavlja le redko in le v izposojenih besedah.{{r|lunt-2001}} |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Ludi.svg|40px]] | [[Л|Л л]] | людиѥ | ljudije | l | grška [[lambda]] Λ | [[ljudje]] | Kadar je označena s palatalizacijsko označbo ali ji sledi palatizacijski [[samoglasnik]] ([[ю]], [[ѭ]] ali [[ꙗ]] in včasih [[ѣ]]), se izgovarja {{IPA|[ʎ]}} {{snd}} nekateri rokopisi ne označujejo palatalizacije, v tem primeru je treba nanjo sklepati iz konteksta.{{r|lunt-2001}} |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Myslete.svg|40px]] | [[М|М м]] | мꙑслитє | myslite | m | grška [[mi (črka)|mi]] Μ | [[misel|misliti]] | |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Nash.svg|40px]] | [[Н|Н н]] | нашь | našĭ | n | grška [[ni (črka)|ni]] Ν | naše | Kadar je označena s palatizacijsko označbo ali ji sledi palatizacijski samoglasnik ([[ю]], [[ѭ]] ali [[ꙗ]] in včasih [[ѣ]]), se izgovarja {{IPA|[ɲ]}} {{snd}} nekateri rokopisi ne označujejo palatalizacije, v tem primeru je treba nanjo sklepati iz konteksta.{{r|lunt-2001}} |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Onu.svg|40px]] | [[О|О о]] | онъ | onŭ | o | grški [[omikron]] Ο | [[on]] / [[ono]] | |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Pokoi.svg|40px]] | [[П|П п]] | покои | pokoi | p | grški [[pi (črka)|pi]] Π | [[mir]] / [[spokoj]] | |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Rtsi.svg|40px]] | [[Р|Р р]] | рьци | rĭci | r | grški [[ro]] Ρ | reči | Kadar je označena s palatizacijsko označbo ali ji sledi palatizacijski samoglasnik ([[ю]] ali [[ѭ]]), se črka izgovarja {{IPA|[rʲ]}} {{snd}} nekateri rokopisi ne označujejo palatalizacije, v tem primeru je treba nanjo sklepati iz konteksta.{{r|lunt-2001}} Ta palatalizacija se je v [[južni Slovani|južnoslovanskem govoru]] izgubila precej zgodaj.{{r|lunt-2001}} |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Slovo.svg|40px]] | [[С|С с]] | слово | slovo | s | grška [[sigma|lunatna sigma]] Ϲ | [[beseda]] / [[govor]] | |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Tverdo.svg|40px]] | [[Т|Т т]] | тврьдо | tvrĭdo | t | grški [[tau|tav]] Τ | težko / zagotovo | |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Uk.svg|60px]] | [[uk (cirilica)|Оу оу / Ꙋ ꙋ]] | оукъ | ukŭ | u | grški [[omikron]]-[[ipsilon (črka)|ipsilon]] ΟΥ / Ꙋ | [[učenje]] | Prva oblika se je razvila v drugo, navpično [[ligatura|ligaturo]]. Manj pogosta alternativna oblika je bil [[digraf]] z [[ižica|ižico]]: Оѵ оѵ. |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Fert.svg|40px]] | [[Ф|Ф ф]] | фрьтъ | frĭtŭ | f | grški [[fi]] Φ | | Ta črka ni bila potrebna za [[slovanski jeziki|slovanske jezike]], ampak se je rabila za prepis [[grška abeceda|grškega]] [[Φ]] in [[latinična abeceda|latiničnih]] ph in f.{{r|lunt-2001}} Verjetno, vendar ne zagotovo, se je izgovarjala kot {{IPA|[f]}} in ne kot {{IPA|[p]}} {{snd}} vendar so jo v nekaterih primerih našli kot prečrkovanje grškega [[π]].{{r|lunt-2001}} |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Kher.svg|40px]] | [[Х|Х х]] | хѣръ | xěrŭ | kh, x,{{r|lunt-2001}} h | grški [[hi]] Χ | | Kadar je označena s palatalizacijsko označbo, se izgovarja {{IPA|[ç]}} {{snd}} to se pojavlja le redko in le v izposojenih besedah.{{r|lunt-2001}} |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Tsi.svg|60px]] | [[Ц|Ц ц]] | ци | ci | c | glagoliška ''tsi'' [[Ⱌ]] | | |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Cherv.svg|60px]] | [[Ч|Ч ч]] | чрьвь | črĭvĭ | č, ch | glagoliška ''cherv'' [[Ⱍ]] | [[črv]] | Ta črka je po približno letu 1300 nadomestila [[koppa (cirilica)|koppo]] kot številko za 90.{{r|lunt-2001}} |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Sha.svg|40px]] | [[Ш|Ш ш]] | ша | ša | š, sh | glagoliška ''sha'' [[Ⱎ]] | | |- | style="background: white;" | [[slika:Early Cyrillic letter Shta.svg|40px]] | [[Щ|Щ щ]] | ща | šta | št, sht, ŝc̟ | glagoliška ''shta'' [[Ⱋ]] | | [[Izgovorjava]] te črke se je od regije do regije razlikovala {{snd} prvotno je morda predstavljala [[jezikoslovna rekonstrukcija|reflekse]] od {{IPA|[tʲ]}}.{{r|lunt-2001}} Včasih jo je nadomestil digraf шт.{{r|lunt-2001}} V [[starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovanski]] izgovorjavi {{IPA|[ʃtʃ]}}. Kasneje jo je ljudska etimologija analizirala kot ligaturo Ш-Т, vendar niti cirilica niti glagolica nista nastali kot taka ligatura.{{r|lunt-2001}} |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Back-Yer.svg|40px]] | [[jer|Ъ ъ]] | ѥръ | jerŭ | ŭ, ъ{{r|lunt-2001}} | glagoliški ''jer'' [[Ⱏ]]{{r|auty-1977}} | | Za č, š, ž, c, dz, št in žd se je ta črka izgovarjala enako kot [[ь]] namesto njene normalne izgovorjave.{{r|lunt-2001}} |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Yer.svg|40px]] | [[mehki znak|Ь ь]] | ѥрь | jerĭ | ĭ, ь{{r|lunt-2001}} | glagoliški ''yerj'' [[Ⱐ]]{{r|auty-1977}} | | |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Yat.svg|40px]] | [[jat|Ѣ ѣ]] | ѣть | ětĭ | ě, æ | glagoliški ''jat'' [[Ⱑ]]{{r|auty-1977}} | | V zahodnih južnoslovanskih narečjih [[stara cerkvena slovanščina|starocekrvenoslovanščine]] je imela ta črka bolj zaprto izgovorjavo, morda {{IPA|[ɛ]}} ali {{IPA|[e]}}.{{r|lunt-2001}} Ta črka se je pisala le za soglasnikom {{snd}} na vseh drugih mestih se je namesto tega rabil [[jotirani A|ꙗ]].{{r|lunt-2001}} |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Big-Yus.svg|40px]] | [[veliki jus|Ѫ ѫ]] | ѫсъ | ǫsŭ | ǫ, õ | glagoliški ''ons'' [[Ⱘ]] | | V [[ruščina|ruščini]] se imenuje {{jezik|ru|юсъ большой}} (veliki ''jus''). |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Omega.svg|40px]] | [[omega (cirilica)|Ѡ ѡ]] | отъ | otŭ | ō, w, [[znanstvena transliteracija cirilice|o, ô]] | grška [[omega]] ω | [[od]] | Ta črka se je redko rabila, večinoma se je pojavljala v [[medmet]]u »oh«, v predlogu ‹otŭ›, v grški transkripciji in kot okrasna velika začetnica.{{r|lunt-2001}} |- | style="background: white;" | [[slika:Early Cyrillic letter Yusu Maliy.svg|40px]] | [[mali jus|Ѧ ѧ]] | ѧсъ | ęsŭ | ę, ẽ | glagoliški ''ens'' [[Ⱔ]] | | Izgovarja se kot {{IPA|[jɛ̃]}}, kadar pred njo ni soglasnika.{{r|lunt-2001}} V ruščini se imenuje {{jezik|ru|юсъ малый}} (mali ''jus''). |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Ksi.svg|40px]] | [[ksi (cirilica)|Ѯ ѯ]] | ѯи | ksi | ks | grški [[ksi|xi]] Ξ | | rowspan=2 | Ti dve črki nista bili potrebni za slovanski jezik, ampak sta se rabili za prepisovanje grščine in kot številki. |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Psi.svg|40px]] | [[psi (cirilica)|Ѱ ѱ]] | ѱи | psi | ps | grški [[psi]] Ψ | |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Fita.svg|40px]] | [[fita|Ѳ ѳ]] | фита | fita | θ, th, T, F | grška [[theta|teta]] Θ | | Ta črka ni bila potrebna za slovanske jezike, ampak se je rabila za prepisovanje grščine in kot številka. Zdi se, da se je v splošnem izgovarjala kot {{IPA|[t]}}, saj najstarejša besedila včasih nadomestijo njene primerke s [[т]].{{r|lunt-2001}} Običajna starocerkvenoslovanska izgovorjava verjetno ni imela [[fon (jezikoslovje)|fona]] {{IPA|[θ]}}.{{r|lunt-2001}} |- | style="background: white;" | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Izhitsa.svg|40px]] | [[ižica|Ѵ ѵ]] | ижица | ižica | ü, v, [[Scientific transliteration of Cyrillic|ỳ]] | grški [[ipsilon (črka)|ipsilon]] Υ | majhni [[jarem]] | Ta črka se je rabila za prepisovanje grškega [[ipsilon (črka)|ipsilona]] in kot številka. Bila je tudi del digrafa оѵ. |} {{hidden end}} == Zgledi besedil == {{citatni blok | text= {{blist| Гл̃ющи(м) бо Грекω(м) / παυ̃σον τήν γλώσσαν σο̃υ από κάκου και χείλη σο̃υ του̃ μή λαλη̃σαι δόλον.| Славέнски прεвóдимъ, Оудέржи язык(ъ) свóй ω(т) зла / и оустнѣ́ своѣ έжε нε гл̃áти лсти:| Руски исто(л)кóвуεмъ / Гамýй языкъ свой ω(т) злогω, и оуста твои нεхай нε мовятъ зрады.}}| author= [[Meletij Smotricki]], ''[[Slovanska slovnica|Slovanska slovnica pravilne sintagme]]'' ({{jezik|zle|Грамма́тіки славє́нскиѧ пра́вилноє сѵ́нтаґма}}), 1619}} === Zgleda pogovornega jezika === Zgled »rutenščine« ({{jezik|la|lingua Ruthenica}}) iz leta 1705 (v viru je besedilo predstavljeno v [[latinica|latinici]]; nanaša se na ljudske pogrebne obrede{{snd}} natančneje na [[žalostinka|žalostinko]] za pokojnikom); poleg tega vir podaja latinsko razlago pomena navedenega besedila: {{citatni blok | text= Ha lele lele, y procz tus mene umarl? yza tymie mielszto yeʃtu albo procz ty umarl? Ha lele, lele yza tyniemie Kraʃ ye mlodzite y procz ty umarl?<br /> // id est, heu heu mihi! quare mortuus est? Num tibi deerat eſca aut potus? quare ergo mortuus est? Heu heu mihi! annon habuiſti formoſam conjugem? quare E. mortuus es? | author= [[Caspar Calvör]], ''Ritualis ecclesiastici opus historico-didascalico-paideuticum'', 1705, 1. del, str. 820{{r|calv-1705}}}} Prevod latinske razlage je naslednji: »Gorje, gorje meni! Zakaj je mrtev? Ti je manjkalo hrane ali pijače? Zakaj je potem mrtev? Gorje, gorje meni! Ali nisi imel žene? Zakaj si mrtev?« ''[[Lvovska kronika]]'' iz prve polovice 17. stoletja je bila prav tako napisana v pogovornem jeziku [[Zahodna Rus|Zahodne Ruse]] in vsebuje naslednje odlomke: {{citatni blok | text= '''1597''': Наливайка загублено. '''1598''': По дахахъ, по домахъ щось пысало, и падало на землю, що и люде слыхали, якъ о землю чимъ ударивъ, а потому скотъ здыхалъ барзо. '''1599''': Моръ былъ великій во Львовѣ, що мовили и птахъ, якъ летѣлъ, презъ мѣсто, впалъ и здохъ. '''1616''': … а Сцѣбора и Сурма чвертовано. Такую имъ нагороду дано. '''1619''': Канцлѣра Жолковского в Волосѣхъ забито, и Корецкого взято, бо безъ Козаковъ войну точилъ, мовилъ такъ: «Не хочу я зъ Грицями воевати; нехай идутъ до ролѣ, або свинѣ пасти.» Въ той часъ тутъ трвога наступила. Татаровъ великое множество розсѣялося было. Не было такого человѣка, що бы ся не трвожилъ. '''1620''': Въ той часъ Сагайдачный спосредку Турковъ беручи по едному водилъ до своего обозу. Тамъ его пострѣлено и умеръ, а въ Кіевѣ лежитъ тѣло его.{{r|spl17}}{{r|spl18}}}} === Zgled pisnega jezika === {{citatni blok | text= …иж они <монахи и казаки>, не контентуючися тым же от лет четырох, великие и несносные кривды скаржуючомуся, в забиранъю игрунтув их Гъригоревских до игрунтов своих Терехтемировских, чинили, и през границы старосвецкие и ново, часов недавных, з ними ж самыми поновъленые переходячи, лесы пустошили, озера и инъшие ловли рыбные, также сеножети и инъшие игрунты збирали, але тепер свежо, яко скаржучийся мает ведомость, с дому, в небытности его, року теперешнего, тысячу шест сот осмнадцатого, мѣсяца Мая четвёртого дня, пославши моцно и гвалтом Козаков и Мещан, в Трехтемѣрове мешкаючих, на тую маетность их, село Григорев, оную з мощи владзы скражающогося одняли, и его з спокойного державья къгвалтовне и безправъне выбилы и вытиснулы; двор, млын и инъшое будованъе дворищъное на себе взяли, и до маетности своё Трехтемировское превернули, за чим и у вины, в праве посполитом на таковых кгвалтовников описаные, попали и поводов для шкод немалых за таковым своим кглавтовым однятием тое маетности причинили.<br /><br /> ... in oni <menihi in kozaki>, ker se z njim niso štiri leta zadovoljili, so pohlepnemu človeku storili velike in neznosne krivice, ko so jim odvzeli grigorevske lovce svojim lastnim terehtemirovskim lovcem in onkraj meja starih in novih, nedavnih ur, prečkali z njimi novozgrajene, opustošene gozdove, jezera in druga ribja zajetja, prav tako so pobirali seno in druge lovce, a zdaj sveže, kot poroča pohlepni človek, iz hiše, v njeni neobstojnosti, v tem letu, tisoč šeststo osemnajst, četrtega maja, ko so s silo in hrupom poslali kozake in meščane, ki so se zadrževali v Trehtemirovu, na to posestvo. Oni, vas Grigorjev, so bili odvzeti oblasti krčečega se vladarja in so bili izgnani iz mirnega stanja brez pravic in brez oblasti; Prevzeli so dvorišče, mlin in druge stavbe dvorišča ter svoje posestvo Trehtemirovskoje spremenili v kup ruševin, za kar so padli v krivdo, ki je v zakonu Republike obeh narodov opisana za takšne privržence, in s svojim dvigovanjem tega posestva povzročili precejšnjo škodo. | author= Pritožba Fedorja Suščanskega Proskure proti menihom samostana Trehtemirov zaradi nasilnega zasega njegovega posestva Grigorjev s pomočjo kozakov in meščanov [[Trahtemiriv|Trehtemirova]], 1618 // Arhiv Jugozahodne Rusije, številka 3, letnik 1, Kijev, 1863, str. 236}} === Pesniška zgleda === V moderni ortografiji: {| | width=400 valign="top" | : ''Полска квитнетъ лациною,'' : ''Литва квитнетъ русчызною:'' : ''Безъ той въ Полщє не пребудешъ,'' : ''Безъ сей въ Литвє блазнѣмъ будзешъ.'' : ''Той латина єзыкъ даєтъ,'' : ''Та безъ Руси не вытрваєтъ.'' : ''Ведзь же южъ, Русъ, ижъ тва хвала'' : ''По всємъ свєтє южъ дойзрала'' : ''Весели жъ се ты, русине,'' : ''Тва слава никгды не зкгине.'' :: {{small|—[[Jan Kazimir Paškevič]], 22. avgust 1621{{r|spl05}}{{rp|74}}}} | width=400 valign="top" | : ''Двѣ̀ сердца сѧ спои́ли, мечъ ѝхъ розрыва́єтъ,'' : ''Мо́цъ старожи́тныхъ домо́въ презъ тотъ освѣдча́єтъ,'' : ''Кото́рымъ варва́рскіи гу́фы не зровна́ли,'' : ''Пойзрѝ на̀ ге́лмъ, оба́чишъ, ꙗкъ сѧ потыка́ли.'' : ''Котви́цы тежъ вѣ́ры стате́чнои зна́комъ,'' : ''Ꙗкъ кгды окрутъ на̀ вѣ́тры умоцне́нъ тройга́комъ.'' : ''А крестъ церкви похва́ла, крестъ вѣ́рнымъ обро́на,'' : ''И тотъ єсть Стетке́вичовъ клейно́тъ и коро́на.'' : ''Пре́тожъ ихъ сла́ва въ небо, ꙗкъ стрѣла̀, възноси́ти'' : ''И на вѣ́ки сѧ бу́детъ въ людєхъ голоси́ти.'' :: {{small|—[[Spiridon Mironavič Sobal]], ''На герб вельможных их милостей панов Стеткевичов''{{r|spl05}}{{rp|75}}}} |} == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|cerkvenoslovanščina v Romuniji| en|Church Slavonic in Romania}} * {{medjezikovna povezava|lingvonim|en|linguonym}} * [[slavistika]] * [[Galicija]] * {{medjezikovna povezava|Rutenska uniatska cerkev|en|Ruthenian Uniate Church}} * [[Kijevska Rusija]] * [[starovzhodnoslovanščina]] * [[stara novgorodščina]] * [[zgodnja cirilična abeceda]] {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb|refs= {{efn|name="op00"|Ni znano, kdaj je [[zgodovina Vilne|Vilna postala]] prestolnica Velike litovske kneževine, vendar najstarejše omembe v besedilih segajo v [[Gediminasova pisma]] iz zgodnjih 1320-ih.}} {{efn|name="op01"|»Rutenščina je bila sprejeta kot uradni upravni jezik Velike litovske kneževine in je imela to funkcijo do leta 1696, ko je varšavski sejm izdal končni odlok, s katerim jo je nadomestil s poljščino in latinščino. [Pojasnilo: Ni šlo za [[sejm]], temveč za Vsesplošno [[konfederacija (Republika obeh narodov)|konfederacijo stanov Republike obeh narodov]]; glej spodaj.]«}} }} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici| refs= <ref name="auty-1977">[[#SKL-auty-1977|Auty (1977)]].</ref> <ref name="borz-1996">[[#SKL-borz-1996|Borzecki (1996)]].</ref> <ref name="broc-1972">[[#SKL-broc-1972|Brock (1972)]], str. 166&ndash;171.</ref> <ref name="buli-1995">[[#SKL-buli-1995|Bulika (1995)]].</ref> <ref name="bunc-2013">[[#SKL-bunc-2013|Bunčić (2013)]].</ref> <ref name="bunc-2015">[[#SKL-bunc-2015|Bunčić (2015)]].</ref> <ref name="calv-1705">[[#SKL-calv-1705|Calvör (1705)]], 1. del, str. 820.</ref> <ref name="czec-1989">[[#SKL-czec-1989|Czeczot (1989)]], str. 8.</ref> <ref name="dani-2006a">[[#SKL-dani-2006a|Danilenko (2006a)]].</ref> <ref name="dani-2006b">[[#SKL-dani-2006b|Danilenko (2006b)]].</ref> <ref name="duba-1994">[[#SKL-duba-1994|Dubavec; Saganovič (1994)]].</ref> <ref name="flor-1900">[[#SKL-flor-1900|Florinski (1900)]].</ref> <ref name="gold-2010">[[#SKL-gold-2010|Goldberg Shohamy; Ben Rafael; Barni (2010)]], str. 139.</ref> <ref name="gonn-1997">[[#SKL-gonn-1997|Gonneau; Sorlin; Vodoff (1997)]].</ref> <ref name="grim-2014">[[#SKL-grim-2014|Grimost (2014)]].</ref> <ref name="halp-2022">[[#SKL-halp-2022|Halperin (2022)]], str. 95.</ref> <ref name="hizn-2003">[[#SKL-hizn-2003|Hižnjak; Mankivski (2003)]].</ref> <ref name="ivan-1998">[[#SKL-ivan-1998|Ivanova; Ivanov; Mjačkovska (1998)]].</ref> <ref name="ivan-2003">[[#SKL-ivan-2003|Ivanov (2003)]].</ref> <ref name="ivan-2005">[[#SKL-ivan-2005|Ivanov (2005)]], str. 112&ndash;114.</ref> <ref name="jask-2001">[[#SKL-jask-2001|Jaskevič (2001)]].</ref> <ref name="kamu-2021">[[#SKL-kamu-2021|Kamusella (2021)]], str. 127.</ref> <ref name="kars-1897">[[#SKL-kars-1897|Karski (1897)]].</ref> <ref name="kars-1904">[[#SKL-kars-1904|Karski (1904)]].</ref> <ref name="kars-2006">[[#SKL-kars-2006|Karski (2006)]].</ref> <ref name="katl-2003">[[#SKL-katl-2003|Katljarčuk (2003)]].</ref> <ref name="kise-2011">[[#SKL-kise-2011|Kiseljev (2011)]].</ref> <ref name="krap-2000">[[#SKL-krap-2000|Krapauskas (2000)]], str. 26.</ref> <ref name="krav-2001">[[#SKL-krav-2001|Kravecki; Pletnjova (2001)]].</ref> <ref name="kurz-1993">[[#SKL-kurz-1993|Kurzowa (1993)]].</ref> <ref name="lati-1992">[[#SKL-lati-1992|Latišonak (1992)]].</ref> <ref name="lazo-2008">[[#SKL-lazo-2008|Lazorkina (2008)]].</ref> <ref name="leem-1974">[[#SKL-leem-1974|Leeming (1974)]], str. 126]]</ref> <ref name="lunt-2001">[[#SKL-lunt-2001|Lunt (2001)]].</ref> <ref name="mago-1996">[[#SKL-mago-1996|Magocsi (1996)]], str. 131, 140.</ref> <ref name="misk-2001">[[#SKL-misk-2001|Miškinienė (2001).]], str. 17&ndash;18.</ref> <ref name="mjac-1993">[[#SKL-mjac-1993|Mjačkovska; Plotnikov; Suprun (1993)]], str. 79.</ref> <ref name="mjac-2000">[[#SKL-mjac-2000|Mjačkovska (2000)]].</ref> <ref name="mjak-2008">[[#SKL-mjak-2008|Mjakišjev (2008)]].</ref> <ref name="mojs-2005">[[#SKL-mojs-2005|Mojsijenko (2005)]].</ref> <ref name="mojs-2007">[[#SKL-mojs-2007|Mojsijenko (2007)]].</ref> <ref name="mose-2002">[[#SKL-mose-2002|Moser (2002)]]</ref> <ref name="mose-2005">[[#SKL-mose-2005|Moser (2005)]].</ref> <ref name="mose-2007">[[#SKL-mose-2007|Moser (2007)]].</ref> <ref name="mose-2020">[[#SKL-mose-2020|Moser (2020)]].</ref> <ref name="mose-2022">[[#SKL-mose-2022|Moser (2022)]].</ref> <ref name="mull-1992">[[#SKL-mull-1992|Müller; Schramm; de Vincenz (1992)]].</ref> <ref name="muso-2009">[[#SKL-muso-2009|Musorin (2009)]].</ref> <ref name="nase-2005">[[#SKL-nase-2005|Nasevič (2005)]].</ref> <ref name="nekr-2003">[[#SKL-nekr-2003|Nekraševič-Korotka (2003)]].</ref> <ref name="nimc-2003">[[#SKL-nimc-2003|Nimčuk (2003)]].</ref> <ref name="pere-2001">[[#SKL-pere-2001|Peredrijenko (2001)]].</ref> <ref name="piet-2005">[[#SKL-piet-2005|Pietkiewicz (2005)]].</ref> <ref name="prig-1994">[[#SKL-prig-1994|Prigodzič (1994)]].</ref> <ref name="prig-1995">[[#SKL-prig-1995|Prigodzič (1995)]].</ref> <ref name="puci-2008">[[#SKL-puci-2008|Puciljeva (2008)]], str. 202.</ref> <ref name="pugh-1996">[[#SKL-pugh-1996|Pugh (1996)]], str. 31.</ref> <ref name="pugh-2007">[[#SKL-pugh-2007|Pugh (2007)]], str. 14&ndash;15.</ref> <ref name="seve-1979">[[#SKL-seve-1979|Ševeljov (1979)]], str. 577.</ref> <ref name="simo-1964">[[#SKL-simo-1964|Simonov (1964)]].</ref> <ref name="smir-2009">[[#SKL-smir-2009|Smirnova (2009)]].</ref> <ref name="smir-2011">[[#SKL-smir-2011|Smirnova (2011)]], str. 2.</ref> <ref name="smir-2024">[[#SKL-smir-2024|Smirnova (2024)]].</ref> <ref name="snyd-2003">[[#SKL-snyd-2003|Snyder (2003)]].</ref> <ref name="snyd-2004">[[#SKL-snyd-2004|Snyder (2004)]], str. 18.</ref> <ref name="sobo-1980">[[#SKL-sobo-1980|Soboljevski (1980)]], str. 70&ndash;72.</ref> <ref name="sorn-2010">[[#SKL-sorn-2010|Šornikov (2010)]].</ref> <ref name="stan-1935">[[#SKL-stan-1935|Stang (1935)]], str. 19&ndash;20, 52, 163.</ref> <ref name="stan-1938">[[#SKL-stan-1938|Stang (1938)]].</ref> <ref name="stan-1933">[[#SKL-stan-1933|Stankevič; ''idr.'' (1933)]].</ref> <ref name="stan-1939">[[#SKL-stan-1939|Stankevič (1939)]].</ref> <ref name="stec-1977">[[#SKL-stec-1977|Stecenko (1977)]], str. 7.</ref> <ref name="stru-1984">[[#SKL-stru-1984|Struminskyj (1984)]], str. 33]]</ref> <ref name="suda-1984">[[#SKL-suda-1984|Sudavičenje; Serdobincev; Kadkalov (1984)]], str. 47.</ref> <ref name="sudn-2005">[[#SKL-sudn-2005|Sudnik (2005)]].</ref> <ref name="svja-2005">[[#SKL-svja-2005|Svjažinski (2005)]].</ref> <ref name="trof-2001">[[#SKL-trof-2001|Trofimovič (2001)]].</ref> <ref name="trub-1927">[[#SKL-trub-1927|Trubeckoj (1927)]].</ref> <ref name="trub-1990a">[[#SKL-trub-1990a|Trubeckoj (1990a)]].</ref> <ref name="trub-1990b">[[#SKL-trub-1990b|Trubeckoj (1990b)]].</ref> <ref name="uspe-1994">[[#SKL-uspe-1994|Uspenski (1994)]], str. 65&ndash;66.</ref> <ref name="uspe-2002">[[#SKL-uspe-2002|Uspenski (2002)]].</ref> <ref name="verh-2003">[[#SKL-verh-2003|Verholanceva (2003)]].</ref> <ref name="verh-2008">[[#SKL-verh-2008|Verholanceva (2008)]].</ref> <ref name="vern-1997">[[#SKL-vern-1997|Vernadski (1997)]].</ref> <ref name="wall-2016">[[#SKL-wall-2016|Wallace (2016)]], str. 424.</ref> <ref name="zali-2012">[[#SKL-zali-2012|Zaliznjak (2012)]].</ref> <ref name="zura-1967">[[#SKL-zura-1967|Žuravski (1967)]].</ref> <ref name="zura-1978">[[#SKL-zura-1978|Žuravski (1978)]].</ref> <ref name="spl00">{{citat | title= Ukrainian Language | date= 2024-02-17 | website= Britannica.com | lang= en | url= https://www.britannica.com/topic/Ukrainian-language}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Statut Velikogo knjažestva Litovskogo | date= 1588 | script-title= ru:Статут Великого княжества Литовского | script-website= ru:История Беларуси IX-XVIII веков. Первоисточники. | trans-title= Statut Velike litovske kneževine (4. razdelek, 1. člen) | lang= ru | url= http://starbel.narod.ru/statut1588.htm | accessdate= 2019-10-25 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20180629204301/http://starbel.narod.ru/statut1588_4.htm | archivedate= 2018-06-29 | quote= {{lang|ru|А писаръ земъский маеть по-руску литерами и словы рускими вси листы, выписы и позвы писати, а не иншимъ езыкомъ и словы.}}}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | last1= Šeferis | first1= Vaidas | last2= Knabikaitė | first2= Vaida | title= Z dějin litevské stylistiky | website= phil.muni.cz | publisher= Oddelek za jezikoslovje, Filozofska fakulteta [[Masarykova univerza|Masarykove univerze]] | lang= cs | url= https://www.phil.muni.cz/stylistika/litevska.htm | accessdate= 2024-10-19}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | last1= Ruczaj | first1= Maciej | title= Dějiny a současnost, Pravoslavný protivník Moskvy | website= dejinyasoucasnost.cz | lang= cs | url= http://dejinyasoucasnost.cz/archiv/2022/4/pravoslavny-protivnik-moskvy/ | accessdate= 2024-10-19}}</ref> <ref name="spl04">Navedeno v {{citat | last1= Ulaščik | first1= Mikalaj | title= Введение в белорусско-литовское летописание | date= 1980 | location= Moskva}}.</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= Славянамоўная паэзія Вялікага Княства Літоўскага XVI-XVIII ст.ст {{!}} [[Nacionalna akademija znanosti Belorusije]], Ін-т мовы і літ. імя Я. Коласа і Я. Купалы; уклад., прадм. і камент. А. У. Бразгунова | location= Minsk | publisher= Belaruskaja navuka | date= 2011 | series= (Помнікі даўняга пісьменства Беларусі) | lang= be | isbn= 978-985-08-1291-9}}</ref> <ref name="spl06">{{navedi enciklopedijo | title= Russische taal | encyclopedia= Encarta Encyclopedie Winkler Prins | date= 2002 | publisher= Microsoft Corporation/Het Spectrum | lang= nl}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= Начальный этап формирования русского национального языка | date= 1962 | page= 221 | location= Leningrad}}</ref> <ref name="spl08">{{citat | title= Belarusian language | date= | website= Britannica.com | lang= en | url= http://britannica.com/topic/Belarusian-language | accessdate= 2015-09-28 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150905143527/http://www.britannica.com/topic/Belarusian-language | archivedate= 2015-09-05}}</ref> <ref name="spl09">{{citat | last1= Rudenko | first1= Jelena | title= Белорусский язык: прошлое и настоящее | website= index.org.ru | lang= ru | url= http://www.index.org.ru/journal/15/15-rudenko.html | accessdate= 2016-03-28 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20160304132214/http://index.org.ru/journal/15/15-rudenko.html | archivedate= 2016-03-04}}</ref> <ref name="spl10">{{citat | last1= Uspenski | first1= Boris Andrejevič | authorlink1= Boris Andrejevič Uspenski | title= От церковнославянско-русской диглоссии к церковнославянско-русскому двуязычию | website= ukrhistory.narod.ru | lang= ru | url= http://www.ukrhistory.narod.ru/texts/uspenski-2.htm | archiveurl= https://web.archive.org/web/20160303203118/http://www.ukrhistory.narod.ru/texts/uspenski-2.htm | archivedate= 2016-03-03}}</ref> <ref name="spl11">{{citat | title= Украинская литература | work= [[Enciklopedični slovar Brockhausa in Efrona|Mali enciklopedični slovar Brockhausa in Efrona]] | date= 1907 | edition= 2. na novo pred. in dop. | volume= 1&ndash;2 | location= Sankt Peterburg | lang= ru | url= https://ru.wikisource.org/wiki/%D0%9C%D0%AD%D0%A1%D0%91%D0%95/%D0%A3%D0%BA%D1%80%D0%B0%D0%B8%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%8F%20%D0%BB%D0%B8%D1%82%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%82%D1%83%D1%80%D0%B0}}</ref> <ref name="spl12">{{citat | title= История | website= kdais.kiev.ua | lang= ru | url= http://kdais.kiev.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=10&Itemid=10 | accessdate= 2016-05-06 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20160602043014/http://kdais.kiev.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=10&Itemid=10 | archivedate= 2016-06-02}}</ref> <ref name="spl13">{{citat | title= Літопис Самовидця | website= litopys.org.ua | lang= uk | url= http://litopys.org.ua/samovyd/sam.htm | accessdate= 2016-03-27 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20050408230410/http://litopys.org.ua/samovyd/sam.htm | archivedate= 2005-04-08}}</ref> <ref name="spl14">{{citat | title= Система высших органов власти Речи Посполитой | website= istoriya.org | lang= ru | url= http://www.istoriya.org/vyshie-organy/ | accessdate= 2016-10-08 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20161009185223/http://www.istoriya.org/vyshie-organy/ | archivedate= 2016-10-09}}</ref> <ref name="spl15">{{citat | title= XVII век. Беларусь | website= history-belarus.by | lang= ru | url= http://history-belarus.by/pages/times/17_vek.php | accessdate= 2016-10-08 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20161008135326/http://history-belarus.by/pages/times/17_vek.php | archivedate= 2016-10-08}}</ref> <ref name="spl16">{{citat | last1= Barabaš | first1= Jurij Jakovič | authorlink1= Jurij Jakovič Barabaš | title= Гоголь и традиции староукраинского театра (два этюда) | website= domgogolya.ru | lang= ru | url= http://domgogolya.ru/science/researches/1604/ | accessdate= 2016-03-27 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20160410084001/http://domgogolya.ru/science/researches/1604/ | archivedate= 2016-04-10}}</ref> <ref name="spl17">{{citat | title= О русской летописи с 1498 по 1649 год | journal= [[Revija Ministrstva za javno šolstvo]] | date= 1838 | volume= | issue= XXI / 4 | lang= ru | location= Sankt Ppeterburg | url= https://runivers.ru/lib/book7643/450374// | accessdate= 2022-04-12 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20220412142516/https://runivers.ru/lib/book7643/450374// | archivedate= 2022-04-12}}</ref> <ref name="spl18">{{citat | title= О русской летописи с 1498 по 1649 год | website= vostlit.info | lang= ru | url= https://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Polen/XV/1480-1500/Lvov_let/text2.htm | accessdate= 2022-04-12 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20220412142537/https://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Polen/XV/1480-1500/Lvov_let/text2.htm | archivedate= 2022-04-12}}</ref> <ref name="spl19">{{citat | last1= Rusanivski | first1= V. M. | title= Західноруська писемна мова | website= litopys.org.ua | lang= uk | url= http://litopys.org.ua/ukrmova/um20.htm | accessdate= 2013-02-16 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20130312050315/http://litopys.org.ua/ukrmova/um20.htm | archivedate= 2013-03-12}}</ref> <ref name="spl20">{{citat | title= Система высших органов власти Речи Посполитой | website= istoriya.org | lang= ru | url= http://www.istoriya.org/vyshie-organy/ | accessdate= 2016-10-08 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20161009185223/http://www.istoriya.org/vyshie-organy/ | archivedate= 2016-10-09}}</ref> <ref name="spl21">{{citat | title= XVII век. Беларусь | website= history-belarus.by | lang= ru | url= http://history-belarus.by/pages/times/17_vek.php | accessdate= 2016-10-08 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20161008135326/http://history-belarus.by/pages/times/17_vek.php | archivedate= 2016-10-08}}</ref> <ref name="spl22">{{citat | last1= Nescjarovič | first1= Viktar Ivanavič | authorlink1= Viktar Ivanavič Nescjanovič | title= Кітабы — унікальная зьява ў беларускай мове | website= pravapis.org | lang= be | url= http://www.pravapis.org/art_kitab1.asp | accessdate= 2013-03-02 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20130226065257/http://www.pravapis.org/art_kitab1.asp | archivedate= 2013-02-26}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Aničenka | first1= Uladzimir Vasiljevič | authorlink1= Uladzimir Vasiljevič Aničenka | title= Беларуска-ўкраінскія пісьмова-моўныя сувязі | date= 1969 | location= Minsk | lang= be}} * {{citat | last1= Auty | first1= Robert | authorlink1= Robert Auty | title= Handbook of Old Church Slavonic, Part II: Texts and Glossary | date= 1977 | cobiss= 52907618 | ref= SKL-auty-1977}} * {{citat | last1= Borzecki | first1= Jerzy | title= Concepts of Belarus until 1918 | date= 1996 | location= Toronto | publisher= Univerza v Torontu | url= https://tspace.library.utoronto.ca/bitstream/1807/13653/1/MQ51547.pdf | ref= SKL-borz-1996}} * {{citat | last1= Brock | first1= Peter | title= Ivan Vahylevych (1811–1866) and the Ukrainian National Identity | journal= Canadian Slavonic Papers | date= 1972 | volume= 14 | issue= 2 | pages= 153&ndash;190 | doi= 10.1080/00085006.1972.11091271 | jstor= 40866428 | ref= SKL-broc-1972}} * {{citat | last1= Brogi Bercoff | first1= Giovanna | title= Plurilinguism in Eastern Slavic Culture of the 17th Century: The case of Simeon Polockij | journal= Slavia: Časopis pro slovanskou filologii | date= 1995 | volume= 64 | issue= | pages= 3&ndash;14 | via= [[Google Knjige]] | url= https://books.google.com/books?id=UH9gAAAAMAAJ}} * {{citat | last1= Bulika | first1= Aljaksandr | title= Лексика изданий Скорины | trans-title= Besedišče Skarinovih publikacij | journal= [[Rodnaje slova]] | date= 1995 | volume= | issue= 3 | pages= 32&ndash;36 | location= Minsk | lang= be | ref= SKL-buli-1995}} * {{citat | last1= Bunčić | first1= Daniel | title= Die ruthenische Schriftsprache bei Ivan Uževyč unter besonderer Berücksichtigung seines Gesprächsbuchs Rozmova/Besěda: Mit Wörterverzeichnis und Indizes zu seinem ruthenischen und kirchenslavischen Gesamtwerk | date= 2006 | location= München | publisher= Verlag Otto Sagner | url= https://www.academia.edu/4678996}} * {{citat | last1= Bunčić | first1= Daniel | title= Письменность Беларуси на стыке востока и запада (между двумя алфавитами, двумя орфографиями, двумя языками) // Deutsche Beiträge zum XV. Internationalen Slavistenkongress Minsk 2013. Hrsg. von S. Kempgen, M. Wingender, N. Franz und M. Jakiša | journal= Die Welt der Slaven — Sammelbände 50. | date= 2013 | publisher= Otto Sagner | location= München−Berlin−Washington | no-pp= y | page= 100, opomba 6 | url= http://www.academia.edu/4678986/%D0%9F%D0%B8%D1%81%D1%8C%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D0%BE%D1%81%D1%82%D1%8C_%D0%91%D0%B5%D0%BB%D0%B0%D1%80%D1%83%D1%81%D0%B8_%D0%BD%D0%B0_%D1%81%D1%82%D1%8B%D0%BA%D0%B5_%D0%B2%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%BE%D0%BA%D0%B0_%D0%B8_%D0%B7%D0%B0%D0%BF%D0%B0%D0%B4%D0%B0_%D0%BC%D0%B5%D0%B6%D0%B4%D1%83_%D0%B4%D0%B2%D1%83%D0%BC%D1%8F_%D0%B0%D0%BB%D1%84%D0%B0%D0%B2%D0%B8%D1%82%D0%B0%D0%BC%D0%B8_%D0%B4%D0%B2%D1%83%D0%BC%D1%8F_%D0%BE%D1%80%D1%84%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D1%8F%D0%BC%D0%B8_%D0%B4%D0%B2%D1%83%D0%BC%D1%8F_%D1%8F%D0%B7%D1%8B%D0%BA%D0%B0%D0%BC%D0%B8_ | archiveurl= https://web.archive.org/web/20220729041930/http://www.academia.edu/4678986/%D0%9F%D0%B8%D1%81%D1%8C%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D0%BE%D1%81%D1%82%D1%8C_%D0%91%D0%B5%D0%BB%D0%B0%D1%80%D1%83%D1%81%D0%B8_%D0%BD%D0%B0_%D1%81%D1%82%D1%8B%D0%BA%D0%B5_%D0%B2%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%BE%D0%BA%D0%B0_%D0%B8_%D0%B7%D0%B0%D0%BF%D0%B0%D0%B4%D0%B0_%D0%BC%D0%B5%D0%B6%D0%B4%D1%83_%D0%B4%D0%B2%D1%83%D0%BC%D1%8F_%D0%B0%D0%BB%D1%84%D0%B0%D0%B2%D0%B8%D1%82%D0%B0%D0%BC%D0%B8_%D0%B4%D0%B2%D1%83%D0%BC%D1%8F_%D0%BE%D1%80%D1%84%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D1%8F%D0%BC%D0%B8_%D0%B4%D0%B2%D1%83%D0%BC%D1%8F_%D1%8F%D0%B7%D1%8B%D0%BA%D0%B0%D0%BC%D0%B8_ | archivedate= 2022-07-29 | ref= SKL-bunc-2013}} * {{citat | last1= Bunčić | first1= Daniel | title= On the dialectal basis of the Ruthenian literary language | journal= Die Welt der Slaven | date= 2015 | volume= 60 | number= 2 | pages= 276&ndash;289 | url= https://core.ac.uk/download/pdf/83527423.pdf | ref= SKL-bunc-2015}} * {{citat | last1= Calvör | first1= Caspar | authorlink1= Caspar Calvör | title= Ritualis ecclesiastici opus historico-didascalico-paideuticum | date= 1705 | location= König | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=BGhFAAAAcAAJ | ref= SKL-calv-1705}} * {{citat | last1= Citko | first1= Lilia | title= Kronika Bychowca» na tle historii i geografii języka białoruskiego | date= 2006 | location= Białystok | publisher= Wydawnictwo [[Univerza v Białystok|Uniwersytetu w Białymstoku]] | pages= 509 | url= https://repozytorium.uwb.edu.pl/jspui/bitstream/11320/14583/1/L_Citko_Kronika_Bychowca.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20240610122604/https://repozytorium.uwb.edu.pl/jspui/bitstream/11320/14583/1/L_Citko_Kronika_Bychowca.pdf | archivedate= 2024-06-10}} * {{citat | last1= Czeczot | first1= Jan | authorlink1= Jan Czeczot | title= Наваградскі замак: Творы | date= 1989 | id= Sestavil, prevedel iz poljščine, s komentarjem in uvodom Kastus'a Cvìrke | location= Minsk | publisher= Mastackaja litaratura | pages= 327 | lang= be | isbn= 5-340-00171-7 | ref= SKL-czec-1989}} * {{citat | last1= Danilenko | first1= Andrij Ivanovič | authorlink1= Andrij Ivanovič Danilenko | title= The name Rus': In search of a new dimension | journal= Jahrbücher für Geschichte Osteuropas | date= 2004 | volume= 52 | issue= 1 | pages= 1&ndash;32 | url= https://www.researchgate.net/publication/261935614}} * {{citat | last1= Danilenko | first1= Andrij Ivanovič | authorlink1= | title= Prostaja Mova, Kitab, and Polissian Standard | journal= Die Welt der Slaven | date= 2006a | volume= 51 | issue= 1 | pages= 80&ndash;115 | url= https://www.researchgate.net/publication/290958308 | ref= SKL-dani-2006a}} * {{citat | last1= Danilenko | first1= Andrij Ivanovič | authorlink1= | title= On the Name(s) of the Prostaja Mova in the Polish–Lithuanian Commonwealth | journal= Studia Slavica Academiae Scientiarum Hungaricae | date= 2006b | volume= 51 | issue= 1/2 | pages= 97&ndash;121 | issn= 0039-3363 | eissn= 1588-290X | doi= 10.1556/SSlav.51.2006.1-2.6 | url= https://www.researchgate.net/publication/240763457 | ref= SKL-dani-2006b}} * {{citat | last1= Dingley | first1= James | title= The Two Versions of the Gramatyka Slovenskaja of Ivan Uževič| journal= The Journal of Byelorussian Studies | date= 1972 | volume= 2 | issue= 4 | pages= 369&ndash;384 | url= http://belarusjournal.com/sites/default/files/JBS_1972_3_The%20Two%20Versions%20of%20the%20Gramatyka%20Slovenskaja%20of%20Ivan%20Uzevic_0.pdf}} * {{citat | last1= Dubavec | first1= Sjargej | last2= Saganovič | first2= Genadz Mikalajevič | authorlink2= Genadz Mikalajevič Saganovič | chapter= Старажытная Літва і сучасная Летува | title= З гісторыяй на «Вы» | date= 1994 | issue= 2 | location= Minsk | chapter-url= http://www.belarusguide.com/as/history/biel2.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150923183322/http://www.belarusguide.com/as/history/biel2.html | archivedate= 2025-09-23 | ref= SKL-duba-1994}} * {{citat | last1= Dzjarnovič | first1= O. I. | chapter= Не обчым яким языком, але своим власным»: «руска мова» как «место памяти» руси ВКЛ XVI—XVII вв. | title= Места памяти» руси конца XV — середины XVIII в. | editor-last1= Doronin | editor-first1= A. V. | date= 2019 | location= Moskva | publisher= [[ROSSPEN]] | pages= 103&ndash;119 | lang= ru | url= https://pawet.net/files/dz_miesto.pdf}} * {{citat | last1= Florinski | first1= Timofej Dimitrijevič | authorlink1= Timofej Dimitrijevič Florinski | title= Малорусский язык или «украінсько-руський» литературный сепаратизм | date= 1900 | publisher= [s.n.] | location= Sankt Peterburg | url= http://www.edrus.org/content/view/192/63/ | accessdate= 2026-05-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20101028075159/http://www.edrus.org/content/view/192/63/ | archivedate= 2010-10-28 | url-status= bot: unknown | ref= SKL-flor-1900}} * {{citat | last1= Frančuk | first1= Vira Jurijivna | authorlink1= Vira Jurijivna Frančuk | title= Язык Великого княжества Литовского в трудах Е. Ф. Карского | journal= [[Voprosi jazikoznanija]] | date= 2011 | volume= | issue= 2 | pages= 90&ndash;99 | issn= 0373-658X | url= https://elib.grsu.by/katalog/159503-342116.pdf#page=90}} * {{citat | last1= Frick | first1= David Alan | title= Meletij Smotryc'kyj and the Ruthenian Language Question | journal= Harvard Ukrainian Studies | date= 1985 | volume= 9 | issue= 1/2 | pages= 25&ndash;52 | jstor= 41036131}} * {{citat | last1= Goldberg Shohamy | first1= Elana | last2= Ben Rafael | first2= Eliezer | last3= Barni | first3= Monica | title= Linguistic Landscape in the City | date= 2010 | location= Bristol | publisher= Multilingual Matters | isbn= 1847692974 | oclc= 627701227 | quote= [The Grand Duchy of Lithuania] adopted as its official language the literary version of Ruthenian, written in Cyrillic and also known as Chancery Slavonic | ref= SKL-gold-2010}} * {{citat | last1= Gonneau | first1= P. | last2= Sorlin | first2= I. | last3= Vodoff | first3= V. | chapter= Propositions pour une terminologie en langue française du passé des slaves orientaux | title= Russia Mediaevalis. — Band 9 — Heft 1 | date= 1997 | pages= 5&ndash;12 (9) | lang= fr | chapter-url= https://daten.digitale-sammlungen.de/~db/bsb00004596/images/index.html?id=00004596&groesser=&fip=eayaqrsqrsenfsdrsdaseayaqrsfsdr&no=3&seite=9 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20200929212850/https://daten.digitale-sammlungen.de/~db/bsb00004596/images/index.html?id=00004596&groesser=&fip=eayaqrsqrsenfsdrsdaseayaqrsfsdr&no=3&seite=9 | archivedate= 2020-09-29 | ref= SKL-gonn-1997}} * {{citat | last1= Grimost | first1= Valerij | title= Походження української мови | date= 2014-10-21 | website= pravda.if.ua | lang= uk | url= https://pravda.if.ua/print.php?id=65629 | accessdate= 2016-03-16 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20151001163111/http://pravda.if.ua/print.php?id=65629 | archivedate= 2015-10-01 | ref= SKL-grim-2014}} * {{citat | last1= Halperin | first1= Charles J. | authorlink1= Charles J. Halperin | title= The Rise and Demise of the Myth of the Rus' Land | date= 2022 | location= Leeds | publisher= Arc Humanities Press | pages= 116 | isbn= 9781802700565 | url= https://library.oapen.org/bitstream/handle/20.500.12657/58585/9781802700565.pdf | accessdate= 2025-08-20 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20240712220728/https://library.oapen.org/bitstream/handle/20.500.12657/58585/9781802700565.pdf | archivedate= 2024-07-12 | ref= SKL-halp-2022}} * {{citat | last1= Hižnjak | first1= Zoja | last2= Mankivski | first2= Valerij | title= Історія Києво-Могилянської академії | date= 2003 | website= ekmair.ukma.edu.ua | lang= uk | url= http://www.ekmair.ukma.edu.ua/handle/123456789/2782 | accessdate= 2016-03-27 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20160513100928/http://www.ekmair.ukma.edu.ua/handle/123456789/2782 | archivedate= 2016-05-13 | ref= SKL-hizn-2003}} * {{navedi konferenco | last1= Ivanov | first1= Vjačeslav Vsevolodovič | authorlink1= Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov | title= Славянские диалекты в соотношении с другими языками Великого княжества Литовского | trans-title= Slovanska narečja v odnosu do drugih jezikov Velike litovske kneževine | date= 2003 | conference= Slavic studies. The 13th International Congress of Slavists. Ljubljana, 2003. Reports of the Russian delegation | publisher= Indrik Publishing | location= Moskva | url= http://kogni.narod.ru/gediminas.htm | accessdate= 2026-05-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150318221708/http://kogni.narod.ru/gediminas.htm | archivedate= 2015-03-18 | url-status= bot: unknown | ref= SKL-ivan-2003}} * {{citat | last1= Ivanov | first1= Vjačeslav Vsevolodovič | authorlink1= | chapter= Языки, языковые семьи и языковые союзы внутри Великого княжества Литовского | title= Speculum slaviae orientalis: Muscovy, Ruthenia and Lithuania in the Late Middle Ages = Московия, Юго-Западная Русь и Литва в период позднего средневековья | date= 2005 | series= (UCLA Slavic Studies, New Series) | volume= IV | editor-last1= Ivanov | editor-first1= Vjačeslav Vsevolodič | editor-last2= Verholanceva | editor-first2= Julija | location= Moskva | publisher= Novoje izdatelstvo | pages= 254 | isbn= 5-98379-028-5 | oclc= 61185835 | ol= 19959132M | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=re5kAAAAQBAJ |archiveurl= https://web.archive.org/web/20201104231837/https://books.google.ru/books?id=re5kAAAAQBAJ&pg=PA112#v=onepage&q&f=false | archivedate= 2020-11-04 | ref= SKL-ivan-2005}} * {{citat | last1= Ivanova | first1= S. F. | last2= Ivanov | first2= Ja. Ja. | last3= Mjaškovska | first3= N. B. | chapter= Языковая ситуация в Беларуси: этические коллизии двуязычия | title= Сацыякультурная прастора мовы (сацыяльныя і культурныя аспекты вывучэння беларускай мовы) | date= 1998 | location= Minsk | publisher= Vedi | lang= be, ru | chapter-url= http://kamunikat.fontel.net/www/knizki/brama/prastora/prastora_01.htm | archiveurl= https://archive.today/20120527000000/http://kamunikat.fontel.net/www/knizki/brama/prastora/prastora_01.htm | archivedate= 2012-05-27 | ref= SKL-ivan-1998}} * {{citat | last1= Kamusella | first1= Tomasz | title= Politics and the Slavic Languages | date= 2021 | publisher= [[Routledge]] | isbn= 978-0-367-56984-6 | ref= SKL-kamu-2021}} * {{citat | last1= Jaskevič | first1= Alena Aljaksandraŭna | title= Старабеларускія граматыкі: да праблемы агульнафілалагічнай цэласнасці | date= 2001 | edition= 2. popr. | location= Minsk | publisher= Belaruskaja navuka | isbn= 985-08-0451-3 | ol= 21714157M | ref= SKL-jask-2001}} * {{citat | last1= Karski | first1= Jahim Fjodaravič | authorlink1= Jahim Fjodaravič Karski | title= Что такое древнее западнорусское наречие? | work= Труды Девятого археологического съезда в Вильне, 1893, под ред. графини Уваровой и С. С. Слуцкого, т. II | date= 1897 | pages= 62&ndash;70 | location= Moskva | ref= SKL-kars-1897}} * {{citat | last1= Karski | first1= Jahim Fjodaravič | authorlink1= | title= Памятники Старославянскаго языка | date= 1904 | publisher= Tipografija Imperatorskoj Akademii nauk | location= Sankt Peterburg | pages= I. del, str. 14 | no-pp= y | ref= SKL-kars-1904}} {{snd}} [http://dlib.rsl.ru/viewer/01003721357#?page=20 ponatis] * {{citat | last1= Karski | first1= Jahim Fjodaravič | authorlink1= | title= 3 т. Т. 1 / Уступны артыкул М. Г. Булахава, прадмова да першага тома і каментарыі В. М. Курцовай, А. У. Унучака, І. У. Чаквіна | date= 2006 | pages= 495&ndash;504 | location= Minsk | publisher= Beljen | ref= SKL-kars-2006}} * {{citat | last1= Katljarčuk | first1= Andrej | authorlink1= Andrej Katljarčuk | title= Чаму беларусы не апанавалі літоўскай спадчыны | journal= Arche | date= 2003 | volume= 25 | issue= 2 | url= http://arche.bymedia.net/2003-2/katl203.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20110721203044/http://arche.bymedia.net/2003-2/katl203.html | archivedate= 2011-07-21 | ref= SKL-katl-2003}} * {{citat | last1= Kiseljev | first1= Aleksander | title= Творчество Е.Ф. Карского и проблема белорусского языка в западнорусской традиции | website= zapadrus.su | lang= ru | url= https://zapadrus.su/2012-04-11-14-59-43/2011-52/2012-05-02-20-54-15/227-2011-01-04-20-00-14.html | accessdate= 2016-05-06 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20160508103115/http://zapadrus.su/2012-04-11-14-59-43/2011-52/2012-05-02-20-54-15/227-2011-01-04-20-00-14.html | archivedate= 2016-05-08 | ref= SKL-kise-2011}} * {{citat | last1= Krapauskas | first1= Virgil | title= Nationalism and Historiography: The Case of Nineteenth-Century Lithuanian Historicism | date= 2000 | location= | publisher= East European Monographs | isbn= 0880334576 | oclc= 45321768 | quote= By the fifteenth and sixteenth centuries Chancery Slavonic dominated the written state language in the Grand Duchy of Lithuania | ref= SKL-krap-2000}} * {{citat | last1= Kravecki | first1= Aleksander Gennadjevič | authorlink1= Aleksander Gennadjevič Kravecki | last2= Pletnjova | first2= Aleksandra Andrejevna | authorlink2= Aleksandra Andrejevna Pletnjova | title= История церковнославянского языка в России : (Конец XIX−XX в.) | date= 2001 | location= Moskva | publisher= Jaziki russkoj kulturi | pages= 400 | series= (Studia philologica) | isbn= 5-7859-0203-6 | cobiss= 22031405 | oclc= 46826530 | ol= 19100793M | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=6cxJAQAAQBAJ | ref= SKL-krav-2001}} * {{citat | last1= Kurzowa | first1= Zofia | title= Język polski Wileńszczyzny i kresów północno-wschodnich 16-20 w. P.W.N.| date= 1993 | ref= SKL-kurz-1993}} * {{citat | last1= Lazorkina | first1= Olga | title= Дипломатическая деятельность канцелярии Великого княжества Литовского в XVII в | journal= Журнал международного права и международных отношений | date= 2008 | issue= 1 | url= http://evolutio.info/index.php?option=com_content&task=view&id=1380&Itemid=215 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20110721200757/http://evolutio.info/index.php?option=com_content&task=view&id=1380&Itemid=215 | archivedate= 2011-07-21 | ref= SKL-lazo-2008}} * {{citat | last1= Latišonak | first1= Aleg Jurjevič | authorlink1= Aleg Jurjevič Latišonak | title= Народзіны беларускай нацыянальнай ідэі | trans-title= Rojstvo beloruske nacionalne zamisli | journal= [[Sladčina (revija)|Sladčina]] | date= 1992 | volume= | issue= 1 | pages= 9&ndash;14 | lang= be | issn= 0236-1019 | ref= SKL-lati-1992}} * {{citat | last1= Leeming | first1= Harry | title= The Language of the Kucieina New Testament and Psalter of 1652 | journal= The Journal of Byelorussian Studies | date= 1974 | volume= 3 | issue= 2 | pages= 123&ndash;144 | url= http://belarusjournal.com/sites/default/files/JBS_1974_1_The%20language%20of%20the%20Kucieina%20New%20Testament%20and%20Psalter%20of%201652.pdf | ref= SKL-leem-1974}} * {{citat | last1= Lunt | first1= Horace Gray | authorlink1= Horace Lunt | title= Old Church Slavonic Grammar | date= 2001 | publisher= Mouton de Gruyter | location= Berlin | isbn= 3-11-016284-9 | cobiss= 3962411 | ref= SKL-lunt-2001}} * {{citat | last1= Magocsi | first1= Paul Robert | title= A History of Ukraine | date= 1996 | publisher= [[University of Toronto Press]] | isbn= 0802008305 | ref= SKL-mago-1996}} * {{citat | last1= Miškinienė | first1= Galina | title= Seniausi lietuvos totorių rankraščiai : grafika, transliteracija, vertimas, tekstų struktūra ir turinys ) | date= 2001 | location= Vilna | publisher= Izdatelstvo Vilnjusskogo universiteta | trans-title= Najstarejši litovsko-tatarski rokopisi : grafika, transliteracija, prevod, besedilna struktura in vsebina | isbn= 9986-19-419-9 | oclc= 50147792 | ol= 53446344M | ref= SKL-misk-2001}} * {{citat | last1= Mjačkovska | first1= Nina Barisavna | authorlink1= Nina Barisavna Mjačkovska| last2= Plotnikov | first2= Bronislav Aleksandrovič | last3= Suprun | first3= Adam Javgenavič | authorlink3= Adam Javgenavič Suprun | title= Общее языкознание: Сущность и история языка: Учебное пособие | date= 1993 | editor-last1= Suprun | editor-first1= Adam Javgenavič | edition= 2&ndash;3 prede. in dop. | location= Minsk | publisher= Višejšaja škola | pages= 287 | ref= SKL-mjac-1993}} * {{citat | last1= Mjačkovska | first1= Nina Barisavna | authorlink1= | title= Социальная лингвистика: Пособие для студентов гуманит. вузов и учащихся лицеев | date= 2000 | edition= 2. popr. | location= Moskva | publisher= Aspekt-Press | pages= 106 | ref= SKL-mjac-2000}} * {{citat | last1= Mjakišjev | first1= Vladimir | title= Язык Литовского Статута 1588 года | date= 2008 | location= Krakov | publisher= Lexis | pages= 717 | isbn= 978-8-38-942547-8 | url= https://ruj.uj.edu.pl/server/api/core/bitstreams/806a2036-23f2-4ef1-a8d3-883f33a2fe89/content | ref= SKL-mjak-2008}} * {{citat | last1= Mojsijenko | first1= Viktor Mihajlovič | authorlink1= Viktor Mihajlovič Mojsijenko | title= Терміни для називання мови, якою писані кириличні пам’ятки на українських і білоруських землях у XІV—XVIІ ст | journal= Науковий вісник Херсонського державного університету» Серія «Лінгвістика» (2) | date= 2005 | location= Herson | pages= 21&ndash;30 | url= http://eprints.zu.edu.ua/14508/1/%D0%BB%D0%BE%D0%B4%D0%B7%D1%8C.pdf | ref= SKL-mojs-2005}} * {{citat | last1= Mojsijenko | first1= Viktor Mihajlovič | authorlink1= | title= Фонетична система українських поліських говорів у ХVІ−ХVІІ ст | date= 2006 | location= Žitomir | publisher= [[Državna univerza Ivana Franka v Žitomiru|Državna univerza Ivana Franka]]: Vid-vo ŽDU im. I. Franka | lang= uk | url= http://eprints.zu.edu.ua/9653/1/%D0%9C%D0%BE%D0%BD%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D1%84%D1%96%D1%8F.pdf}} * {{citat | last1= Mojsijenko | first1= Viktor Mihajlovič | authorlink1= | title= Этноязыковая принадлежность «руськой мовы» во времена Великого княжества Литовского и Речи Посполитой | journal= [[Slavjanovedenie]] | date= 2007 | volume= | issue= 5 | pages= 61&ndash;80 | issn= 0132-1366 | url= http://eprints.zu.edu.ua/5249/1/Slav5_07MoisienkoLO.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20181101170912/http://eprints.zu.edu.ua/5249/1/Slav5_07MoisienkoLO.pdf | archivedate= 2018-11-01 | ref= SKL-mojs-2007}} * {{citat | last1= Moser | first1= Michael A. | title= Что такое «простая мова»? | journal= Studia Slavica Academiae Scientiarum Hungaricae | date= 2002 | volume= 47 | number= 3/4 | pages= 221&ndash;260 | issn= 0039-3363 | eissn= 1588-290X | doi= 10.1556/SSlav.47.2002.3-4.1 | url= https://www.researchgate.net/publication/250009321 | ref= SKL-mose-2002}} * {{citat | last1= Moser | first1= Michael A. | title= Mittelruthenisch (Mittelweißrussisch und Mittelukrainisch): Ein Überblick | journal= Studia Slavica Academiae Scientiarum Hungaricae | date= julij 2005 | volume= 50 | issue= 1/2 | pages= 125&ndash;142 | issn= 0039-3363 | eissn= 1588-290X | doi= 10.1556/SSlav.50.2005.1-2.11 | url= https://www.researchgate.net/publication/250009443 | ref= SKL-mose-2005}} * {{citat | last1= Moser | first1= Michael A. | title= Ruthenische» (ukrainische) Sprach- und Vorstellungswelten in den galizischen Volksschullesebüchern der Jahre 1871 und 1872 | date= 2007 | location= Dunaj | publisher= Lit | pages= 269 | lang= de | isbn= 3-82-580213-2 | oclc= 182871897 | ol= 19688419M | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=klQ55mnI2nYC | accessdate= 2017-10-22 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20171022193606/https://books.google.ru/books?id=klQ55mnI2nYC&pg=PA16&dq=Ruthenische+Sprache&hl=ru&ei=p0xtTtMq0JQ66_zB5A0&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=2&ved=0CDMQ6AEwAQ#v=onepage&q=Ruthenische%20Sprache&f=false | archivedate= 2017-10-22 | ref= SKL-mose-2007}} * {{citat | last1= Moser | first= Michael A. | chapter= Too Close to the West? The Ruthenian Language of the Instruction of 1609 | title= Ukraine and Europe: Cultural Encounters and Negotiations | editor-last1= Pavlyshyn | editor-first1= Marko | editor-last2= Brogi Bercoff | editor-first2= Giovanna | editor-last3= Plokhy | editor-first3= Serhii | date= 2017 | location= Toronto | publisher= University of Toronto Press | pages= 119&ndash;135 | isbn= 978-1-48-750090-0 | oclc= 961155402 | ol= 28867142M | via= Google Knjige | chapter-url= https://books.google.com/books?id=dO9ADwAAQBAJ&pg=PA119}} * {{citat | last1= Moser | first1= Michael A. | title= The Fate of the Ruthenian or Little Russian (Ukrainian) Language in Austrian Galicia (1772-1867) | journal= Harvard Ukrainian Studies | date= 2018 | volume= 35 (2017–2018) | issue= 1/4 | pages= 87&ndash;104 | jstor= 44983536}} * {{navedi enciklopedijo | last1= Moser | first1= Michael A. | title= Middle Ruthenian | date= 2020 | encyclopedia= Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics Online | publisher= Brill | doi= 10.1163/2589-6229_ESLO_COM_032436 | url= https://referenceworks.brill.com/display/entries/ESLO/COM-032436.xml | accessdate= 2025-11-20 | url-access= subscription | ref= SKL-mose-2020}} * {{citat | last1= Moser | first1= Michael A. | title= The late origins of the glottonym “русский язык” | journal= Russian Linguistics | date= 2022-11-01 | volume= 46 | issue= 3 | pages= 365&ndash;370 | issn= 1572-8714 | doi= 10.1007/s11185-022-09257-6 | ref= SKL-mose-2022}} * {{citat | last1= Müller | first1= L. | last2= Schramm | first2= G. | last3= de Vincenz | first3= A. | chapter= Vorschläge für eine einheitliche Terminologie des alten Ostslaventums | title= Russia Mediaevalis. — Band 7 — Heft 1 | date= 1992 | pages= 5&ndash;8 (6) | lang= de | chapter-url= https://daten.digitale-sammlungen.de/~db/bsb00004593/images/index.html?id=00004593&groesser=&fip=eayaqrsqrsenfsdrsdaseayaqrsfsdr&no=3&seite=6 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20200929212351/https://daten.digitale-sammlungen.de/~db/bsb00004593/images/index.html?id=00004593&groesser=&fip=eayaqrsqrsenfsdrsdaseayaqrsfsdr&no=3&seite=6 | archivedate= 2020-09-29 | ref= SKL-mull-1992}} * {{citat | last1= Musorin | first1= Aleksej Jurjevič | title= Каэтан Марашевский и его комедия | date= 2009 | pages= 80&ndash;83 | website= philology.ru | location= Novosibirsk | lang= ru | url= http://www.philology.ru/literature3/musorin-09a.htm | accessdate= 2013-02-12 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20121023231059/http://philology.ru/literature3/musorin-09a.htm | archivedate= 2012-10-23 | ref= SKL-muso-2009}} * {{citat | last1= Nasevič | first1= Vjačaslav Leanidavič | authorlink1= Vjačaslav Leanidavič Nasevič | chapter= Літвіны | title= Вялікае княства Літоўскае: Энцыклапедыя. У 2 т., Т. 2: Кадэцкі корпус — Яцкевіч | date= 2005 | editor-last1= Paškov | editor-first1= G. P. | editor-last2= ''idr'' | location= Minsk | publisher= Belaruskaja Enciklapedija | pages= 206&ndash;208 | chapter-url= http://vln.by/node/16 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20110706163529/http://vln.by/node/16 | archivedate= 2011-07-06 | ref= SKL-nase-2005}} * {{citat | last1= Nekraševič-Korotka | first1= Ž. V. | chapter= Лингвонимы восточнославянского культурного региона (историчесикий обзор) | title= Исследование славянских языков и литератур в высшей школе: достижения и перспективы: Информационные материалы и тезисы докладов международной научной конференции | date= 2003 | editor-last1= Gudkov | editor-first1= V. P. | editor-last2= Maškova | editor-first2= A. G. | editor-last3= Skorvid | editor-first3= S. S. | pages= 150&ndash;153 | chapter-url= http://www.philol.msu.ru/~slavphil/books/21_10_2003.pdf | accessdate= 2012-03-26 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20120119192044/http://www.philol.msu.ru/~slavphil/books/21_10_2003.pdf | archivedate= 2012-01-19 | ref= SKL-nekr-2003}} * {{citat | last1= Nimčuk | first1= Vasil Vasiljovič | authorlink1= Vasil Vasiljovič Nimčuk | title= Староукраїнська лексикографія в її зв’язках з російською та білоруською | date= 1980 | location= Kijev | publisher= [[Naukova dumka]] | pages= 304 | lang= uk | url= https://archive.org/details/staroukrayinska}} * {{citat | last1= Nimčuk | first1= Vasil Vasiljovič | authorlink1= | title= Мовознавство на Україні в XIV—XVII ст. | date= 1985 | location= Kijev | publisher= Naukova dumka | pages= 222 | lang= uk | url= http://irbis-nbuv.gov.ua/E_LIB/PDF/ukr0002210.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20250625181041/http://irbis-nbuv.gov.ua/E_LIB/PDF/ukr0002210.pdf | archivedate= 2025-06-25}} * {{citat | last1= Nimčuk | first1= Vasil Vasiljovič | authorlink1= | title= Памво Берында и его «Лексикон словеноросский и имён толкование» | date= 2003 | website= [[Izbornik (digitalna knjižnica)|Izbornik]] | lang= uk | url= http://litopys.org.ua/berlex/be01.htm | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210515230948/http://litopys.org.ua/berlex/be01.htm | archivedate= 2021-03-15 | ref= SKL-nimc-2003}} * {{citat | last1= Peredrijenko | first1= Vitalij Arkadijovič | title= Староукраїнська проста мова ХУІ – ХУІІІ ст. в контексті формування національної літературної мови | trans-title= Staroukrajinski vernakular 16.–18. stoletja v kontekstu oblikovanja nacionalnega knjižnega jezika | journal= Актуальні проблеми української лінгвістики: теорія і практика | publisher= [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] | date= 2001 | issue= 4 | pages= 16&ndash;23 | issn= 2311-2697 | lang= uk | url= http://www.irbis-nbuv.gov.ua/cgi-bin/irbis_nbuv/cgiirbis_64.exe?I21DBN=LINK&P21DBN=UJRN&S21REF=10&S21CNR=20&S21STN=1&S21FMT=ASP_meta&C21COM=S&2_S21P03=FILA%3D&2_S21STR=apyl_2001_4_5 | accessdate= 2024-11-01 | ref= SKL-pere-2001}} * {{citat | last1= Pietkiewicz | first1= Krzysztof | authorlink1= Krzysztof Pietkiewicz | title= Литовцы, русские, поляки в польско-литовском государстве XIV—XVII вв. | journal= Istorija i sovremennost | date= marec 2005 | volume= | issue= 1 | pages= 78&ndash;94 | url= https://cyberleninka.ru/article/n/litovtsy-russkie-polyaki-v-polsko-litovskom-gosudarstve-xiv-xvii-vv | archiveurl= https://web.archive.org/web/20191225055944/https://cyberleninka.ru/article/n/litovtsy-russkie-polyaki-v-polsko-litovskom-gosudarstve-xiv-xvii-vv | archivedate= 2019-12-25 | ref= SKL-piet-2005}} * {{citat | last1= Pivtorak | first1= Grigorij Petrovič | authorlink1= Grigorij Petrovič Pivtorak | title= До питання про українсько-білоруську мовну взаємодію донаціонального періоду: (Досягнення, завдання і перспективи досліджень) | journal= [[Movoznavstvo]] | date= 1978 | volume= 69 | issue= 3 | pages= 31&ndash;40 | issn= 0027-2833}} * {{citat | last1= Prigodzič | first1= Mikalaj Rigoravič | authorlink1= Mikalaj Rigoravič Prigodzič | title= Для простыхъ людей языка руского...» Сымон Будны і яго «Катэхізіс» | journal= Rodnaje slova | date= 1994 | volume= | issue= 3 | pages= 23&ndash;26 | location= Minsk | lang= be | ref= SKL-prig-1994}} * {{citat | last1= Prigodzič | first1= Mikalaj Rigoravič | authorlink1= | title= Зъ убогое своее маетности народоу моему услугую... Васіль Цяпінскі і яго «Евангелле» | journal= Rodnaje slova | date= 1995 | volume= | issue= 10 | pages= 46&ndash;50 | location= Minsk | lang= be | ref= SKL-prig-1995}} * {{citat | last1= Puciljeva | first1= Larisa | chapter= Между Польским королевством и Российской империей: поиски национальной идентичности в белорусской поэзии / Univerza v Bologni | title= Contributi italiani al 14. congresso internazionale degli Slavisti: Ohrid, 10−16 settembre 2008 | editor-last1= Alberti | editor-first1= Alberto Alberti | editor-last2= Garzonio | editor-first2= Stefano | editor-last3= Marcialis | editor-first3= Nicoletta | editor-last4= Sulpasso | editor-first4= Bianca | date= 2008 | location= Firenze | publisher= Firenze University Press | url= http://www.fupress.com/Archivio/pdf/2753.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20110711055512/http://www.fupress.com/Archivio/pdf/2753.pdf | archivedate= 2011-07-11 | ref= SKL-puci-2008}} * {{citat | last1= Pugh | first1= Stefan M. | title= The Ruthenian Language of Meletij Smotryc'kyj: Phonology | journal= Harvard Ukrainian Studies | date= 1985 | volume= 9 | number= 1/2 | pages= 53&ndash;60 | jstor= 41036132}} * {{citat | last1= Pugh | first1= Stefan M. | title= Testament to Ruthenian: A Linguistic Analysis of the Smotryc'kyj Variant | date= 1996 | location= Cambridge, Mass. | publisher= Harvard University Press | isbn= 9780916458751 | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=-hWBAAAAIAAJ | ref= SKL-pugh-1996}} * {{citat | last1= Pugh | first1= Stefan M. | title= A New Historical Grammar of the East Slavic Languages. Volume 1: Introduction and Phonology | date= 2007 | publisher= Lincom Europa | isbn= 9783895860133 | ref= SKL-pugh-2007}} * {{citat | last1= Simonov | first1= Rem Aleksandrovič | authorlink1= Rem Aleksandrovič Simonov | chapter= О некоторых особенностях нумерации, употреблявшейся в кириллице | title= Источниковедение и история русского языка | date= 1964 | pages= 14&ndash;36 | publisher= [[Inštitut za ruski jezik V. V. Vinogradova Ruske akademije znanosti]]; Nauka | location= Moskva | lang= ru | editor-last1= Kotkov | editor-first1= Sergej Ivanovič | editor-link1= Sergej Ivanovič Kotkov | editor-last2= Dubrovina | editor-first2= V. F. | chapter-url= https://www.ruslang.ru/doc/lingistoch/1964/02-simonov.pdf | accessdate= 2023-08-11 | ref= SKL-simo-1964}} * {{citat | last1= Smirnova | first1= Jekaterina Andrejevna | title= «Проста мова» как лингвистический феномен Великого княжества Литовского (на лексическом материале Евангелия Тяпинского в сравнении с Острожской библией) | journal= Slavistica Vilnensis. Kalbotyra | date= 2009 | volume= 54 | issue= 2 | pages= 199&ndash;206 | location= Vilna | url= https://etalpykla.lituanistikadb.lt/object/LT-LDB-0001:J.04~2009~1367171535225/J.04~2009~1367171535225.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20191225053046/https://etalpykla.lituanistikadb.lt/object/LT-LDB-0001:J.04~2009~1367171535225/J.04~2009~1367171535225.pdf | archivedate= 2019-12-25 | ref= SKL-smir-2009}} * {{citat | last1= Smirnova | first1= Jekaterina Andrejevna | title= «Проста мова» как лингвистический феномен (реконструкция глагольной системы на материале Евангелия Тяпинского | date= 2011 | location= Moskva | website= dspace.kpfu.ru | lang= ru | url= http://dspace.kpfu.ru/xmlui/bitstream/handle/net/111877/0-791904.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210828203149/http://dspace.kpfu.ru/xmlui/bitstream/handle/net/111877/0-791904.pdf | archivedate= 2021-08-28 | ref= SKL-smir-2011}} * {{citat | last1= Smirnova | first1= Jekaterina Andrejevna | title= Евангелие Василия Тяпинского. К реконструкции глагольной системы «простой мовы» / Отв. ред. В. С. Ефимова | date= 2024 | location= Moskva | publisher= [[Inštitut za slavistiko Ruske akademije znanosti]] (ISl RAN) | isbn= 978-5-7576-0507-4 | doi= 10.31168/7576-0507-4 | ref= SKL-smir-2024}} * {{citat | last1= Snyder | first1= Timothy David | authorlink1= Timothy David Snyder | title= The Reconstruction of Nations: Poland, Ukraine, Lithuania, Belarus, 1569–1999 | date= 2003 | publisher= Yale University Press | pages= 384 | isbn= 978-0-300-10586-5 | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=xSpEynLxJ1MC | accessdate= 2024-11-01 | ref= SKL-snyd-2003}} * {{citat | last1= Snyder | first1= Timothy David | authorlink1= | title= The Reconstruction Of Nations: Poland, Ukraine, Lithuania, Belarus, 1569–1999 | date= 2004 | publisher= Yale University Press | isbn= 030010586X | quote= Local recensions of Church Slavonic, introduced by Orthodox churchmen from more southerly lands, provided the basis for Chancery Slavonic, the court language of the Grand Duchy | ref= SKL-snyd-2004}} * {{citat | last1= Soboljevski| first1= Aleksej Ivanovič | authorlink1= Aleksej Ivanovič Soboljevski | title= История русского литературного языка | date= 1980 | location= Leningrad | publisher= Nauka | ref= SKL-sobo-1980}} * {{citat | last1= Stang | first1= Christian Schweigaard | authorlink1= Christian Schweigaard Stang | title= Die Westrussische Kanzleisprache des Grossfürstentums Litauen | date= 1935 | location= Oslo | publisher= I Kommisjon hos Jacob Dybwad | pages= 166 | oclc= 16260254 | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=t1NCAQAAIAAJ | ref= SKL-stan-1935}} * {{citat | last1= Stang | first1= Christian Schweigaard | authorlink1= | title= Die altrussische Urkundensprache der Stadt Polozk | date= 1938 | location= Oslo | publisher= I Kommisjon hos Jacob Dybwad | ref= SKL-stan-1938}} * {{citat | last1= Stankevič | first1= Jan | authorlink1= Jan Stankevič | last2= ''idr.'' | title= Беларускія мусульмане і беларуская літаратура арабскім пісьмом. [Адбітка з гадавіка Беларускага Навуковага Таварыства, кн. I.] | date= 1933 | location= Vilna | publisher= Dukarnja Ja. Levina | lang= be | ref= SKL-stan-1933}}, [faksimile], 3. pr. izd., 1991, Minsk: Belorusko zadružno založniško društvo »Adradžjenne« * {{citat | last1= Stankevič | first1= Jan | title= Гісторыя беларускага языка | date= 1939 | location= Vilna | website= paris-chateau-7855-kasic.com | lang= be | url= http://paris-chateau-7855-kasic.com/paris_niavola_bylina/niavola/salaujan/stank/gis_bel.txt | archiveurl= https://web.archive.org/web/20130222081326/http://paris-chateau-7855-kasic.com/paris_niavola_bylina/niavola/salaujan/stank/gis_bel.txt | archivedate= 2013-02-22 | ref= SKL-stan-1939}} * {{citat | last1= Stecenko | first1= A. N. | title= Исторический синтаксис русского языка: Учеб. пособие для пед. ин-тов и филол. фак. ун-тов | date= 1988 | publisher= Visšaja škola | pages= 351 | ref= SKL-stec-1977}} * {{citat | last1= Struminskyj | first1= Bohdan | chapter= The language question in the Ukrainian lands before the nineteenth century | title= Aspects of the Slavic language question | volume= 2 | date= 1984 | location= New Haven | publisher= Yale Concilium on International and Area Studies | pages= 9&ndash;47 | isbn= 9780936586045 | via= Google Knjige | chapter-url= https://books.google.com/books?id=X1XttwEACAAJ | ref= SKL-stru-1984}} * {{citat | last1= Sudavičenje | first1= Lilija Vasiljevna | last2= Serdobincev | first2= Nikolaj Jakovljevič | last3= Kadkalov | first3= Jurij Grigorjevič | title= История русского литературного языка | date= 1984 | publisher= Prosveščenie. Leningradskoe otdelenie | pages= 255 | ref= SKL-suda-1984}} * {{citat | last1= Sudnik | first1= M. R. | chapter= Белорусский язык | id= // «Банкетная кампания» 1904 — Большой Иргиз, 2004&ndash;2017, 3. del | date= 2005 | title= [[Velika ruska enciklopedija]] : [v 35. delih] | pages= 259&ndash;260 | editor-last1= Osipov | editor-first1= Jurij Sergejevič | editor-link1= Jurij Sergejevič Osipov | isbn= 5-85270-331-1 | chapter-url= https://old.bigenc.ru/linguistics/text/1856284 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20170615124950/http://bigenc.ru:80/linguistics/text/1856284 | archivedate= 2017-06-15 | ref= SKL-sudn-2005}} * {{citat | last1= Svjažinski | first1= Uladzimir Mitrafanavič | authorlink1= Uladzimir Mitrafanavič Svjažinski | chapter= Праблема ідэнтыфікацыі афіцыйнай мовы Вялікага Княства Літоўскага | title= Metriciana: Даследаванні і матэрыялы Метрыкі Вялікага Княства Літоўскага | date= 2001 | volume= І | pages= 109&ndash;136 | location= Minsk | lang= be | chapter-url= https://web.archive.org/web/20160305192131/http://kamunikat.fontel.net/www/knizki/historia/metriciana/01/04.htm}} * {{citat | last1= Svjažinski | first1= Uladzimir Mitrafanavič | authorlink1= | chapter= Аб статусе беларускай і ўкраінскай моў у часы Вялікага Княства Літоўскага | title= Metriciana. Даследаванні і матэрыялы Метрыкі Вялікага Княства Літоўскага | date= 2003 | volume= 2 | pages= 132&ndash;163 | location= Minsk | lang= be | chapter-url= https://web.archive.org/web/20120210113545/http://starbel.narod.ru/metr2/sviazynski.rar}} * {{citat | last1= Svjažinski | first1= Uladzimir Mitrafanavič | authorlink1= | chapter= Беларуская мова | title= Вялікае княства Літоўскае: Энцыклапедыя. У 3 т., Т. 1: Абаленскі — Кадэнцыя | date= 2005 | editor-last1= Paškov | editor-first1= G. P. | editor-last2= ''idr'' | location= Minsk | publisher= Belaruskaja Enciklapedija | page= 300 | ref= SKL-svja-2005}} * {{citat | last1= Ševeljov | first1= Jurij Volodimirovič | authorlink1= Jurij Volodimirovič Ševeljov | title= Belorussian versus Ukrainian: Delimitation of Texts before A.D. 1569 | journal= The Journal of Byelorussian Studies | date= 1974 | volume= 3 | issue= 2 | pages= 145&ndash;156 | url= http://belarusjournal.com/sites/default/files/JBS_1974_2_Byelorussian%20versus%20Ukrainian%20Delimitation%20of%20Text%20before%20A.D.%201569.pdf}} * {{citat | last1= Ševeljov | first1= Jurij Volodimirovič | authorlink1= | title= A Historical Phonology of the Ukrainian Language | date= 1979 | location= Heidelberg | publisher= Carl Winter | isbn= 9783533027867 | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=AIVgAAAAMAAJ | ref= SKL-seve-1979}} * {{citat | last1= Šornikov | first1= Peter | title= Языковой дуализм в Молдавском княжестве XIV—XVII вв. | journal= [[Rusin (revija)|Rusin]] | date= 2010 | volume= 20 | issue= 2 | pages= 66&ndash;74 | issn= 1857-2685 | eissn= 2345-1149 | url= http://journals.tsu.ru/rusin/&journal_page=archive&id=1102&article_id=20797 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20201104010442/http://journals.tsu.ru/rusin/%26journal_page%3Darchive%26id%3D1102%26article_id%3D20797 | archivedate= 2020-11-04 | ref= SKL-sorn-2010}} * {{citat | last1= Trofimovič | first1= Tamara | title= Язык старобелорусской деловой письменности в полилингвизме Великого Княжества Литовского | journal= Беларускае асветніцтва: вопыт тысячагоддзя; матэрыялы ІІ Міжнароднага кангрэса, 17―19 мая 2000 г., [Мінск] : у 3 кн.-кн. 2.| date= 2001 | location= Minsk | publisher= [[Beloruska državna pedagoška univerza Maksima Tanka|BGPU]] | pages= 199&ndash;204 | url= https://etalpykla.lituanistikadb.lt/object/LT-LDB-0001:J.04~2010~1367176954937/J.04~2010~1367176954937.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20230308013142/https://etalpykla.lituanistikadb.lt/object/LT-LDB-0001:J.04~2010~1367176954937/J.04~2010~1367176954937.pdf | archivedate= 2023-03-08 | ref= SKL-trof-2001}} * {{citat | last1= Trubeckoj | first1= Nikolaj Sergejevič | authorlink1= Nikolaj Sergejevič Trubeckoj | chapter= К Украинской проблеме | title= Евразийский временник, Т. 5. | date= 1927 | chapter-url= http://www.angelfire.com/nt/oboguev/images/nstukr.htm | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150709052256/http://www.angelfire.com/nt/oboguev/images/nstukr.htm | archivedate= 2015-07-09 | ref= SKL-trub-1927}} * {{citat | last1= Trubeckoj | first1= Nikolaj Sergejevič | authorlink1= | title= Общеславянский элемент в русской культуре | journal= Voprosi jazikoznanija | date= 1990a | volume= | issue= 2 | pages= 122&ndash;139 | issn= 0373-658X | url= https://vja.ruslang.ru/sites/default/files/journals/1990/1990-2.pdf | accessdate= 2026-05-25 | ref= SKL-trub-1990a}} * {{citat | last1= Trubeckoj | first1= Nikolaj Sergejevič | authorlink1= | title= Общеславянский элемент в русской культуре (Окончание) | journal= Voprosi jazikoznanija | date= 1990b | volume= | issue= 3 | pages= 114&ndash;134 | issn= 0373-658X | url= https://vja.ruslang.ru/ru/archive/1990-3/114-134 | accessdate= 2026-05-25 | ref= SKL-trub-1990b}} * {{citat | last1= Uspenski | first1= Boris Andrejevič | authorlink1= Boris Andrejevič Uspenski | title= Краткий очерк истории русского литературного языка (XI—XIX вв.) | date= 1994 | pages= 240 | location= Moskva | publisher= Gnozis | url= https://bookree.org/reader?file=1251407&pg=66 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190928024908/https://bookree.org/reader?file=1251407&pg=66 | archivedate= 2019-09-28 | ref= SKL-uspe-1994}} * {{citat | last1= Uspenski | first1= Boris Andrejevič | authorlink1= | title= История русского литературного языка (XI-XVII века) | date= 2002 | edition= 3. | location= Moskva | publisher= Aspekt-Press | pages= 560 | isbn= 5-7567-0146-X | url= https://app.box.com/s/60660477314bf7bc9bb3 | ref= SKL-uspe-2002}} * {{citat | last1= Verholanceva | first1= Julija | title= Towards the Definition of Ruthenian as a Written Language of the Grand Duchy of Lithuania | date= 2003 | series= (UCLA Indo-European Studies) | volume= 2 | lang= en | ref= SKL-verh-2003}} * {{citat | last1= Verholanceva | first1= Julija | title= Ruthenica Bohemica: Ruthenian Translations from Czech in the Grand Duchy of Lithuania and Poland | date= 2008 | series= (Slavische Sprachgeschichte) | volume= 3 | location= Berlin | publisher= LIT | isbn= 978-3-82-580465-7 | oclc= 425270122 |ol= 46086531M | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=yypAAQAAIAAJ | ref= SKL-verh-2008}} * {{citat | last1= Vernadski | first1= Georgij Vladimirovič | authorlink1= Georgij Vladimirovič Vernadski | title= Россия в средние века | chapter= Гл. VI. Западная Русь в XVI веке | chapter-url= http://gumilevica.kulichki.net/VGV/vgv461.htm | archiveurl= https://web.archive.org/web/20080628220925/http://gumilevica.kulichki.net/VGV/vgv461.htm | archivedate= 2008-06-28 | ref= SKL-vern-1997}} * {{citat | editor-last1= Wallace | editor-first1= David | chapter = Ruthenia (Lithuania-Rus) | title= Europe: A Literary History, 1348—1418 | date= 2016 | publisher= Oxford University Press, 2016 | no-pp= y | pages= Volume 2, str. 420&ndash;439 | quote= Ta nova kultura je bila povezana z demokratizacijo pisnega jezika, ki je nastal kot posledica interakcije med krajevno govorjenimi (belorusko-ukrajinskimi) narečji in literarnimi modeli cerkvene slovanščine in poljščine. Da bi ta jezik ločili od knjižne cerkvene slovanščine na eni strani in od vernakularnega jezika severne in severovzhodne Rusije na drugi, se imenuje rutenščina lingua Ruthenorum) ali{{snd}} z rabo njegovega samoidentificirajočega se imena{{snd}} »ruska mova«. | ref= SKL-wall-2016}} * {{citat | last1= Waring | first1= Alan G. | title= The Influence of Non-Linguistic Factors on the Rise and Fall of the Old Byelorussian Literary Language | journal= The Journal of Byelorussian Studies | date= 1980 | volume= 4 | issue= 3/4 | pages= 129&ndash;147 | url= http://belarusjournal.com/sites/default/files/JBS_1980_3_The%20Influence%20of%20Non-linguistic%20Factors%20on%20the%20Rise%20and%20Fall%20of%20the%20Old%20Byelorussian%20Literary%20Language.pdf}} * {{citat | last1= Zaliznjak | first1= Andrej Anatoljevič | authorlink1= Andrej Anatoljevič Zaliznjak | title= Об истории русского языка | date= 2012 | website= [[elementy.ru]] | lang= ru | url= http://elementy.ru/lib/431649 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20151021204249/http://elementy.ru/lib/431649 | archivedate= 2015-10-21 | ref= SKL-zali-2012}} * {{citat | last1= Žuravski | first1= Arkadz Josifavič | authorlink= Arkadz Josifavič Žuravski | title= Гісторыя беларускай літаратурнай мовы | date= 1967 | volume = 1 | lang= be | location= Minsk | ref= SKL-zura-1967}} * {{citat | last1= Žuravski | first1= Arkadz Josifavič | authorlink= | chapter= Деловая письменность в системе старобелорусского литературного языка | title= Восточнославянское и общее языкознание» | date= 1978 | pages= 185&ndash;191 | location= Moskva | chapter-url= http://www.philology.ru/linguistics3/zhuravsky-78.htm | ref= SKL-zura-1978}} {{refend}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Ruthenian language|rutenščina}} * {{citat | last1= Hardziejeŭ | first1= Jury | title= Hrodna town books language problems in Early Modern Times | lang= en | url= https://web.archive.org/web/20061214163042/http://txt.knihi.com/bha//10/har_e10.htm}} * {{citat | last1= Zinkevičius | first1= Zigmas | title= Lietuvos Didžiosios Kunigaikštystės kanceliarinės slavų kalbos termino nusakymo problema | website= viduramziu.istorija.net | lang= lt-LT | url= http://viduramziu.istorija.net/socium/zinkevicius1995.htm | accessdate= 2018-08-02 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20090710180554/http://viduramziu.istorija.net/socium/zinkevicius1995.htm | archivedate= 2009-07-10 | url-status= dead}} {{slovanski jeziki}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:rutenščina}} [[Kategorija:Rutenščina| ]] [[Kategorija:Vzhodnoslovanski jeziki]] [[Kategorija:Srednjeveški jeziki]] 19n2x57unzadvwhh49ajdwmyupt6yug Čilian (gorovje) 0 603126 6683354 6680961 2026-05-31T14:53:40Z Pinky sl 2932 -- podvojene koord 6683354 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain |name=Gorovje Čilian |other_name=祁連山 |highest=Kangze'gyai |elevation_m=5808 |image=Qilian in Qilian Qinghai.jpg |map_image=DEMQilianShan.png |image_caption=Gorovje Čilian v okrožju Čilian, [[Činghaj]] |location=provinci [[Gansu]] in [[Činghaj]], [[LR Kitajska]] }} '''Gorovje Čilian''',{{efn|{{bulletedlist|{{zh|t={{linktext|祁連山}}|s={{linktext|祁连山}}|p=Qílián Shān}}; {{IPA|zh|t͡ɕʰǐljæ̌n ʂán|IPA}}|{{bo|t=མདོ་ལ་རིང་མོ}}|[[Mongghul]]: ''Chileb''}}}} skupaj z gorovjem [[Altyn-Tagh]], včasih znanim kot Nan Šan,{{efn|{{bulletedlist|{{zh|c={{linktext|南山}}|p=Nánshān}}; {{IPA|zh|nǎnʂán|IPA}}; {{lit|South(ern) Mountains}}}}}} saj leži južno od [[koridor Heši|koridorja Heši]], je severni izstopajoči del [[Gorovje Kunlun|gorovja Kunlun]] in tvori mejo med kitajskima provincama [[Činghaj]] in [[Gansu]].<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IKVGAAAAMAAJ&q=bufang|title=The Journal of Asian studies|volume=62|issue=1|year=2003|publisher=Association for Asian Studies|page=262|isbn=0-691-09676-7|access-date=2010-06-28}}</ref> == Geografija == Gorovje se razteza od juga [[Dunhuang]]a približno 800 km proti jugovzhodu in tvori severovzhodni rob [[Tibetanska planota|Tibetanske planote]] ter jugozahodno mejo koridorja Hešxi. Istoimenski vrh Čilian Šan, ki leži približno 60 km južno od Džjučuana na {{coord|39|12|N|98|32|E|}}, se dviga na 5547 m. Je najvišji vrh glavnega gorovja, vendar sta še dva višja vrha južneje, Kangze'gyai na {{coord|38|30|N|97|43|E|}} s 5808 m in vrh Čaidam Šan na {{coord|38|2|N|95|19|E|}} s 5759 m. Med drugimi večjimi vrhovi je vrh Gangšičja na vzhodu. Gorovje Nan-Šan se nadaljuje proti zahodu kot Jema Šan (5250 m) in Altun Šan (Altyn Tagh) (5798 m). Na vzhodu poteka severno od [[Činghaj (jezero)|jezera Činghaj]] in se konča kot Daban Šan in Šinglong Šan blizu Landžova, z vrhom Maoma Šan (4070 m) kot vzhodnim osamelcem. Odseki [[Kitajski zid|Kitajskega zidu]] [[dinastija Ming|dinastije Ming]] potekajo vzdolž njegovih severnih pobočij, južno od severnega osamelca pa Longšov Šan (3616 m). Gorovje Čilian je vir številnih, večinoma majhnih, rek in potokov, ki tečejo proti severovzhodu in omogočajo namakano kmetijstvo v skupnostih koridorja Heši (koridor Gansu) ter sčasoma izginjajo v puščavi Alašan. Najbolj znan od teh potokov je reka Ejin (Heihe). Regija ima veliko [[ledenik]]ov, največji med njimi je Touming Mengke.<ref name=ChinaDaily2012-07-15>{{cite news| url = http://usa.chinadaily.com.cn/travel/2012-07/15/content_15581964.htm| title = Top 6 most beautiful glaciers in China| publisher = China Daily| date = 2012-07-15| access-date = 2017-04-18| quote= It can be found in Laohu Valley on the northern slope of Daxue Mountain in Subei County.}}</ref> Taljenje teh ledenikov se je v zadnjih desetletjih pospešilo.<ref name=NYTimes2015-12-08>{{cite news| url = https://www.nytimes.com/2015/12/09/world/asia/chinese-glaciers-retreat-signals-trouble-for-asian-water-supply.html| title = Chinese Glacier's Retreat Signals Trouble for Asian Water Supply| work = New York Times| first = Edward| last = Wong| date = 2015-12-08| page = A4| access-date = 2017-04-18}}</ref> Jezero Hala je veliko brakično jezeroa v gorovju Čilian. Značilni ekosistem gorovja Čilian je Svetovni sklad za naravo opisal kot iglaste gozdove gorovja Čilian.<ref>{{WWF ecoregion|id=pa0517|name=Qilian Mountains conifer forests}}</ref> Biandukou (扁都口) z nadmorsko višino več kot 3500 m je prelaz v gorovju Čilian. Povezuje okrožje Minle v Gansuju na severu in okrožje ČQilian v Činghaju na jugu.<ref name=Xinhua2005-12-20> {{cite news| url = http://www.gs.xinhuanet.com/dfpd/2005-12/20/content_5861270.htm| title = 扁都口旅游景区开发项目| publisher = Xinhua| date = 2005-12-20| language = zh| trans-title = Flat mouth tourist area development project| archive-url = https://web.archive.org/web/20160304054456/http://www.gs.xinhuanet.com/dfpd/2005-12/20/content_5861270.htm| archive-date = 2016-03-04| access-date = 2017-04-18| url-status = dead}} </ref> == Zgodovina == [[File:Qilian landscape.jpg|thumb|Pogled na gorovje Čilian]] Šiji omenja ime ''gorje Čilian'' skupaj z Dunhuangom v povezavi z domovino Juedžijev.<ref>Sima Qian et al., ''Shiji'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E5%8F%B2%E8%A8%98/%E5%8D%B7123 vol 123: "Account of Dayuan"] quote: "始月氏居敦煌、祁連閒". translation: "Initially the Yuezhi dwelt between Dunhuang and Qilian."</ref> Vendar pa se domneva, da so to gore Čilian, ki so danes znane kot Tjanšan, 1500 km zahodno.<ref>{{cite book |last1=Mallory |first=J. P. |last2=Mair |first2=Victor H. |name-list-style=amp |page=[https://archive.org/details/tarimmummiesanci00mall/page/58 58] |year=2000 |title=The Tarim Mummies: Ancient China and the Mystery of the Earliest Peoples from the West |publisher=Thames & Hudson. London |isbn=0-500-05101-1 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/tarimmummiesanci00mall/page/58 }}</ref> Trdi se tudi, da je Dunhuang gora Dunhong.<ref>Xinru Liu, ''Migration and Settlement of the Yuezhi-Kushan: Interaction and Interdependence of Nomadic and Sedentary Societies'' (2001) [http://muse.jhu.edu/journals/journal_of_world_history/v012/12.2liu.html]</ref> Čilian ({{lang|und-Hant|祁连}}) naj bi bila beseda iz ljudstva Škongnu, ki pomeni 'nebo' ({{zh|天|tiān}}), po mnenju Jana Šiguja, komentatorja Hanšuja iz dinastije Tang.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=qo9kCgAAQBAJ&pg=PT985 |title=漢書: 顏師古註|quote=祁連山即天山也,匈奴呼天為祁連 (translation: Qilian Mountain is the Tian Shan, the Xiongnu called the sky qilian) |author=班固 |date=20 August 2015}}</ref> Sanping Čen (1998) je predlagal, da so 天 ''tiān'', 昊天 ''hàotiān'', 祁連 ''qílián'' in 赫連 ''Hèlián'' sorodne besede in izvirajo iz večzložne protosinitske besede ''*gh?klien''.<ref>{{cite journal|last= Chen|first= Sanping|title= Sino-Tokharico-Altaica — Two Linguistic Notes|journal= Central Asiatic Journal|volume= 42|issue= 1|page= 33-37}}</ref> Schessler (2014) nasprotuje izjavi Jana Šiguja, da je bila beseda 祁連 iz ljudstva Šjongnu; rekonstruira izgovorjavo besede 祁連 okoli leta 121 pr. n. št. kot ''*gɨ-lian'', očitno isti etimon kot 乾 (☰), ''trigram'' za 'nebo', v standardni kitajščini ''qián'' < srednjekitajščina QYS ''*gjän'' < vzhodna kitajščina Han ''gɨan'' < starokitajščina ''*gran'', ki jo Schuessler etimologizira kot iz protokitajsko-tibetanske in sorodne prototibetsko-burmanski ''*m-ka-n'', sorodni pisni tibetanski མཁའ (Wyliejeva transliteracija: mkha') 'nebo'.<ref>Schuessler, Axel (2014). "Phonological Notes on Hàn Period Transcriptions of Foreign Names and Words". ''Studies in Chinese and Sino-Tibetan Linguistics: Dialect, Phonology, Transcription and Text - Language and Linguistics Monograph Series''. Taipei, Taiwan: Institute of Linguistics, Academia Sinica (53). p. 274 of 249-292. [https://web.archive.org/web/20190714015708/http://www.ling.sinica.edu.tw/Files/LL/UploadFiles/MonoFullText/Studies%20in%20Chinese%20and%20Sino-Tibetan%20Linguistics.pdf archived] from [http://www.ling.sinica.edu.tw/Files/LL/UploadFiles/MonoFullText/Studies%20in%20Chinese%20and%20Sino-Tibetan%20Linguistics.pdf original]</ref><ref>Schuessler, Axel. 2007. ''An Etymological Dictionary of Old Chinese''. University of Hawaii Press. p. 425</ref> Tujuhuni so živeli okoli gorovja Čilian. Gorovje je bilo v evropskih jezikih prej znano kot gorovje Richthofen po Ferdinandu von Richthofnu, ki je bil stric raziskovalca in geologa Rdečega barona.<ref>Winchester, Simon. (2008). ''The Man Who Loved China: the Fantastic Story of the Eccentric Scientist Who Unlocked the Mysteries of the Middle Kingdom,'' p. 126.</ref> Gorovje je dalo ime okrožju Čilian v provinci Činghaj. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Qilian Mountains}} * Winchester, Simon. (2008). ''The Man Who Loved China: the Fantastic Story of the Eccentric Scientist Who Unlocked the Mysteries of the Middle Kingdom.'' New York: Harper. {{ISBN|978-0-06-088459-8}} * [http://www.peakbagger.com/range.aspx?rid=472 peakbagger.com] * [http://www.hko.gov.hk/wxinfo/climat/world/eng/asia/china/qilianshan_e.htm Climatological Information (Reference) for Qilian Shan] [[Kategorija:Gorovja na Kitajskem]] [[Kategorija:Svilna pot]] 2u12b1u5vsnbpmhpe48lzaw361lfych Pogovor:Sandžakbeg 1 603140 6683509 6680547 2026-05-31T19:39:38Z Upwinxp 126544 ni za CEE Pomlad 6683509 wikitext text/x-wiki == Podvajanje == Sandžakbeg je pomotoma podvojen članek [[Sandžak-beg]]. Predlagam, da se eden od člankov izbriše, tisti, ki bo ostal, pa naj ima naslov Sandžakbeg. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:42, 24. maj 2026 (CEST) sov52801c3hw17tnbj1xvdx3uwese2w Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026 10 603144 6683506 6680580 2026-05-31T19:21:58Z Yerpo 8417 +ktgr 6683506 wikitext text/x-wiki {{slikadesno|Slika:AtaturkinIzmir.jpg|res=150px<!-- 150 za ležeče in kvadratne slike, 120 za pokončne -->|border|Atatürkova maska}} * ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu; * ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah; * ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]; * ... je kasnejši ameriški predsednik [[Herbert Hoover]] z ženo prevedel renesančno delo o rudarstvu '''''[[De re metallica]]'''''; * ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''?<noinclude>[[Kategorija:Predloge za Ste vedeli 2026]]</noinclude> 7ecmo2c5tycyil3pg4dsvsasyz8o3ad Predloga:Sv 10 603173 6683449 6681823 2026-05-31T17:44:52Z Janezdrilc 3152 pp 6683449 wikitext text/x-wiki |- | rowspan=4 | {{{1|}}} | rowspan=4 | {{{ime|}}} | rowspan=4 | {{{rojen|}}}<br><br>{{{umrl|}}} {{#ifeq: {{{služba|}}} | zgoraj | {{!}} rowspan=4 valign=top style="color:#808080; font-size:97%;" {{!}} ''zgoraj'' | {{!}} rowspan=4 {{!}} {{{služba|}}}{{#if: {{{hagio|}}} | <br>{{Hagio|{{{hagio|}}}}} }} }} {{#ifeq: {{{pokopan|}}} | zgoraj | {{!}} rowspan=4 valign=top style="color:#808080; font-size:97%;" {{!}} ''zgoraj'' | {{!}} rowspan=4 {{!}} {{{pokopan|}}} }} {{#ifeq: {{{bs|}}} | zgoraj | <!-- --> {{!}} colspan=2 valign=top style="color:#808080; font-size:97%;" {{!}} ''zgoraj'' {{!}} rowspan=4 style="border-left-style:hidden;" {{!}} {{!}}- class="static-row-header" {{!}} colspan=2 style="border-top-style:hidden;" {{!}} &nbsp; {{!}}- class="static-row-header" {{!}} colspan=2 style="border-top-style:hidden;" {{!}} &nbsp; {{!}}- class="static-row-header" {{!}} colspan=2 style="border-top-style:hidden;" {{!}} &nbsp; | <!-- --> {{!}} style="text-align:left;" width=1% {{!}} {{#if: {{{bs|}}} | [[Božji služabnik|<span style="color:#808080;">bs</span>]] }} {{!}} style="text-align:left; border-left-style:hidden; padding-left:15px;" {{!}} {{#if: {{{bs|}}} | {{{bs|}}} | &nbsp; }} {{!}} rowspan=4 {{!}} {{{god|}}} {{!}}- class="static-row-header" {{!}} style="text-align:left;" {{!}} {{#if: {{{čs|}}} | [[častitljivi Božji služabnik|<span style="color:#808080;">čs</span>]] }} {{!}} style="text-align:left; border-left-style:hidden; padding-left:15px;" {{!}} {{#if: {{{čs|}}} | {{{čs|}}} | &nbsp; }} {{!}}- class="static-row-header" {{!}} style="text-align:left;" {{!}} {{#if: {{{bl|}}} | [[blaženi|<span style="color:#808080;">bl</span>]] }} {{!}} style="text-align:left; border-left-style:hidden; padding-left:15px;" {{!}} {{#if: {{{bl|}}} | {{{bl|}}} | &nbsp; }} {{!}}- class="static-row-header" {{!}} style="text-align:left;" {{!}} {{#if: {{{sv|}}} | [[svetnik|<span style="color:#808080;">sv</span>]] }} {{!}} style="text-align:left; border-left-style:hidden; padding-left:15px;" {{!}} {{#if: {{{sv|}}} | {{{sv|}}} | &nbsp; }} }}<noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> l7vaapk9wd2hse6e8ns7enhgcb13l0z Danica Drašković 0 603300 6683296 6683273 2026-05-31T12:40:35Z Stebunik 55592 /* Nezgode */ 6683296 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora ravnateljev NIS-a.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi vestnega dela in primernega zaslužka si je finančno zelo opomogla, kar je spodbujalo nevoščljivost "čaršije"; za primerjavo se je njena plača gibala nekako v višini plače poslancev [[Robert Golob|Golobove vlade]].<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala vreči Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS-a jih je pozneje ponovno izvolila na dotedanje položaje.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS-a. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> ;Publicistka Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas in s svojimi "osebnimi stališči" večkrat razburjala javnost.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaški tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako plodna in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzela priimek Vuka Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka na Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki; Vuk je takratni napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru v "sveti jezi" razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer res usmerjen protikomunistično ter veliko pretrpel od nacistov, vendar je kljub temu ostal [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]], podpiral razbijanje [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], hujskal na [[konkordatna kriza|konkordatno krizo]] zoper enakopravnost [[katoličani|katoličanov]], predvsem pa razglašal sovražni [[antisemitizem]] — kar se naj ne bi strinjalo s tradicionalno podobo [[krščanstvo|krščanskega]] svetnika.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/nikolaj-velimirovic-litije-spc/32425995.html|title= Beogradska litija na čelu sa kontroverznim vladikom Nikolajem |publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Dušan Komarčević|place=|language=sh|date=24. Maj 2023|accessdate=31. maj 2026}}</ref><ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] 9bhfgw4ivretftlj0mjt21qa418g5qe 6683340 6683296 2026-05-31T14:20:43Z Stebunik 55592 /* Nezgode */ 6683340 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora ravnateljev NIS-a.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi vestnega dela in primernega zaslužka si je finančno zelo opomogla, kar je spodbujalo nevoščljivost "čaršije"; za primerjavo se je njena plača gibala nekako v višini plače poslancev [[Robert Golob|Golobove vlade]].<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala vreči Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS-a jih je pozneje ponovno izvolila na dotedanje položaje.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS-a. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> ;Publicistka Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas in s svojimi "osebnimi stališči" večkrat razburjala javnost.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaški tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako plodna in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzela priimek Vuka Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka na Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki; Vuk je takratni napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru v "sveti jezi" razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer res usmerjen protikomunistično ter veliko pretrpel tako od nacistov kot od komunistov, vendar je kljub temu ostal [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]], bil duhovni oče storilcev [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]], podpiral dogodke 27. marca 1941, ki so pripeljali k razbijanje [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], hujskal na [[konkordatna kriza|konkordatno krizo]] zoper enakopravnost [[katoličani|katoličanov]], predvsem pa razglašal nepomirljivi [[antisemitizem]] — kar se naj ne bi strinjalo s tradicionalno podobo [[krščanstvo|krščanskega]] svetnika miru in sprave.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/nikolaj-velimirovic-litije-spc/32425995.html|title= Beogradska litija na čelu sa kontroverznim vladikom Nikolajem |publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Dušan Komarčević|place=|language=sh|date=24. Maj 2023|accessdate=31. maj 2026}}</ref><ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] 49hocr7lmpoi12w20qrpj32ye3ly0zc 6683353 6683340 2026-05-31T14:53:23Z Stebunik 55592 6683353 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora ravnateljev NIS-a.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi vestnega dela in primernega zaslužka si je finančno zelo opomogla, kar je spodbujalo nevoščljivost "čaršije"; za primerjavo se je njena plača gibala nekako v višini plače poslancev [[Robert Golob|Golobove vlade]].<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala vreči Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS-a jih je pozneje ponovno izvolila na dotedanje položaje.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS-a. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> ;Publicistka Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas in s svojimi "osebnimi stališči" večkrat razburjala javnost.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaški tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako plodna in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzela priimek Vuka Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka na Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki; Vuk je takratni napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru v "sveti jezi" razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer res usmerjen protikomunistično ter veliko pretrpel tako od nacistov kot od komunistov, vendar je kljub temu ostal [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]], bil duhovni oče storilcev [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]], podpiral dogodke 27. marca 1941, ki so pripeljali k razbijanje [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], hujskal na [[konkordatna kriza|konkordatno krizo]] zoper enakopravnost [[katoličani|katoličanov]], predvsem pa razglašal nepomirljivi [[antisemitizem]] — kar se naj ne bi strinjalo s tradicionalno podobo [[krščanstvo|krščanskega]] svetnika miru in sprave.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/nikolaj-velimirovic-litije-spc/32425995.html|title= Beogradska litija na čelu sa kontroverznim vladikom Nikolajem |publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Dušan Komarčević|place=|language=sh|date=24. Maj 2023|accessdate=31. maj 2026}}</ref><ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] btn1b06ciz8647zl8bnculyovls763u 6683355 6683353 2026-05-31T14:55:51Z Stebunik 55592 6683355 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora ravnateljev NIS-a.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi vestnega dela in primernega zaslužka si je finančno zelo opomogla, kar je spodbujalo nevoščljivost "čaršije"; za primerjavo se je njena plača gibala nekako v višini plače poslancev [[Robert Golob|Golobove vlade]].<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala vreči Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS-a jih je pozneje ponovno izvolila na dotedanje položaje.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS-a. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> ;Publicistka Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas in s svojimi "osebnimi stališči" večkrat razburjala javnost.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaški tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako plodna in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzela priimek Vuka Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka na Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki; Vuk je takratni napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru v "sveti jezi" razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer res usmerjen protikomunistično ter veliko pretrpel tako od nacistov kot od komunistov, vendar je kljub temu ostal [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]], bil duhovni oče storilcev [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]], podpiral dogodke 27. marca 1941, ki so pripeljali k razbijanje [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], hujskal na [[konkordatna kriza|konkordatno krizo]] zoper enakopravnost [[katoličani|katoličanov]], predvsem pa razglašal nepomirljivi [[antisemitizem]] — kar se naj ne bi strinjalo s tradicionalno podobo [[krščanstvo|krščanskega]] svetnika miru in sprave.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/nikolaj-velimirovic-litije-spc/32425995.html|title= Beogradska litija na čelu sa kontroverznim vladikom Nikolajem |publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Dušan Komarčević|place=|language=sh|date=24. Maj 2023|accessdate=31. maj 2026}}</ref><ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] bwgv744dor0rnk9br72rnutomkqrpcd 6683357 6683355 2026-05-31T14:56:59Z Stebunik 55592 6683357 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka (1990) do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora ravnateljev NIS-a.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi vestnega dela in primernega zaslužka si je finančno zelo opomogla, kar je spodbujalo nevoščljivost "čaršije"; za primerjavo se je njena plača gibala nekako v višini plače poslancev [[Robert Golob|Golobove vlade]].<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala vreči Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS-a jih je pozneje ponovno izvolila na dotedanje položaje.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS-a. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> ;Publicistka Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas in s svojimi "osebnimi stališči" večkrat razburjala javnost.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaški tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako plodna in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzela priimek Vuka Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka na Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki; Vuk je takratni napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru v "sveti jezi" razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer res usmerjen protikomunistično ter veliko pretrpel tako od nacistov kot od komunistov, vendar je kljub temu ostal [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]], bil duhovni oče storilcev [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]], podpiral dogodke 27. marca 1941, ki so pripeljali k razbijanje [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], hujskal na [[konkordatna kriza|konkordatno krizo]] zoper enakopravnost [[katoličani|katoličanov]], predvsem pa razglašal nepomirljivi [[antisemitizem]] — kar se naj ne bi strinjalo s tradicionalno podobo [[krščanstvo|krščanskega]] svetnika miru in sprave.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/nikolaj-velimirovic-litije-spc/32425995.html|title= Beogradska litija na čelu sa kontroverznim vladikom Nikolajem |publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Dušan Komarčević|place=|language=sh|date=24. Maj 2023|accessdate=31. maj 2026}}</ref><ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] sbpvzj2p2ekw1tsh5r74nbyprijgoc3 Ada Kale 0 603354 6683298 6683002 2026-05-31T12:48:30Z Octopus 13285 /* Sklici */ Narodno blago ... 6683298 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Ada Kale | image_name = Ada-Kaleh.jpg | image_caption = Ada Kale proti koncu 19. stoletja | image alt = | map = Romunija | map_alt = | map_width = 300px | map_caption = Lega potopljenega otoka na zemljevidu Romunije | map_relief = yes | label = | label_position = | mark = | mark_width = | etymology = iz turškega: ''ada'' — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'' | location = reka [[Donava]] | type = | area_km2 = 0,875 | length_km = 1,75 | width_km = 0,5 | coastline_km = <!-- ali |coastline m= --> | coastline_footnotes = | elevation_m = 59 | elevation_footnotes = | highest_mount = | Country_heading = | country = Romunija | country_admin_divisions_title = Okraj | country_admin_divisions = Oršova | country area km2 = <!-- ali |country area m2= ali |country area ha= --> | country 1 area km2 = <!-- ali |country 1 area m2= ali |country 1 area ha= --> | demonym = | population = 600 | ethnic_groups = večinoma Turki | timezone1 = | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = }} '''Ada Kale''' (iz {{langx|tr|Adakale}} — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'', {{langx|ro|Insula Ada Kaleh}}, {{langx|sr|Ада Кале|Ada Kale}}) je bil majhen otok na [[Donava|Donavi]] na meji med [[Romunija|Romunijo]] in [[Srbija|Srbijo]], ki je bil potopljen med gradnjo hidroelektrarne Džerdap I leta 1970. Otok je bil približno 3 kilometre dolvodno od Orșove. Dolg je bil malo manj kot dva kilometra in širok približno pol kilometra. Naseljenci otoka so bili turški muslimani iz vseh delov [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref>{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title = From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires|journal = Romano-Arabica|date = January 2019|last1 = Vainovski-Mihai, Irina and Grigore|first1 = George}}</ref> Prebivalci so bili zaradi družinskih vezi najbolj povezani z mestoma [[Vidin]] in [[Ruse]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref>{{Cite web|url=https://bigthink.com/strange-maps/ada-kaleh-an-ottoman-atlantis-on-the-danube/|title=Ada Kaleh, an Ottoman Atlantis on the Danube|date=25 February 2015}}</ref> Otok Ada Kale je bil verjetno najbolj odmevna žrtev gradnje jezu Džerdap I. Nekdanja osmansko-turška eksklava, ki je v 18. in 19. stoletju večkrat menjala lastnika, je imela [[mošeja|mošejo]] in številne vijugaste ulice ter je bila znana kot svobodno pristanišče in tihotapsko gnezdo. Otočani so proizvajali turški med, [[Baklava|baklave]], rožno vodo, rožno marmelado, rožno olje in pridelovali fige. Bili so znani po rokoborbi naoljenih mož. Ada Kale je bila na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta 1878 po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877-1878]], v Romuniji znani kot vojna za neodvisnost, spregledana, in otok je [[De iure - de facto|''de iure'']] ostal posest osmanskega sultana do leta 1923. == Turško prebivalstvo== ===Zgodovina=== Naseljevanje Turkov (Adakalski Turki, turško: Adakale Türkleri) se je začelo leta 1699, ko je Osmansko cesarstvo zavzelo otok.<ref name="whitereview">{{Cite web|url=https://www.thewhitereview.org/feature/ada-kaleh-the-story-of-an-island/|title=Ada Kaleh|website=The White Review}}</ref><ref>{{Cite web|url = https://www.dailysabah.com/feature/2016/01/22/ada-kaleh-a-turkish-island-in-the-danube-river|title = Ada Kaleh: A Turkish island in the Danube River|website = Daily Sabah|date = 22 January 2016|access-date = 23 March 2022|archive-date = 13 March 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220313132820/https://www.dailysabah.com/feature/2016/01/22/ada-kaleh-a-turkish-island-in-the-danube-river|url-status = dead}}</ref><ref name="academia">{{cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title=(PDF) From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires &#124; George Grigore|journal=Romano-Arabica|date=January 2019|access-date=2022-03-21|last1=Grigore|first1=George}}</ref> V osmanskih arhivih je kratka zgodovina otoka in njegovih prebivalcev opisana takole: : "Po 70. letih 18. stoletja Donave verjetno ni več prečil noben čoln. [[Spahije|Spahijski]] častniki na Ada Kale, ki so bili pod poveljstvom osmanskega paše, so na otok pripeljali svoje družine. Vsi tamkajšnji prebivalci so bili potomci teh vojaških družin ... Njihov materni jezik je bil zato turščina." [[Slika:Map of Ada Kaleh, early modern period.jpg|thumb|250px|Zemljevid otoka v zgodnjem modernem obdobju]] [[Slika:Ada Kaleh-Bazaar.jpg|thumb|250px|[[Bazar]]]] Ko je bila leta 1830 na ozemlju [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]] v Osmanskem cesarstvu ustanovljena [[Kneževina Srbija]], je bilo v Srbiji šest turških naselij, ki so veljala za osmansko ozemlje. Eno od njih je bila Ada Kale. Vsa so imela status mesta. Otočani so imeli zaradi eksogamnih porok družinske vezi s Turki iz [[Vidin]]a in [[Ruse|Rus]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref name="academia.edu">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/23622641|title = Mustafa Bego, türkischer Nargileh-Raucher und ungarischer Nationalheld. Nationale Aneignung und internationale Vermarktung der Insel Ada-Kaleh|journal = Spiegelungen|date = January 2014|last1 = Blasen|first1 = Philippe Henri}}</ref> Osmanski popis prebivalstva iz leta 1913 kaže, da je bila večina otočanov balkanskih [[Turki|Turkov]] in muslimanskih [[Romi|Romov]] iz [[Rumelski ejalet|Rumelskega ejaleta]], ki so na otok prišli po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877–1878]]. Združevalno vez so tvorili turški jezik, turška kultura in islam. Prebivalstvo je prakticiralo sufizem. Moški so nosili fes, ženske pa čaršaf, dokler jim to ni bilo v [[Romunija|Socialistični republiki Romuniji]] prepovedano. Otočani so proizvajali ratluk, rožno vodo in rožno olje. Preživljali so se tudi s turizmom, pridelavo [[tobak]]a in [[ribolov]]om. Otok je bil znan po turški rokoborbi naoljenih mož in ekipi nogometašev.<ref>{{Cite web|url=https://www.academia.edu/2540987|title = George Grigore. "Muslims in Romania", ISIM Newsletter (International Institute for the Study of Islam in the Modern World) no. 3, Leiden. 1999: 34|last1 = Grigore|first1 = George | date=9 February 2013 }}</ref> Med [[Druga balkanska vojna|drugo balkansko vojno]] leta 1913 je otok okupirala avstro-ogrska vojska, po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] leta 1919 pa [[Romunija|Kraljevina Romunija]]. Nekatere turške družine so zapustile otok in odšle v Istanbul.<ref name="ieg-ego">{{cite web|last=Pekesen|first=Berna|url=http://ieg-ego.eu/en/threads/europe-on-the-road/forced-ethnic-migration/berna-pekesen-expulsion-and-emigration-of-the-muslims-from-the-balkans|title=Expulsion and Emigration of the Muslims from the Balkans |website=EGO|access-date=2022-03-21}}</ref> Teh okupacij, potrjenih s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko mirovno pogodbo]], Osmansko cesarstvo ni priznalo. Po [[Lozanski sporazum|Lozanskem sporazumu]] iz leta 1923 je otok uradno postal del Kraljevine Romunije. Med letoma 1923 in 1938 se je zaradi protiturških čustev veliko turških družin z Ade Kale in iz [[Dobrudža|Dobrudže]] preselilo v Turčijo.<ref name="acarindex">{{cite web|url=https://www.acarindex.com/dosyalar/makale/acarindex-1423873237.pdf|date=2008-04-10|author=Dr. Önder Duman|title=Atatürk Döneminde Romanya'dan Türk Göçleri (1923–1938)|access-date=2022-03-21}}</ref> Leta 1945 so se nekateri Turki z Ade Kale preselili v Turčijo, ker niso želeli živeti v Socialistični republiki Romuniji. Leta 1951 je bilo nekaj turških družine z Ade Kale prisilno preseljenih na ravnino Bărăgan, leta 1967 pa se je celotno preostalo turško otoško prebivalstvo izselilo, preden je bil otok leta 1970 poplavljen. Večina je odšla v Turčijo, nekaj tudi v Dobrudžo v Romuniji.<ref>{{Cite journal|url= https://regard-est.com/die-erfahrung-des-orients-tourismus-auf-der-gefluteten-donauinsel-ada-kaleh-1919-1968-teil-ii|title = Die Erfahrung des Orients : Tourismus auf der gefluteten Donauinsel "Ada-Kaleh" (1919-1968, Teil II)|journal = Regard Sur l'Est|date = December 2014|last1 = Ellensohn|first1 = Christian}}</ref> ===Narodno blago=== Turške ljudske pesmi, pravljice in uspavanke z Ada Kale je posnel madžarski turkolog Ignac Kunos. Otok je bil njegova prva raziskovalna postaja. Zbral je sto petdeset ljudskih pesmi, vključno z ''Ötme bülbül ötme yaz bahar oldu'' (pesem o slavčku), turško ljudsko pesem iz Budima, vendar njihovih melodij ni posnel ali zapisal.<ref name=":0">{{Cite journal |last1=Güray |first1=Cenk |last2=Güvener |first2=Duygu |title=The songs of the lost land: Re-envisioning the Turkish folk songs from Adakale through previous compilations and research studies |url=https://journals.uni-vt.bg/balkans/bul/vol7/iss1/art4 |journal=The Balkans - Language, History, Culture |volume=8 |issue=1}}</ref> Od glasbil so uporabljali def, darbuko in tanbur, peli pa so bodisi v skupini bodisi posamezno. Po besedah Eugenije Popescu-Judetz je bila na Ada Kale priljubljena tudi tradicionalna bektaška glasba. Kemal Altınkaya, ki se je izjemno zanimal za balkansko turško glasbo, je zbral 600 ljudskih pesmi in plesnih melodij, nekaj tudi z otoka. Romun Ioan R. Nicola in njegova ekipa sta se prav tako zanimala za folkloro Adakalcev. Leta 1971 so objavili rezultate raziskave ''Folclorul Turc Din Insula Ada-Kaleh'', v kateri so bile melodije epskih, vojnih, ljubezenskih, poročnih in drugih pesmi.<ref name=":1" /> ===Narečje=== Adakalska turščina spada v rumelsko (balkansko) podskupino turškega jezika.<ref>{{Cite journal |last=Çinko |first=Kemal |title=Ürem Bey İle Bır Padışah Kizi Masalinin Max Luthi'nın evrensel Masal İlkelerıne Göre Çözümlenmesı |url=https://dergipark.org.tr/en/download/article-file/2976453 |journal=Folklor Akademi}}</ref> Pred letom 1970 je bila Ada Kale najsevernejši kraj, kjer so govorili zahodnorumelsko turščino. Tako kot v drugih zahodnorumelskih narečjih, ki so se govorila na severu Osmanskega cesarstva, sta se tudi v adakalskem namesto ö in ü uporabljala o in u.<ref name=":2">{{Cite journal |last=İğci |first=Alpay |year=2018 |title=Batı Rumeli Ağızlarının Sınıflandırılması İçin Görüşler |trans-title=Opinions for the Classification of Western Rumelian Dialects |url=https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/610642 |journal=Journal of Turkish World Studies |language=Turkish |doi=}}</ref> ==Zgodovina== [[Habsburška monarhija]] je na otoku zgradila utrdbo vaubanskega tipa, da bi se branila pred Osmanskim cesarstvom. Utrdba je postala in ostala jabolko spora med obema imperijema. Leta 1699 je otok s [[Karlovški mir|Karlovškim mirom]] prišel pod osmansko oblast, potem pa so ga Avstrijci v [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718)|vojni 1716–1718]] ponovno zavzeli. Bližnjo trdnjavo Nova Orșova je zgradil avstrijski polkovnik Nicolas Doxat. Po štirimesečnem obleganju je otok leta 1738 ponovno postal osmanski. Leta 1789 so ga ponovno osvojili Avstrijci, a so ga morali skladno s [[Sistovski sporazum|Sistovskim sporazumom]], sklenjenim leta 1791, vrniti Osmanskemu cesarstvu. Ko je bil [[Vidinski sandžak]] leta 1864 vključen v Donavski vilajet, je bila Ada Kale omenjena kot del Vidinskega sandžaka. Otok je potem izgubil svoj vojaški pomen. Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] leta 1804 so srbski uporniki pod vodstvom Milenka Stojkovića ujeli in usmrtili [[dahije]], odpadniško [[janičar]]sko hunto v [[Smederevski sandžak|Smederevskem sandžaku]], ki so pobegnili iz [[Beograd]]a in se zatekle na otok. Z njihovo smrtjo se je tiranija končala. Osmani so po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni (1877–1878)]] izgubili območja okoli otoka. Največji problem v družbenem življenju otoka je postala revščina 179 muslimanskih romskih beguncev, ki so po letu 1878 prišli iz izgubljenega Donavskega vilajeta in so živeli v katakombah pod oboki trdnjave. Z romunske perspektive je bila pretekla vojna vojna za neodvisnost. Na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta 1878 so na otok povsem pozabili in je ''[[De iure - de facto|de iure]]'' ostal osmansko ozemlje in zasebna lastnina osmanskega sultana. ''[[De iure - de facto|De facto]]'' je leta 1913 postal avstroogrsko ozemlje, ko je Avstro-Ogrska enostransko razglasila suverenost nad njim. Takšno stanje je trajalo do sprejema [[Lozanski sporazum|Lozanskega sporazuma]] leta 1923.<ref name=Adakale>{{Cite web |title= Adakale Island in River Danube |url= http://alexisphoenix.org/adakaleh.php |access-date= 2007-05-14 |archive-date= 2011-07-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20110725000112/http://alexisphoenix.org/adakaleh.php |url-status= dead}}</ref> Od leta 1878 do 1918 je ozemlje severno od otoka nadzirala [[Romunija]], južno pa [[Srbija]], otok pa je bil uradno pod osmansko suverenostjo. Osmanska vlada je tja še naprej redno pošiljala svojega upravitelja in sodnika. Prebivalci otoka, uradno državljani Osmanskega cesarstva, so bili oproščeni plačevanja davkov in carin in niso bili vojaški obvezniki. Na osmanskih splošnih volitvah leta 1908 so imeli volilno pravico.<ref name=Avrupa>Hürriyet Avrupa (European version of Hürriyet newspaper), 19–20 January 2013, str. 12</ref> [[Slika:Ada Kaleh bazárja 1912.JPG|thumb|250px|left|Ada Kale leta 1912]] 12. maja 1913 je dr. Zoltán Medve, namestnik okrožja Krassó-Szörény, izkoristil balkanske vojne in pod avstro-ogrsko zastavo priplul na otok ter uvedel madžarsko upravo. Otok je preoblikoval v občino, znano kot Újorsova, in ga dodelil okrožju Oršova. Zasedba otoka je bila zadnja ozemeljska širitev Ogrske pred izbruhom prve svetovne vojne. Osmanska vlada zasega ni nikoli uradno priznala.<ref>Jungmayer, Mihály: Ada-Kaleh. in: Zsebatlasz naptárral és statisztikai adatokkal. Szerk.: Kogutowitz, Károly Dr. és Hermann, Győző Dr. Magyar Földrajzi Intézet, Budapest, 1913.</ref> V prvem in edinem popisu prebivalstva, opravljenem leta 1913, je v arhivskih dokumentih zabeleženo, da je v Ada Kali živelo 637 ljudi v 171 gospodinjstvih. 458 ljudi je stalno živelo na otoku. Po avstro-ogrski okupaciji je nekaj turških družine leta 1913 zapustile otok in odšlo v Istanbul.<ref name="ieg-ego.eu">{{Cite web|url=http://ieg-ego.eu/en/threads/europe-on-the-road/forced-ethnic-migration/berna-pekesen-expulsion-and-emigration-of-the-muslims-from-the-balkans|title = Expulsion and Emigration of the Muslims from the Balkans}}</ref> [[Slika:Romania,_Ada_Kaleh_Fortepan_17600.jpg|thumb|200px|right|Otočanke pred mošejo leta 1964]] Po koncu prve svetovne vojne je Romunija leta 1919 enostransko razglasila svojo suverenost nad otokom in leta 1920 okrepila svoje zahteve s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonskim mirovnim sporazumom]]. Več turških družin se je preselilo v Istanbul.<ref name="ieg-ego.eu"/> 24. julija 1923 je nova Republika Turčija s 25. in 26. členom Lozanskega sporazuma Ada Kale uradno prepustila Romuniji.<ref name=Treaty>{{Cite web|url=https://wwi.lib.byu.edu/index.php/Treaty_of_Lausanne|title=Treaty of Lausanne - World War I Document Archive|website=wwi.lib.byu.edu}}</ref> Izguba otoka se v turški historiografiji spominja z bolečino, kot je zapisal İsmail Habib Sevük v svojem delu ''Od Donave do zahoda'': : ''"Mi, ki smo izgubili polovico svojega ozemlja, smo čutili veliko globljo melanholijo zaradi izgube tega majhnega otoka, veliko močnejšo kot ob izgubi arabskih dežel. Donava, ki je nismo mogli obdržati, je bila še vedno povezana z nami s tem majhnim otokom. V naši žalosti čutimo bolečino poškodovane ladje."''<ref name=":0" /> Med letoma 1923 in 1938 se je veliko turških družin z Ada Kale in Dobrudže odselilo v Turčijo, večinoma v vzhodno Trakijo.<ref>{{Cite journal |last=Duman |first=Önder |date=2008 |title=Atatürk Döneminde Romanya'dan Türk Göçleri (1923-1938) |trans-title=Turkish Migration from Romania in the Atatürk Era (1923-1938) |url=https://www.acarindex.com/dosyalar/makale/acarindex-1423873237.pdf |journal=Bilig |language=Turkish |volume=45 |pages=23–44}}</ref> [[Slika:Ada_Kaleh_Vár.jpg|thumb|200px|left|Trdnjava Ada Kale, ki je otoku dala ime; madžarska razglednica iz leta 1912]] Otočani so se preživljali z gojenjem [[tobak]]a in [[ribolov]]om, kasneje tudi s turizmom. V zadnjih letih obstoja otoka se je število prebivalcev gibalo med 600 in 1000. Preden je otok prekrila voda jezu Đerdap I., se je del prebivalstva leta 1967 preselil v [[Konstanca, Romunija|Konstanco]] v Romuniji, preostali del pa na povabilo predsednika turške vlade Demirela med njegovim obiskom otoka v Turčijo.<ref name=Avrupa/> Mošeja Ada Kale s [[hamam]]om je bila zgrajena leta 1903 na mestu frančiškanskega samostana iz leta 1699. Preproga iz mošeje, darilo turškega sultana [[Abdul Hamid II.|Abdula Hamida II.]], je bila leta 1965 prestavljena v Veliko mošejo v Konstanci. Otok je leta 1931 obiskal romunski kralj Karel II., 13. septembra 1967 pa turški premier Süleyman Demirel. [[Slika:Ada-Kaleh 03.jpg|thumb|250px|Pošta, fotografija iz leta 1968]] Obiskovalci so muslimanske turške prebivalce otoka opisali kot prijazne, prijateljske in odprtega srca.<ref>{{Cite web|url=https://libcom.org/article/ada-kaleh-balkan-island-where-people-once-lived-no-state-or-masters|title=Ada-Kaleh: the Balkan Island Where People Once Lived with no State or Masters &#124; libcom.org|website=libcom.org}}</ref> ==Zapuščina== ==Sklici== {{sklici|20em}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://bigthink.com/strange-maps/ada-kaleh-an-ottoman-atlantis-on-the-danube Ada Kaleh, an Ottoman Atlantis on the Danube] * [https://libcom.org/history/ada-kaleh-balkan-island-where-people-once-lived-no-state-or-masters Ada-Kaleh: the Balkan Island Where People Once Lived with no State or Masters], Petar Georgiev Mandzhukov's memoir ''Harbingers of Storm'' (Sofia: FAB, 2013) * [http://patrickleighfermor.wordpress.com/2012/09/22/on-the-island-of-ada-kaleh-on-the-danube/ ''Ada Kaleh: the lost island of the Danube''] - photogallery {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Romunije]] [[Kategorija:Donava]] [[Kategorija:Rečni otoki]] [[Kategorija:Nekdanji otoki]] 9612lgdk3qy8ttqt6wvs0xf7j8dtvtq 6683435 6683298 2026-05-31T17:14:18Z Octopus 13285 /* Zapuščina */ nadaljevanje 6683435 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Ada Kale | image_name = Ada-Kaleh.jpg | image_caption = Ada Kale proti koncu 19. stoletja | image alt = | map = Romunija | map_alt = | map_width = 300px | map_caption = Lega potopljenega otoka na zemljevidu Romunije | map_relief = yes | label = | label_position = | mark = | mark_width = | etymology = iz turškega: ''ada'' — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'' | location = reka [[Donava]] | type = | area_km2 = 0,875 | length_km = 1,75 | width_km = 0,5 | coastline_km = <!-- ali |coastline m= --> | coastline_footnotes = | elevation_m = 59 | elevation_footnotes = | highest_mount = | Country_heading = | country = Romunija | country_admin_divisions_title = Okraj | country_admin_divisions = Oršova | country area km2 = <!-- ali |country area m2= ali |country area ha= --> | country 1 area km2 = <!-- ali |country 1 area m2= ali |country 1 area ha= --> | demonym = | population = 600 | ethnic_groups = večinoma Turki | timezone1 = | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = }} '''Ada Kale''' (iz {{langx|tr|Adakale}} — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'', {{langx|ro|Insula Ada Kaleh}}, {{langx|sr|Ада Кале|Ada Kale}}) je bil majhen otok na [[Donava|Donavi]] na meji med [[Romunija|Romunijo]] in [[Srbija|Srbijo]], ki je bil potopljen med gradnjo hidroelektrarne Džerdap I leta 1970. Otok je bil približno 3 kilometre dolvodno od Orșove. Dolg je bil malo manj kot dva kilometra in širok približno pol kilometra. Naseljenci otoka so bili turški muslimani iz vseh delov [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref>{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title = From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires|journal = Romano-Arabica|date = January 2019|last1 = Vainovski-Mihai, Irina and Grigore|first1 = George}}</ref> Prebivalci so bili zaradi družinskih vezi najbolj povezani z mestoma [[Vidin]] in [[Ruse]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref>{{Cite web|url=https://bigthink.com/strange-maps/ada-kaleh-an-ottoman-atlantis-on-the-danube/|title=Ada Kaleh, an Ottoman Atlantis on the Danube|date=25 February 2015}}</ref> Otok Ada Kale je bil verjetno najbolj odmevna žrtev gradnje jezu Džerdap I. Nekdanja osmansko-turška eksklava, ki je v 18. in 19. stoletju večkrat menjala lastnika, je imela [[mošeja|mošejo]] in številne vijugaste ulice ter je bila znana kot svobodno pristanišče in tihotapsko gnezdo. Otočani so proizvajali turški med, [[Baklava|baklave]], rožno vodo, rožno marmelado, rožno olje in pridelovali fige. Bili so znani po rokoborbi naoljenih mož. Ada Kale je bila na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta 1878 po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877-1878]], v Romuniji znani kot vojna za neodvisnost, spregledana, in otok je [[De iure - de facto|''de iure'']] ostal posest osmanskega sultana do leta 1923. == Turško prebivalstvo== ===Zgodovina=== Naseljevanje Turkov (Adakalski Turki, turško: Adakale Türkleri) se je začelo leta 1699, ko je Osmansko cesarstvo zavzelo otok.<ref name="whitereview">{{Cite web|url=https://www.thewhitereview.org/feature/ada-kaleh-the-story-of-an-island/|title=Ada Kaleh|website=The White Review}}</ref><ref>{{Cite web|url = https://www.dailysabah.com/feature/2016/01/22/ada-kaleh-a-turkish-island-in-the-danube-river|title = Ada Kaleh: A Turkish island in the Danube River|website = Daily Sabah|date = 22 January 2016|access-date = 23 March 2022|archive-date = 13 March 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220313132820/https://www.dailysabah.com/feature/2016/01/22/ada-kaleh-a-turkish-island-in-the-danube-river|url-status = dead}}</ref><ref name="academia">{{cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title=(PDF) From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires &#124; George Grigore|journal=Romano-Arabica|date=January 2019|access-date=2022-03-21|last1=Grigore|first1=George}}</ref> V osmanskih arhivih je kratka zgodovina otoka in njegovih prebivalcev opisana takole: : "Po 70. letih 18. stoletja Donave verjetno ni več prečil noben čoln. [[Spahije|Spahijski]] častniki na Ada Kale, ki so bili pod poveljstvom osmanskega paše, so na otok pripeljali svoje družine. Vsi tamkajšnji prebivalci so bili potomci teh vojaških družin ... Njihov materni jezik je bil zato turščina." [[Slika:Map of Ada Kaleh, early modern period.jpg|thumb|250px|Zemljevid otoka v zgodnjem modernem obdobju]] [[Slika:Ada Kaleh-Bazaar.jpg|thumb|250px|[[Bazar]]]] Ko je bila leta 1830 na ozemlju [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]] v Osmanskem cesarstvu ustanovljena [[Kneževina Srbija]], je bilo v Srbiji šest turških naselij, ki so veljala za osmansko ozemlje. Eno od njih je bila Ada Kale. Vsa so imela status mesta. Otočani so imeli zaradi eksogamnih porok družinske vezi s Turki iz [[Vidin]]a in [[Ruse|Rus]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref name="academia.edu">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/23622641|title = Mustafa Bego, türkischer Nargileh-Raucher und ungarischer Nationalheld. Nationale Aneignung und internationale Vermarktung der Insel Ada-Kaleh|journal = Spiegelungen|date = January 2014|last1 = Blasen|first1 = Philippe Henri}}</ref> Osmanski popis prebivalstva iz leta 1913 kaže, da je bila večina otočanov balkanskih [[Turki|Turkov]] in muslimanskih [[Romi|Romov]] iz [[Rumelski ejalet|Rumelskega ejaleta]], ki so na otok prišli po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877–1878]]. Združevalno vez so tvorili turški jezik, turška kultura in islam. Prebivalstvo je prakticiralo sufizem. Moški so nosili fes, ženske pa čaršaf, dokler jim to ni bilo v [[Romunija|Socialistični republiki Romuniji]] prepovedano. Otočani so proizvajali ratluk, rožno vodo in rožno olje. Preživljali so se tudi s turizmom, pridelavo [[tobak]]a in [[ribolov]]om. Otok je bil znan po turški rokoborbi naoljenih mož in ekipi nogometašev.<ref>{{Cite web|url=https://www.academia.edu/2540987|title = George Grigore. "Muslims in Romania", ISIM Newsletter (International Institute for the Study of Islam in the Modern World) no. 3, Leiden. 1999: 34|last1 = Grigore|first1 = George | date=9 February 2013 }}</ref> Med [[Druga balkanska vojna|drugo balkansko vojno]] leta 1913 je otok okupirala avstro-ogrska vojska, po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] leta 1919 pa [[Romunija|Kraljevina Romunija]]. Nekatere turške družine so zapustile otok in odšle v Istanbul.<ref name="ieg-ego">{{cite web|last=Pekesen|first=Berna|url=http://ieg-ego.eu/en/threads/europe-on-the-road/forced-ethnic-migration/berna-pekesen-expulsion-and-emigration-of-the-muslims-from-the-balkans|title=Expulsion and Emigration of the Muslims from the Balkans |website=EGO|access-date=2022-03-21}}</ref> Teh okupacij, potrjenih s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko mirovno pogodbo]], Osmansko cesarstvo ni priznalo. Po [[Lozanski sporazum|Lozanskem sporazumu]] iz leta 1923 je otok uradno postal del Kraljevine Romunije. Med letoma 1923 in 1938 se je zaradi protiturških čustev veliko turških družin z Ade Kale in iz [[Dobrudža|Dobrudže]] preselilo v Turčijo.<ref name="acarindex">{{cite web|url=https://www.acarindex.com/dosyalar/makale/acarindex-1423873237.pdf|date=2008-04-10|author=Dr. Önder Duman|title=Atatürk Döneminde Romanya'dan Türk Göçleri (1923–1938)|access-date=2022-03-21}}</ref> Leta 1945 so se nekateri Turki z Ade Kale preselili v Turčijo, ker niso želeli živeti v Socialistični republiki Romuniji. Leta 1951 je bilo nekaj turških družine z Ade Kale prisilno preseljenih na ravnino Bărăgan, leta 1967 pa se je celotno preostalo turško otoško prebivalstvo izselilo, preden je bil otok leta 1970 poplavljen. Večina je odšla v Turčijo, nekaj tudi v Dobrudžo v Romuniji.<ref>{{Cite journal|url= https://regard-est.com/die-erfahrung-des-orients-tourismus-auf-der-gefluteten-donauinsel-ada-kaleh-1919-1968-teil-ii|title = Die Erfahrung des Orients : Tourismus auf der gefluteten Donauinsel "Ada-Kaleh" (1919-1968, Teil II)|journal = Regard Sur l'Est|date = December 2014|last1 = Ellensohn|first1 = Christian}}</ref> ===Narodno blago=== Turške ljudske pesmi, pravljice in uspavanke z Ada Kale je posnel madžarski turkolog Ignac Kunos. Otok je bil njegova prva raziskovalna postaja. Zbral je sto petdeset ljudskih pesmi, vključno z ''Ötme bülbül ötme yaz bahar oldu'' (pesem o slavčku), turško ljudsko pesem iz Budima, vendar njihovih melodij ni posnel ali zapisal.<ref name=":0">{{Cite journal |last1=Güray |first1=Cenk |last2=Güvener |first2=Duygu |title=The songs of the lost land: Re-envisioning the Turkish folk songs from Adakale through previous compilations and research studies |url=https://journals.uni-vt.bg/balkans/bul/vol7/iss1/art4 |journal=The Balkans - Language, History, Culture |volume=8 |issue=1}}</ref> Od glasbil so uporabljali def, darbuko in tanbur, peli pa so bodisi v skupini bodisi posamezno. Po besedah Eugenije Popescu-Judetz je bila na Ada Kale priljubljena tudi tradicionalna bektaška glasba. Kemal Altınkaya, ki se je izjemno zanimal za balkansko turško glasbo, je zbral 600 ljudskih pesmi in plesnih melodij, nekaj tudi z otoka. Romun Ioan R. Nicola in njegova ekipa sta se prav tako zanimala za folkloro Adakalcev. Leta 1971 so objavili rezultate raziskave ''Folclorul Turc Din Insula Ada-Kaleh'', v kateri so bile melodije epskih, vojnih, ljubezenskih, poročnih in drugih pesmi.<ref name=":1" /> ===Narečje=== Adakalska turščina spada v rumelsko (balkansko) podskupino turškega jezika.<ref>{{Cite journal |last=Çinko |first=Kemal |title=Ürem Bey İle Bır Padışah Kizi Masalinin Max Luthi'nın evrensel Masal İlkelerıne Göre Çözümlenmesı |url=https://dergipark.org.tr/en/download/article-file/2976453 |journal=Folklor Akademi}}</ref> Pred letom 1970 je bila Ada Kale najsevernejši kraj, kjer so govorili zahodnorumelsko turščino. Tako kot v drugih zahodnorumelskih narečjih, ki so se govorila na severu Osmanskega cesarstva, sta se tudi v adakalskem namesto ö in ü uporabljala o in u.<ref name=":2">{{Cite journal |last=İğci |first=Alpay |year=2018 |title=Batı Rumeli Ağızlarının Sınıflandırılması İçin Görüşler |trans-title=Opinions for the Classification of Western Rumelian Dialects |url=https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/610642 |journal=Journal of Turkish World Studies |language=Turkish |doi=}}</ref> ==Zgodovina== [[Habsburška monarhija]] je na otoku zgradila utrdbo vaubanskega tipa, da bi se branila pred Osmanskim cesarstvom. Utrdba je postala in ostala jabolko spora med obema imperijema. Leta 1699 je otok s [[Karlovški mir|Karlovškim mirom]] prišel pod osmansko oblast, potem pa so ga Avstrijci v [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718)|vojni 1716–1718]] ponovno zavzeli. Bližnjo trdnjavo Nova Orșova je zgradil avstrijski polkovnik Nicolas Doxat. Po štirimesečnem obleganju je otok leta 1738 ponovno postal osmanski. Leta 1789 so ga ponovno osvojili Avstrijci, a so ga morali skladno s [[Sistovski sporazum|Sistovskim sporazumom]], sklenjenim leta 1791, vrniti Osmanskemu cesarstvu. Ko je bil [[Vidinski sandžak]] leta 1864 vključen v Donavski vilajet, je bila Ada Kale omenjena kot del Vidinskega sandžaka. Otok je potem izgubil svoj vojaški pomen. Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] leta 1804 so srbski uporniki pod vodstvom Milenka Stojkovića ujeli in usmrtili [[dahije]], odpadniško [[janičar]]sko hunto v [[Smederevski sandžak|Smederevskem sandžaku]], ki so pobegnili iz [[Beograd]]a in se zatekle na otok. Z njihovo smrtjo se je tiranija končala. Osmani so po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni (1877–1878)]] izgubili območja okoli otoka. Največji problem v družbenem življenju otoka je postala revščina 179 muslimanskih romskih beguncev, ki so po letu 1878 prišli iz izgubljenega Donavskega vilajeta in so živeli v katakombah pod oboki trdnjave. Z romunske perspektive je bila pretekla vojna vojna za neodvisnost. Na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta 1878 so na otok povsem pozabili in je ''[[De iure - de facto|de iure]]'' ostal osmansko ozemlje in zasebna lastnina osmanskega sultana. ''[[De iure - de facto|De facto]]'' je leta 1913 postal avstroogrsko ozemlje, ko je Avstro-Ogrska enostransko razglasila suverenost nad njim. Takšno stanje je trajalo do sprejema [[Lozanski sporazum|Lozanskega sporazuma]] leta 1923.<ref name=Adakale>{{Cite web |title= Adakale Island in River Danube |url= http://alexisphoenix.org/adakaleh.php |access-date= 2007-05-14 |archive-date= 2011-07-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20110725000112/http://alexisphoenix.org/adakaleh.php |url-status= dead}}</ref> Od leta 1878 do 1918 je ozemlje severno od otoka nadzirala [[Romunija]], južno pa [[Srbija]], otok pa je bil uradno pod osmansko suverenostjo. Osmanska vlada je tja še naprej redno pošiljala svojega upravitelja in sodnika. Prebivalci otoka, uradno državljani Osmanskega cesarstva, so bili oproščeni plačevanja davkov in carin in niso bili vojaški obvezniki. Na osmanskih splošnih volitvah leta 1908 so imeli volilno pravico.<ref name=Avrupa>Hürriyet Avrupa (European version of Hürriyet newspaper), 19–20 January 2013, str. 12</ref> [[Slika:Ada Kaleh bazárja 1912.JPG|thumb|250px|left|Ada Kale leta 1912]] 12. maja 1913 je dr. Zoltán Medve, namestnik okrožja Krassó-Szörény, izkoristil balkanske vojne in pod avstro-ogrsko zastavo priplul na otok ter uvedel madžarsko upravo. Otok je preoblikoval v občino, znano kot Újorsova, in ga dodelil okrožju Oršova. Zasedba otoka je bila zadnja ozemeljska širitev Ogrske pred izbruhom prve svetovne vojne. Osmanska vlada zasega ni nikoli uradno priznala.<ref>Jungmayer, Mihály: Ada-Kaleh. in: Zsebatlasz naptárral és statisztikai adatokkal. Szerk.: Kogutowitz, Károly Dr. és Hermann, Győző Dr. Magyar Földrajzi Intézet, Budapest, 1913.</ref> V prvem in edinem popisu prebivalstva, opravljenem leta 1913, je v arhivskih dokumentih zabeleženo, da je v Ada Kali živelo 637 ljudi v 171 gospodinjstvih. 458 ljudi je stalno živelo na otoku. Po avstro-ogrski okupaciji je nekaj turških družine leta 1913 zapustile otok in odšlo v Istanbul.<ref name="ieg-ego.eu">{{Cite web|url=http://ieg-ego.eu/en/threads/europe-on-the-road/forced-ethnic-migration/berna-pekesen-expulsion-and-emigration-of-the-muslims-from-the-balkans|title = Expulsion and Emigration of the Muslims from the Balkans}}</ref> [[Slika:Romania,_Ada_Kaleh_Fortepan_17600.jpg|thumb|200px|right|Otočanke pred mošejo leta 1964]] Po koncu prve svetovne vojne je Romunija leta 1919 enostransko razglasila svojo suverenost nad otokom in leta 1920 okrepila svoje zahteve s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonskim mirovnim sporazumom]]. Več turških družin se je preselilo v Istanbul.<ref name="ieg-ego.eu"/> 24. julija 1923 je nova Republika Turčija s 25. in 26. členom Lozanskega sporazuma Ada Kale uradno prepustila Romuniji.<ref name=Treaty>{{Cite web|url=https://wwi.lib.byu.edu/index.php/Treaty_of_Lausanne|title=Treaty of Lausanne - World War I Document Archive|website=wwi.lib.byu.edu}}</ref> Izguba otoka se v turški historiografiji spominja z bolečino, kot je zapisal İsmail Habib Sevük v svojem delu ''Od Donave do zahoda'': : ''"Mi, ki smo izgubili polovico svojega ozemlja, smo čutili veliko globljo melanholijo zaradi izgube tega majhnega otoka, veliko močnejšo kot ob izgubi arabskih dežel. Donava, ki je nismo mogli obdržati, je bila še vedno povezana z nami s tem majhnim otokom. V naši žalosti čutimo bolečino poškodovane ladje."''<ref name=":0" /> Med letoma 1923 in 1938 se je veliko turških družin z Ada Kale in Dobrudže odselilo v Turčijo, večinoma v vzhodno Trakijo.<ref>{{Cite journal |last=Duman |first=Önder |date=2008 |title=Atatürk Döneminde Romanya'dan Türk Göçleri (1923-1938) |trans-title=Turkish Migration from Romania in the Atatürk Era (1923-1938) |url=https://www.acarindex.com/dosyalar/makale/acarindex-1423873237.pdf |journal=Bilig |language=Turkish |volume=45 |pages=23–44}}</ref> [[Slika:Ada_Kaleh_Vár.jpg|thumb|200px|left|Trdnjava Ada Kale, ki je otoku dala ime; madžarska razglednica iz leta 1912]] Otočani so se preživljali z gojenjem [[tobak]]a in [[ribolov]]om, kasneje tudi s turizmom. V zadnjih letih obstoja otoka se je število prebivalcev gibalo med 600 in 1000. Preden je otok prekrila voda jezu Đerdap I., se je del prebivalstva leta 1967 preselil v [[Konstanca, Romunija|Konstanco]] v Romuniji, preostali del pa na povabilo predsednika turške vlade Demirela med njegovim obiskom otoka v Turčijo.<ref name=Avrupa/> Mošeja Ada Kale s [[hamam]]om je bila zgrajena leta 1903 na mestu frančiškanskega samostana iz leta 1699. Preproga iz mošeje, darilo turškega sultana [[Abdul Hamid II.|Abdula Hamida II.]], je bila leta 1965 prestavljena v Veliko mošejo v Konstanci. Otok je leta 1931 obiskal romunski kralj Karel II., 13. septembra 1967 pa turški premier Süleyman Demirel. [[Slika:Ada-Kaleh 03.jpg|thumb|250px|Pošta, fotografija iz leta 1968]] Obiskovalci so muslimanske turške prebivalce otoka opisali kot prijazne, prijateljske in odprtega srca.<ref>{{Cite web|url=https://libcom.org/article/ada-kaleh-balkan-island-where-people-once-lived-no-state-or-masters|title=Ada-Kaleh: the Balkan Island Where People Once Lived with no State or Masters &#124; libcom.org|website=libcom.org}}</ref> ==Zapuščina== Med gradnjo jezu hidroelektrarne Đerdap I so nekatere strukture z Ada Kale preselili na bližnji otok Šimijan, vključno z delom zidanih trdnjavskih katakomb, mošeje, bazarja, hiše Mahmuda Paše, pokopališča in več drugih objektov. Prebivalci so se odločili preseliti v Turčijo in ne na otok Šimijan. Manjši del prebivalcev je odšel v Dobrudžo, kjer je obstajala turška manjšina. Rekonstrukcija Ade Kale na novem otoku ni bila nikoli dokončana.<ref>{{cite web |last= Mateescu |first= Mirela Sorina |title= Ada Kaleh, istoria unui paradis îngropat de ape și de vremuri |trans-title= Ada Kaleh: The History of a Paradise Submerged by Water and the Flow of Time |language= ro |website= www.historia.ro |url= https://www.historia.ro/sectiune/general/articol/ada-kaleh-istoria-unui-paradis-ingropat-de-ape-si-de-vremuri |access-date= 12 September 2021}}</ref> ==Ada Kale v književnosti== Ada Kale igra pomembno vlogo v romanu ''Zlati mož'' (''Az Arany Ember''), enega najbolj znanih madžarskih avtorjev, Móra Jókaija. V romanu, objavljenem leta 1872, je Ada Kale imenovan "Nikogaršnji otok". Prikazan je kot skoraj mitski simbol miru, osamljenosti in lepote in nasprotje materialnega zunanjega sveta. V potopisu ''Med gozdom in vodo'', drugem delu pripovedi Patricka Leigha Fermorja o njegovem potovanju po Evropi, avtor opisuje prijeten obisk otoka leta 1934 in razpravo o zgodovini otoka s skupino starejših prebivalcev. V delu ''De Laatste Eilanders'' (''Zadnji otočani''), zgodovinski fikciji nizozemsko-romunskega avtorja Štefana Pope, so zadnja leta pred poplavljenjem in selitvijo na otok Šimijan opisana skozi oči treh najstnikov. ==Pomembne osebe== [[Slika:Üdvözlő_lap_Ada_Kaleh-ból.jpg|thumb|250px|left|Bego Mustafa na stari razglednici Ada Kale; Bego Mustafa je pomagal madžarskemu narodnemu junaku Lajosu Kossuthu po revoluciji leta 1848 pobegniti preko Donave v Vidin, ki je bil takrat še v Osmanskem cesarstvu]] Miškin Baba se je na otoku častil kot njihov zavetnik. Legenda pravi, da je bil uzbekistanski princ iz Buhare, ki je na otok prišel okoli leta 1786 in tam umrl okoli leta 1851. Njegov grob se je častil kot svetišče.<ref>{{Cite web|url=https://romanialibera.ro/opera-classical-music/povestea-printului-samanaid-miskin-baba-mort-pe-ada-kaleh-379394/|title = Povestea prințului samanaid Mișkin Baba, mort pe Ada Kaleh|date = 23 May 2015}}</ref> Redžep Aga in njegova družina so otoku vladali od leta 1788 do 1816. Okoli leta 1860 je Nemec Carl Heinrich Edmund von Berg obiskal Ado Kale in hišo Mahmuda Paše.<ref name="academia.edu"/> Bego Mustafa, nekdanji desetnik vojske Osmanskega cesarstva, je bil Turek, ki je leta 1849 pomagal madžarskemu revolucionarju Lajosu Kossuthu z ladjo čez Donavo pobegniti v Vidin v Osmanski Bolgariji. Bego Mustafa je bil pogosto upodobljen na razglednicah z Ade Kale. Bil je zadnji turški fevdalni gospodar Ada Kale.<ref name="academia.edu"/> Ali Kadri je bil najbogatejši Turek na Adi Kale. Bil je sirota in ribič, ki je kasneje s proizvodnjo cigaret zelo obogatel. Bil je barvita osebnost in so ga imenovali sultan Ade Kale. Poleg mošeje je zgradil 24-sobno graščino s haremom za svoje štiri žene. Okoli leta 1945 je skupaj z družino pobegnil v Turčijo, da bi ubežal režimu v Romuniji. Njegovo premoženje je bilo zaseženo.<ref>{{Cite web|url=http://brunea-fox.casajurnalistului.ro/ali-kadri-sultanul-din-ada-kaleh/|title=Ali Kadri "Sultanul" din Ada Kaleh|date=2 September 2014|access-date=24 March 2022|archive-date=30 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231130074633/http://brunea-fox.casajurnalistului.ro/ali-kadri-sultanul-din-ada-kaleh/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite journal|url= https://regard-est.com/die-erfahrung-des-orients-tourismus-auf-der-gefluteten-donauinsel-ada-kaleh-1878-1918-teil-i|title = Die Erfahrung des Orients: Tourismus auf der gefluteten Donauinsel "Ada-Kaleh" (1878-1918, Teil I)|journal = Regard Sur l'Est|date = December 2014|last1 = Ellensohn|first1 = Christian}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://bigthink.com/strange-maps/ada-kaleh-an-ottoman-atlantis-on-the-danube Ada Kaleh, an Ottoman Atlantis on the Danube] * [https://libcom.org/history/ada-kaleh-balkan-island-where-people-once-lived-no-state-or-masters Ada-Kaleh: the Balkan Island Where People Once Lived with no State or Masters], Petar Georgiev Mandzhukov's memoir ''Harbingers of Storm'' (Sofia: FAB, 2013) * [http://patrickleighfermor.wordpress.com/2012/09/22/on-the-island-of-ada-kaleh-on-the-danube/ ''Ada Kaleh: the lost island of the Danube''] - photogallery {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Romunije]] [[Kategorija:Donava]] [[Kategorija:Rečni otoki]] [[Kategorija:Nekdanji otoki]] a7gh0l9aan9na02861n4p5sdr19otjz 6683438 6683435 2026-05-31T17:16:27Z Octopus 13285 /* Narodno blago */ ref 6683438 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Ada Kale | image_name = Ada-Kaleh.jpg | image_caption = Ada Kale proti koncu 19. stoletja | image alt = | map = Romunija | map_alt = | map_width = 300px | map_caption = Lega potopljenega otoka na zemljevidu Romunije | map_relief = yes | label = | label_position = | mark = | mark_width = | etymology = iz turškega: ''ada'' — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'' | location = reka [[Donava]] | type = | area_km2 = 0,875 | length_km = 1,75 | width_km = 0,5 | coastline_km = <!-- ali |coastline m= --> | coastline_footnotes = | elevation_m = 59 | elevation_footnotes = | highest_mount = | Country_heading = | country = Romunija | country_admin_divisions_title = Okraj | country_admin_divisions = Oršova | country area km2 = <!-- ali |country area m2= ali |country area ha= --> | country 1 area km2 = <!-- ali |country 1 area m2= ali |country 1 area ha= --> | demonym = | population = 600 | ethnic_groups = večinoma Turki | timezone1 = | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = }} '''Ada Kale''' (iz {{langx|tr|Adakale}} — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'', {{langx|ro|Insula Ada Kaleh}}, {{langx|sr|Ада Кале|Ada Kale}}) je bil majhen otok na [[Donava|Donavi]] na meji med [[Romunija|Romunijo]] in [[Srbija|Srbijo]], ki je bil potopljen med gradnjo hidroelektrarne Džerdap I leta 1970. Otok je bil približno 3 kilometre dolvodno od Orșove. Dolg je bil malo manj kot dva kilometra in širok približno pol kilometra. Naseljenci otoka so bili turški muslimani iz vseh delov [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref>{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title = From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires|journal = Romano-Arabica|date = January 2019|last1 = Vainovski-Mihai, Irina and Grigore|first1 = George}}</ref> Prebivalci so bili zaradi družinskih vezi najbolj povezani z mestoma [[Vidin]] in [[Ruse]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref>{{Cite web|url=https://bigthink.com/strange-maps/ada-kaleh-an-ottoman-atlantis-on-the-danube/|title=Ada Kaleh, an Ottoman Atlantis on the Danube|date=25 February 2015}}</ref> Otok Ada Kale je bil verjetno najbolj odmevna žrtev gradnje jezu Džerdap I. Nekdanja osmansko-turška eksklava, ki je v 18. in 19. stoletju večkrat menjala lastnika, je imela [[mošeja|mošejo]] in številne vijugaste ulice ter je bila znana kot svobodno pristanišče in tihotapsko gnezdo. Otočani so proizvajali turški med, [[Baklava|baklave]], rožno vodo, rožno marmelado, rožno olje in pridelovali fige. Bili so znani po rokoborbi naoljenih mož. Ada Kale je bila na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta 1878 po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877-1878]], v Romuniji znani kot vojna za neodvisnost, spregledana, in otok je [[De iure - de facto|''de iure'']] ostal posest osmanskega sultana do leta 1923. == Turško prebivalstvo== ===Zgodovina=== Naseljevanje Turkov (Adakalski Turki, turško: Adakale Türkleri) se je začelo leta 1699, ko je Osmansko cesarstvo zavzelo otok.<ref name="whitereview">{{Cite web|url=https://www.thewhitereview.org/feature/ada-kaleh-the-story-of-an-island/|title=Ada Kaleh|website=The White Review}}</ref><ref>{{Cite web|url = https://www.dailysabah.com/feature/2016/01/22/ada-kaleh-a-turkish-island-in-the-danube-river|title = Ada Kaleh: A Turkish island in the Danube River|website = Daily Sabah|date = 22 January 2016|access-date = 23 March 2022|archive-date = 13 March 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220313132820/https://www.dailysabah.com/feature/2016/01/22/ada-kaleh-a-turkish-island-in-the-danube-river|url-status = dead}}</ref><ref name="academia">{{cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title=(PDF) From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires &#124; George Grigore|journal=Romano-Arabica|date=January 2019|access-date=2022-03-21|last1=Grigore|first1=George}}</ref> V osmanskih arhivih je kratka zgodovina otoka in njegovih prebivalcev opisana takole: : "Po 70. letih 18. stoletja Donave verjetno ni več prečil noben čoln. [[Spahije|Spahijski]] častniki na Ada Kale, ki so bili pod poveljstvom osmanskega paše, so na otok pripeljali svoje družine. Vsi tamkajšnji prebivalci so bili potomci teh vojaških družin ... Njihov materni jezik je bil zato turščina." [[Slika:Map of Ada Kaleh, early modern period.jpg|thumb|250px|Zemljevid otoka v zgodnjem modernem obdobju]] [[Slika:Ada Kaleh-Bazaar.jpg|thumb|250px|[[Bazar]]]] Ko je bila leta 1830 na ozemlju [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]] v Osmanskem cesarstvu ustanovljena [[Kneževina Srbija]], je bilo v Srbiji šest turških naselij, ki so veljala za osmansko ozemlje. Eno od njih je bila Ada Kale. Vsa so imela status mesta. Otočani so imeli zaradi eksogamnih porok družinske vezi s Turki iz [[Vidin]]a in [[Ruse|Rus]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref name="academia.edu">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/23622641|title = Mustafa Bego, türkischer Nargileh-Raucher und ungarischer Nationalheld. Nationale Aneignung und internationale Vermarktung der Insel Ada-Kaleh|journal = Spiegelungen|date = January 2014|last1 = Blasen|first1 = Philippe Henri}}</ref> Osmanski popis prebivalstva iz leta 1913 kaže, da je bila večina otočanov balkanskih [[Turki|Turkov]] in muslimanskih [[Romi|Romov]] iz [[Rumelski ejalet|Rumelskega ejaleta]], ki so na otok prišli po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877–1878]]. Združevalno vez so tvorili turški jezik, turška kultura in islam. Prebivalstvo je prakticiralo sufizem. Moški so nosili fes, ženske pa čaršaf, dokler jim to ni bilo v [[Romunija|Socialistični republiki Romuniji]] prepovedano. Otočani so proizvajali ratluk, rožno vodo in rožno olje. Preživljali so se tudi s turizmom, pridelavo [[tobak]]a in [[ribolov]]om. Otok je bil znan po turški rokoborbi naoljenih mož in ekipi nogometašev.<ref>{{Cite web|url=https://www.academia.edu/2540987|title = George Grigore. "Muslims in Romania", ISIM Newsletter (International Institute for the Study of Islam in the Modern World) no. 3, Leiden. 1999: 34|last1 = Grigore|first1 = George | date=9 February 2013 }}</ref> Med [[Druga balkanska vojna|drugo balkansko vojno]] leta 1913 je otok okupirala avstro-ogrska vojska, po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] leta 1919 pa [[Romunija|Kraljevina Romunija]]. Nekatere turške družine so zapustile otok in odšle v Istanbul.<ref name="ieg-ego">{{cite web|last=Pekesen|first=Berna|url=http://ieg-ego.eu/en/threads/europe-on-the-road/forced-ethnic-migration/berna-pekesen-expulsion-and-emigration-of-the-muslims-from-the-balkans|title=Expulsion and Emigration of the Muslims from the Balkans |website=EGO|access-date=2022-03-21}}</ref> Teh okupacij, potrjenih s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko mirovno pogodbo]], Osmansko cesarstvo ni priznalo. Po [[Lozanski sporazum|Lozanskem sporazumu]] iz leta 1923 je otok uradno postal del Kraljevine Romunije. Med letoma 1923 in 1938 se je zaradi protiturških čustev veliko turških družin z Ade Kale in iz [[Dobrudža|Dobrudže]] preselilo v Turčijo.<ref name="acarindex">{{cite web|url=https://www.acarindex.com/dosyalar/makale/acarindex-1423873237.pdf|date=2008-04-10|author=Dr. Önder Duman|title=Atatürk Döneminde Romanya'dan Türk Göçleri (1923–1938)|access-date=2022-03-21}}</ref> Leta 1945 so se nekateri Turki z Ade Kale preselili v Turčijo, ker niso želeli živeti v Socialistični republiki Romuniji. Leta 1951 je bilo nekaj turških družine z Ade Kale prisilno preseljenih na ravnino Bărăgan, leta 1967 pa se je celotno preostalo turško otoško prebivalstvo izselilo, preden je bil otok leta 1970 poplavljen. Večina je odšla v Turčijo, nekaj tudi v Dobrudžo v Romuniji.<ref>{{Cite journal|url= https://regard-est.com/die-erfahrung-des-orients-tourismus-auf-der-gefluteten-donauinsel-ada-kaleh-1919-1968-teil-ii|title = Die Erfahrung des Orients : Tourismus auf der gefluteten Donauinsel "Ada-Kaleh" (1919-1968, Teil II)|journal = Regard Sur l'Est|date = December 2014|last1 = Ellensohn|first1 = Christian}}</ref> ===Narodno blago=== Turške ljudske pesmi, pravljice in uspavanke z Ada Kale je posnel madžarski turkolog Ignac Kunos. Otok je bil njegova prva raziskovalna postaja. Zbral je sto petdeset ljudskih pesmi, vključno z ''Ötme bülbül ötme yaz bahar oldu'' (pesem o slavčku), turško ljudsko pesem iz Budima, vendar njihovih melodij ni posnel ali zapisal.<ref name=":0">{{Cite journal |last1=Güray |first1=Cenk |last2=Güvener |first2=Duygu |title=The songs of the lost land: Re-envisioning the Turkish folk songs from Adakale through previous compilations and research studies |url=https://journals.uni-vt.bg/balkans/bul/vol7/iss1/art4 |journal=The Balkans - Language, History, Culture |volume=8 |issue=1}}</ref> Od glasbil so uporabljali def, darbuko in tanbur, peli pa so bodisi v skupini bodisi posamezno. Po besedah Eugenije Popescu-Judetz je bila na Ada Kale priljubljena tudi tradicionalna bektaška glasba. Kemal Altınkaya, ki se je izjemno zanimal za balkansko turško glasbo, je zbral 600 ljudskih pesmi in plesnih melodij, nekaj tudi z otoka. Romun Ioan R. Nicola in njegova ekipa sta se prav tako zanimala za folkloro Adakalcev. Leta 1971 so objavili rezultate raziskave ''Folclorul Turc Din Insula Ada-Kaleh'', v kateri so bile melodije epskih, vojnih, ljubezenskih, poročnih in drugih pesmi.<ref name=":1">Güray, Cenk; Güvener, Duygu; Yıldız, Şule. "Adakale'nin Saklı Türkülerinin Markov Zinciri Tabanlı Stokastik Yöntem ile Yeniden Yapılandırılması" [Reconstruction of Adakale's Hidden Folk Songs with Markov Chain Based Stochastic Method]. Etnomüzikoloji Dergisi.</ref> ===Narečje=== Adakalska turščina spada v rumelsko (balkansko) podskupino turškega jezika.<ref>{{Cite journal |last=Çinko |first=Kemal |title=Ürem Bey İle Bır Padışah Kizi Masalinin Max Luthi'nın evrensel Masal İlkelerıne Göre Çözümlenmesı |url=https://dergipark.org.tr/en/download/article-file/2976453 |journal=Folklor Akademi}}</ref> Pred letom 1970 je bila Ada Kale najsevernejši kraj, kjer so govorili zahodnorumelsko turščino. Tako kot v drugih zahodnorumelskih narečjih, ki so se govorila na severu Osmanskega cesarstva, sta se tudi v adakalskem namesto ö in ü uporabljala o in u.<ref name=":2">{{Cite journal |last=İğci |first=Alpay |year=2018 |title=Batı Rumeli Ağızlarının Sınıflandırılması İçin Görüşler |trans-title=Opinions for the Classification of Western Rumelian Dialects |url=https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/610642 |journal=Journal of Turkish World Studies |language=Turkish |doi=}}</ref> ==Zgodovina== [[Habsburška monarhija]] je na otoku zgradila utrdbo vaubanskega tipa, da bi se branila pred Osmanskim cesarstvom. Utrdba je postala in ostala jabolko spora med obema imperijema. Leta 1699 je otok s [[Karlovški mir|Karlovškim mirom]] prišel pod osmansko oblast, potem pa so ga Avstrijci v [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718)|vojni 1716–1718]] ponovno zavzeli. Bližnjo trdnjavo Nova Orșova je zgradil avstrijski polkovnik Nicolas Doxat. Po štirimesečnem obleganju je otok leta 1738 ponovno postal osmanski. Leta 1789 so ga ponovno osvojili Avstrijci, a so ga morali skladno s [[Sistovski sporazum|Sistovskim sporazumom]], sklenjenim leta 1791, vrniti Osmanskemu cesarstvu. Ko je bil [[Vidinski sandžak]] leta 1864 vključen v Donavski vilajet, je bila Ada Kale omenjena kot del Vidinskega sandžaka. Otok je potem izgubil svoj vojaški pomen. Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] leta 1804 so srbski uporniki pod vodstvom Milenka Stojkovića ujeli in usmrtili [[dahije]], odpadniško [[janičar]]sko hunto v [[Smederevski sandžak|Smederevskem sandžaku]], ki so pobegnili iz [[Beograd]]a in se zatekle na otok. Z njihovo smrtjo se je tiranija končala. Osmani so po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni (1877–1878)]] izgubili območja okoli otoka. Največji problem v družbenem življenju otoka je postala revščina 179 muslimanskih romskih beguncev, ki so po letu 1878 prišli iz izgubljenega Donavskega vilajeta in so živeli v katakombah pod oboki trdnjave. Z romunske perspektive je bila pretekla vojna vojna za neodvisnost. Na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta 1878 so na otok povsem pozabili in je ''[[De iure - de facto|de iure]]'' ostal osmansko ozemlje in zasebna lastnina osmanskega sultana. ''[[De iure - de facto|De facto]]'' je leta 1913 postal avstroogrsko ozemlje, ko je Avstro-Ogrska enostransko razglasila suverenost nad njim. Takšno stanje je trajalo do sprejema [[Lozanski sporazum|Lozanskega sporazuma]] leta 1923.<ref name=Adakale>{{Cite web |title= Adakale Island in River Danube |url= http://alexisphoenix.org/adakaleh.php |access-date= 2007-05-14 |archive-date= 2011-07-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20110725000112/http://alexisphoenix.org/adakaleh.php |url-status= dead}}</ref> Od leta 1878 do 1918 je ozemlje severno od otoka nadzirala [[Romunija]], južno pa [[Srbija]], otok pa je bil uradno pod osmansko suverenostjo. Osmanska vlada je tja še naprej redno pošiljala svojega upravitelja in sodnika. Prebivalci otoka, uradno državljani Osmanskega cesarstva, so bili oproščeni plačevanja davkov in carin in niso bili vojaški obvezniki. Na osmanskih splošnih volitvah leta 1908 so imeli volilno pravico.<ref name=Avrupa>Hürriyet Avrupa (European version of Hürriyet newspaper), 19–20 January 2013, str. 12</ref> [[Slika:Ada Kaleh bazárja 1912.JPG|thumb|250px|left|Ada Kale leta 1912]] 12. maja 1913 je dr. Zoltán Medve, namestnik okrožja Krassó-Szörény, izkoristil balkanske vojne in pod avstro-ogrsko zastavo priplul na otok ter uvedel madžarsko upravo. Otok je preoblikoval v občino, znano kot Újorsova, in ga dodelil okrožju Oršova. Zasedba otoka je bila zadnja ozemeljska širitev Ogrske pred izbruhom prve svetovne vojne. Osmanska vlada zasega ni nikoli uradno priznala.<ref>Jungmayer, Mihály: Ada-Kaleh. in: Zsebatlasz naptárral és statisztikai adatokkal. Szerk.: Kogutowitz, Károly Dr. és Hermann, Győző Dr. Magyar Földrajzi Intézet, Budapest, 1913.</ref> V prvem in edinem popisu prebivalstva, opravljenem leta 1913, je v arhivskih dokumentih zabeleženo, da je v Ada Kali živelo 637 ljudi v 171 gospodinjstvih. 458 ljudi je stalno živelo na otoku. Po avstro-ogrski okupaciji je nekaj turških družine leta 1913 zapustile otok in odšlo v Istanbul.<ref name="ieg-ego.eu">{{Cite web|url=http://ieg-ego.eu/en/threads/europe-on-the-road/forced-ethnic-migration/berna-pekesen-expulsion-and-emigration-of-the-muslims-from-the-balkans|title = Expulsion and Emigration of the Muslims from the Balkans}}</ref> [[Slika:Romania,_Ada_Kaleh_Fortepan_17600.jpg|thumb|200px|right|Otočanke pred mošejo leta 1964]] Po koncu prve svetovne vojne je Romunija leta 1919 enostransko razglasila svojo suverenost nad otokom in leta 1920 okrepila svoje zahteve s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonskim mirovnim sporazumom]]. Več turških družin se je preselilo v Istanbul.<ref name="ieg-ego.eu"/> 24. julija 1923 je nova Republika Turčija s 25. in 26. členom Lozanskega sporazuma Ada Kale uradno prepustila Romuniji.<ref name=Treaty>{{Cite web|url=https://wwi.lib.byu.edu/index.php/Treaty_of_Lausanne|title=Treaty of Lausanne - World War I Document Archive|website=wwi.lib.byu.edu}}</ref> Izguba otoka se v turški historiografiji spominja z bolečino, kot je zapisal İsmail Habib Sevük v svojem delu ''Od Donave do zahoda'': : ''"Mi, ki smo izgubili polovico svojega ozemlja, smo čutili veliko globljo melanholijo zaradi izgube tega majhnega otoka, veliko močnejšo kot ob izgubi arabskih dežel. Donava, ki je nismo mogli obdržati, je bila še vedno povezana z nami s tem majhnim otokom. V naši žalosti čutimo bolečino poškodovane ladje."''<ref name=":0" /> Med letoma 1923 in 1938 se je veliko turških družin z Ada Kale in Dobrudže odselilo v Turčijo, večinoma v vzhodno Trakijo.<ref>{{Cite journal |last=Duman |first=Önder |date=2008 |title=Atatürk Döneminde Romanya'dan Türk Göçleri (1923-1938) |trans-title=Turkish Migration from Romania in the Atatürk Era (1923-1938) |url=https://www.acarindex.com/dosyalar/makale/acarindex-1423873237.pdf |journal=Bilig |language=Turkish |volume=45 |pages=23–44}}</ref> [[Slika:Ada_Kaleh_Vár.jpg|thumb|200px|left|Trdnjava Ada Kale, ki je otoku dala ime; madžarska razglednica iz leta 1912]] Otočani so se preživljali z gojenjem [[tobak]]a in [[ribolov]]om, kasneje tudi s turizmom. V zadnjih letih obstoja otoka se je število prebivalcev gibalo med 600 in 1000. Preden je otok prekrila voda jezu Đerdap I., se je del prebivalstva leta 1967 preselil v [[Konstanca, Romunija|Konstanco]] v Romuniji, preostali del pa na povabilo predsednika turške vlade Demirela med njegovim obiskom otoka v Turčijo.<ref name=Avrupa/> Mošeja Ada Kale s [[hamam]]om je bila zgrajena leta 1903 na mestu frančiškanskega samostana iz leta 1699. Preproga iz mošeje, darilo turškega sultana [[Abdul Hamid II.|Abdula Hamida II.]], je bila leta 1965 prestavljena v Veliko mošejo v Konstanci. Otok je leta 1931 obiskal romunski kralj Karel II., 13. septembra 1967 pa turški premier Süleyman Demirel. [[Slika:Ada-Kaleh 03.jpg|thumb|250px|Pošta, fotografija iz leta 1968]] Obiskovalci so muslimanske turške prebivalce otoka opisali kot prijazne, prijateljske in odprtega srca.<ref>{{Cite web|url=https://libcom.org/article/ada-kaleh-balkan-island-where-people-once-lived-no-state-or-masters|title=Ada-Kaleh: the Balkan Island Where People Once Lived with no State or Masters &#124; libcom.org|website=libcom.org}}</ref> ==Zapuščina== Med gradnjo jezu hidroelektrarne Đerdap I so nekatere strukture z Ada Kale preselili na bližnji otok Šimijan, vključno z delom zidanih trdnjavskih katakomb, mošeje, bazarja, hiše Mahmuda Paše, pokopališča in več drugih objektov. Prebivalci so se odločili preseliti v Turčijo in ne na otok Šimijan. Manjši del prebivalcev je odšel v Dobrudžo, kjer je obstajala turška manjšina. Rekonstrukcija Ade Kale na novem otoku ni bila nikoli dokončana.<ref>{{cite web |last= Mateescu |first= Mirela Sorina |title= Ada Kaleh, istoria unui paradis îngropat de ape și de vremuri |trans-title= Ada Kaleh: The History of a Paradise Submerged by Water and the Flow of Time |language= ro |website= www.historia.ro |url= https://www.historia.ro/sectiune/general/articol/ada-kaleh-istoria-unui-paradis-ingropat-de-ape-si-de-vremuri |access-date= 12 September 2021}}</ref> ==Ada Kale v književnosti== Ada Kale igra pomembno vlogo v romanu ''Zlati mož'' (''Az Arany Ember''), enega najbolj znanih madžarskih avtorjev, Móra Jókaija. V romanu, objavljenem leta 1872, je Ada Kale imenovan "Nikogaršnji otok". Prikazan je kot skoraj mitski simbol miru, osamljenosti in lepote in nasprotje materialnega zunanjega sveta. V potopisu ''Med gozdom in vodo'', drugem delu pripovedi Patricka Leigha Fermorja o njegovem potovanju po Evropi, avtor opisuje prijeten obisk otoka leta 1934 in razpravo o zgodovini otoka s skupino starejših prebivalcev. V delu ''De Laatste Eilanders'' (''Zadnji otočani''), zgodovinski fikciji nizozemsko-romunskega avtorja Štefana Pope, so zadnja leta pred poplavljenjem in selitvijo na otok Šimijan opisana skozi oči treh najstnikov. ==Pomembne osebe== [[Slika:Üdvözlő_lap_Ada_Kaleh-ból.jpg|thumb|250px|left|Bego Mustafa na stari razglednici Ada Kale; Bego Mustafa je pomagal madžarskemu narodnemu junaku Lajosu Kossuthu po revoluciji leta 1848 pobegniti preko Donave v Vidin, ki je bil takrat še v Osmanskem cesarstvu]] Miškin Baba se je na otoku častil kot njihov zavetnik. Legenda pravi, da je bil uzbekistanski princ iz Buhare, ki je na otok prišel okoli leta 1786 in tam umrl okoli leta 1851. Njegov grob se je častil kot svetišče.<ref>{{Cite web|url=https://romanialibera.ro/opera-classical-music/povestea-printului-samanaid-miskin-baba-mort-pe-ada-kaleh-379394/|title = Povestea prințului samanaid Mișkin Baba, mort pe Ada Kaleh|date = 23 May 2015}}</ref> Redžep Aga in njegova družina so otoku vladali od leta 1788 do 1816. Okoli leta 1860 je Nemec Carl Heinrich Edmund von Berg obiskal Ado Kale in hišo Mahmuda Paše.<ref name="academia.edu"/> Bego Mustafa, nekdanji desetnik vojske Osmanskega cesarstva, je bil Turek, ki je leta 1849 pomagal madžarskemu revolucionarju Lajosu Kossuthu z ladjo čez Donavo pobegniti v Vidin v Osmanski Bolgariji. Bego Mustafa je bil pogosto upodobljen na razglednicah z Ade Kale. Bil je zadnji turški fevdalni gospodar Ada Kale.<ref name="academia.edu"/> Ali Kadri je bil najbogatejši Turek na Adi Kale. Bil je sirota in ribič, ki je kasneje s proizvodnjo cigaret zelo obogatel. Bil je barvita osebnost in so ga imenovali sultan Ade Kale. Poleg mošeje je zgradil 24-sobno graščino s haremom za svoje štiri žene. Okoli leta 1945 je skupaj z družino pobegnil v Turčijo, da bi ubežal režimu v Romuniji. Njegovo premoženje je bilo zaseženo.<ref>{{Cite web|url=http://brunea-fox.casajurnalistului.ro/ali-kadri-sultanul-din-ada-kaleh/|title=Ali Kadri "Sultanul" din Ada Kaleh|date=2 September 2014|access-date=24 March 2022|archive-date=30 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231130074633/http://brunea-fox.casajurnalistului.ro/ali-kadri-sultanul-din-ada-kaleh/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite journal|url= https://regard-est.com/die-erfahrung-des-orients-tourismus-auf-der-gefluteten-donauinsel-ada-kaleh-1878-1918-teil-i|title = Die Erfahrung des Orients: Tourismus auf der gefluteten Donauinsel "Ada-Kaleh" (1878-1918, Teil I)|journal = Regard Sur l'Est|date = December 2014|last1 = Ellensohn|first1 = Christian}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://bigthink.com/strange-maps/ada-kaleh-an-ottoman-atlantis-on-the-danube Ada Kaleh, an Ottoman Atlantis on the Danube] * [https://libcom.org/history/ada-kaleh-balkan-island-where-people-once-lived-no-state-or-masters Ada-Kaleh: the Balkan Island Where People Once Lived with no State or Masters], Petar Georgiev Mandzhukov's memoir ''Harbingers of Storm'' (Sofia: FAB, 2013) * [http://patrickleighfermor.wordpress.com/2012/09/22/on-the-island-of-ada-kaleh-on-the-danube/ ''Ada Kaleh: the lost island of the Danube''] - photogallery {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Romunije]] [[Kategorija:Donava]] [[Kategorija:Rečni otoki]] [[Kategorija:Nekdanji otoki]] iewslbgatshg0jg348ugimrhzcrimy9 6683441 6683438 2026-05-31T17:19:09Z Octopus 13285 /* Zapuščina */ slika 6683441 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Ada Kale | image_name = Ada-Kaleh.jpg | image_caption = Ada Kale proti koncu 19. stoletja | image alt = | map = Romunija | map_alt = | map_width = 300px | map_caption = Lega potopljenega otoka na zemljevidu Romunije | map_relief = yes | label = | label_position = | mark = | mark_width = | etymology = iz turškega: ''ada'' — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'' | location = reka [[Donava]] | type = | area_km2 = 0,875 | length_km = 1,75 | width_km = 0,5 | coastline_km = <!-- ali |coastline m= --> | coastline_footnotes = | elevation_m = 59 | elevation_footnotes = | highest_mount = | Country_heading = | country = Romunija | country_admin_divisions_title = Okraj | country_admin_divisions = Oršova | country area km2 = <!-- ali |country area m2= ali |country area ha= --> | country 1 area km2 = <!-- ali |country 1 area m2= ali |country 1 area ha= --> | demonym = | population = 600 | ethnic_groups = večinoma Turki | timezone1 = | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = }} '''Ada Kale''' (iz {{langx|tr|Adakale}} — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'', {{langx|ro|Insula Ada Kaleh}}, {{langx|sr|Ада Кале|Ada Kale}}) je bil majhen otok na [[Donava|Donavi]] na meji med [[Romunija|Romunijo]] in [[Srbija|Srbijo]], ki je bil potopljen med gradnjo hidroelektrarne Džerdap I leta 1970. Otok je bil približno 3 kilometre dolvodno od Orșove. Dolg je bil malo manj kot dva kilometra in širok približno pol kilometra. Naseljenci otoka so bili turški muslimani iz vseh delov [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref>{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title = From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires|journal = Romano-Arabica|date = January 2019|last1 = Vainovski-Mihai, Irina and Grigore|first1 = George}}</ref> Prebivalci so bili zaradi družinskih vezi najbolj povezani z mestoma [[Vidin]] in [[Ruse]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref>{{Cite web|url=https://bigthink.com/strange-maps/ada-kaleh-an-ottoman-atlantis-on-the-danube/|title=Ada Kaleh, an Ottoman Atlantis on the Danube|date=25 February 2015}}</ref> Otok Ada Kale je bil verjetno najbolj odmevna žrtev gradnje jezu Džerdap I. Nekdanja osmansko-turška eksklava, ki je v 18. in 19. stoletju večkrat menjala lastnika, je imela [[mošeja|mošejo]] in številne vijugaste ulice ter je bila znana kot svobodno pristanišče in tihotapsko gnezdo. Otočani so proizvajali turški med, [[Baklava|baklave]], rožno vodo, rožno marmelado, rožno olje in pridelovali fige. Bili so znani po rokoborbi naoljenih mož. Ada Kale je bila na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta 1878 po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877-1878]], v Romuniji znani kot vojna za neodvisnost, spregledana, in otok je [[De iure - de facto|''de iure'']] ostal posest osmanskega sultana do leta 1923. == Turško prebivalstvo== ===Zgodovina=== Naseljevanje Turkov (Adakalski Turki, turško: Adakale Türkleri) se je začelo leta 1699, ko je Osmansko cesarstvo zavzelo otok.<ref name="whitereview">{{Cite web|url=https://www.thewhitereview.org/feature/ada-kaleh-the-story-of-an-island/|title=Ada Kaleh|website=The White Review}}</ref><ref>{{Cite web|url = https://www.dailysabah.com/feature/2016/01/22/ada-kaleh-a-turkish-island-in-the-danube-river|title = Ada Kaleh: A Turkish island in the Danube River|website = Daily Sabah|date = 22 January 2016|access-date = 23 March 2022|archive-date = 13 March 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220313132820/https://www.dailysabah.com/feature/2016/01/22/ada-kaleh-a-turkish-island-in-the-danube-river|url-status = dead}}</ref><ref name="academia">{{cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title=(PDF) From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires &#124; George Grigore|journal=Romano-Arabica|date=January 2019|access-date=2022-03-21|last1=Grigore|first1=George}}</ref> V osmanskih arhivih je kratka zgodovina otoka in njegovih prebivalcev opisana takole: : "Po 70. letih 18. stoletja Donave verjetno ni več prečil noben čoln. [[Spahije|Spahijski]] častniki na Ada Kale, ki so bili pod poveljstvom osmanskega paše, so na otok pripeljali svoje družine. Vsi tamkajšnji prebivalci so bili potomci teh vojaških družin ... Njihov materni jezik je bil zato turščina." [[Slika:Map of Ada Kaleh, early modern period.jpg|thumb|250px|Zemljevid otoka v zgodnjem modernem obdobju]] [[Slika:Ada Kaleh-Bazaar.jpg|thumb|250px|[[Bazar]]]] Ko je bila leta 1830 na ozemlju [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]] v Osmanskem cesarstvu ustanovljena [[Kneževina Srbija]], je bilo v Srbiji šest turških naselij, ki so veljala za osmansko ozemlje. Eno od njih je bila Ada Kale. Vsa so imela status mesta. Otočani so imeli zaradi eksogamnih porok družinske vezi s Turki iz [[Vidin]]a in [[Ruse|Rus]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref name="academia.edu">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/23622641|title = Mustafa Bego, türkischer Nargileh-Raucher und ungarischer Nationalheld. Nationale Aneignung und internationale Vermarktung der Insel Ada-Kaleh|journal = Spiegelungen|date = January 2014|last1 = Blasen|first1 = Philippe Henri}}</ref> Osmanski popis prebivalstva iz leta 1913 kaže, da je bila večina otočanov balkanskih [[Turki|Turkov]] in muslimanskih [[Romi|Romov]] iz [[Rumelski ejalet|Rumelskega ejaleta]], ki so na otok prišli po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877–1878]]. Združevalno vez so tvorili turški jezik, turška kultura in islam. Prebivalstvo je prakticiralo sufizem. Moški so nosili fes, ženske pa čaršaf, dokler jim to ni bilo v [[Romunija|Socialistični republiki Romuniji]] prepovedano. Otočani so proizvajali ratluk, rožno vodo in rožno olje. Preživljali so se tudi s turizmom, pridelavo [[tobak]]a in [[ribolov]]om. Otok je bil znan po turški rokoborbi naoljenih mož in ekipi nogometašev.<ref>{{Cite web|url=https://www.academia.edu/2540987|title = George Grigore. "Muslims in Romania", ISIM Newsletter (International Institute for the Study of Islam in the Modern World) no. 3, Leiden. 1999: 34|last1 = Grigore|first1 = George | date=9 February 2013 }}</ref> Med [[Druga balkanska vojna|drugo balkansko vojno]] leta 1913 je otok okupirala avstro-ogrska vojska, po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] leta 1919 pa [[Romunija|Kraljevina Romunija]]. Nekatere turške družine so zapustile otok in odšle v Istanbul.<ref name="ieg-ego">{{cite web|last=Pekesen|first=Berna|url=http://ieg-ego.eu/en/threads/europe-on-the-road/forced-ethnic-migration/berna-pekesen-expulsion-and-emigration-of-the-muslims-from-the-balkans|title=Expulsion and Emigration of the Muslims from the Balkans |website=EGO|access-date=2022-03-21}}</ref> Teh okupacij, potrjenih s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko mirovno pogodbo]], Osmansko cesarstvo ni priznalo. Po [[Lozanski sporazum|Lozanskem sporazumu]] iz leta 1923 je otok uradno postal del Kraljevine Romunije. Med letoma 1923 in 1938 se je zaradi protiturških čustev veliko turških družin z Ade Kale in iz [[Dobrudža|Dobrudže]] preselilo v Turčijo.<ref name="acarindex">{{cite web|url=https://www.acarindex.com/dosyalar/makale/acarindex-1423873237.pdf|date=2008-04-10|author=Dr. Önder Duman|title=Atatürk Döneminde Romanya'dan Türk Göçleri (1923–1938)|access-date=2022-03-21}}</ref> Leta 1945 so se nekateri Turki z Ade Kale preselili v Turčijo, ker niso želeli živeti v Socialistični republiki Romuniji. Leta 1951 je bilo nekaj turških družine z Ade Kale prisilno preseljenih na ravnino Bărăgan, leta 1967 pa se je celotno preostalo turško otoško prebivalstvo izselilo, preden je bil otok leta 1970 poplavljen. Večina je odšla v Turčijo, nekaj tudi v Dobrudžo v Romuniji.<ref>{{Cite journal|url= https://regard-est.com/die-erfahrung-des-orients-tourismus-auf-der-gefluteten-donauinsel-ada-kaleh-1919-1968-teil-ii|title = Die Erfahrung des Orients : Tourismus auf der gefluteten Donauinsel "Ada-Kaleh" (1919-1968, Teil II)|journal = Regard Sur l'Est|date = December 2014|last1 = Ellensohn|first1 = Christian}}</ref> ===Narodno blago=== Turške ljudske pesmi, pravljice in uspavanke z Ada Kale je posnel madžarski turkolog Ignac Kunos. Otok je bil njegova prva raziskovalna postaja. Zbral je sto petdeset ljudskih pesmi, vključno z ''Ötme bülbül ötme yaz bahar oldu'' (pesem o slavčku), turško ljudsko pesem iz Budima, vendar njihovih melodij ni posnel ali zapisal.<ref name=":0">{{Cite journal |last1=Güray |first1=Cenk |last2=Güvener |first2=Duygu |title=The songs of the lost land: Re-envisioning the Turkish folk songs from Adakale through previous compilations and research studies |url=https://journals.uni-vt.bg/balkans/bul/vol7/iss1/art4 |journal=The Balkans - Language, History, Culture |volume=8 |issue=1}}</ref> Od glasbil so uporabljali def, darbuko in tanbur, peli pa so bodisi v skupini bodisi posamezno. Po besedah Eugenije Popescu-Judetz je bila na Ada Kale priljubljena tudi tradicionalna bektaška glasba. Kemal Altınkaya, ki se je izjemno zanimal za balkansko turško glasbo, je zbral 600 ljudskih pesmi in plesnih melodij, nekaj tudi z otoka. Romun Ioan R. Nicola in njegova ekipa sta se prav tako zanimala za folkloro Adakalcev. Leta 1971 so objavili rezultate raziskave ''Folclorul Turc Din Insula Ada-Kaleh'', v kateri so bile melodije epskih, vojnih, ljubezenskih, poročnih in drugih pesmi.<ref name=":1">Güray, Cenk; Güvener, Duygu; Yıldız, Şule. "Adakale'nin Saklı Türkülerinin Markov Zinciri Tabanlı Stokastik Yöntem ile Yeniden Yapılandırılması" [Reconstruction of Adakale's Hidden Folk Songs with Markov Chain Based Stochastic Method]. Etnomüzikoloji Dergisi.</ref> ===Narečje=== Adakalska turščina spada v rumelsko (balkansko) podskupino turškega jezika.<ref>{{Cite journal |last=Çinko |first=Kemal |title=Ürem Bey İle Bır Padışah Kizi Masalinin Max Luthi'nın evrensel Masal İlkelerıne Göre Çözümlenmesı |url=https://dergipark.org.tr/en/download/article-file/2976453 |journal=Folklor Akademi}}</ref> Pred letom 1970 je bila Ada Kale najsevernejši kraj, kjer so govorili zahodnorumelsko turščino. Tako kot v drugih zahodnorumelskih narečjih, ki so se govorila na severu Osmanskega cesarstva, sta se tudi v adakalskem namesto ö in ü uporabljala o in u.<ref name=":2">{{Cite journal |last=İğci |first=Alpay |year=2018 |title=Batı Rumeli Ağızlarının Sınıflandırılması İçin Görüşler |trans-title=Opinions for the Classification of Western Rumelian Dialects |url=https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/610642 |journal=Journal of Turkish World Studies |language=Turkish |doi=}}</ref> ==Zgodovina== [[Habsburška monarhija]] je na otoku zgradila utrdbo vaubanskega tipa, da bi se branila pred Osmanskim cesarstvom. Utrdba je postala in ostala jabolko spora med obema imperijema. Leta 1699 je otok s [[Karlovški mir|Karlovškim mirom]] prišel pod osmansko oblast, potem pa so ga Avstrijci v [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718)|vojni 1716–1718]] ponovno zavzeli. Bližnjo trdnjavo Nova Orșova je zgradil avstrijski polkovnik Nicolas Doxat. Po štirimesečnem obleganju je otok leta 1738 ponovno postal osmanski. Leta 1789 so ga ponovno osvojili Avstrijci, a so ga morali skladno s [[Sistovski sporazum|Sistovskim sporazumom]], sklenjenim leta 1791, vrniti Osmanskemu cesarstvu. Ko je bil [[Vidinski sandžak]] leta 1864 vključen v Donavski vilajet, je bila Ada Kale omenjena kot del Vidinskega sandžaka. Otok je potem izgubil svoj vojaški pomen. Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] leta 1804 so srbski uporniki pod vodstvom Milenka Stojkovića ujeli in usmrtili [[dahije]], odpadniško [[janičar]]sko hunto v [[Smederevski sandžak|Smederevskem sandžaku]], ki so pobegnili iz [[Beograd]]a in se zatekle na otok. Z njihovo smrtjo se je tiranija končala. Osmani so po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni (1877–1878)]] izgubili območja okoli otoka. Največji problem v družbenem življenju otoka je postala revščina 179 muslimanskih romskih beguncev, ki so po letu 1878 prišli iz izgubljenega Donavskega vilajeta in so živeli v katakombah pod oboki trdnjave. Z romunske perspektive je bila pretekla vojna vojna za neodvisnost. Na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta 1878 so na otok povsem pozabili in je ''[[De iure - de facto|de iure]]'' ostal osmansko ozemlje in zasebna lastnina osmanskega sultana. ''[[De iure - de facto|De facto]]'' je leta 1913 postal avstroogrsko ozemlje, ko je Avstro-Ogrska enostransko razglasila suverenost nad njim. Takšno stanje je trajalo do sprejema [[Lozanski sporazum|Lozanskega sporazuma]] leta 1923.<ref name=Adakale>{{Cite web |title= Adakale Island in River Danube |url= http://alexisphoenix.org/adakaleh.php |access-date= 2007-05-14 |archive-date= 2011-07-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20110725000112/http://alexisphoenix.org/adakaleh.php |url-status= dead}}</ref> Od leta 1878 do 1918 je ozemlje severno od otoka nadzirala [[Romunija]], južno pa [[Srbija]], otok pa je bil uradno pod osmansko suverenostjo. Osmanska vlada je tja še naprej redno pošiljala svojega upravitelja in sodnika. Prebivalci otoka, uradno državljani Osmanskega cesarstva, so bili oproščeni plačevanja davkov in carin in niso bili vojaški obvezniki. Na osmanskih splošnih volitvah leta 1908 so imeli volilno pravico.<ref name=Avrupa>Hürriyet Avrupa (European version of Hürriyet newspaper), 19–20 January 2013, str. 12</ref> [[Slika:Ada Kaleh bazárja 1912.JPG|thumb|250px|left|Ada Kale leta 1912]] 12. maja 1913 je dr. Zoltán Medve, namestnik okrožja Krassó-Szörény, izkoristil balkanske vojne in pod avstro-ogrsko zastavo priplul na otok ter uvedel madžarsko upravo. Otok je preoblikoval v občino, znano kot Újorsova, in ga dodelil okrožju Oršova. Zasedba otoka je bila zadnja ozemeljska širitev Ogrske pred izbruhom prve svetovne vojne. Osmanska vlada zasega ni nikoli uradno priznala.<ref>Jungmayer, Mihály: Ada-Kaleh. in: Zsebatlasz naptárral és statisztikai adatokkal. Szerk.: Kogutowitz, Károly Dr. és Hermann, Győző Dr. Magyar Földrajzi Intézet, Budapest, 1913.</ref> V prvem in edinem popisu prebivalstva, opravljenem leta 1913, je v arhivskih dokumentih zabeleženo, da je v Ada Kali živelo 637 ljudi v 171 gospodinjstvih. 458 ljudi je stalno živelo na otoku. Po avstro-ogrski okupaciji je nekaj turških družine leta 1913 zapustile otok in odšlo v Istanbul.<ref name="ieg-ego.eu">{{Cite web|url=http://ieg-ego.eu/en/threads/europe-on-the-road/forced-ethnic-migration/berna-pekesen-expulsion-and-emigration-of-the-muslims-from-the-balkans|title = Expulsion and Emigration of the Muslims from the Balkans}}</ref> [[Slika:Romania,_Ada_Kaleh_Fortepan_17600.jpg|thumb|200px|right|Otočanke pred mošejo leta 1964]] Po koncu prve svetovne vojne je Romunija leta 1919 enostransko razglasila svojo suverenost nad otokom in leta 1920 okrepila svoje zahteve s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonskim mirovnim sporazumom]]. Več turških družin se je preselilo v Istanbul.<ref name="ieg-ego.eu"/> 24. julija 1923 je nova Republika Turčija s 25. in 26. členom Lozanskega sporazuma Ada Kale uradno prepustila Romuniji.<ref name=Treaty>{{Cite web|url=https://wwi.lib.byu.edu/index.php/Treaty_of_Lausanne|title=Treaty of Lausanne - World War I Document Archive|website=wwi.lib.byu.edu}}</ref> Izguba otoka se v turški historiografiji spominja z bolečino, kot je zapisal İsmail Habib Sevük v svojem delu ''Od Donave do zahoda'': : ''"Mi, ki smo izgubili polovico svojega ozemlja, smo čutili veliko globljo melanholijo zaradi izgube tega majhnega otoka, veliko močnejšo kot ob izgubi arabskih dežel. Donava, ki je nismo mogli obdržati, je bila še vedno povezana z nami s tem majhnim otokom. V naši žalosti čutimo bolečino poškodovane ladje."''<ref name=":0" /> Med letoma 1923 in 1938 se je veliko turških družin z Ada Kale in Dobrudže odselilo v Turčijo, večinoma v vzhodno Trakijo.<ref>{{Cite journal |last=Duman |first=Önder |date=2008 |title=Atatürk Döneminde Romanya'dan Türk Göçleri (1923-1938) |trans-title=Turkish Migration from Romania in the Atatürk Era (1923-1938) |url=https://www.acarindex.com/dosyalar/makale/acarindex-1423873237.pdf |journal=Bilig |language=Turkish |volume=45 |pages=23–44}}</ref> [[Slika:Ada_Kaleh_Vár.jpg|thumb|200px|left|Trdnjava Ada Kale, ki je otoku dala ime; madžarska razglednica iz leta 1912]] Otočani so se preživljali z gojenjem [[tobak]]a in [[ribolov]]om, kasneje tudi s turizmom. V zadnjih letih obstoja otoka se je število prebivalcev gibalo med 600 in 1000. Preden je otok prekrila voda jezu Đerdap I., se je del prebivalstva leta 1967 preselil v [[Konstanca, Romunija|Konstanco]] v Romuniji, preostali del pa na povabilo predsednika turške vlade Demirela med njegovim obiskom otoka v Turčijo.<ref name=Avrupa/> Mošeja Ada Kale s [[hamam]]om je bila zgrajena leta 1903 na mestu frančiškanskega samostana iz leta 1699. Preproga iz mošeje, darilo turškega sultana [[Abdul Hamid II.|Abdula Hamida II.]], je bila leta 1965 prestavljena v Veliko mošejo v Konstanci. Otok je leta 1931 obiskal romunski kralj Karel II., 13. septembra 1967 pa turški premier Süleyman Demirel. [[Slika:Ada-Kaleh 03.jpg|thumb|250px|Pošta, fotografija iz leta 1968]] Obiskovalci so muslimanske turške prebivalce otoka opisali kot prijazne, prijateljske in odprtega srca.<ref>{{Cite web|url=https://libcom.org/article/ada-kaleh-balkan-island-where-people-once-lived-no-state-or-masters|title=Ada-Kaleh: the Balkan Island Where People Once Lived with no State or Masters &#124; libcom.org|website=libcom.org}}</ref> ==Zapuščina== [[Slika:Ada Kaleh.jpg|thumb|Ada Kale, pobarvana fotografija iz obdobja od leta 1890 do 1905]] Med gradnjo jezu hidroelektrarne Đerdap I so nekatere strukture z Ada Kale preselili na bližnji otok Šimijan, vključno z delom zidanih trdnjavskih katakomb, mošeje, bazarja, hiše Mahmuda Paše, pokopališča in več drugih objektov. Prebivalci so se odločili preseliti v Turčijo in ne na otok Šimijan. Manjši del prebivalcev je odšel v Dobrudžo, kjer je obstajala turška manjšina. Rekonstrukcija Ade Kale na novem otoku ni bila nikoli dokončana.<ref>{{cite web |last= Mateescu |first= Mirela Sorina |title= Ada Kaleh, istoria unui paradis îngropat de ape și de vremuri |trans-title= Ada Kaleh: The History of a Paradise Submerged by Water and the Flow of Time |language= ro |website= www.historia.ro |url= https://www.historia.ro/sectiune/general/articol/ada-kaleh-istoria-unui-paradis-ingropat-de-ape-si-de-vremuri |access-date= 12 September 2021}}</ref> ==Ada Kale v književnosti== Ada Kale igra pomembno vlogo v romanu ''Zlati mož'' (''Az Arany Ember''), enega najbolj znanih madžarskih avtorjev, Móra Jókaija. V romanu, objavljenem leta 1872, je Ada Kale imenovan "Nikogaršnji otok". Prikazan je kot skoraj mitski simbol miru, osamljenosti in lepote in nasprotje materialnega zunanjega sveta. V potopisu ''Med gozdom in vodo'', drugem delu pripovedi Patricka Leigha Fermorja o njegovem potovanju po Evropi, avtor opisuje prijeten obisk otoka leta 1934 in razpravo o zgodovini otoka s skupino starejših prebivalcev. V delu ''De Laatste Eilanders'' (''Zadnji otočani''), zgodovinski fikciji nizozemsko-romunskega avtorja Štefana Pope, so zadnja leta pred poplavljenjem in selitvijo na otok Šimijan opisana skozi oči treh najstnikov. ==Pomembne osebe== [[Slika:Üdvözlő_lap_Ada_Kaleh-ból.jpg|thumb|250px|left|Bego Mustafa na stari razglednici Ada Kale; Bego Mustafa je pomagal madžarskemu narodnemu junaku Lajosu Kossuthu po revoluciji leta 1848 pobegniti preko Donave v Vidin, ki je bil takrat še v Osmanskem cesarstvu]] Miškin Baba se je na otoku častil kot njihov zavetnik. Legenda pravi, da je bil uzbekistanski princ iz Buhare, ki je na otok prišel okoli leta 1786 in tam umrl okoli leta 1851. Njegov grob se je častil kot svetišče.<ref>{{Cite web|url=https://romanialibera.ro/opera-classical-music/povestea-printului-samanaid-miskin-baba-mort-pe-ada-kaleh-379394/|title = Povestea prințului samanaid Mișkin Baba, mort pe Ada Kaleh|date = 23 May 2015}}</ref> Redžep Aga in njegova družina so otoku vladali od leta 1788 do 1816. Okoli leta 1860 je Nemec Carl Heinrich Edmund von Berg obiskal Ado Kale in hišo Mahmuda Paše.<ref name="academia.edu"/> Bego Mustafa, nekdanji desetnik vojske Osmanskega cesarstva, je bil Turek, ki je leta 1849 pomagal madžarskemu revolucionarju Lajosu Kossuthu z ladjo čez Donavo pobegniti v Vidin v Osmanski Bolgariji. Bego Mustafa je bil pogosto upodobljen na razglednicah z Ade Kale. Bil je zadnji turški fevdalni gospodar Ada Kale.<ref name="academia.edu"/> Ali Kadri je bil najbogatejši Turek na Adi Kale. Bil je sirota in ribič, ki je kasneje s proizvodnjo cigaret zelo obogatel. Bil je barvita osebnost in so ga imenovali sultan Ade Kale. Poleg mošeje je zgradil 24-sobno graščino s haremom za svoje štiri žene. Okoli leta 1945 je skupaj z družino pobegnil v Turčijo, da bi ubežal režimu v Romuniji. Njegovo premoženje je bilo zaseženo.<ref>{{Cite web|url=http://brunea-fox.casajurnalistului.ro/ali-kadri-sultanul-din-ada-kaleh/|title=Ali Kadri "Sultanul" din Ada Kaleh|date=2 September 2014|access-date=24 March 2022|archive-date=30 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231130074633/http://brunea-fox.casajurnalistului.ro/ali-kadri-sultanul-din-ada-kaleh/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite journal|url= https://regard-est.com/die-erfahrung-des-orients-tourismus-auf-der-gefluteten-donauinsel-ada-kaleh-1878-1918-teil-i|title = Die Erfahrung des Orients: Tourismus auf der gefluteten Donauinsel "Ada-Kaleh" (1878-1918, Teil I)|journal = Regard Sur l'Est|date = December 2014|last1 = Ellensohn|first1 = Christian}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://bigthink.com/strange-maps/ada-kaleh-an-ottoman-atlantis-on-the-danube Ada Kaleh, an Ottoman Atlantis on the Danube] * [https://libcom.org/history/ada-kaleh-balkan-island-where-people-once-lived-no-state-or-masters Ada-Kaleh: the Balkan Island Where People Once Lived with no State or Masters], Petar Georgiev Mandzhukov's memoir ''Harbingers of Storm'' (Sofia: FAB, 2013) * [http://patrickleighfermor.wordpress.com/2012/09/22/on-the-island-of-ada-kaleh-on-the-danube/ ''Ada Kaleh: the lost island of the Danube''] - photogallery {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Romunije]] [[Kategorija:Donava]] [[Kategorija:Rečni otoki]] [[Kategorija:Nekdanji otoki]] gtgfbhhqd90nlzub90o74mr02rt3hhp 6683442 6683441 2026-05-31T17:22:38Z Octopus 13285 /* Zunanje povezave */ Viri 6683442 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Ada Kale | image_name = Ada-Kaleh.jpg | image_caption = Ada Kale proti koncu 19. stoletja | image alt = | map = Romunija | map_alt = | map_width = 300px | map_caption = Lega potopljenega otoka na zemljevidu Romunije | map_relief = yes | label = | label_position = | mark = | mark_width = | etymology = iz turškega: ''ada'' — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'' | location = reka [[Donava]] | type = | area_km2 = 0,875 | length_km = 1,75 | width_km = 0,5 | coastline_km = <!-- ali |coastline m= --> | coastline_footnotes = | elevation_m = 59 | elevation_footnotes = | highest_mount = | Country_heading = | country = Romunija | country_admin_divisions_title = Okraj | country_admin_divisions = Oršova | country area km2 = <!-- ali |country area m2= ali |country area ha= --> | country 1 area km2 = <!-- ali |country 1 area m2= ali |country 1 area ha= --> | demonym = | population = 600 | ethnic_groups = večinoma Turki | timezone1 = | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = }} '''Ada Kale''' (iz {{langx|tr|Adakale}} — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'', {{langx|ro|Insula Ada Kaleh}}, {{langx|sr|Ада Кале|Ada Kale}}) je bil majhen otok na [[Donava|Donavi]] na meji med [[Romunija|Romunijo]] in [[Srbija|Srbijo]], ki je bil potopljen med gradnjo hidroelektrarne Džerdap I leta 1970. Otok je bil približno 3 kilometre dolvodno od Orșove. Dolg je bil malo manj kot dva kilometra in širok približno pol kilometra. Naseljenci otoka so bili turški muslimani iz vseh delov [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref>{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title = From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires|journal = Romano-Arabica|date = January 2019|last1 = Vainovski-Mihai, Irina and Grigore|first1 = George}}</ref> Prebivalci so bili zaradi družinskih vezi najbolj povezani z mestoma [[Vidin]] in [[Ruse]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref>{{Cite web|url=https://bigthink.com/strange-maps/ada-kaleh-an-ottoman-atlantis-on-the-danube/|title=Ada Kaleh, an Ottoman Atlantis on the Danube|date=25 February 2015}}</ref> Otok Ada Kale je bil verjetno najbolj odmevna žrtev gradnje jezu Džerdap I. Nekdanja osmansko-turška eksklava, ki je v 18. in 19. stoletju večkrat menjala lastnika, je imela [[mošeja|mošejo]] in številne vijugaste ulice ter je bila znana kot svobodno pristanišče in tihotapsko gnezdo. Otočani so proizvajali turški med, [[Baklava|baklave]], rožno vodo, rožno marmelado, rožno olje in pridelovali fige. Bili so znani po rokoborbi naoljenih mož. Ada Kale je bila na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta 1878 po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877-1878]], v Romuniji znani kot vojna za neodvisnost, spregledana, in otok je [[De iure - de facto|''de iure'']] ostal posest osmanskega sultana do leta 1923. == Turško prebivalstvo== ===Zgodovina=== Naseljevanje Turkov (Adakalski Turki, turško: Adakale Türkleri) se je začelo leta 1699, ko je Osmansko cesarstvo zavzelo otok.<ref name="whitereview">{{Cite web|url=https://www.thewhitereview.org/feature/ada-kaleh-the-story-of-an-island/|title=Ada Kaleh|website=The White Review}}</ref><ref>{{Cite web|url = https://www.dailysabah.com/feature/2016/01/22/ada-kaleh-a-turkish-island-in-the-danube-river|title = Ada Kaleh: A Turkish island in the Danube River|website = Daily Sabah|date = 22 January 2016|access-date = 23 March 2022|archive-date = 13 March 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220313132820/https://www.dailysabah.com/feature/2016/01/22/ada-kaleh-a-turkish-island-in-the-danube-river|url-status = dead}}</ref><ref name="academia">{{cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title=(PDF) From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires &#124; George Grigore|journal=Romano-Arabica|date=January 2019|access-date=2022-03-21|last1=Grigore|first1=George}}</ref> V osmanskih arhivih je kratka zgodovina otoka in njegovih prebivalcev opisana takole: : "Po 70. letih 18. stoletja Donave verjetno ni več prečil noben čoln. [[Spahije|Spahijski]] častniki na Ada Kale, ki so bili pod poveljstvom osmanskega paše, so na otok pripeljali svoje družine. Vsi tamkajšnji prebivalci so bili potomci teh vojaških družin ... Njihov materni jezik je bil zato turščina." [[Slika:Map of Ada Kaleh, early modern period.jpg|thumb|250px|Zemljevid otoka v zgodnjem modernem obdobju]] [[Slika:Ada Kaleh-Bazaar.jpg|thumb|250px|[[Bazar]]]] Ko je bila leta 1830 na ozemlju [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]] v Osmanskem cesarstvu ustanovljena [[Kneževina Srbija]], je bilo v Srbiji šest turških naselij, ki so veljala za osmansko ozemlje. Eno od njih je bila Ada Kale. Vsa so imela status mesta. Otočani so imeli zaradi eksogamnih porok družinske vezi s Turki iz [[Vidin]]a in [[Ruse|Rus]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref name="academia.edu">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/23622641|title = Mustafa Bego, türkischer Nargileh-Raucher und ungarischer Nationalheld. Nationale Aneignung und internationale Vermarktung der Insel Ada-Kaleh|journal = Spiegelungen|date = January 2014|last1 = Blasen|first1 = Philippe Henri}}</ref> Osmanski popis prebivalstva iz leta 1913 kaže, da je bila večina otočanov balkanskih [[Turki|Turkov]] in muslimanskih [[Romi|Romov]] iz [[Rumelski ejalet|Rumelskega ejaleta]], ki so na otok prišli po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877–1878]]. Združevalno vez so tvorili turški jezik, turška kultura in islam. Prebivalstvo je prakticiralo sufizem. Moški so nosili fes, ženske pa čaršaf, dokler jim to ni bilo v [[Romunija|Socialistični republiki Romuniji]] prepovedano. Otočani so proizvajali ratluk, rožno vodo in rožno olje. Preživljali so se tudi s turizmom, pridelavo [[tobak]]a in [[ribolov]]om. Otok je bil znan po turški rokoborbi naoljenih mož in ekipi nogometašev.<ref>{{Cite web|url=https://www.academia.edu/2540987|title = George Grigore. "Muslims in Romania", ISIM Newsletter (International Institute for the Study of Islam in the Modern World) no. 3, Leiden. 1999: 34|last1 = Grigore|first1 = George | date=9 February 2013 }}</ref> Med [[Druga balkanska vojna|drugo balkansko vojno]] leta 1913 je otok okupirala avstro-ogrska vojska, po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] leta 1919 pa [[Romunija|Kraljevina Romunija]]. Nekatere turške družine so zapustile otok in odšle v Istanbul.<ref name="ieg-ego">{{cite web|last=Pekesen|first=Berna|url=http://ieg-ego.eu/en/threads/europe-on-the-road/forced-ethnic-migration/berna-pekesen-expulsion-and-emigration-of-the-muslims-from-the-balkans|title=Expulsion and Emigration of the Muslims from the Balkans |website=EGO|access-date=2022-03-21}}</ref> Teh okupacij, potrjenih s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko mirovno pogodbo]], Osmansko cesarstvo ni priznalo. Po [[Lozanski sporazum|Lozanskem sporazumu]] iz leta 1923 je otok uradno postal del Kraljevine Romunije. Med letoma 1923 in 1938 se je zaradi protiturških čustev veliko turških družin z Ade Kale in iz [[Dobrudža|Dobrudže]] preselilo v Turčijo.<ref name="acarindex">{{cite web|url=https://www.acarindex.com/dosyalar/makale/acarindex-1423873237.pdf|date=2008-04-10|author=Dr. Önder Duman|title=Atatürk Döneminde Romanya'dan Türk Göçleri (1923–1938)|access-date=2022-03-21}}</ref> Leta 1945 so se nekateri Turki z Ade Kale preselili v Turčijo, ker niso želeli živeti v Socialistični republiki Romuniji. Leta 1951 je bilo nekaj turških družine z Ade Kale prisilno preseljenih na ravnino Bărăgan, leta 1967 pa se je celotno preostalo turško otoško prebivalstvo izselilo, preden je bil otok leta 1970 poplavljen. Večina je odšla v Turčijo, nekaj tudi v Dobrudžo v Romuniji.<ref>{{Cite journal|url= https://regard-est.com/die-erfahrung-des-orients-tourismus-auf-der-gefluteten-donauinsel-ada-kaleh-1919-1968-teil-ii|title = Die Erfahrung des Orients : Tourismus auf der gefluteten Donauinsel "Ada-Kaleh" (1919-1968, Teil II)|journal = Regard Sur l'Est|date = December 2014|last1 = Ellensohn|first1 = Christian}}</ref> ===Narodno blago=== Turške ljudske pesmi, pravljice in uspavanke z Ada Kale je posnel madžarski turkolog Ignac Kunos. Otok je bil njegova prva raziskovalna postaja. Zbral je sto petdeset ljudskih pesmi, vključno z ''Ötme bülbül ötme yaz bahar oldu'' (pesem o slavčku), turško ljudsko pesem iz Budima, vendar njihovih melodij ni posnel ali zapisal.<ref name=":0">{{Cite journal |last1=Güray |first1=Cenk |last2=Güvener |first2=Duygu |title=The songs of the lost land: Re-envisioning the Turkish folk songs from Adakale through previous compilations and research studies |url=https://journals.uni-vt.bg/balkans/bul/vol7/iss1/art4 |journal=The Balkans - Language, History, Culture |volume=8 |issue=1}}</ref> Od glasbil so uporabljali def, darbuko in tanbur, peli pa so bodisi v skupini bodisi posamezno. Po besedah Eugenije Popescu-Judetz je bila na Ada Kale priljubljena tudi tradicionalna bektaška glasba. Kemal Altınkaya, ki se je izjemno zanimal za balkansko turško glasbo, je zbral 600 ljudskih pesmi in plesnih melodij, nekaj tudi z otoka. Romun Ioan R. Nicola in njegova ekipa sta se prav tako zanimala za folkloro Adakalcev. Leta 1971 so objavili rezultate raziskave ''Folclorul Turc Din Insula Ada-Kaleh'', v kateri so bile melodije epskih, vojnih, ljubezenskih, poročnih in drugih pesmi.<ref name=":1">Güray, Cenk; Güvener, Duygu; Yıldız, Şule. "Adakale'nin Saklı Türkülerinin Markov Zinciri Tabanlı Stokastik Yöntem ile Yeniden Yapılandırılması" [Reconstruction of Adakale's Hidden Folk Songs with Markov Chain Based Stochastic Method]. Etnomüzikoloji Dergisi.</ref> ===Narečje=== Adakalska turščina spada v rumelsko (balkansko) podskupino turškega jezika.<ref>{{Cite journal |last=Çinko |first=Kemal |title=Ürem Bey İle Bır Padışah Kizi Masalinin Max Luthi'nın evrensel Masal İlkelerıne Göre Çözümlenmesı |url=https://dergipark.org.tr/en/download/article-file/2976453 |journal=Folklor Akademi}}</ref> Pred letom 1970 je bila Ada Kale najsevernejši kraj, kjer so govorili zahodnorumelsko turščino. Tako kot v drugih zahodnorumelskih narečjih, ki so se govorila na severu Osmanskega cesarstva, sta se tudi v adakalskem namesto ö in ü uporabljala o in u.<ref name=":2">{{Cite journal |last=İğci |first=Alpay |year=2018 |title=Batı Rumeli Ağızlarının Sınıflandırılması İçin Görüşler |trans-title=Opinions for the Classification of Western Rumelian Dialects |url=https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/610642 |journal=Journal of Turkish World Studies |language=Turkish |doi=}}</ref> ==Zgodovina== [[Habsburška monarhija]] je na otoku zgradila utrdbo vaubanskega tipa, da bi se branila pred Osmanskim cesarstvom. Utrdba je postala in ostala jabolko spora med obema imperijema. Leta 1699 je otok s [[Karlovški mir|Karlovškim mirom]] prišel pod osmansko oblast, potem pa so ga Avstrijci v [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718)|vojni 1716–1718]] ponovno zavzeli. Bližnjo trdnjavo Nova Orșova je zgradil avstrijski polkovnik Nicolas Doxat. Po štirimesečnem obleganju je otok leta 1738 ponovno postal osmanski. Leta 1789 so ga ponovno osvojili Avstrijci, a so ga morali skladno s [[Sistovski sporazum|Sistovskim sporazumom]], sklenjenim leta 1791, vrniti Osmanskemu cesarstvu. Ko je bil [[Vidinski sandžak]] leta 1864 vključen v Donavski vilajet, je bila Ada Kale omenjena kot del Vidinskega sandžaka. Otok je potem izgubil svoj vojaški pomen. Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] leta 1804 so srbski uporniki pod vodstvom Milenka Stojkovića ujeli in usmrtili [[dahije]], odpadniško [[janičar]]sko hunto v [[Smederevski sandžak|Smederevskem sandžaku]], ki so pobegnili iz [[Beograd]]a in se zatekle na otok. Z njihovo smrtjo se je tiranija končala. Osmani so po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni (1877–1878)]] izgubili območja okoli otoka. Največji problem v družbenem življenju otoka je postala revščina 179 muslimanskih romskih beguncev, ki so po letu 1878 prišli iz izgubljenega Donavskega vilajeta in so živeli v katakombah pod oboki trdnjave. Z romunske perspektive je bila pretekla vojna vojna za neodvisnost. Na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta 1878 so na otok povsem pozabili in je ''[[De iure - de facto|de iure]]'' ostal osmansko ozemlje in zasebna lastnina osmanskega sultana. ''[[De iure - de facto|De facto]]'' je leta 1913 postal avstroogrsko ozemlje, ko je Avstro-Ogrska enostransko razglasila suverenost nad njim. Takšno stanje je trajalo do sprejema [[Lozanski sporazum|Lozanskega sporazuma]] leta 1923.<ref name=Adakale>{{Cite web |title= Adakale Island in River Danube |url= http://alexisphoenix.org/adakaleh.php |access-date= 2007-05-14 |archive-date= 2011-07-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20110725000112/http://alexisphoenix.org/adakaleh.php |url-status= dead}}</ref> Od leta 1878 do 1918 je ozemlje severno od otoka nadzirala [[Romunija]], južno pa [[Srbija]], otok pa je bil uradno pod osmansko suverenostjo. Osmanska vlada je tja še naprej redno pošiljala svojega upravitelja in sodnika. Prebivalci otoka, uradno državljani Osmanskega cesarstva, so bili oproščeni plačevanja davkov in carin in niso bili vojaški obvezniki. Na osmanskih splošnih volitvah leta 1908 so imeli volilno pravico.<ref name=Avrupa>Hürriyet Avrupa (European version of Hürriyet newspaper), 19–20 January 2013, str. 12</ref> [[Slika:Ada Kaleh bazárja 1912.JPG|thumb|250px|left|Ada Kale leta 1912]] 12. maja 1913 je dr. Zoltán Medve, namestnik okrožja Krassó-Szörény, izkoristil balkanske vojne in pod avstro-ogrsko zastavo priplul na otok ter uvedel madžarsko upravo. Otok je preoblikoval v občino, znano kot Újorsova, in ga dodelil okrožju Oršova. Zasedba otoka je bila zadnja ozemeljska širitev Ogrske pred izbruhom prve svetovne vojne. Osmanska vlada zasega ni nikoli uradno priznala.<ref>Jungmayer, Mihály: Ada-Kaleh. in: Zsebatlasz naptárral és statisztikai adatokkal. Szerk.: Kogutowitz, Károly Dr. és Hermann, Győző Dr. Magyar Földrajzi Intézet, Budapest, 1913.</ref> V prvem in edinem popisu prebivalstva, opravljenem leta 1913, je v arhivskih dokumentih zabeleženo, da je v Ada Kali živelo 637 ljudi v 171 gospodinjstvih. 458 ljudi je stalno živelo na otoku. Po avstro-ogrski okupaciji je nekaj turških družine leta 1913 zapustile otok in odšlo v Istanbul.<ref name="ieg-ego.eu">{{Cite web|url=http://ieg-ego.eu/en/threads/europe-on-the-road/forced-ethnic-migration/berna-pekesen-expulsion-and-emigration-of-the-muslims-from-the-balkans|title = Expulsion and Emigration of the Muslims from the Balkans}}</ref> [[Slika:Romania,_Ada_Kaleh_Fortepan_17600.jpg|thumb|200px|right|Otočanke pred mošejo leta 1964]] Po koncu prve svetovne vojne je Romunija leta 1919 enostransko razglasila svojo suverenost nad otokom in leta 1920 okrepila svoje zahteve s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonskim mirovnim sporazumom]]. Več turških družin se je preselilo v Istanbul.<ref name="ieg-ego.eu"/> 24. julija 1923 je nova Republika Turčija s 25. in 26. členom Lozanskega sporazuma Ada Kale uradno prepustila Romuniji.<ref name=Treaty>{{Cite web|url=https://wwi.lib.byu.edu/index.php/Treaty_of_Lausanne|title=Treaty of Lausanne - World War I Document Archive|website=wwi.lib.byu.edu}}</ref> Izguba otoka se v turški historiografiji spominja z bolečino, kot je zapisal İsmail Habib Sevük v svojem delu ''Od Donave do zahoda'': : ''"Mi, ki smo izgubili polovico svojega ozemlja, smo čutili veliko globljo melanholijo zaradi izgube tega majhnega otoka, veliko močnejšo kot ob izgubi arabskih dežel. Donava, ki je nismo mogli obdržati, je bila še vedno povezana z nami s tem majhnim otokom. V naši žalosti čutimo bolečino poškodovane ladje."''<ref name=":0" /> Med letoma 1923 in 1938 se je veliko turških družin z Ada Kale in Dobrudže odselilo v Turčijo, večinoma v vzhodno Trakijo.<ref>{{Cite journal |last=Duman |first=Önder |date=2008 |title=Atatürk Döneminde Romanya'dan Türk Göçleri (1923-1938) |trans-title=Turkish Migration from Romania in the Atatürk Era (1923-1938) |url=https://www.acarindex.com/dosyalar/makale/acarindex-1423873237.pdf |journal=Bilig |language=Turkish |volume=45 |pages=23–44}}</ref> [[Slika:Ada_Kaleh_Vár.jpg|thumb|200px|left|Trdnjava Ada Kale, ki je otoku dala ime; madžarska razglednica iz leta 1912]] Otočani so se preživljali z gojenjem [[tobak]]a in [[ribolov]]om, kasneje tudi s turizmom. V zadnjih letih obstoja otoka se je število prebivalcev gibalo med 600 in 1000. Preden je otok prekrila voda jezu Đerdap I., se je del prebivalstva leta 1967 preselil v [[Konstanca, Romunija|Konstanco]] v Romuniji, preostali del pa na povabilo predsednika turške vlade Demirela med njegovim obiskom otoka v Turčijo.<ref name=Avrupa/> Mošeja Ada Kale s [[hamam]]om je bila zgrajena leta 1903 na mestu frančiškanskega samostana iz leta 1699. Preproga iz mošeje, darilo turškega sultana [[Abdul Hamid II.|Abdula Hamida II.]], je bila leta 1965 prestavljena v Veliko mošejo v Konstanci. Otok je leta 1931 obiskal romunski kralj Karel II., 13. septembra 1967 pa turški premier Süleyman Demirel. [[Slika:Ada-Kaleh 03.jpg|thumb|250px|Pošta, fotografija iz leta 1968]] Obiskovalci so muslimanske turške prebivalce otoka opisali kot prijazne, prijateljske in odprtega srca.<ref>{{Cite web|url=https://libcom.org/article/ada-kaleh-balkan-island-where-people-once-lived-no-state-or-masters|title=Ada-Kaleh: the Balkan Island Where People Once Lived with no State or Masters &#124; libcom.org|website=libcom.org}}</ref> ==Zapuščina== [[Slika:Ada Kaleh.jpg|thumb|Ada Kale, pobarvana fotografija iz obdobja od leta 1890 do 1905]] Med gradnjo jezu hidroelektrarne Đerdap I so nekatere strukture z Ada Kale preselili na bližnji otok Šimijan, vključno z delom zidanih trdnjavskih katakomb, mošeje, bazarja, hiše Mahmuda Paše, pokopališča in več drugih objektov. Prebivalci so se odločili preseliti v Turčijo in ne na otok Šimijan. Manjši del prebivalcev je odšel v Dobrudžo, kjer je obstajala turška manjšina. Rekonstrukcija Ade Kale na novem otoku ni bila nikoli dokončana.<ref>{{cite web |last= Mateescu |first= Mirela Sorina |title= Ada Kaleh, istoria unui paradis îngropat de ape și de vremuri |trans-title= Ada Kaleh: The History of a Paradise Submerged by Water and the Flow of Time |language= ro |website= www.historia.ro |url= https://www.historia.ro/sectiune/general/articol/ada-kaleh-istoria-unui-paradis-ingropat-de-ape-si-de-vremuri |access-date= 12 September 2021}}</ref> ==Ada Kale v književnosti== Ada Kale igra pomembno vlogo v romanu ''Zlati mož'' (''Az Arany Ember''), enega najbolj znanih madžarskih avtorjev, Móra Jókaija. V romanu, objavljenem leta 1872, je Ada Kale imenovan "Nikogaršnji otok". Prikazan je kot skoraj mitski simbol miru, osamljenosti in lepote in nasprotje materialnega zunanjega sveta. V potopisu ''Med gozdom in vodo'', drugem delu pripovedi Patricka Leigha Fermorja o njegovem potovanju po Evropi, avtor opisuje prijeten obisk otoka leta 1934 in razpravo o zgodovini otoka s skupino starejših prebivalcev. V delu ''De Laatste Eilanders'' (''Zadnji otočani''), zgodovinski fikciji nizozemsko-romunskega avtorja Štefana Pope, so zadnja leta pred poplavljenjem in selitvijo na otok Šimijan opisana skozi oči treh najstnikov. ==Pomembne osebe== [[Slika:Üdvözlő_lap_Ada_Kaleh-ból.jpg|thumb|250px|left|Bego Mustafa na stari razglednici Ada Kale; Bego Mustafa je pomagal madžarskemu narodnemu junaku Lajosu Kossuthu po revoluciji leta 1848 pobegniti preko Donave v Vidin, ki je bil takrat še v Osmanskem cesarstvu]] Miškin Baba se je na otoku častil kot njihov zavetnik. Legenda pravi, da je bil uzbekistanski princ iz Buhare, ki je na otok prišel okoli leta 1786 in tam umrl okoli leta 1851. Njegov grob se je častil kot svetišče.<ref>{{Cite web|url=https://romanialibera.ro/opera-classical-music/povestea-printului-samanaid-miskin-baba-mort-pe-ada-kaleh-379394/|title = Povestea prințului samanaid Mișkin Baba, mort pe Ada Kaleh|date = 23 May 2015}}</ref> Redžep Aga in njegova družina so otoku vladali od leta 1788 do 1816. Okoli leta 1860 je Nemec Carl Heinrich Edmund von Berg obiskal Ado Kale in hišo Mahmuda Paše.<ref name="academia.edu"/> Bego Mustafa, nekdanji desetnik vojske Osmanskega cesarstva, je bil Turek, ki je leta 1849 pomagal madžarskemu revolucionarju Lajosu Kossuthu z ladjo čez Donavo pobegniti v Vidin v Osmanski Bolgariji. Bego Mustafa je bil pogosto upodobljen na razglednicah z Ade Kale. Bil je zadnji turški fevdalni gospodar Ada Kale.<ref name="academia.edu"/> Ali Kadri je bil najbogatejši Turek na Adi Kale. Bil je sirota in ribič, ki je kasneje s proizvodnjo cigaret zelo obogatel. Bil je barvita osebnost in so ga imenovali sultan Ade Kale. Poleg mošeje je zgradil 24-sobno graščino s haremom za svoje štiri žene. Okoli leta 1945 je skupaj z družino pobegnil v Turčijo, da bi ubežal režimu v Romuniji. Njegovo premoženje je bilo zaseženo.<ref>{{Cite web|url=http://brunea-fox.casajurnalistului.ro/ali-kadri-sultanul-din-ada-kaleh/|title=Ali Kadri "Sultanul" din Ada Kaleh|date=2 September 2014|access-date=24 March 2022|archive-date=30 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231130074633/http://brunea-fox.casajurnalistului.ro/ali-kadri-sultanul-din-ada-kaleh/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite journal|url= https://regard-est.com/die-erfahrung-des-orients-tourismus-auf-der-gefluteten-donauinsel-ada-kaleh-1878-1918-teil-i|title = Die Erfahrung des Orients: Tourismus auf der gefluteten Donauinsel "Ada-Kaleh" (1878-1918, Teil I)|journal = Regard Sur l'Est|date = December 2014|last1 = Ellensohn|first1 = Christian}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://bigthink.com/strange-maps/ada-kaleh-an-ottoman-atlantis-on-the-danube Ada Kaleh, an Ottoman Atlantis on the Danube] * [https://libcom.org/history/ada-kaleh-balkan-island-where-people-once-lived-no-state-or-masters Ada-Kaleh: the Balkan Island Where People Once Lived with no State or Masters], Petar Georgiev Mandzhukov's memoir ''Harbingers of Storm'' (Sofia: FAB, 2013) * [http://patrickleighfermor.wordpress.com/2012/09/22/on-the-island-of-ada-kaleh-on-the-danube/ ''Ada Kaleh: the lost island of the Danube''] - photogallery ==Viri== {{refbegin |2}} * {{in lang|de}} Philippe Henri Blasen: ''Mustafa Bego, türkischer Nargileh-Raucher und ungarischer Nationalheld. Nationale Aneignung und internationale Vermarktung der Insel Ada-Kaleh''. In: Spiegelungen, 2/2014 * {{cite web|title=Ada Kale|author=Ранко Јаковљевић|url=http://www.rastko.rs/rastko/delo/12985|publisher=Rastko|language=sr}} * {{in lang|ro}} [https://web.archive.org/web/20060327100741/http://www.jurnalul.ro/articol_39941/asa_a_fost_pe_ada_kaleh.html ''Așa a fost pe Ada Kaleh'' (This is how it was on Ada Kaleh)], Jurnalul Național, 7 November 2005 * {{in lang|ro}} [https://web.archive.org/web/20071013170849/http://www.evz.ro/article.php?artid=277013 ''Supraviețuitorii de pe insula scufundată de Ceaușescu'' (Survivors of the Island Submerged by Ceaușescu)], Evenimentul Zilei 21 October 2006 * {{in lang|ro}} [http://www.rastko.rs/rastko/delo/13688 ''Ada Kaleh''] * [http://alexisphoenix.org/adakaleh.php ''The Old Island of Ada Kaleh''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110725000112/http://alexisphoenix.org/adakaleh.php |date=2011-07-25 }} * [http://alexisphoenix.org/adakalehnew.php ''The Rebuilding of Ada Kaleh on Șimian Island''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070516052456/http://alexisphoenix.org/adakalehnew.php |date=2007-05-16 }} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Romunije]] [[Kategorija:Donava]] [[Kategorija:Rečni otoki]] [[Kategorija:Nekdanji otoki]] acas01th2vh0rzzcsq1u8jnoxfx1p6e Nawaf al-Hazmi 0 603368 6683286 6682644 2026-05-31T12:23:45Z Gledalec 242658 pp 6683286 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Nawaf al-Hazmi|birth_date=[[9. avgust]] [[1976]]|birth_place=[[Meka]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (25 let)|death_place=[[Pentagon (stavba)|Pentagon]]|image=Nawaf al-Hazmi.jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Nawaf Muhammad Salim al-Hazmi''', arabski terorist, * [[9. avgust]] [[1976]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Bil je eden od petih ugrabiteljev letala [[Let 77 American Airlines]], ki so ga med [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadi 11. septembra 2001]] zapeljali v [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Al-Hazmi in njegov dolgoletni prijatelj [[Khalid al-Mihdhar]] sta leta 1995 zapustila svoja domova v Savdski Arabiji, da bi se borila za [[Muslimani|muslimane]] v [[Bosanska osamosvojitvena vojna|bosanski vojni]]. Al-Hazmi je kasneje odpotoval v [[Afganistan]], da bi se boril s [[talibani]] proti afganistanski severni zvezi. V Savdsko Arabijo se je vrnil v začetku leta 1999. Al-Hazmi in al-Mihdhar, ki sta bila že dolgoletna sodelavca [[Al Kaida|Al-Kaide]] z bogatimi bojnimi izkušnjami, ju je [[Osama bin Laden]] izbral za ambiciozno teroristično zaroto, s katero bi pilotiral komercialna letala v določene cilje v [[Združene države Amerike|Združenih državah]]. Al-Hazmi je 15. januarja 2000 skupaj z al-Mihdharjem prispel v [[Los Angeles]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Oba sta se preselila v [[San Diego]] in do maja 2000 živela v apartmajih Parkwood. Med bivanjem v San Diegu sta obiskovala mošejo, ki jo je vodil [[Anwar al-Awlaki]]. Oba sta se v San Diegu udeleževala tečajev letenja, vendar se zaradi slabega znanja [[Angleščina|angleščine]] med tečaji letenja nista dobro izkazala, njun inštruktor letenja pa ju je imel za sumljiva. Al-Mihdhar je junija 2000 zapustil al-Hazmija v Kaliforniji in se odpravil v [[Jemen]]. Al-Hazmi je ostal v Kaliforniji, dokler se decembra 2000 ni srečal s [[Hani Hanjour|Hanijem Hanjourjem]], nato pa sta oba odpotovala v [[Phoenix, Arizona|Phoenix]] v [[Arizona|Arizoni]]. Kasneje, aprila 2001, sta se preselila v [[Falls Church]] v [[Virginija|Virginiji]], kjer so se jima začeli pridruževati še ostali ugrabitelji. Al-Hazmi se je poleti 2001 pogosto srečeval z [[Mohamed Atta|Mohamedom Atto]], vodjo napadov. [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]] naj bi prejela al-Hazmijevo ime na seznamu 19 oseb, osumljenih načrtovanja napada v bližnji prihodnosti. Al-Hazmi je bil eno od štirih imen na seznamu, ki so bila zagotovo znana. Začelo se je iskanje al-Hazmija in drugih domnevnih teroristov, vendar so jih našli šele po napadih. Dan pred napadi 11. septembra so al-Hazmi, al-Mihdhar in Hanjour odšli v hotel v Herndonu v Virginiji. Naslednje jutro so se al-Hazmi in štirje drugi teroristi, vključno z al-Hazmijevim mlajšim bratom [[Salem al-Hazmi|Salemom al-Hazmijem]], vkrcali na [[Let 77 American Airlines]] na mednarodnem letališču Dulles in ugrabili letalo, da ga je Hanjour prevzel in ga namerno zapeljal v Pentagon kot del napadov. V nesreči je umrlo vseh 64 potnikov na letalu in 125 v Pentagonu. Po napadih so al-Hazmijevo sodelovanje sprva označili za "ugrabitelja z močjo", vendar se je kasneje izkazalo, da je imel pri operativnem načrtovanju večjo vlogo, kot se je prej mislilo. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1976]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Savdski teroristi]] doubicle580s2l3bipqri7r668saav2 Nightstalker 0 603375 6683507 6682625 2026-05-31T19:37:11Z Yerpo 8417 /* Zgodovina */ pnp 6683507 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Nightstalker | image = Heavy Psych Fest - Nightstalker (53802732648).jpg | caption = | background = group_or_band | origin = [[Atene]], Grčija | genre = [[Stoner metal]] | years_active = 1989–danes | label = Hitch Hyke, FM, Vinylust, Mad Prophet, Nasoni, [[MeteorCity]], [[Small Stone]], Heavy Psych Sounds Records | website = {{URL|nightstalkerband.com}} | current_members = Argy Galiatsatos<br />Andreas Lagios<br />Tolis Motsios<br />Dinos Roulos<br />Fotis Mitropoulos | past_members = }} '''Nightstalker''' je grška [[Stoner metal|stoner metal]] skupina iz [[Atene|Aten]]. == Zgodovina == Zasedbo Nightstalker sestavljajo Argy (vokal), Andreas Lagios (bas kitara), Tolis Motsios (kitara) in Dinos Roulos (bobni). Skupino je leta 1989 ustanovil pevec in takratni bobnar Argy. Zasedba je kmalu postala priljubljena na podtalni rock sceni kot ena izmed pionirskih skupin [[Stoner rock|stoner rocka]] in si pridobila kultni status. Zanašajoč se na klasične rock in metal korenine ter pod vplivom [[grunge|grungea]] iz zgodnjih devetdesetih let dvajsetega stoletja, je skupini uspelo združiti surovo preprostost [[rock|rock'n'rolla]] s težkimi kitarskimi ritmi in psihedeličnimi melodijami. Po sodelovanju na nekaterih kompilacijah (Toxic Babes in a Rock'n'Roll Land, Divin') je skupina postala širše prepoznavna z izdajo prvega EP-ja ''SideFX'' (1994) in prvim albumom ''Use'' (1996). Sledila je tretja izdaja, EP ''The Ritual'' (2000). Prvo desetletje njihovega delovanja je zaznamovalo bobnanje in petje Argyja ter produciranje albumov Alexa K. (član skupine [[The Last Drive]]). Naslednji album, ''Just a Burn'' (2004), je bil zadnji z Argyjem na bobnih, čeprav je skupina za nastope v živo že najela koncertnega bobnarja (Costas, znan tudi kot Digital Alchemist). Z novim albumom so pridobili veliko bazo novih oboževalcev, njegov uspeh pa je tlakoval pot do naslednjega albuma ''Superfreak'' (2009), ki je izšel pri ameriški založbi [[MeteorCity]]. Nightstalker sicer zavračajo oznako ''stoner rock'' za slogovni opis svoje glasbe.<ref name="auto">{{cite web | url = http://www.avopolis.gr/interviews/default.asp?ID=182 | title = Συνεντεύξεις: Nightstalker | accessdate = 3. september 2007 | date = 20. december 2004 | publisher = [Avopolis Music Network] | language = grščina | archive-url = https://web.archive.org/web/20070928021601/http://www.avopolis.gr/interviews/default.asp?ID=182 | archive-date = 28. september 2007 | url-status = dead }}</ref> »Nikoli nismo sprejemali glasbenih oznak. Vedno sem verjel, da igramo [[rock]]. V zgodnjih devetdesetih nas je glasbeni tisk označil za [[grunge]]. Zdaj že tri ali štiri leta pravijo, da igramo [[stoner rock|stoner]]. Čez pet ali šest let, če bomo še na tem planetu, bodo rekli, da igramo nekaj drugega. Ampak komu mar …« — <small>Argy v intervjuju za Avopolis Music Network, 22. junij 2000</small> Skupina redno koncertira tako v Grčiji kot po celotni Evropi ter nastopa na različnih festivalih. Na odru so med drugim podpirali skupine, kot so [[The Last Drive]], [[Deus Ex Machina (glasbena skupina)|Deus Ex Machina]] in [[Uriah Heep (glasbena skupina)|Uriah Heep]]. Leta 2016 je izšel tribute album z naslovom ''Children Of The Grave'', na katerem so njihove pesmi preigravale skupine, kot so Tonia, Heritage in Demolition Train. V zadnjem obdobju svoje več kot tri desetletja dolge kariere je skupina postala še bolj plodovita z izdajami albumov ''Dead Rock Commandos'' leta 2012, ''As Above, So Below'' leta 2016, ''Great Hallucinations'' leta 2019 ter najnovejšega ''Return from the Point of No Return'' leta 2025. == Diskografija == * ''SideFx'' (1994) * ''Use'' (1996) * ''The Ritual'' (2000) * ''Just a Burn'' (2004) * ''Superfreak'' (2009) * ''Dead Rock Commandos'' (2012) * ''As Above, So Below'' (2016) * ''Great Hallucinations'' (2019) * ''Return from the Point of No Return'' (2025) == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * {{Cite web |url=http://getmetal.org/111418-va-children-of-the-grave-a-tribute-to-nightstalker-2016.html |title=VA - Children Of The Grave: A Tribute To Nightstalker (2016) |access-date=5. november 2016 |archive-date=5. november 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161105224124/http://getmetal.org/111418-va-children-of-the-grave-a-tribute-to-nightstalker-2016.html }} * {{cite web |url=http://www.nightstalkerband.com/ns.htm |title=Nightstalker: Short Biography |accessdate=3. september 2007 |publisher=Uradna stran |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070805035021/http://www.nightstalkerband.com/ns.htm |archivedate=5. avgust 2007 }} * {{cite web |url=http://www.rocking.gr/article2728.php |title=Συνέντευξη με τους Nightstalker |accessdate=3. september 2007 |date=10. januar 2006 |publisher=Rocking.gr |language=grščina }} == Zunanje povezave == * {{Uradna spletna stran|http://www.nightstalkerband.com}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Grške glasbene skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1989]] 2o9f2e2sgon57jr9azeqnev6sshnu64 6683508 6683507 2026-05-31T19:37:44Z Yerpo 8417 /* Zgodovina */ pnp 6683508 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Nightstalker | image = Heavy Psych Fest - Nightstalker (53802732648).jpg | caption = | background = group_or_band | origin = [[Atene]], Grčija | genre = [[Stoner metal]] | years_active = 1989–danes | label = Hitch Hyke, FM, Vinylust, Mad Prophet, Nasoni, [[MeteorCity]], [[Small Stone]], Heavy Psych Sounds Records | website = {{URL|nightstalkerband.com}} | current_members = Argy Galiatsatos<br />Andreas Lagios<br />Tolis Motsios<br />Dinos Roulos<br />Fotis Mitropoulos | past_members = }} '''Nightstalker''' je grška [[Stoner metal|stoner metal]] skupina iz [[Atene|Aten]]. == Zgodovina == Zasedbo Nightstalker sestavljajo Argy (vokal), Andreas Lagios (bas kitara), Tolis Motsios (kitara) in Dinos Roulos (bobni). Skupino je leta 1989 ustanovil pevec in takratni bobnar Argy. Zasedba je kmalu postala priljubljena na podtalni rock sceni kot ena izmed pionirskih skupin [[Stoner rock|stoner rocka]] in si pridobila kultni status. Zanašajoč se na klasične rock in metal korenine ter pod vplivom [[grunge|grungea]] iz zgodnjih devetdesetih let dvajsetega stoletja, je skupini uspelo združiti surovo preprostost [[rock|rock'n'rolla]] s težkimi kitarskimi ritmi in psihedeličnimi melodijami. Po sodelovanju na nekaterih kompilacijah (Toxic Babes in a Rock'n'Roll Land, Divin') je skupina postala širše prepoznavna z izdajo prvega EP-ja ''SideFX'' (1994) in prvim albumom ''Use'' (1996). Sledila je tretja izdaja, EP ''The Ritual'' (2000). Prvo desetletje njihovega delovanja je zaznamovalo bobnanje in petje Argyja ter produciranje albumov Alexa K. (član skupine [[The Last Drive]]). Naslednji album, ''Just a Burn'' (2004), je bil zadnji z Argyjem na bobnih, čeprav je skupina za nastope v živo že najela koncertnega bobnarja (Costas, znan tudi kot Digital Alchemist). Z novim albumom so pridobili veliko bazo novih oboževalcev, njegov uspeh pa je tlakoval pot do naslednjega albuma ''Superfreak'' (2009), ki je izšel pri ameriški založbi [[MeteorCity]]. Nightstalker sicer zavračajo oznako ''stoner rock'' za slogovni opis svoje glasbe.<ref name="auto">{{cite web | url = http://www.avopolis.gr/interviews/default.asp?ID=182 | title = Συνεντεύξεις: Nightstalker | accessdate = 3. september 2007 | date = 20. december 2004 | publisher = [Avopolis Music Network] | language = grščina | archive-url = https://web.archive.org/web/20070928021601/http://www.avopolis.gr/interviews/default.asp?ID=182 | archive-date = 28. september 2007 | url-status = dead }}</ref> »Nikoli nismo sprejemali glasbenih oznak. Vedno sem verjel, da igramo [[rock]]. V zgodnjih devetdesetih nas je glasbeni tisk označil za [[grunge]]. Zdaj že tri ali štiri leta pravijo, da igramo [[stoner rock|stoner]]. Čez pet ali šest let, če bomo še na tem planetu, bodo rekli, da igramo nekaj drugega. Ampak komu mar …« — <small>Argy v intervjuju za Avopolis Music Network, 22. junij 2000</small> Skupina redno koncertira tako v Grčiji kot po celotni Evropi ter nastopa na različnih festivalih. Na odru so med drugim podpirali skupine, kot so [[The Last Drive]], [[Deus Ex Machina (glasbena skupina)|Deus Ex Machina]] in [[Uriah Heep]]. Leta 2016 je izšel tribute album z naslovom ''Children Of The Grave'', na katerem so njihove pesmi preigravale skupine, kot so Tonia, Heritage in Demolition Train. V zadnjem obdobju svoje več kot tri desetletja dolge kariere je skupina postala še bolj plodovita z izdajami albumov ''Dead Rock Commandos'' leta 2012, ''As Above, So Below'' leta 2016, ''Great Hallucinations'' leta 2019 ter najnovejšega ''Return from the Point of No Return'' leta 2025. == Diskografija == * ''SideFx'' (1994) * ''Use'' (1996) * ''The Ritual'' (2000) * ''Just a Burn'' (2004) * ''Superfreak'' (2009) * ''Dead Rock Commandos'' (2012) * ''As Above, So Below'' (2016) * ''Great Hallucinations'' (2019) * ''Return from the Point of No Return'' (2025) == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * {{Cite web |url=http://getmetal.org/111418-va-children-of-the-grave-a-tribute-to-nightstalker-2016.html |title=VA - Children Of The Grave: A Tribute To Nightstalker (2016) |access-date=5. november 2016 |archive-date=5. november 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161105224124/http://getmetal.org/111418-va-children-of-the-grave-a-tribute-to-nightstalker-2016.html }} * {{cite web |url=http://www.nightstalkerband.com/ns.htm |title=Nightstalker: Short Biography |accessdate=3. september 2007 |publisher=Uradna stran |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070805035021/http://www.nightstalkerband.com/ns.htm |archivedate=5. avgust 2007 }} * {{cite web |url=http://www.rocking.gr/article2728.php |title=Συνέντευξη με τους Nightstalker |accessdate=3. september 2007 |date=10. januar 2006 |publisher=Rocking.gr |language=grščina }} == Zunanje povezave == * {{Uradna spletna stran|http://www.nightstalkerband.com}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Grške glasbene skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1989]] tpkp9gedojfpckq46ezrh97a9jdshcv Pogovor:Ada Kale 1 603377 6683455 6682692 2026-05-31T17:49:03Z Upwinxp 126544 romunske teme se kategorizirajo kot Romunija in Moldavija 6683455 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država=Turčija |država2=Romunija in Moldavija |država3=Srbija }} 18n15ui5cqotvozxocz7x0vs3m444js Zgodovinsko mestno jedro Gradca 0 603402 6683383 6683069 2026-05-31T15:24:28Z Pinky sl 2932 -- podvojene koord 6683383 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | image_skyline = Graz, Rathaus, Bild 3.jpg | area_total_km2 = 1.16 | population_total = 3314 | population_as_of = 2023 | population_density_km2 = auto | postal_code = 8010 | settlement_type = 1. mestno okrožje Gradca | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{AUT}} | subdivision_type1 = [[Zvezna dežela Avstrije]] | subdivision_name1 = [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] | subdivision_type2 = Statutarno mesto | subdivision_name2 = [[Gradec]] | module = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |official_name = City of Graz – Historic Centre and Schloss Eggenberg<br/ >Mesto Gradec – zgodovinski center in dvorec Eggenberg |ID = 931 |Year = 1999 |Extension = 2010 |Criteria = Kulturno: ii, iv }} }} '''Zgodovinsko mestno jedro Gradca''' ali '''Notranje mesto''' ({{langx|de|Innere Stadt}}) je prvo mestno okrožje avstrijskega mesta [[Gradec]], glavnega mesta [[Štajerska (zvezna dežela)|zvezne dežele Štajerske]]. Je del starega mestnega jedra ({{langx|de|Altstadt}}), ki obsega [[Schlossberg, Gradec|Schlossberg]] in mestni park (''Stadtpark''). Meje okrožja tvorijo reka [[Mura]] med Radetzkybrücke in Keplerbrücke, Wickenburggasse, Glacis, Jakominiplatz in Radetzkystraße.<ref>{{Cite web |last=Service) |first=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz, Admin (Graz Press |title=Zahlen + Fakten: Bevölkerung, Bezirke, Wirtschaft, Geografie |url=https://www.graz.at/cms/beitrag/10034466/7772565/Zahlen_Fakten_Bevoelkerung_Bezirke_Wirtschaft.html |access-date=2023-11-01 |website=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz |language=de}}</ref> Leta 1999 je bilo staro mestno jedro vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine. [[File:Graz Dom mit Platz Hofgasse Bürgergasse-4186.jpg|thumb|[[Stolnica v Gradcu]]]] == Zgodovina == Zgodovina notranjega mesta je večinoma zgodovina Gradca. Najpomembnejše znamenitosti v zgodovinskem središču so: *[[Mestna hiša, Gradec|Mestna hiša]] (Rathaus). *Grajski grič (''Schlossberg''), hrib, ki dominira nad zgodovinskim središčem (475 m visok), mesto porušene trdnjave, s pogledom na Gradec. *Urni stolp (''Uhrturm'') je simbol Gradca, na vrhu Grajskega griča. *Nova galerija (''Neue Galerie''), umetniški muzej. *Vzpenjača na Grajski grič (''Schlossbergbahn''), vzpenjača na pobočju Grajskega griča. *Sedež štajerske deželne vlade (''Landhaus''), palača v lombardijskem slogu. Je eden najpomembnejših primerov renesančne arhitekture v Avstriji in jo je med letoma 1557 in 1565 zgradil italijanski arhitekt Domenico dell'Allio. *Orožarna (''Landeszeughaus'') je največja te vrste na svetu. *Operna hiša (''Opernhaus''), glavno prizorišče za operne, baletne in operetne predstave. Je druga največja operna hiša v Avstriji. *Gledališče (''Schauspielhaus''), glavno gledališče v Gradcu za uprizoritve gledaliških iger. *[[Stolnica v Gradcu]] (''Dom''), redek spomenik [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]]. Nekoč je bilo na zunanjih stenah veliko fresk; danes jih je ostalo le nekaj, kot je ''Landplagenbild'' ('slika kug'), naslikana leta 1485, verjetno delo Thomasa von Villacha. Tri nadloge, ki jih prikazuje, so kobilice, kuga in vdor Turkov, ki so vse prizadele mesto leta 1480. Predstavlja najstarejšo naslikano podobo Gradca. [[Mavzolej cesarja Ferdinanda II.]] ob stolnici, najpomembnejša manieristična stavba v Gradcu. Vključuje grob, kjer sta pokopana Ferdinand II. in njegova žena, ter cerkev, posvečeno sv. Katarini Aleksandrijski. *Mestni park (''Stadtpark''), ki je sredi mestnega središča v času habsburške monarhije. Zasnoval ga je nemški arhitekt Johannes Schirgie von Premstätten-Tobelbad. Med pandemijo COVID-19 so prirejali ekscentrične zabave, ki jih je policija kasneje razgnala. Odgovornega, Jonasa Fabia Crista Pinterja, italijanskega lastnika kluba, so aretirali in zabave so ustavili. Mestnega parka (Stadtpark) ne smemo zamenjevati s podobno imenovanim nakupovalnim središčem v Gradcu, imenovanim Citypark. *Grad (''Burg'') z gotskim dvojnim vijačnim stopniščem, ki ga je med letoma 1438 in 1453 zgradil cesar Friderik III., ker je bil stari grad na Grajskem griču premajhen in neudoben. Grad je ostal rezidenca notranjeavstrijskega dvora do leta 1619. Danes služi kot rezidenca štajerske vlade. *Poslikana hiša (''Gemaltes Haus'') na ulici Herrengasse 3. V celoti je prekrita s freskami (ki jih je leta 1742 poslikal Johann Mayer). *[[Muzej sodobne umetnosti v Gradcu]] (''Kunsthaus Graz'') *Otok na Muri (''Murinsel''), umetni otok na reki Muri. *Stavbe, notranja dvorišča (npr. zgodnjerenesančno dvorišče nekdanje hiše [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] na ulici Sporgasse 22) in strešna podoba starega mestnega jedra. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons|Graz#Old Town|Graz Old Town}} * [https://web.archive.org/web/20070304220920/http://graz.at/ Website of the city of Graz] {{in lang|de|en}} * [https://whc.unesco.org/en/list/931 UNESCO World Heritage Centre entry] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Avstriji]] eufalxa0y83th7624eu7jg3xj8hw0dn Peter Kartin 0 603421 6683300 6683244 2026-05-31T12:55:35Z MaksiKavsek 244409 /* Viri */ 6683300 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peter Kartin|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|education=Medicinska fakulteta v Ljubljani<br/>Medicinska fakulteta v Zagrebu|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]|relatives=Tatjana Fürst, Alenka Kartin, Monika Kartin}} '''Peter Kartin''', [[Slovenci|slovenski]] [[Nevrologija|nevrolog]], * [[21. april]] [[1917]], [[Dunaj]], † [[27. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Peter Kartin je bil slovenski nevrolog, ki se je šolal v Ljubljani in [[Zagreb|Zagrebu]] in bil zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Napisal je tudi prvi slovenski nevrološki učbenik. == Življenje in delo == Rodil se je na Dunaju, kjer je bil oče zaposlen kot zdravnik. Po [[Prva svetovna vojna|vojni]] so se z družino preselili v [[Maribor]]. Tam je Kartin končal osnovno šolo in klasično gimnazijo. === Študij === Kartin je študiral je na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]], kjer je tudi maturiral, tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] na naših tleh, in sicer 31. marca 1941. === Delo med vojno === Po študiju je v Mariboru zaprosil za zdravniško službo, a so ga zavrnili. Po nekaj so mesecih so ga vendarle sprejeli. Za posledicami okupacije med 2. svetovno vojno je bil ob božiču 1942 izgnali v Nemčijo v neuropsihiatrično bolnico [[Bernburg (Saale)|Bernburg/Saale]]. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor, kjer je bila za posledicami vojne uničena njihova hiša. === Nevrološka klinika in Medicinska fakulteta === Leta 1946 se je zaposlil na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1969 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom [[Lev Milčinski|Leva Milčinskega]] doktoriral z disertacijo ''Cerebrovaskularni insult: klinično-patoanatomska komparativna študija s poudarkom na diferencialni diagnozi'' {{COBISS|ID=3373588}}. Na Medicinski fakulteti je bil redni profesor od leta 1974. Njegovo raziskovalno področje so bile možgansko-žilne bolezni. Bil je tudi član skupine svetovne zdravstvene organizacije za raziskovanje teh bolezni. === Družina === Peter Kartin se je rodil kot tretji otrok Franca Kartina (1874–1951) in matere Minke, roj. Knez (1876–1953). Franc Kartin in Minka Kartin sta iz [[Šentjur|Šentjurja]]. Družina se je pred Kartinovim rojstvom preselila na Dunaj. Franc Kartin je imel zobozdravstveno ordinacijo v središču Dunaja in je kasneje spcializiral še iz [[Otorinolaringologija|otorinolaringologije]]. Po selitvi v Maribor je Franc odprl ordinacijo kot specialist za zobne in ustne bolezni, na Slovenski ulici 9. Leta 1939 se je Peter Kartin poročil s Tatjano Fürst (1922–2002). Rodili sta se jima dve hčerki, Alenka (1940–2000) in Monika (* 1950). === Dela === Kartinovo najpomembnejše delo je ''Bolezni živčevja''. Učbenik je bil izdan leta 1968 pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]] in je prvi slovenski učbenik s področja klinične nevrologije. Kot strokovnjak je napisal tudi veliko znanstvenih člankov na svojem raziskovalnem področju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * SI AS 1589/IV Spisi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, šk. 4481 * https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250913_175553_a1517923.html * Anton Lavrič, Enciklopedija Slovenije št. 5, Mladinska knjiga 1991, str. 7. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kartin, Peter}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] jhbf16iezzpriq3nqlk17ywv1ctgvtb 6683424 6683300 2026-05-31T16:32:41Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 objava fotografije na wikimedijo (nič sprememb v članku) 6683424 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peter Kartin|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|education=Medicinska fakulteta v Ljubljani<br/>Medicinska fakulteta v Zagrebu|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]|relatives=Tatjana Fürst, Alenka Kartin, Monika Kartin}} '''Peter Kartin''', [[Slovenci|slovenski]] [[Nevrologija|nevrolog]], * [[21. april]] [[1917]], [[Dunaj]], † [[27. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Peter Kartin je bil slovenski nevrolog, ki se je šolal v Ljubljani in [[Zagreb|Zagrebu]] in bil zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Napisal je tudi prvi slovenski nevrološki učbenik. == Življenje in delo == Rodil se je na Dunaju, kjer je bil oče zaposlen kot zdravnik. Po [[Prva svetovna vojna|vojni]] so se z družino preselili v [[Maribor]]. Tam je Kartin končal osnovno šolo in klasično gimnazijo. === Študij === Kartin je študiral je na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]], kjer je tudi maturiral, tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] na naših tleh, in sicer 31. marca 1941. === Delo med vojno === Po študiju je v Mariboru zaprosil za zdravniško službo, a so ga zavrnili. Po nekaj so mesecih so ga vendarle sprejeli. Za posledicami okupacije med 2. svetovno vojno je bil ob božiču 1942 izgnali v Nemčijo v neuropsihiatrično bolnico [[Bernburg (Saale)|Bernburg/Saale]]. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor, kjer je bila za posledicami vojne uničena njihova hiša. === Nevrološka klinika in Medicinska fakulteta === Leta 1946 se je zaposlil na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1969 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom [[Lev Milčinski|Leva Milčinskega]] doktoriral z disertacijo ''Cerebrovaskularni insult: klinično-patoanatomska komparativna študija s poudarkom na diferencialni diagnozi'' {{COBISS|ID=3373588}}. Na Medicinski fakulteti je bil redni profesor od leta 1974. Njegovo raziskovalno področje so bile možgansko-žilne bolezni. Bil je tudi član skupine svetovne zdravstvene organizacije za raziskovanje teh bolezni. === Družina === Peter Kartin se je rodil kot tretji otrok Franca Kartina (1874–1951) in matere Minke, roj. Knez (1876–1953). Franc Kartin in Minka Kartin sta iz [[Šentjur|Šentjurja]]. Družina se je pred Kartinovim rojstvom preselila na Dunaj. Franc Kartin je imel zobozdravstveno ordinacijo v središču Dunaja in je kasneje spcializiral še iz [[Otorinolaringologija|otorinolaringologije]]. Po selitvi v Maribor je Franc odprl ordinacijo kot specialist za zobne in ustne bolezni, na Slovenski ulici 9. Leta 1939 se je Peter Kartin poročil s Tatjano Fürst (1922–2002). Rodili sta se jima dve hčerki, Alenka (1940–2000) in Monika (* 1950). === Dela === Kartinovo najpomembnejše delo je ''Bolezni živčevja''. Učbenik je bil izdan leta 1968 pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]] in je prvi slovenski učbenik s področja klinične nevrologije. Kot strokovnjak je napisal tudi veliko znanstvenih člankov na svojem raziskovalnem področju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * SI AS 1589/IV Spisi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, šk. 4481 * https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250913_175553_a1517923.html * Anton Lavrič, Enciklopedija Slovenije št. 5, Mladinska knjiga 1991, str. 7. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kartin, Peter}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] qip10qvmr5tqcgnek5qjqr8nww8f601 6683443 6683424 2026-05-31T17:24:56Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dodajanje fotografije 6683443 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peter Kartin|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=Peter Kartin_Fotografija 3|education=Medicinska fakulteta v Ljubljani<br/>Medicinska fakulteta v Zagrebu|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]|relatives=Tatjana Fürst, Alenka Kartin, Monika Kartin}} '''Peter Kartin''', [[Slovenci|slovenski]] [[Nevrologija|nevrolog]], * [[21. april]] [[1917]], [[Dunaj]], † [[27. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Peter Kartin je bil slovenski nevrolog, ki se je šolal v Ljubljani in [[Zagreb|Zagrebu]] in bil zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Napisal je tudi prvi slovenski nevrološki učbenik. == Življenje in delo == Rodil se je na Dunaju, kjer je bil oče zaposlen kot zdravnik. Po [[Prva svetovna vojna|vojni]] so se z družino preselili v [[Maribor]]. Tam je Kartin končal osnovno šolo in klasično gimnazijo. === Študij === Kartin je študiral je na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]], kjer je tudi maturiral, tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] na naših tleh, in sicer 31. marca 1941. === Delo med vojno === Po študiju je v Mariboru zaprosil za zdravniško službo, a so ga zavrnili. Po nekaj so mesecih so ga vendarle sprejeli. Za posledicami okupacije med 2. svetovno vojno je bil ob božiču 1942 izgnali v Nemčijo v neuropsihiatrično bolnico [[Bernburg (Saale)|Bernburg/Saale]]. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor, kjer je bila za posledicami vojne uničena njihova hiša. === Nevrološka klinika in Medicinska fakulteta === Leta 1946 se je zaposlil na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1969 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom [[Lev Milčinski|Leva Milčinskega]] doktoriral z disertacijo ''Cerebrovaskularni insult: klinično-patoanatomska komparativna študija s poudarkom na diferencialni diagnozi'' {{COBISS|ID=3373588}}. Na Medicinski fakulteti je bil redni profesor od leta 1974. Njegovo raziskovalno področje so bile možgansko-žilne bolezni. Bil je tudi član skupine svetovne zdravstvene organizacije za raziskovanje teh bolezni. === Družina === Peter Kartin se je rodil kot tretji otrok Franca Kartina (1874–1951) in matere Minke, roj. Knez (1876–1953). Franc Kartin in Minka Kartin sta iz [[Šentjur|Šentjurja]]. Družina se je pred Kartinovim rojstvom preselila na Dunaj. Franc Kartin je imel zobozdravstveno ordinacijo v središču Dunaja in je kasneje spcializiral še iz [[Otorinolaringologija|otorinolaringologije]]. Po selitvi v Maribor je Franc odprl ordinacijo kot specialist za zobne in ustne bolezni, na Slovenski ulici 9. Leta 1939 se je Peter Kartin poročil s Tatjano Fürst (1922–2002). Rodili sta se jima dve hčerki, Alenka (1940–2000) in Monika (* 1950). === Dela === Kartinovo najpomembnejše delo je ''Bolezni živčevja''. Učbenik je bil izdan leta 1968 pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]] in je prvi slovenski učbenik s področja klinične nevrologije. Kot strokovnjak je napisal tudi veliko znanstvenih člankov na svojem raziskovalnem področju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * SI AS 1589/IV Spisi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, šk. 4481 * https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250913_175553_a1517923.html * Anton Lavrič, Enciklopedija Slovenije št. 5, Mladinska knjiga 1991, str. 7. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kartin, Peter}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] 0ync6prcqdd9rw1ats8p6iz3yaurgr6 6683444 6683443 2026-05-31T17:27:40Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dodajanje fotografije (neustrezno poimenovanje dokumenta) 6683444 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peter Kartin|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=Peter Kartin_Fotografija 3.jpg|education=Medicinska fakulteta v Ljubljani<br/>Medicinska fakulteta v Zagrebu|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]|relatives=Tatjana Fürst, Alenka Kartin, Monika Kartin}} '''Peter Kartin''', [[Slovenci|slovenski]] [[Nevrologija|nevrolog]], * [[21. april]] [[1917]], [[Dunaj]], † [[27. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Peter Kartin je bil slovenski nevrolog, ki se je šolal v Ljubljani in [[Zagreb|Zagrebu]] in bil zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Napisal je tudi prvi slovenski nevrološki učbenik. == Življenje in delo == Rodil se je na Dunaju, kjer je bil oče zaposlen kot zdravnik. Po [[Prva svetovna vojna|vojni]] so se z družino preselili v [[Maribor]]. Tam je Kartin končal osnovno šolo in klasično gimnazijo. === Študij === Kartin je študiral je na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]], kjer je tudi maturiral, tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] na naših tleh, in sicer 31. marca 1941. === Delo med vojno === Po študiju je v Mariboru zaprosil za zdravniško službo, a so ga zavrnili. Po nekaj so mesecih so ga vendarle sprejeli. Za posledicami okupacije med 2. svetovno vojno je bil ob božiču 1942 izgnali v Nemčijo v neuropsihiatrično bolnico [[Bernburg (Saale)|Bernburg/Saale]]. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor, kjer je bila za posledicami vojne uničena njihova hiša. === Nevrološka klinika in Medicinska fakulteta === Leta 1946 se je zaposlil na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1969 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom [[Lev Milčinski|Leva Milčinskega]] doktoriral z disertacijo ''Cerebrovaskularni insult: klinično-patoanatomska komparativna študija s poudarkom na diferencialni diagnozi'' {{COBISS|ID=3373588}}. Na Medicinski fakulteti je bil redni profesor od leta 1974. Njegovo raziskovalno področje so bile možgansko-žilne bolezni. Bil je tudi član skupine svetovne zdravstvene organizacije za raziskovanje teh bolezni. === Družina === Peter Kartin se je rodil kot tretji otrok Franca Kartina (1874–1951) in matere Minke, roj. Knez (1876–1953). Franc Kartin in Minka Kartin sta iz [[Šentjur|Šentjurja]]. Družina se je pred Kartinovim rojstvom preselila na Dunaj. Franc Kartin je imel zobozdravstveno ordinacijo v središču Dunaja in je kasneje spcializiral še iz [[Otorinolaringologija|otorinolaringologije]]. Po selitvi v Maribor je Franc odprl ordinacijo kot specialist za zobne in ustne bolezni, na Slovenski ulici 9. Leta 1939 se je Peter Kartin poročil s Tatjano Fürst (1922–2002). Rodili sta se jima dve hčerki, Alenka (1940–2000) in Monika (* 1950). === Dela === Kartinovo najpomembnejše delo je ''Bolezni živčevja''. Učbenik je bil izdan leta 1968 pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]] in je prvi slovenski učbenik s področja klinične nevrologije. Kot strokovnjak je napisal tudi veliko znanstvenih člankov na svojem raziskovalnem področju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * SI AS 1589/IV Spisi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, šk. 4481 * https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250913_175553_a1517923.html * Anton Lavrič, Enciklopedija Slovenije št. 5, Mladinska knjiga 1991, str. 7. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kartin, Peter}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] nm3lkhzox6ng2b2rhzq9viltdwuf4yt 6683459 6683444 2026-05-31T17:55:50Z Yerpo 8417 --druga slika z nejasnim statusom avtorskih pravic 6683459 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peter Kartin|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|education=Medicinska fakulteta v Ljubljani<br/>Medicinska fakulteta v Zagrebu|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]|relatives=Tatjana Fürst, Alenka Kartin, Monika Kartin}} '''Peter Kartin''', [[Slovenci|slovenski]] [[Nevrologija|nevrolog]], * [[21. april]] [[1917]], [[Dunaj]], † [[27. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Peter Kartin je bil slovenski nevrolog, ki se je šolal v Ljubljani in [[Zagreb|Zagrebu]] in bil zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Napisal je tudi prvi slovenski nevrološki učbenik. == Življenje in delo == Rodil se je na Dunaju, kjer je bil oče zaposlen kot zdravnik. Po [[Prva svetovna vojna|vojni]] so se z družino preselili v [[Maribor]]. Tam je Kartin končal osnovno šolo in klasično gimnazijo. === Študij === Kartin je študiral je na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]], kjer je tudi maturiral, tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] na naših tleh, in sicer 31. marca 1941. === Delo med vojno === Po študiju je v Mariboru zaprosil za zdravniško službo, a so ga zavrnili. Po nekaj so mesecih so ga vendarle sprejeli. Za posledicami okupacije med 2. svetovno vojno je bil ob božiču 1942 izgnali v Nemčijo v neuropsihiatrično bolnico [[Bernburg (Saale)|Bernburg/Saale]]. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor, kjer je bila za posledicami vojne uničena njihova hiša. === Nevrološka klinika in Medicinska fakulteta === Leta 1946 se je zaposlil na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1969 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom [[Lev Milčinski|Leva Milčinskega]] doktoriral z disertacijo ''Cerebrovaskularni insult: klinično-patoanatomska komparativna študija s poudarkom na diferencialni diagnozi'' {{COBISS|ID=3373588}}. Na Medicinski fakulteti je bil redni profesor od leta 1974. Njegovo raziskovalno področje so bile možgansko-žilne bolezni. Bil je tudi član skupine svetovne zdravstvene organizacije za raziskovanje teh bolezni. === Družina === Peter Kartin se je rodil kot tretji otrok Franca Kartina (1874–1951) in matere Minke, roj. Knez (1876–1953). Franc Kartin in Minka Kartin sta iz [[Šentjur|Šentjurja]]. Družina se je pred Kartinovim rojstvom preselila na Dunaj. Franc Kartin je imel zobozdravstveno ordinacijo v središču Dunaja in je kasneje spcializiral še iz [[Otorinolaringologija|otorinolaringologije]]. Po selitvi v Maribor je Franc odprl ordinacijo kot specialist za zobne in ustne bolezni, na Slovenski ulici 9. Leta 1939 se je Peter Kartin poročil s Tatjano Fürst (1922–2002). Rodili sta se jima dve hčerki, Alenka (1940–2000) in Monika (* 1950). === Dela === Kartinovo najpomembnejše delo je ''Bolezni živčevja''. Učbenik je bil izdan leta 1968 pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]] in je prvi slovenski učbenik s področja klinične nevrologije. Kot strokovnjak je napisal tudi veliko znanstvenih člankov na svojem raziskovalnem področju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * SI AS 1589/IV Spisi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, šk. 4481 * https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250913_175553_a1517923.html * Anton Lavrič, Enciklopedija Slovenije št. 5, Mladinska knjiga 1991, str. 7. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kartin, Peter}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] jhbf16iezzpriq3nqlk17ywv1ctgvtb Mavzolej cesarja Ferdinanda II. 0 603436 6683282 2026-05-31T12:05:37Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6683282 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Mavzolej cesarja Ferdinanda II. | native_name = Mausoleum Kaiser Ferdinands II | native_name_lang = de | image = Graz, Mausoleum Kaiser Ferdinands II (1).jpg | caption = Pogled na mavzolej od spredaj | address = Burggasse 3, 8010 Graz, Österreich | location_town = [[Gradec]] | location_country = [[Avstrija]] | status = | construction_start_date = 1614 | construction_stop_date = 1696 | owner = [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] | building_type = [[Mavzolej]] | architectural_style = [[Baročna arhitektura]] in [[Renesančna arhitektura]] ([[Manierizem]] | website = https://graz-dom.graz-seckau.at/pfarre/6112/mausoleum }} '''Mavzolej cesarja Ferdinanda II.''' v [[Gradec|Gradcu]] so začeli graditi leta 1614 pod pokroviteljstvom nadvojvode [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II. Habsburškega]], ki je kasneje postal sveti rimski cesar. Namenjen je bil dinastičnemu pokopališču in simboličnemu spomeniku, povezanemu s katoliško [[protireformacija|protireformacijo]] v Notranji Avstriji. Med vladavino Ferdinanda II. je [[Habsburška monarhija]] izvajala politiko, ki je okrepila katoliški vpliv po teritorialnem in verskem napredku protestantizma v regiji.<ref name=":0">{{Cite web |title=Emperor Ferdinand´s II MausoleumBurial Place of Emperor Ferdinand II and his family - Discover Baroque Art - Virtual Museum |url=https://baroqueart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;BAR;at;Mon11;45;en |access-date=2025-06-22 |website=baroqueart.museumwnf.org}}</ref><ref name=":1">{{Cite book |last=Döring-Williams |first=Marina |title=Das Mausoleum in Graz: Eine Baumonografie}}</ref> V tem kontekstu je bil mavzolej zasnovan kot družinska [[kripta]] in predstavitev verske in dinastične oblasti. Glede na znanstvene raziskave se je Ferdinand II. leta 1614 odločil, da v Gradcu ustanovi pokopališče, ki bi odražalo tako cerkveni kot dinastični pomen. Načrtovanje in gradnjo je zaupal svojemu italijanskemu dvornemu umetniku Giovanniju Pietru de Pomisu.<ref name=":1" /> Projekt je vključeval več desetletij arhitektov in kiparjev ter dovršeno baročno dekoracijo. Dokončano strukturo so znanstveniki opisali kot »zmagoslavni spomenik katolicizma« in »simbol protireformacije« v Notranji Avstriji, kar odraža njen zgodovinski in verski pomen v tistem obdobju. == Zasnova in gradnja == Kompleks sestavljata dve povezani strukturi, ''Katharinenkirche'' (cerkev sv. Katarine) in sosednja ovalna grobna kapela. Celotno zasnovo je razvil Giovanni Pietro de Pomis (1569–1633), slikar in arhitekt, rojen v [[Lombardija|Lombardiji]]. Cerkev ima tloris [[latinski križ|latinskega križa]], južni del pa je ovalna kapela v centralnem tlorisu, oblika, ki je tradicionalno povezana s simboliko vstajenja. Gradnja se je začela leta 1614 na mestu nekdanje pokopališke kapele, posvečene sv. Katarini. Napredek je bil občasen, potem ko je Ferdinand leta 1619 postal sveti rimski cesar in se preselil na Dunaj, se je tempo gradnje upočasnil. Okoli leta 1619–1620 je Giovanni Pietro de Pomis spremenil zasnovo fasade, odstranil večino prvotne štukature in dodal dva segmentna zatrepa.<ref name=":0" /> Do leta 1622 so bila dela na strehi v teku, sredi 1630-ih let pa je Pietro Valnegro, ki je nasledil De Pomisa, dokončal kupole in visok stolp. Večja zunanja gradnja je bila večinoma končana do leta 1637. Ko je Ferdinand leta 1637 umrl, je grobna kapela ostala le delno dokončana in pokopan je bil v grobnici, ki še ni bila v celoti zaprta.<ref name=":2">{{Cite web |title=Mausoleum Graz {{!}} Sightseeing in Graz |url=https://www.graztourismus.at/en/sightseeing-culture/sights/mausoleum_shg_1468 |access-date=2025-06-22 |website=Graz Tourismus |language=en}}</ref> Notranja dekoracija je bila dodana pozneje, med vladavino Ferdinandovega vnuka, cesarja Leopolda I. Leta 1687 je Leopold naročil mlademu v Gradcu rojenemu arhitektu Johannu Bernhardu Fischerju von Erlachu, da zasnuje baročno notranjost cerkve in mavzolejske kapele. Kripta je bila do leta 1696 dokončana s freskami in štukaturami, razkošna kiparska skupina, znana kot ''Sveti grob'', pa je bila dodana v letih 1768–1769. == Arhitekturni slog == Zasnova združuje elemente poznega renesančnega [[manierizem|manierizma]] in zgodnje [[baročna arhitektura|baročne arhitekture]]. Fasade kažejo značilnosti manierističnega sloga, vključno s plastovitimi [[zatrep (arhitektura)|zatrepi]], [[rustika]]lnimi stebri in alegoričnimi skulpturami, razporejenimi v omejenem urbanem okolju. Ena sodobna študija ga opisuje kot »največji in najbolj impresiven habsburški mavzolej« in ugotavlja, da je bil »zgrajen v manierističnem slogu«, ki premosti renesančno in baročno obdobje.<ref name=":1" /> Arhitekt se je neposredno navdihnil pri italijanskih modelih, na primer vhodna fasada spominja na jezuitsko matično cerkev [[Il Gesù]] v [[Rim]]u, z visokim trikotnim [[pediment]]om, ki ga uokvirjajo segmentni pedimenti. Pogrebna kapela ima ovalno [[kupola|kupolo]], ki je bila prva te vrste, zgrajena zunaj Italije.<ref name=":2" /> Celoten učinek zaznamuje močna masa z dramatičnimi baročnimi poudarki. Horizontalne fasade krasijo [[pilaster|pilastri]] in kiparski detajli, medtem ko visoke kupole in luči, na vrhu katerih so cesarski orel, križ in žezlo, simbolizirajo habsburško moč. Fasada prizidane cerkve sv. Katarine podobno združuje renesančne in baročne motive, značilne za Avstrijo 17. stoletja. [[File:Dom hl. Ägydius, Bild 5.jpg|thumb|Zunanjost mavzoleja]] == Zunanje značilnosti == Zunanjost kompleksa prikazuje habsburško simboliko na vsaki strešni liniji. Zahodna fasada cerkve sv. Katarine ima [[peščenjak]]ov kip sv. [[Katarina Aleksandrijska|Katarine Aleksandrijske]], zavetnice jezuitske univerze, v naravni velikosti, obdano z angeli. Poslikane bakrene plošče na fasadi ponazarjajo njeno življenje. Ti elementi, skupaj s figurama svetnikov Porfirija in Favstine, poudarjajo katoliško in jezuitsko povezanost stavbe ter njeno povezavo s protireformacijo. Nad cerkvijo in mavzolejem sta dve turkizni kupoli, vsaka okrašena z dinastičnimi simboli, cerkvena kupola ima križ, mavzolejna kupola prikazuje cesarske orle, ki drži kroglo in meč, visoki stolp pa je okronan z žezlom (ki je bilo kasneje zamenjano).<ref name=":3">{{Cite web |last=Brunnthaler |first=Christian |title=Das Mausoleum Kaiser Ferdinand II. und die Katharinenkirche |url=https://graz-dom.graz-seckau.at/pfarre/6112/mausoleum |access-date=2025-06-22 |website=graz-dom.graz-seckau.at |language=de}}</ref> Fasada mavzolejne kapele ima monumentalni dvojni obokani [[portal]] z dvema slavolokoma, ki sta postavljena drug na drugega, in simbolizirata katoliško zmago. Kipi na strehi, ki jih pripisujejo Sebastianu Erlacherju, dopolnjujejo obris mesta. Cerkev in kapela sta povezani v kompaktni konfiguraciji. Sprva je bila lokacija ožja, jugozahodno stopnišče pa je bilo dodano kasneje, da bi zagotovili jasnejši pogled na fasade. Zunanjost združuje florentinske (italijanske) elemente z izrazito habsburško ikonografijo, zaradi česar je mavzolej ena najprepoznavnejših baročnih znamenitosti Gradca. == Notranjost in kripta == [[File:Grundriss Mausoleum Ferdinand II. Graz.jpg|thumb|Tloris mavzoleja: 1 – Oltar sv. Katarine; 2 – Oltar Device Marije; 3 – Sveti grob (1967–2002); 4 – Ladja cerkve sv. Katarine s freskami; 5 – Nagrobna kapela s kripto spodaj]] Notranja dekoracija je v visokem baročnem slogu in je bila večinoma dokončana konec 17. stoletja pod cesarjem [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom I.]] in [[Johann Bernhard Fischer von Erlach|Johannom Bernhardom Fischerjem von Erlachom]]. V cerkvi sv. Katarine (severni del) je Fischer zasnoval dovršene štukaturne oltarje in okrasne detajle za [[apsida|apsido]] in obok.<ref name=":3" /> Štukaterji Joseph Antonio Serenio, Girolamo Rossi in Antonio Quadrio (1688–89) so na obokih ustvarili zapletene bele reliefne slike, freskant Franz Steinpichler pa je upodobil apoteozo Habsburžanov, vključno s podobo cesarja Leopolda I. kot zmagovalca nad Turki v bitki pri Dunaju leta 1683. Marx Schokotnigg je med letoma 1697 in 1701 izrezljal angelske kipe za oltarje, Antonio Bellucci pa je leta 1699 naslikal glavni oltarni palec, ki prikazuje ''Brezmadežno spočetje''. V grobni kapeli (ovalnem mavzoleju) je Johann Bernhard Fischer von Erlach okoli leta 1687 zasnoval notranjost. Njegov prvotni načrt za eno samo veliko fresko je bil revidiran in namesto tega je Matthias Echter leta 1689 naslikal sedemnajst ločenih lunet in prizorov v oboku, ki ponazarjajo vrline cesarja Ferdinanda II. in biblijske teme, povezane z vstajenjem. Fischer je te prizore razporedil znotraj dovršenih štukatur Josepha Antonia Serenija in figur [[putto]]v Marxa Schokotnigga (1695–1696), ki predstavljajo vrline vere, upanja, ljubezni in pravičnosti. Svetišče ''Sveti grob'', ki ga je v letih 1768–1769 ustvaril Veit Königer, je pomembna značilnost kapele. Sestavljen je iz ''tableauja'' v naravni velikosti, ki prikazuje ''Kristusov grob'' in žalujoče figure, bogato pozlačene, z okroglo odprtino, ki razkriva [[sarkofag]] iz rdečega marmorja spodaj. Pod svetiščem je kripta, dostopna po stopnicah pod kapelo. Mavčni strop kripte, ki datira iz okoli leta 1640 in je bil obnovljen leta 1694, je bogato okrašen in vsebuje grbe in pogrebne simbole, ki predstavljajo kraljestvo Ferdinanda II. V središču kripte je dvojni sarkofag iz rdečega marmorja, ki izvira iz samostana Grazer Klarissen, s polnimi podobami nadvojvode Karla II. (Ferdinandovega očeta) in njegove žene Marije Ane. Vendar je v sarkofagu dejansko pokopana le nadvojvodinja Marija Ana. Dejanski grobnici Ferdinanda II. in njegove žene Eleonore sta vgrajeni v stene kripte. Vsaka krsta je postavljena v nišo in označena s preprosto vgravirano ploščo. Majhna ''srčna kripta'' ({{langx|de|Herzgrüftl}}), ki je za glavno kripto, vsebuje balzamirana srca cesarja Ferdinanda II., njegove matere Marije Bavarske, njegove žene Eleonore in drugih članov habsburške družine. Na splošno notranja umetnost in arhitektura odražata verske in dinastične teme, povezane s cesarjem Ferdinandom II., mavzolej pa velja za eno najpomembnejših baročnih del na Štajerskem. == Grobovi == [[File:Mausoleumkirche Graz, Bild 10.jpg|thumb|Kripta z dvojnim sarkofagom (za starše cesarja Ferdinanda II.) in štirimi stenskimi nišami za krste]] Po načrtih ustanovitelja mavzolej vsebuje posmrtne ostanke cesarja Ferdinanda II. skupaj z več drugimi člani habsburške družine. Ferdinand je bil pokopan leta 1637 v trezorju ovalne kapele, njegovo grobno mesto pa je označeno s preprosto imensko ploščico.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Njegova prva žena, nadvojvodinja Marija Ana Bavarska, ki je umrla leta 1616, je prav tako pokopana v mavzoleju in jo obeležuje napis. Rdeči marmorni sarkofag v kripti vsebuje posmrtne ostanke Ferdinandove matere, prav tako nadvojvodinje Marije Ana Bavarske, ki je umrla leta 1608, sarkofag spremlja podoba njenega moža Karla II., čigar telo je pokopano v Seckauu. Krste Ferdinanda II. in njegove druge žene Eleonore Gonzaške (umrla 1686) so postavljene v stenske niše pod Svetim grobom, njihova identiteta pa je označena le z majhnimi tablicami. V kripti srca so srca Ferdinanda II., njegove matere, žene in drugih nadvojvod. V mavzoleju ni pokopanih nobenih drugih pomembnih osebnosti, zato je to predvsem dinastična grobnica ožje družine Ferdinanda II. == Zgodovinski in politični pomen == Mavzolej Ferdinanda II. ni bil le grobna kapela, temveč tudi politični spomenik. Njegova [[ikonografija]] in napisi so bili namenjeni izražanju habsburške in katoliške nadvlade. Kot ugotavlja neki učenjak, je arhitektura De Pomisa »simbolizirala celotno notranjeavstrijsko obdobje« in služila kot umetniški izraz in »dokumentacija politike«, kar je odražalo neomajno vladavino protireformacije Ferdinanda II. Zasnova stavbe, ki jo krasijo podobe svetnikov in cesarskih orlov, jo postavlja kot »zmagoslavni spomenik katolicizma v Notranji Avstriji in spomenik zmagi nad herezijo«. Mavzolej obeležuje zatiranje protestantizma v habsburških deželah, med katerim je Ferdinand II. zapiral cerkve, sežigal heretične knjige in izganjal disidente, hkrati pa slavi obnovitev katoliškega reda. V urbanem kontekstu Gradca mavzolej skupaj s stolnico in trdnjavo tvori del mestne »Stadtkrone« ali mestne krone. Mavzolej prispeva k enemu najbolj slikovitih pogledov na Gradec, z zelenimi kupolami cerkve in mavzoleja ob katedrali, ki dominirajo nad mestno krajino. To odraža italijanski vpliv, ki ga je spodbujal cesar. Mavzolej je del zgodovinskega središča Gradca, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, leta 1999 pa je bil vpisan na seznam svetovne dediščine in je bil prepoznan kot »zgleden model srednjeevropskega urbanega ansambla«, ki ga je oblikovalo habsburško pokroviteljstvo.<ref>{{Cite web |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=City of Graz &ndash; Historic Centre and Schloss Eggenberg |url=https://whc.unesco.org/en/list/931/ |access-date=2025-06-22 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> Ostaja pomemben opomnik na habsburške ambicije in vero iz začetka 17. stoletja. == Restavriranje in konserviranje == Skozi stoletja je struktura potrebovala občasna popravila. Med letoma 2002 in 2003 sta bila mavzolej in njegova cerkev deležna celovite obnove. Obsežna dela na zunanjosti so stabilizirala krušljiv peščenjak in štukature, bakreni križi in krone pa so bili ponovno pozlačeni. Čeprav so bili deli spodnjih streh zamenjani, so bile originalne kupole skrbno ohranjene. V notranjosti so konservatorska prizadevanja odpravila škodo zaradi vode in saj z razkritjem in čiščenjem originalnih fresk in štukature, pri čemer so bile odstranjene nekatere prejšnje restavratorske plasti. Nameščen je bil ogrevalni sistem, ki omogoča celoletno uporabo kompleksa, čeprav je to spremenilo akustiko in osvetlitev, saj so bile dodane električne luči. Ti posegi so zagotovili, da je mavzolej ohranil svoj videz, ki zelo spominja na zasnovo iz 17. stoletja. Prejšnja restavratorska prizadevanja so bila pogosto delna, medtem ko je projekt iz let 2002–2003 sistematično obravnaval vse dele stavbe.<ref name=":1" /> == Trenutno stanje == Mavzolej Ferdinanda II. je aktivni spomenik kulturne dediščine in turistična atrakcija. Vzdržuje ga Škofijski muzej Gradec in je odprt vsak dan, običajno od 9.00 do 17.00 poleti, čeprav je ob ponedeljkih zaprt. Mavzolej je pomembna značilnost na seznamu 10 najboljših znamenitosti Gradca in privablja obiskovalce s svojimi značilnimi ''florentinskimi'' kupolami ob katedrali. Kot del [[Zgodovinsko mestno jedro Gradca|zgodovinskega središča Gradca]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, je mavzolej zakonsko zaščiten in odprt za javno interpretacijo. Vodeni ogledi, pogosto v kombinaciji z obiski katedrale, pojasnjujejo njeno edinstveno manieristično baročno arhitekturo in habsburško dediščino. Mavzolej Ferdinanda II. je tako v znanstveni kot mestni identiteti prepoznan kot mojstrovina avstrijske baročne pogrebne arhitekture in simbol habsburške preteklosti Gradca. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Katharinenkirche und Mausoleum, Graz}} * [http://graz-dom.graz-seckau.at/mausoleum Dompfarre Graz: Das Mausoleum Kaiser Ferdinand II.] {{coord|47.07175|15.44265|format=dms|type:landmark_region:AT|display=title}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1696]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu]] [[Kategorija:Mavzoleji]] [[Kategorija:Pogrebne zgradbe]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Avstriji]] {{normativna kontrola}} tdfcqmq8j0j8sikg4nfwpsx7y7st596 6683412 6683282 2026-05-31T15:55:16Z Pinky sl 2932 -- podvojene koord 6683412 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Mavzolej cesarja Ferdinanda II. | native_name = Mausoleum Kaiser Ferdinands II | native_name_lang = de | image = Graz, Mausoleum Kaiser Ferdinands II (1).jpg | caption = Pogled na mavzolej od spredaj | address = Burggasse 3, 8010 Graz, Österreich | location_town = [[Gradec]] | location_country = [[Avstrija]] | status = | construction_start_date = 1614 | construction_stop_date = 1696 | owner = [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] | building_type = [[Mavzolej]] | architectural_style = [[Baročna arhitektura]] in [[Renesančna arhitektura]] ([[Manierizem]] | website = https://graz-dom.graz-seckau.at/pfarre/6112/mausoleum }} '''Mavzolej cesarja Ferdinanda II.''' v [[Gradec|Gradcu]] so začeli graditi leta 1614 pod pokroviteljstvom nadvojvode [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II. Habsburškega]], ki je kasneje postal sveti rimski cesar. Namenjen je bil dinastičnemu pokopališču in simboličnemu spomeniku, povezanemu s katoliško [[protireformacija|protireformacijo]] v Notranji Avstriji. Med vladavino Ferdinanda II. je [[Habsburška monarhija]] izvajala politiko, ki je okrepila katoliški vpliv po teritorialnem in verskem napredku protestantizma v regiji.<ref name=":0">{{Cite web |title=Emperor Ferdinand´s II MausoleumBurial Place of Emperor Ferdinand II and his family - Discover Baroque Art - Virtual Museum |url=https://baroqueart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;BAR;at;Mon11;45;en |access-date=2025-06-22 |website=baroqueart.museumwnf.org}}</ref><ref name=":1">{{Cite book |last=Döring-Williams |first=Marina |title=Das Mausoleum in Graz: Eine Baumonografie}}</ref> V tem kontekstu je bil mavzolej zasnovan kot družinska [[kripta]] in predstavitev verske in dinastične oblasti. Glede na znanstvene raziskave se je Ferdinand II. leta 1614 odločil, da v Gradcu ustanovi pokopališče, ki bi odražalo tako cerkveni kot dinastični pomen. Načrtovanje in gradnjo je zaupal svojemu italijanskemu dvornemu umetniku Giovanniju Pietru de Pomisu.<ref name=":1" /> Projekt je vključeval več desetletij arhitektov in kiparjev ter dovršeno baročno dekoracijo. Dokončano strukturo so znanstveniki opisali kot »zmagoslavni spomenik katolicizma« in »simbol protireformacije« v Notranji Avstriji, kar odraža njen zgodovinski in verski pomen v tistem obdobju. == Zasnova in gradnja == Kompleks sestavljata dve povezani strukturi, ''Katharinenkirche'' (cerkev sv. Katarine) in sosednja ovalna grobna kapela. Celotno zasnovo je razvil Giovanni Pietro de Pomis (1569–1633), slikar in arhitekt, rojen v [[Lombardija|Lombardiji]]. Cerkev ima tloris [[latinski križ|latinskega križa]], južni del pa je ovalna kapela v centralnem tlorisu, oblika, ki je tradicionalno povezana s simboliko vstajenja. Gradnja se je začela leta 1614 na mestu nekdanje pokopališke kapele, posvečene sv. Katarini. Napredek je bil občasen, potem ko je Ferdinand leta 1619 postal sveti rimski cesar in se preselil na Dunaj, se je tempo gradnje upočasnil. Okoli leta 1619–1620 je Giovanni Pietro de Pomis spremenil zasnovo fasade, odstranil večino prvotne štukature in dodal dva segmentna zatrepa.<ref name=":0" /> Do leta 1622 so bila dela na strehi v teku, sredi 1630-ih let pa je Pietro Valnegro, ki je nasledil De Pomisa, dokončal kupole in visok stolp. Večja zunanja gradnja je bila večinoma končana do leta 1637. Ko je Ferdinand leta 1637 umrl, je grobna kapela ostala le delno dokončana in pokopan je bil v grobnici, ki še ni bila v celoti zaprta.<ref name=":2">{{Cite web |title=Mausoleum Graz {{!}} Sightseeing in Graz |url=https://www.graztourismus.at/en/sightseeing-culture/sights/mausoleum_shg_1468 |access-date=2025-06-22 |website=Graz Tourismus |language=en}}</ref> Notranja dekoracija je bila dodana pozneje, med vladavino Ferdinandovega vnuka, cesarja Leopolda I. Leta 1687 je Leopold naročil mlademu v Gradcu rojenemu arhitektu Johannu Bernhardu Fischerju von Erlachu, da zasnuje baročno notranjost cerkve in mavzolejske kapele. Kripta je bila do leta 1696 dokončana s freskami in štukaturami, razkošna kiparska skupina, znana kot ''Sveti grob'', pa je bila dodana v letih 1768–1769. == Arhitekturni slog == Zasnova združuje elemente poznega renesančnega [[manierizem|manierizma]] in zgodnje [[baročna arhitektura|baročne arhitekture]]. Fasade kažejo značilnosti manierističnega sloga, vključno s plastovitimi [[zatrep (arhitektura)|zatrepi]], [[rustika]]lnimi stebri in alegoričnimi skulpturami, razporejenimi v omejenem urbanem okolju. Ena sodobna študija ga opisuje kot »največji in najbolj impresiven habsburški mavzolej« in ugotavlja, da je bil »zgrajen v manierističnem slogu«, ki premosti renesančno in baročno obdobje.<ref name=":1" /> Arhitekt se je neposredno navdihnil pri italijanskih modelih, na primer vhodna fasada spominja na jezuitsko matično cerkev [[Il Gesù]] v [[Rim]]u, z visokim trikotnim [[pediment]]om, ki ga uokvirjajo segmentni pedimenti. Pogrebna kapela ima ovalno [[kupola|kupolo]], ki je bila prva te vrste, zgrajena zunaj Italije.<ref name=":2" /> Celoten učinek zaznamuje močna masa z dramatičnimi baročnimi poudarki. Horizontalne fasade krasijo [[pilaster|pilastri]] in kiparski detajli, medtem ko visoke kupole in luči, na vrhu katerih so cesarski orel, križ in žezlo, simbolizirajo habsburško moč. Fasada prizidane cerkve sv. Katarine podobno združuje renesančne in baročne motive, značilne za Avstrijo 17. stoletja. [[File:Dom hl. Ägydius, Bild 5.jpg|thumb|Zunanjost mavzoleja]] == Zunanje značilnosti == Zunanjost kompleksa prikazuje habsburško simboliko na vsaki strešni liniji. Zahodna fasada cerkve sv. Katarine ima [[peščenjak]]ov kip sv. [[Katarina Aleksandrijska|Katarine Aleksandrijske]], zavetnice jezuitske univerze, v naravni velikosti, obdano z angeli. Poslikane bakrene plošče na fasadi ponazarjajo njeno življenje. Ti elementi, skupaj s figurama svetnikov Porfirija in Favstine, poudarjajo katoliško in jezuitsko povezanost stavbe ter njeno povezavo s protireformacijo. Nad cerkvijo in mavzolejem sta dve turkizni kupoli, vsaka okrašena z dinastičnimi simboli, cerkvena kupola ima križ, mavzolejna kupola prikazuje cesarske orle, ki drži kroglo in meč, visoki stolp pa je okronan z žezlom (ki je bilo kasneje zamenjano).<ref name=":3">{{Cite web |last=Brunnthaler |first=Christian |title=Das Mausoleum Kaiser Ferdinand II. und die Katharinenkirche |url=https://graz-dom.graz-seckau.at/pfarre/6112/mausoleum |access-date=2025-06-22 |website=graz-dom.graz-seckau.at |language=de}}</ref> Fasada mavzolejne kapele ima monumentalni dvojni obokani [[portal]] z dvema slavolokoma, ki sta postavljena drug na drugega, in simbolizirata katoliško zmago. Kipi na strehi, ki jih pripisujejo Sebastianu Erlacherju, dopolnjujejo obris mesta. Cerkev in kapela sta povezani v kompaktni konfiguraciji. Sprva je bila lokacija ožja, jugozahodno stopnišče pa je bilo dodano kasneje, da bi zagotovili jasnejši pogled na fasade. Zunanjost združuje florentinske (italijanske) elemente z izrazito habsburško ikonografijo, zaradi česar je mavzolej ena najprepoznavnejših baročnih znamenitosti Gradca. == Notranjost in kripta == [[File:Grundriss Mausoleum Ferdinand II. Graz.jpg|thumb|Tloris mavzoleja: 1 – Oltar sv. Katarine; 2 – Oltar Device Marije; 3 – Sveti grob (1967–2002); 4 – Ladja cerkve sv. Katarine s freskami; 5 – Nagrobna kapela s kripto spodaj]] Notranja dekoracija je v visokem baročnem slogu in je bila večinoma dokončana konec 17. stoletja pod cesarjem [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom I.]] in [[Johann Bernhard Fischer von Erlach|Johannom Bernhardom Fischerjem von Erlachom]]. V cerkvi sv. Katarine (severni del) je Fischer zasnoval dovršene štukaturne oltarje in okrasne detajle za [[apsida|apsido]] in obok.<ref name=":3" /> Štukaterji Joseph Antonio Serenio, Girolamo Rossi in Antonio Quadrio (1688–89) so na obokih ustvarili zapletene bele reliefne slike, freskant Franz Steinpichler pa je upodobil apoteozo Habsburžanov, vključno s podobo cesarja Leopolda I. kot zmagovalca nad Turki v bitki pri Dunaju leta 1683. Marx Schokotnigg je med letoma 1697 in 1701 izrezljal angelske kipe za oltarje, Antonio Bellucci pa je leta 1699 naslikal glavni oltarni palec, ki prikazuje ''Brezmadežno spočetje''. V grobni kapeli (ovalnem mavzoleju) je Johann Bernhard Fischer von Erlach okoli leta 1687 zasnoval notranjost. Njegov prvotni načrt za eno samo veliko fresko je bil revidiran in namesto tega je Matthias Echter leta 1689 naslikal sedemnajst ločenih lunet in prizorov v oboku, ki ponazarjajo vrline cesarja Ferdinanda II. in biblijske teme, povezane z vstajenjem. Fischer je te prizore razporedil znotraj dovršenih štukatur Josepha Antonia Serenija in figur [[putto]]v Marxa Schokotnigga (1695–1696), ki predstavljajo vrline vere, upanja, ljubezni in pravičnosti. Svetišče ''Sveti grob'', ki ga je v letih 1768–1769 ustvaril Veit Königer, je pomembna značilnost kapele. Sestavljen je iz ''tableauja'' v naravni velikosti, ki prikazuje ''Kristusov grob'' in žalujoče figure, bogato pozlačene, z okroglo odprtino, ki razkriva [[sarkofag]] iz rdečega marmorja spodaj. Pod svetiščem je kripta, dostopna po stopnicah pod kapelo. Mavčni strop kripte, ki datira iz okoli leta 1640 in je bil obnovljen leta 1694, je bogato okrašen in vsebuje grbe in pogrebne simbole, ki predstavljajo kraljestvo Ferdinanda II. V središču kripte je dvojni sarkofag iz rdečega marmorja, ki izvira iz samostana Grazer Klarissen, s polnimi podobami nadvojvode Karla II. (Ferdinandovega očeta) in njegove žene Marije Ane. Vendar je v sarkofagu dejansko pokopana le nadvojvodinja Marija Ana. Dejanski grobnici Ferdinanda II. in njegove žene Eleonore sta vgrajeni v stene kripte. Vsaka krsta je postavljena v nišo in označena s preprosto vgravirano ploščo. Majhna ''srčna kripta'' ({{langx|de|Herzgrüftl}}), ki je za glavno kripto, vsebuje balzamirana srca cesarja Ferdinanda II., njegove matere Marije Bavarske, njegove žene Eleonore in drugih članov habsburške družine. Na splošno notranja umetnost in arhitektura odražata verske in dinastične teme, povezane s cesarjem Ferdinandom II., mavzolej pa velja za eno najpomembnejših baročnih del na Štajerskem. == Grobovi == [[File:Mausoleumkirche Graz, Bild 10.jpg|thumb|Kripta z dvojnim sarkofagom (za starše cesarja Ferdinanda II.) in štirimi stenskimi nišami za krste]] Po načrtih ustanovitelja mavzolej vsebuje posmrtne ostanke cesarja Ferdinanda II. skupaj z več drugimi člani habsburške družine. Ferdinand je bil pokopan leta 1637 v trezorju ovalne kapele, njegovo grobno mesto pa je označeno s preprosto imensko ploščico.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Njegova prva žena, nadvojvodinja Marija Ana Bavarska, ki je umrla leta 1616, je prav tako pokopana v mavzoleju in jo obeležuje napis. Rdeči marmorni sarkofag v kripti vsebuje posmrtne ostanke Ferdinandove matere, prav tako nadvojvodinje Marije Ana Bavarske, ki je umrla leta 1608, sarkofag spremlja podoba njenega moža Karla II., čigar telo je pokopano v Seckauu. Krste Ferdinanda II. in njegove druge žene Eleonore Gonzaške (umrla 1686) so postavljene v stenske niše pod Svetim grobom, njihova identiteta pa je označena le z majhnimi tablicami. V kripti srca so srca Ferdinanda II., njegove matere, žene in drugih nadvojvod. V mavzoleju ni pokopanih nobenih drugih pomembnih osebnosti, zato je to predvsem dinastična grobnica ožje družine Ferdinanda II. == Zgodovinski in politični pomen == Mavzolej Ferdinanda II. ni bil le grobna kapela, temveč tudi politični spomenik. Njegova [[ikonografija]] in napisi so bili namenjeni izražanju habsburške in katoliške nadvlade. Kot ugotavlja neki učenjak, je arhitektura De Pomisa »simbolizirala celotno notranjeavstrijsko obdobje« in služila kot umetniški izraz in »dokumentacija politike«, kar je odražalo neomajno vladavino protireformacije Ferdinanda II. Zasnova stavbe, ki jo krasijo podobe svetnikov in cesarskih orlov, jo postavlja kot »zmagoslavni spomenik katolicizma v Notranji Avstriji in spomenik zmagi nad herezijo«. Mavzolej obeležuje zatiranje protestantizma v habsburških deželah, med katerim je Ferdinand II. zapiral cerkve, sežigal heretične knjige in izganjal disidente, hkrati pa slavi obnovitev katoliškega reda. V urbanem kontekstu Gradca mavzolej skupaj s stolnico in trdnjavo tvori del mestne »Stadtkrone« ali mestne krone. Mavzolej prispeva k enemu najbolj slikovitih pogledov na Gradec, z zelenimi kupolami cerkve in mavzoleja ob katedrali, ki dominirajo nad mestno krajino. To odraža italijanski vpliv, ki ga je spodbujal cesar. Mavzolej je del zgodovinskega središča Gradca, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, leta 1999 pa je bil vpisan na seznam svetovne dediščine in je bil prepoznan kot »zgleden model srednjeevropskega urbanega ansambla«, ki ga je oblikovalo habsburško pokroviteljstvo.<ref>{{Cite web |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=City of Graz &ndash; Historic Centre and Schloss Eggenberg |url=https://whc.unesco.org/en/list/931/ |access-date=2025-06-22 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> Ostaja pomemben opomnik na habsburške ambicije in vero iz začetka 17. stoletja. == Restavriranje in konserviranje == Skozi stoletja je struktura potrebovala občasna popravila. Med letoma 2002 in 2003 sta bila mavzolej in njegova cerkev deležna celovite obnove. Obsežna dela na zunanjosti so stabilizirala krušljiv peščenjak in štukature, bakreni križi in krone pa so bili ponovno pozlačeni. Čeprav so bili deli spodnjih streh zamenjani, so bile originalne kupole skrbno ohranjene. V notranjosti so konservatorska prizadevanja odpravila škodo zaradi vode in saj z razkritjem in čiščenjem originalnih fresk in štukature, pri čemer so bile odstranjene nekatere prejšnje restavratorske plasti. Nameščen je bil ogrevalni sistem, ki omogoča celoletno uporabo kompleksa, čeprav je to spremenilo akustiko in osvetlitev, saj so bile dodane električne luči. Ti posegi so zagotovili, da je mavzolej ohranil svoj videz, ki zelo spominja na zasnovo iz 17. stoletja. Prejšnja restavratorska prizadevanja so bila pogosto delna, medtem ko je projekt iz let 2002–2003 sistematično obravnaval vse dele stavbe.<ref name=":1" /> == Trenutno stanje == Mavzolej Ferdinanda II. je aktivni spomenik kulturne dediščine in turistična atrakcija. Vzdržuje ga Škofijski muzej Gradec in je odprt vsak dan, običajno od 9.00 do 17.00 poleti, čeprav je ob ponedeljkih zaprt. Mavzolej je pomembna značilnost na seznamu 10 najboljših znamenitosti Gradca in privablja obiskovalce s svojimi značilnimi ''florentinskimi'' kupolami ob katedrali. Kot del [[Zgodovinsko mestno jedro Gradca|zgodovinskega središča Gradca]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, je mavzolej zakonsko zaščiten in odprt za javno interpretacijo. Vodeni ogledi, pogosto v kombinaciji z obiski katedrale, pojasnjujejo njeno edinstveno manieristično baročno arhitekturo in habsburško dediščino. Mavzolej Ferdinanda II. je tako v znanstveni kot mestni identiteti prepoznan kot mojstrovina avstrijske baročne pogrebne arhitekture in simbol habsburške preteklosti Gradca. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Katharinenkirche und Mausoleum, Graz}} * [http://graz-dom.graz-seckau.at/mausoleum Dompfarre Graz: Das Mausoleum Kaiser Ferdinand II.] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1696]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu]] [[Kategorija:Mavzoleji]] [[Kategorija:Pogrebne zgradbe]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Avstriji]] {{normativna kontrola}} jssrmbukncb8cz5oqr8ea4thn84b37j Kobilarna lipicanca Piber 0 603437 6683291 2026-05-31T12:30:19Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6683291 wikitext text/x-wiki [[File:Bundesgestüt Piber logo.svg|thumb|upright=.5|Piber Stud logo]] [[File:Austria-01140 - Riding Area and Stables (21030215813).jpg|thumb|Riding Area and Stables]] '''Kobilarna lipicanca Piber''' ({{langx|de|Bundesgestüt Piber}}) je [[kobilarna]], posvečena vzreji [[Lipicanec|lipicanskih konj]], ki stoji v vasi Piber, blizu mesta Köflach na zahodnem [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Ustanovljena je bila leta 1798, z vzrejo lipicanskih konj so začeli leta 1920, danes pa je glavna kobilarna, ki vzreja žrebce, ki jih uporablja [[Španska šola jahanja]], kamor najboljše žrebce vsake generacije, vzrejene v Piberju, pripeljejo na trening in kasneje na javne nastope.<ref name="EnPiber">[http://www.piber.com/en/ "Welcome to Piber" ''Bundesgestüt Piber'' Web site, accessed April 10, 2010]</ref> Eden glavnih ciljev kobilarne Piber je »"ohraniti znaten del avstrijske kulturne dediščine in ohraniti eno najboljših in najlepših pasem konj v njeni prvotni obliki.«<ref>[http://www.piber.com/en/the-stud/the-lipizzaner-stud/ "The Lipizzaner stud introduces itself." ''Bundesgestüt Piber'' ''Bundesgestüt Piber'' Web site, accessed September 12, 2010] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120222223850/http://www.piber.com/en/the-stud/the-lipizzaner-stud/ |date=February 22, 2012 }}</ref> == Zgodovina == [[File:Austria-01098 - Piber Castle (21639503272).jpg|thumb|Grad Piber]] Grad Piber je bil prej opatija sv. Lambrechta. Kobilarna je bila ustanovljena leta 1798 za vzrejo vojaških konj. Leta 1867 je prešla pod upravo avstro-ogrskega cesarskega ministrstva za kmetijstvo.<ref name="HistoryPiber">[http://www.piber.com/en/tradition/history/ "History."] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110929041358/http://www.piber.com/en/tradition/history/ |date=2011-09-29 }} ''Bundesgestüt Piber'' Web site, accessed April 10, 2010</ref> Leta 1915, na začetku [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], so bili lipicanski konji iz dvorne kobilarne Lipica (danes v Sloveniji) evakuirani in nameščeni v Laxenburgu in Kladrubu.<ref name="USLR">{{cite web|url= http://www.uslr.org/LipizzanBreedHistory.htm|title=Lipizzan Breed History |publisher=United States Lipizzan Registry|access-date=2008-12-06}}</ref> Po vojni se je Avstro-Ogrsko cesarstvo razpadlo, [[Kobilarna Lipica]] pa je postala del [[Italija|Italije]]. Tako so bile živali razdeljene med več različnih kobilarn v novih povojnih državah Avstriji, Italiji, Madžarski, Češkoslovaški, Romuniji in Jugoslaviji. Avstrijska država je obdržala žrebce Španske šole jahanja in nekaj plemenske živine.<ref name="USLR"/> Do leta 1920 se je avstrijska plemenska živina združila v Piberju. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je visoko poveljstvo [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]] večino evropske lipicanske plemenske živine premestilo v Hostau na Češkoslovaškem.<ref name="USLR"/> Plemenske konje so iz Piberja odpeljali leta 1942. Do pomladi 1945 so bili konji v Hostauu v nevarnosti zaradi napredujoče sovjetske vojske, ki bi živali morda poklala za konjsko meso, če bi zavzela objekt.<ref name=SI>{{cite magazine|title=Operation Cowboy |url=http://vault.sportsillustrated.cnn.com/vault/article/magazine/MAG1007241/index.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20090211212753/http://vault.sportsillustrated.cnn.com/vault/article/magazine/MAG1007241/index.htm|url-status=dead|archive-date=11 February 2009|author=Davis, Susan|date=October 16, 1995|magazine=Sports Illustrated|access-date=2008-12-08}}</ref> Vendar pa je ameriška druga konjenica tretje armade, tankovska enota pod poveljstvom polkovnika Charlesa Reeda, odkrila konje v Hostauu, kjer je bilo tudi 400 zavezniških vojnih ujetnikov in ga 28. aprila 1945 zasedla. ''Operacija Kavboj'', kot je bilo znano reševanje, je privedla do reševanja 1200 konj, vključno s 375 lipicanci.<ref name=SI/> General [[George S. Patton]] je izvedel za napad in poskrbel, da je direktor Španske šole jahanja Alois Podhajsky odletel v Hostau.<ref>Hirshson, ''General Patton'', p. 635</ref> 12. maja so ameriški vojaki začeli jahati, prevažati in pasti konje 35 milj čez mejo v Kotztinz v Nemčiji. Lipicanci so bili sčasoma začasno naseljeni v Wimsbachu, dokler se plemenska čreda ni leta 1952 vrnila v Piber.<ref name="HistoryPiber"/> Piber in lipicanska pasma kot celota sta utrpela upad populacije, ko je leta 1983 kobilarno Piber prizadela virusna epidemija. Izgubljenih je bilo štirideset konj in osem odstotkov pričakovane skotitve. Od takrat se je populacija v kobilarni povečala, saj je bilo leta 1994 v kobilarni 100 kobil, leta 1993 pa se je skotilo 56 žrebet. Leta 1994 se je stopnja brejosti povečala s 27 % na 82 % zaradi novega veterinarskega centra.<ref name=Ed129>Edwards, ''The Encyclopedia of the Horse'', p. 129</ref> === Danes === [[File:Lipizzanerweide-2848.jpg|thumb|Mladi žrebci na paši]] Leta 2001 sta se Španska šola jahanja in zvezna kobilarna Piber odcepili od državne podpore in skupaj postali javno podjetje.] čeprav je lastnik še vedno zvezna vlada Avstrije. Leta 2003 je Štajerska priredila razstavo z naslovom ''Mitični konj''. To je povzročilo obsežne naložbe v infrastrukturo kobilarne in omogočilo, da je kobilarna postala prizorišče za konjeniške in kulturne dogodke. Objekt ima 52 zaposlenih in letno sprejme približno 60.000 obiskovalcev.<ref name=Facts/> Kobilarna Piber in grad Piber se skupaj tržita kot turistični atrakciji. Obiskovalci si lahko ogledajo treninge s konji v jahalni areni, obiščejo hleve in se udeležijo posebnih programov za otroke. Na grajskem dvorišču, ki ima odlično akustiko, potekajo tudi kulturni in glasbeni dogodki. Na voljo so vožnje s kočijo, baročne stavbe na tleh pa so na voljo za koncerte, festivale in poroke.<ref name=Sitemap>[http://www.piber.com/en/allgemeines/sitemap/ "Visitor Information" ''Bundesgestüt Piber'' Web site, accessed April 10, 2010] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110715083333/http://www.piber.com/en/allgemeines/sitemap/ |date=July 15, 2011 }}</ref> == Rejni program == [[File:Austria-01117 - Mares and Foals (21463156230).jpg|thumb|Lipicanske kobile in žrebci v Piberju]] Zvezna kobilarna Piber se razprostira na 555 hektarjih. Tam redijo približno 250 konj, vključno s 70 plemenskimi kobilami. Vsako sezono vzreje v Piber pripeljejo dva žrebca iz Španske jahalne šole.<ref name=Facts>[http://www.piber.com/en/the-stud/the-lipizzaner-stud/facts-figures/ "Federal Piber: Facts and Figures." ''Bundesgestüt Piber'' accessed September 12, 2010] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120321111010/http://www.piber.com/en/the-stud/the-lipizzaner-stud/facts-figures/ |date=March 21, 2012 }}</ref> Kot plemenski žrebci se uporabljajo samo žrebci iz Španske jahalne šole, uporablja pa se vseh šest klasičnih družin žrebcev. V Piberju se vsako leto rodi približno 40 žrebcev. Mladi konji odraščajo v čredi in prva tri poletja preživijo na alpskih pašnikih. Za vsakega konja se vodijo natančni zapisi od trenutka rojstva do zaključka treninga.<ref name="Sales">[http://www.piber.com/en/horse-sale/ "Horses for sale" ''Bundesgestüt Piber'' Web site, accessed April 10, 2010] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110715083346/http://www.piber.com/en/horse-sale/ |date=July 15, 2011 }}</ref> Zvezna kobilarna Piber je edina lokacija, kjer so osnovni plemenski konji vseh 17 klasično priznanih družin kobil. Rodovne knjige obstajajo že od ustanovitve reje lipicancev, veliko pred ustanovitvijo kobilarne v Piberju, in te se še danes vodijo ročno, skupaj z računalniškimi evidencami. Objekt vključuje hleve pa tudi obsežne pašnike in alpske travnike. Kobilarni pripadajo še štiri druge kmetije v okolici. Na posestvu so tako plemenske kobile in žrebeta kot tudi plemenski žrebci. Pri štirih letih so izbrani žrebci poslani na Dunaj, drugi pa se prodajo. Po več letih treninga na Dunaju se žrebci, izbrani za vzrejo, vrnejo v Piber. Da bi se izognili parjenju v sorodstvu, Piber sodeluje z drugimi kobilarnami lipicanskih konj v Sloveniji, na Madžarskem, Slovaškem, Češkem in v Romuniji, da bi občasno izmenjevali plemenske živali. Za podporo programu vzreje Piber ponuja program ''posvojitve'', kjer lahko posamezniki in podjetja sponzorirajo posamezno žival z letno denarno donacijo.<ref>[http://www.piber.com/en/apps/adopting-a-horse/ "Adopting at Spanische Hofreitschule - Bundesgestüt Piber" ''Bundesgestüt Piber'' Web site, accessed April 10, 2010] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110715082909/http://www.piber.com/en/apps/adopting-a-horse/ |date=July 15, 2011 }}</ref> == Prihodnji trendi == Španska šola jahanja ima tudi prostore za poletno umikanje žrebcev šole. Čeprav je bilo splošno prepričanje, da žrebci šole poleti hodijo v Piber, se tja peljejo le redki, ki so bili uporabljeni v določeni paritveni sezoni. Poletno umikanje večine žrebcev šole je bilo drugje. Dolga leta so hodili v Lainzer Tiergarten, kjer so konje hranili v hlevih Hermesville. Od leta 2005 šolski žrebci preživijo poletje v Heldenbergu blizu Dunaja v Spodnji Avstriji. Ta sedanji poletni hlev bo razširjen v nov objekt, ki bo deloval skozi vse leto, da bi zagotovil dodatne zmogljivosti za šolanje več mladih lipicanskih žrebcev v Haute Ecole of Classical Dressage, kot je bilo to mogoče v preteklosti.<ref name="Summer">[http://www.srs.at/en/presse-archiv/15022010-summer-residence-and-training-facility-in-heldenberg-an-outlook-on-the-future/ "Summer Residence and Training Facility in Heldenberg: An outlook on the future" Spanish Riding School web site, accessed September 22, 2011.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120401100805/http://www.srs.at/en/presse-archiv/15022010-summer-residence-and-training-facility-in-heldenberg-an-outlook-on-the-future/ |date=April 1, 2012 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Bundesgestüt Piber}} * [https://www.piber.com/ Webpräsenz des Gestüts Piber] [[Kategorija:Kobilarne]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1798]] [[Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina (UNESCO)]] pew1c3sky6ih2vligc5vyinvlj0x0tc Kobilarna 0 603438 6683301 2026-05-31T13:10:43Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6683301 wikitext text/x-wiki [[File:Murrurundi NSW 2.JPG|thumb|Kobilarna čistokrvnih konj, Murrurundi, Novi Južni Wales]] '''Kobilarna''' ali '''žrebčarna''' kmetijska ustanova za selektivno vzrejo konj. Je torej kraj, prostor za vzrejo in dresuro konj ali ustanova za tako dejavnost.<ref>[https://fran.si/iskanje?View=1&Query=kobilarna FRAN]</ref> Zgodovinsko gledano je dokumentiranje vzrej, ki se dogajajo na kobilarni, vodilo do razvoja rodovniške knjige. Za samce, ki so na voljo za vzrejo zunanjim samicam, se reče, da »stojijo v žrebčarni« ali so »v službi za žrebčarno«. Beseda ''kobilarna'' je pogosto omejena na večje udomačene (zlasti kmetijske) živali, kot so govedo in konji. Rejske obrate za osle tudi imenujemo kobilarne; včasih jih imenujemo ''asinerie'' (iz latinskega ''*asinus*'' za osla). == Kobilarne == === Samostanske kobilarne === [[File:Einsiedeln - 'Cavalli della Madonna' - Marstall 2013-01-26 14-19-13 (P7700).JPG|thumb|Kobilarne Einsiedeln s konji pasme ''Cavalli della Madonna'']] V [[srednji vek|srednjem veku]] so bile kobilarne pogosto upravljane kot del [[samostan]]a. Takrat je le malo ljudi razen menihov znalo brati in pisati, zato so bili zadolženi za beleženje rodovnikov. Kartuzijanski menihi so znani po svoji vlogi pri vzreji andaluzijskih konj v Španiji, medtem ko so bili samostani na Bavarskem odgovorni za prvotnega konja Rottaler. Najstarejša kobilarna v Evropi, ki še danes obstaja, je kobilarna opatije Einsiedeln (1064)<ref>[https://www.einsiedlerpferde.ch/marstall/ "Das Zentrum der Einsiedler Pferdezucht." ''Einsiedlerpferde.''] Retrieved 2021-10-09.</ref> v Švici, kjer vzrejajo konje pasme ''Einsiedelr''. === Državne kobilarne === [[File:Ergela međimurskog konja, Žabnik (Croatia) - kobile.jpg|thumb|''Kobilarna Međimurje'', Žabnik pri [[Sveti Martin na Muri|Svetem Martinu na Muri]] na Hrvaškem, je v lasti javnega zavoda za zaščito narave Međimurje]] Državna kobilarna ({{langx|de|Landgestüt}}, {{langx|fr|Haras}}) je v lasti vlade. Prve državne kobilarne je leta 1665 ustanovil francoski kralj [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] Namen državnih kobilarn je bil lokalnim rejcem in kmetom dati na voljo visokokakovostne konje, da bi pospešili razvoj lokalnih konj. Kobilarne, ki so poleg žrebcev gojile tudi čredo kobil, so se imenovale ''glavne'' kobilarne. Državni žrebci so bili dostopni z nizkimi ali ničnimi pristojbinami za oplojevanje. Nemčija je najbolj znana po svojih glavnih in državnih kobilarnah, ki so imele ključno vlogo pri oblikovanju nemških jahalnih konj in več pasem nemških hladnokrvnih konj. Hanoverski konj je povezan z državno kobilarno Celle, rinski in vestfalski konj z državno kobilarno Warendorf, brandenburški konj z glavno kobilarno Neustadt an der Dosse in tako naprej.<ref name=Eylersmain>{{cite web |url=http://www.horse-gate.com/landgestuete/index_en.html |title=History and present day situation of the principal and state studs of Germany |author=Eylers |work=State Studs of Germany |access-date=2008-02-05 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080203142811/http://www.horse-gate.com/landgestuete/index_en.html |archive-date=2008-02-03 }} </ref> Druge evropske državne kobilarne so: * Haras national du Pin, prva državna kobilarna, ustanovljena v Franciji * Nacionalna kobilarna Pompadour, Haras national de Pompadour, ustanovljena leta 1751 za Jeanne-Antoinette Le Normant d’Étiolles, rojeno Poisson, markizo de Pompadour od leta 1745; povzdignjena v kraljevo kobilarno (Haras royal de Pompadour) z odlokom Ludvika XV. z dne 28. januarja 1764, malo pred smrtjo markize; večkrat ukinjena in ponovno ustanovljena (1791, 1860), nazadnje leta 1874. * [[Kobilarna Lipica]] (1580) v Notranji Avstriji (danes [[Slovenija]]), znana po konju pasme [[lipicanec]] * Kladrub (1579), še ena državna kobilarna, ki jo je Avstrija ustanovila v Kladruby nad Labem na območju današnje Češke, ki vzreja ''kladruberja'' * [[Mezőhegyes]] (1784) na Madžarskem * [[Bábolna]] (1789) na Madžarskem, ki vzreja [[Arabski konj|arabskega konja]], [[Arabec Shagya]]šagja]] in druge * [[Rădăuți]] (1792) v Avstriji (današnja Romunija) * [[Kobilarna lipicanca Piber]] (1798) v Avstriji, se je začela kot vojaško skladišče, od leta 1920 znana po vzreji lipicancev * Kobilarna Janów Podlaski (1817) na Poljskem, najbolj znana po vzreji čistokrvnih arabskih konj * [[Kisbér]] (1853) na Madžarskem * Irska nacionalna kobilarna (1946), ki vzreja čistokrvne konje * Michałów (1953) na Poljskem, ki vzreja arabske konje * Narodna kobilarna Sieraków, ustanovljena leta 1829 kot »Kraljeva pruska državna kobilarna Posen« * Kobilarna Marbach, (1477), znana tudi kot Weil-Marbach, [[Württemberg]] (današnja Nemčija). Vzreja arabske konje, [[Švarcvaldski lisjak|švarcvaldske konje]], [[Haflinški konj|haflingerje]] in [[Toplokrvni konj|toplokrvne konje]] * Trakehnene v Vzhodni Prusiji, današnji Rusiji, domovini trakehnerjev * Yeguada Militar, Španija * Coudelaria de Alter Real v osrednji Portugalski, ki vzreja luzitanske (lusitanske) konje * Narodna kobilarna Lipik, Hrvaška ustanovljena leta 1843 * Narodna kobilarna [[Đakovo]], Hrvaška, ustanovljena leta 1506 * Švicarska nacionalna kobilarna v Avenchesu Nemško mesto ''[[Stuttgart]]'' je dobilo ime po kobilarnah. === Zasebne kobilarne === [[File:Pl-gdynia-kolibki-stadnina.jpg|thumb|280px|Velika kobilarna v [[Gdynia|Gdyniji]] na Poljskem]] Po vsem svetu imajo zasebniki kmetije, namenjene vzreji živali, običajno čistokrvne živine. Nekatere največje in najbolj impresivne so tiste, namenjene vzreji čistokrvnih konj, kot sta zgodovinska kmetija Claiborne v Kentuckyju ali kobilarna Darley, v lasti dubajskega šejka Mohameda bin Rashida Al Maktouma, ki ima v kobilarni več kot petdeset žrebcev v objektih, ki so v sedmih državah. == Storitve vzreje == Številne kobilarne dajejo samce na voljo za vzrejo zunanjim samicam, ki niso v lasti kobilarne. To kobilarni zagotavlja zunanji vir prihodka prek pristojbin za vzrejo, plačanih za pridobitev storitev plemenske živali, in prispeva k splošni genetski raznolikosti potomcev živali. V državnih kobilarnah storitve vzreje niso le vir dohodka, ampak zaradi visokih standardov, določenih za vzrejo živali, splošen učinek izboljšanja kakovosti živali na celotnem območju. V večini primerov lastnik kobile pripelje žival v kobilarno za vzrejo, včasih jo tam pusti več kot mesec dni, da se prepriča, da je prišlo do brejosti. Vendar pa z izumom umetne oploditve in možnostjo pošiljanja semena, skupaj z razpoložljivostjo testiranja DNK za preverjanje starševstva, številni registri pasem dovoljujejo pošiljanje semena iz kobilarne na lokacijo samice, s čimer se zmanjša ali odpravi potreba po potovanju živali in njihovem bivanju stran od njihove kmetije. == Vodja žrebčarne == Vodja žrebčarne je oseba, odgovorna za plemensko živino delodajalca. Izraz se običajno uporablja za posameznike, ki delajo s psi ali konji. Običajno se uporablja ne glede na spol. Vodja žrebčarne običajno lastniku predlaga želena parjenja in jih uredi, bodisi interno bodisi po pogodbi z živalmi, ki so v žrebčarni drugje, odobri in uredi parjenja lastnikovih živali v žrebčarni, ki jih zahtevajo zunanji organi, in vodi vse evidence, vključno z obveščanjem ustreznih registrov živali. V velikem ali formalnem evropskem gospodinjstvu je lahko ''vodja žrebčarne'' ali upravitelj stalni naziv in položaj; v tem primeru je ta oseba pogosto odgovorna tudi za nadzor vzdrževanja hlevov in psarn. Večina velikih kobilarn ima osebo, ki je redno zaposlena za upravljanje žrebcev, vendar imajo mnogi upravitelji žrebčarne bodisi delo s krajšim delovnim časom bodisi pogodbeno ureditev ali pa so njihove dolžnosti upravitelja žrebčarne lahko združene z dolžnostmi celotne kmetije ali upravitelja hleva. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Stud farms}} [[Kategorija:Kobilarne]] 72nibq2f2qm6ksg0wbhl9vmt9mg0559 Kategorija:Kobilarne 14 603439 6683302 2026-05-31T13:13:51Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6683302 wikitext text/x-wiki {{Commons category}} {{cat main|Kobilarna}} [[Kategorija:Kmetijske organizacije]] [[Kategorija:Živina]] [[Kategorija:Domači konj]] 7c7mcg717xu4vkk4cx7dgaiaax4d2er Kritiško sito (nagrada) 0 603440 6683306 2026-05-31T13:18:31Z Anzet 118843 Anzet je prestavil_a stran [[Kritiško sito (nagrada)]] na [[Kritiško sito]] 6683306 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kritiško sito]] ndu9olhw42q1t8s76zv5i4h9r1s684d Modul:Coordinates/testniprimeri 828 603441 6683319 2026-05-31T13:42:06Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »-- Unit tests for [[Module:Coordinates]]. Click talk page to run tests. local p = require('Module:UnitTests') function p:test_coord() self:preprocess_equals_preprocess_many('{{#invoke:Coordinates/peskovnik|coord|', '}}', '{{#invoke:Coordinates|coord|', '}}', { -- First - the broken test cases {'-20.4|N|-20.4|E|name=Test case SW-1b: -20.4d N -20.4d E (-20.4, -20.4)', '-20.4|N|-20.4|E|name=Test case SW-1b: -20.4d N -20.4d E (-20.4, -20...« 6683319 Scribunto text/plain -- Unit tests for [[Module:Coordinates]]. Click talk page to run tests. local p = require('Module:UnitTests') function p:test_coord() self:preprocess_equals_preprocess_many('{{#invoke:Coordinates/peskovnik|coord|', '}}', '{{#invoke:Coordinates|coord|', '}}', { -- First - the broken test cases {'-20.4|N|-20.4|E|name=Test case SW-1b: -20.4d N -20.4d E (-20.4, -20.4)', '-20.4|N|-20.4|E|name=Test case SW-1b: -20.4d N -20.4d E (-20.4, -20.4)'}, {'-20|20|N|-20|20|E|name=Test case SW-2b: -20d 20m N -20d 20m E (-20.3333, -20.3333)', '-20|20|N|-20|20|E|name=Test case SW-2b: -20d 20m N -20d 20m E (-20.3333, -20.3333)'}, {'-20||N|-20||E|name=Test case SW-2c: -20d N -20d E (-20, -20)', '-20||N|-20||E|name=Test case SW-2c: -20d N -20d E (-20, -20)'}, {'-20|20|20|N|-20|20|20|E|name=Test case SW-3b: -20d 20m 20s N -20d 20m 20s E (-20.33889, -20.33889)', '-20|20|20|N|-20|20|20|E|name=Test case SW-3b: -20d 20m 20s N -20d 20m 20s E (-20.33889, -20.33889)'}, {'-20||20|N|-20||20|E|name=Test case SW-3c: -20d 20s N -20d 20s E', '-20||20|N|-20||20|E|name=Test case SW-3c: -20d 20s N -20d 20s E'}, {'-20|20||N|-20|20||E|name=Test case SW-3d: -20d 20m N -20d 20m E', '-20|20||N|-20|20||E|name=Test case SW-3d: -20d 20m N -20d 20m E'}, {'-20|||N|-20|||E|name=Test case SW-3e: -20d N -20d E (-20, -20)', '-20|||N|-20|||E|name=Test case SW-3e: -20d N -20d E (-20, -20)'}, {'-20.4|S|-20.4|W|name=Test case NE-1b: -20.4d S 20.4d W (20.4, 20.4) (rev.1)', '-20.4|S|-20.4|W|name=Test case NE-1b: -20.4d S 20.4d W (20.4, 20.4) (rev.1)'}, {'-20|20|S|-20|20|W|name=Test case NE-2b: -20d 20m S -20d 20m W (20.3333, 20.3333)', '-20|20|S|-20|20|W|name=Test case NE-2b: -20d 20m S -20d 20m W (20.3333, 20.3333)'}, {'-20|20|20|S|-20|20|20|W|name=Test case NE-3b: -20d 20m 20s S -20d 20m 20s W (20.33889, 20.33889)(rev.1)', '-20|20|20|S|-20|20|20|W|name=Test case NE-3b: -20d 20m 20s S -20d 20m 20s W (20.33889, 20.33889)(rev.1)'}, {'20.4|S|180.4|W|name=Test case W>180: 20.4d S 180.4d W (-20.4, -180.4)', '20.4|S|180.4|W|name=Test case W>180: 20.4d S 180.4d W (-20.4, -180.4)'}, {'20.4|N|180.4|E|name=Test case E>180: 20.4d N 180.4d E ( 20.4, 180.4)', '20.4|N|180.4|E|name=Test case E>180: 20.4d N 180.4d E ( 20.4, 180.4)'}, {'90.1|1|name=Test case N>+90 dec', '90.1|1|name=Test case N>+90 dec'}, {'-90.1|1|name=Test case N<-90 dec', '-90.1|1|name=Test case N<-90 dec'}, {'1|360|name=Test case E>=+360 dec', '1|360|name=Test case E>=+360 dec'}, {'1|-360|name=Test case E<=-360 dec', '1|-360|name=Test case E<=-360 dec'}, {'90.1|S|1|W|name=Test case S>+90 d', '90.1|S|1|W|name=Test case S>+90 d'}, {'90.1|N|1|E|name=Test case N>+90 d', '90.1|N|1|E|name=Test case N>+90 d'}, {'-90.1|N|1|W|name=Test case N<-90 d', '-90.1|N|1|W|name=Test case N<-90 d'}, {'1|N|360|W|name=Test case W>=+360 d', '1|N|360|W|name=Test case W>=+360 d'}, {'1|N|-360|E|name=Test case E<=-360 d', '1|N|-360|E|name=Test case E<=-360 d'}, {'91|0|N|1|2|E|name=Test case dN>+90 dm', '91|0|N|1|2|E|name=Test case dN>+90 dm'}, {'-91|0|N|1|2|E|name=Test case dN<-90 dm', '-91|0|N|1|2|E|name=Test case dN<-90 dm'}, {'1|2|S|360|0|E|name=Test case dE>=+360 dm', '1|2|S|360|0|E|name=Test case dE>=+360 dm'}, {'1|2|S|-360|0|E|name=Test case dE<=-360 dm', '1|2|S|-360|0|E|name=Test case dE<=-360 dm'}, {'1|60|S|2|3|W|name=Test case mS>=60 dm', '1|60|S|2|3|W|name=Test case mS>=60 dm'}, {'1|-1|S|2|3|W|name=Test case mS<0 dm', '1|-1|S|2|3|W|name=Test case mS<0 dm'}, {'1|2|S|3|60|W|name=Test case mW>=60 dm', '1|2|S|3|60|W|name=Test case mW>=60 dm'}, {'1|2|S|3|-1|W|name=Test case mW<0 dm', '1|2|S|3|-1|W|name=Test case mW<0 dm'}, {'91|0|0|N|1|2|3|E|name=Test case dN>+90 dms', '91|0|0|N|1|2|3|E|name=Test case dN>+90 dms'}, {'-91|0|0|N|1|2|3|E|name=Test case dN<-90 dms', '-91|0|0|N|1|2|3|E|name=Test case dN<-90 dms'}, {'1|2|3|S|360|0|0|E|name=Test case dE>=+360 dms', '1|2|3|S|360|0|0|E|name=Test case dE>=+360 dms'}, {'1|2|3|S|-360|0|0|E|name=Test case dE<=-360 dms', '1|2|3|S|-360|0|0|E|name=Test case dE<=-360 dms'}, {'1|60|0|S|2|3|4|W|name=Test case mS>=60 dms', '1|60|0|S|2|3|4|W|name=Test case mS>=60 dms'}, {'1|-1|2|S|3|4|5|W|name=Test case mS<0 dms', '1|-1|2|S|3|4|5|W|name=Test case mS<0 dms'}, {'1|2|3|S|4|60|0|W|name=Test case mW>=60 dms', '1|2|3|S|4|60|0|W|name=Test case mW>=60 dms'}, {'1|2|3|S|4|-1|5|W|name=Test case mW<0 dms', '1|2|3|S|4|-1|5|W|name=Test case mW<0 dms'}, {'1|2|60|S|3|4|5|W|name=Test case sS>=60 dms', '1|2|60|S|3|4|5|W|name=Test case sS>=60 dms'}, {'1|2|-1|S|3|4|5|W|name=Test case sS<0 dms', '1|2|-1|S|3|4|5|W|name=Test case sS<0 dms'}, {'1|2|3|S|3|4|60|W|name=Test case sW>=60 dms', '1|2|3|S|3|4|60|W|name=Test case sW>=60 dms'}, {'1|2|3|S|3|4|-1|W|name=Test case sW<0 dms', '1|2|3|S|3|4|-1|W|name=Test case sW<0 dms'}, {'', ''}, {'|-2', '|-2'}, {'1|', '1|'}, {'1|N||W', '1|N||W'}, {'1|2|N||4|W', '1|2|N||4|W'}, {'1|2|3|N||5|6|W', '1|2|3|N||5|6|W'}, -- Good test cases {'57|18|22|N|4|27|32|W', '57|18|22|N|4|27|32|W'}, {'44.112|N|87.913|W', '44.112|N|87.913|W'}, {'44.112|-87.913', '44.112|-87.913'}, {'44.117|-87.913|dim:30_region:US-WI_type:landmark|name=Klann Road', '44.117|-87.913|dim:30_region:US-WI_type:landmark|name=Klann Road'}, {'10.2|-20.3|display=inline', '10.2|-20.3|display=inline'}, {'10.2|-20.3', '10.2|-20.3'}, {'44.4|-111.1|type:city_region:US', '44.4|-111.1|type:city_region:US'}, {'51.01234|-1.56789|type:landmark_region:GB', '51.01234|-1.56789|type:landmark_region:GB'}, {'-35.5|150.1|type:landmark_region:AU', '-35.5|150.1|type:landmark_region:AU'}, {'12|34|12|N|45|33|45|W', '12|34|12|N|45|33|45|W'}, {'43.651234|-79.383333', '43.651234|-79.383333'}, {'43.65|-79.38', '43.65|-79.38'}, {'43.6500|-79.3800', '43.6500|-79.3800'}, {'-43.6500|79.3800', '-43.6500|79.3800'}, {'43.651234|N|79.383333|W', '43.651234|N|79.383333|W'}, {'43|29|N|79|23|W', '43|29|N|79|23|W'}, {'43|29|4|N|79|23|0|W', '43|29|4|N|79|23|0|W'}, {'43|29|4.5|N|79|23|0.5|W', '43|29|4.5|N|79|23|0.5|W'}, {'55.752222|N|37.615556|E', '55.752222|N|37.615556|E'}, {'55.752222|N|37.615556|E|format=dms', '55.752222|N|37.615556|E|format=dms'}, {'39.098095|-94.587307|format=dms', '39.098095|-94.587307|format=dms'}, {'55.752222|N|37.615556|E|format=dec|name=Moscow', '55.752222|N|37.615556|E|format=dec|name=Moscow'}, {'33|55|S|18|25|E', '33|55|S|18|25|E'}, {'35|00|N|105|00|E', '35|00|N|105|00|E'}, {'22|54|30|S|43|14|37|W', '22|54|30|S|43|14|37|W'}, {'22|S|43|W', '22|S|43|W'}, {'52|28|59|N|1|53|37|W|display=inline,title|region:GB_type:city', '52|28|59|N|1|53|37|W|display=inline,title|region:GB_type:city'}, {'46|43|N|7|58|E|type:mountain', '46|43|N|7|58|E|type:mountain'}, {'51.500611|N|0.124611|W|scale:1000', '51.500611|N|0.124611|W|scale:1000'}, {'51.500611|N|0.124611|W|scale:10000', '51.500611|N|0.124611|W|scale:10000'}, {'51.500611|N|0.124611|W|scale:100000', '51.500611|N|0.124611|W|scale:100000'}, {'51.500611|N|0.124611|W|scale:1000000', '51.500611|N|0.124611|W|scale:1000000'}, {'0|N|90|W|dim:10000000', '0|N|90|W|dim:10000000'}, {'40.5|-82.5|dim:400000', '40.5|-82.5|dim:400000'}, {'51.033|13.73|dim:20000', '51.033|13.73|dim:20000'}, {'40.6892|-74.0445|dim:100', '40.6892|-74.0445|dim:100'}, {'45.516194|-122.673226|dim:0.6', '45.516194|-122.673226|dim:0.6'}, {'46.9524|N|7.4396|E|region:CH', '46.9524|N|7.4396|E|region:CH'}, {'52.5164|N|13.3775|E|region:DE-BE', '52.5164|N|13.3775|E|region:DE-BE'}, {'0|40|26.69|N|23|28|22.69|E|globe:moon', '0|40|26.69|N|23|28|22.69|E|globe:moon'}, {'48.269|N|225.990|W|globe:mars', '48.269|N|225.990|W|globe:mars'}, {'7.5|S|303|E|globe:venus', '7.5|S|303|E|globe:venus'}, {'8|N|190.5|W|globe:mercury', '8|N|190.5|W|globe:mercury'}, {'52.5164|N|13.3775|E|region:DE-BE', '52.5164|N|13.3775|E|region:DE-BE'}, {'20.4|S|20.4|W|name=Test case SW-1a: 20.4d S 20.4d W (-20.4, -20.4)', '20.4|S|20.4|W|name=Test case SW-1a: 20.4d S 20.4d W (-20.4, -20.4)'}, {'-20.4|-20.4|name=Test case SW-1c: -20.4d -20.4d (-20.4, -20.4)', '-20.4|-20.4|name=Test case SW-1c: -20.4d -20.4d (-20.4, -20.4)'}, {'20|20|S|20|20|W|name=Test case SW-2a: 20d 20m S 20d 20m W (-20.3333, -20.3333)', '20|20|S|20|20|W|name=Test case SW-2a: 20d 20m S 20d 20m W (-20.3333, -20.3333)'}, {'20|20|20|S|20|20|20|W|name=Test case SW-3a: 20d 20m 20s S 20d 20m 20s W (-20.33889, -20.33889)', '20|20|20|S|20|20|20|W|name=Test case SW-3a: 20d 20m 20s S 20d 20m 20s W (-20.33889, -20.33889)'}, {'20.4|N|20.4|E|name=Test case NE-1a: 20.4d N 20.4d E (20.4, 20.4)', '20.4|N|20.4|E|name=Test case NE-1a: 20.4d N 20.4d E (20.4, 20.4)'}, {'20.4|20.4|name=Test case NE-1c: 20.4d 20.4d (20.4, 20.4) (rev.1)', '20.4|20.4|name=Test case NE-1c: 20.4d 20.4d (20.4, 20.4) (rev.1)'}, {'20|20|N|20|20|E|name=Test case NE-2a: 20d 20m N 20d 20m E (20.3333, 20.3333)', '20|20|N|20|20|E|name=Test case NE-2a: 20d 20m N 20d 20m E (20.3333, 20.3333)'}, {'20|20|20|N|20|20|20|E|name=Test case NE-3a: 20d 20m 20s N 20d 20m 20s E (20.33889, 20.33889) (rev.1)', '20|20|20|N|20|20|20|E|name=Test case NE-3a: 20d 20m 20s N 20d 20m 20s E (20.33889, 20.33889) (rev.1)'}, {'1|2|dim=10000|name=Test case dim= dec', '1|2|dim=10000|name=Test case dim= dec'}, {'1|2|globe=moon|name=Test case globe= dec', '1|2|globe=moon|name=Test case globe= dec'}, {'1|2|region=CA-QC|name=Test case region= dec', '1|2|region=CA-QC|name=Test case region= dec'}, {'1|2|scale=100000|name=Test case scale= dec', '1|2|scale=100000|name=Test case scale= dec'}, {'1|2|source=gnis|name=Test case source= dec', '1|2|source=gnis|name=Test case source= dec'}, {'1|2|type=city|name=Test case type= dec', '1|2|type=city|name=Test case type= dec'}, {'1|S|2|W|type:city|region:XZ|name=Test case extra d', '1|S|2|W|type:city|region:XZ|name=Test case extra d'}, {'1|2|S|3|4|W|type:city|region:XZ|name=Test case extra dm', '1|2|S|3|4|W|type:city|region:XZ|name=Test case extra dm'}, {'1|2|3|S|3|4|5|W|type:city|region:XZ|name=Test case extra dms', '1|2|3|S|3|4|5|W|type:city|region:XZ|name=Test case extra dms'}, {'1|2|3|4', '1|2|3|4'}, {'1|2|3|E|4|5|6|N', '1|2|3|E|4|5|6|N'}, {'1|2|E|3|4|N', '1|2|E|3|4|N'}, {'1||N|3||E|name=Test case DM blank M', '1||N|3||E|name=Test case DM blank M'}, {'1|2||N|5|6||E|name=Test case DMS blank S', '1|2||N|5|6||E|name=Test case DMS blank S'}, {'1|||N|5|||E|name=Test case DMS blank M and S', '1|||N|5|||E|name=Test case DMS blank M and S'}, {'1|2|dispenser=|name=Test case DMS blank M and S', '1|2|dispenser=|name=Test case DMS blank M and S'}, {'1|2|dispenser=|name=Test case with JSON"}HOI', '1|2|dispenser=|name=Test case with JSON"}HOI'}, {' 51 | 02 | 21 |N| 116 | 26 | 34 |W|name=Test case extra blanks', ' 51 | 02 | 21 |N| 116 | 26 | 34 |W|name=Test case extra blanks'}, {'0|0|N|0|0|E', '0|0|N|0|0|E'}, {'0|0|0|N|0|0|0|E', '0|0|0|N|0|0|0|E'}, {'0|0|N|180|0|E', '0|0|N|180|0|E'}, {'0|0|0|N|180|0|0|E', '0|0|0|N|180|0|0|E'}, {'0|59|N|179|59|W', '0|59|N|179|59|W'}, {'0|59|59|S|179|59|59|W', '0|59|59|S|179|59|59|W'}, {'44.112|N|.913|W', '44.112|N|.913|W'}, {'44.112|N|0.913|W', '44.112|N|0.913|W'}, {'12|15|30|S|123|02|30|E|type:waterbody_region:AU', '12|15|30|S|123|02|30|E|type:waterbody_region:AU'}, {'58|35|21.00|N|16|10|48.20|E|display=title|region:SE-E_type:landmark', '58|35|21.00|N|16|10|48.20|E|display=title|region:SE-E_type:landmark'}, {'52|22|22|N|04|53|37|E|region:NL', '52|22|22|N|04|53|37|E|region:NL'}, {'55|59|30|N|114|22|36|W|type:adm1st_scale:30000000_region:CA-AB', '55|59|30|N|114|22|36|W|type:adm1st_scale:30000000_region:CA-AB'}, {'37|-120|dim:600000_region:US-CA_type:adm1st', '37|-120|dim:600000_region:US-CA_type:adm1st'}, {'37|-120|notes=<ref>test</ref>', '37|-120|notes=<ref>test</ref>'} }, {stripmarker = 1}) end function p:test_coordinsert() self:preprocess_equals_preprocess_many('{{#invoke:Coordinates/peskovnik|coordinsert|', '}}', '{{#invoke:Coordinates|coordinsert|', '}}', { { '{{Koord/peskovnik|57|18|22|N|4|27|32|E}}|type:city|name:Testcase', '{{Koord|57|18|22|N|4|27|32|E}}|type:city|name:Testcase' }, { '{{Koord/peskovnik|38|43|22|N|9|8|32|W|display=title}}|type:city|name:Testcase', '{{Koord|38|43|22|N|9|8|32|W|display=title}}|type:city|name:Testcase' }, }, {stripmarker = 1}) end function p:test_coord2text() self:preprocess_equals_preprocess_many('{{#invoke:Coordinates/peskovnik|coord2text|', '}}', '{{#invoke:Coordinates|coord2text|', '}}', { { '{{Koord/peskovnik|57|18|22|N|4|27|32|E|display=inline}}|lat', '{{Koord|57|18|22|N|4|27|32|E|display=inline}}|lat'}, { '{{Koord/peskovnik|57|18|22|N|4|27|32|E|display=inline}}|long', '{{Koord|57|18|22|N|4|27|32|E|display=inline}}|long'}, { '{{Koord/peskovnik|57|18|22|N|4|27|32|E|display=title}}|lat', '{{Koord|57|18|22|N|4|27|32|E|display=title}}|lat'}, { '{{Koord/peskovnik|57|18|22|N|4|27|32|E|display=title}}|long', '{{Koord|57|18|22|N|4|27|32|E|display=title}}|long'}, { '{{Koord/peskovnik|57|18|22|N|4|27|32|W|display=inline}}|lat', '{{Koord|57|18|22|N|4|27|32|W|display=inline}}|lat'}, { '{{Koord/peskovnik|57|18|22|N|4|27|32|W|display=inline}}|long', '{{Koord|57|18|22|N|4|27|32|W|display=inline}}|long'}, { '{{Koord/peskovnik|57|18|22|N|4|27|32|W|display=title}}|lat', '{{Koord|57|18|22|N|4|27|32|W|display=title}}|lat'}, { '{{Koord/peskovnik|57|18|22|N|4|27|32|W|display=title}}|long', '{{Koord|57|18|22|N|4|27|32|W|display=title}}|long'}, { '{{Koord/peskovnik|38.22|S|4.2732|E|display=inline}}|lat', '{{Koord|38.22|S|4.2732|E|display=inline}}|lat'}, { '{{Koord/peskovnik|38.22|S|4.2732|E|display=inline}}|long', '{{Koord|38.22|S|4.2732|E|display=inline}}|long'}, { '{{Koord/peskovnik|38.22|S|4.2732|E|display=title}}|lat', '{{Koord|38.22|S|4.2732|E|display=title}}|lat'}, { '{{Koord/peskovnik|38.22|S|4.2732|E|display=title}}|long', '{{Koord|38.22|S|4.2732|E|display=title}}|long'}, { '{{Koord/peskovnik|44.112|N|.913|W|display=title}}|long', '{{Koord|44.112|N|.913|W|display=title}}|long'}, { '{{Koord/peskovnik|44.112|N|0.913|W|display=title}}|long', '{{Koord|44.112|N|0.913|W|display=title}}|long'}, { '{{Koord/peskovnik|37.112|N|118.513|W|region:US-CA_dim:5km}}|region', '{{Koord|37.112|N|118.513|W|region:US-CA_dim:5km}}|region'}, { '{{Koord/peskovnik|37.112|N|118.513|W|region:US-CA_dim:5km}}|dim', '{{Koord|37.112|N|118.513|W|region:US-CA_dim:5km}}|dim'}, { '{{Koord/peskovnik|37.112|N|118.513|W|region:US-CA_dim:5km}}|futz', '{{Koord|37.112|N|118.513|W|region:US-CA_dim:5km}}|futz'}, { 'blarg|lat', 'blarg|lat'}, { 'blarg|long', 'blarg|long'}, { 'blarg|dim', 'blarg|dim'}, { '{{Koord/peskovnik|48.269|N|225.990|W|globe:mars}}|long', '{{Koord/peskovnik|48.269|N|225.990|W|globe:mars}}|long'}, }, {stripmarker = 1}) end function p:test_integration() self:preprocess_equals_preprocess_many('', '', '', '', { { '{{maplink|type=point|coord={{Koord|52|28|59|N|1|53|37|W}}}}', '{{maplink|type=point|coord={{Koord/peskovnik|52|28|59|N|1|53|37|W}}}}' }, { '{{maplink|type=point|coord={{Koord|52|28|59|N|1|53|37|W|display=t}}}}', '{{maplink|type=point|coord={{Koord/peskovnik|52|28|59|N|1|53|37|W|display=t}}}}' } }, {stripmarker = 1}) end return p 9lu3a0df0cbnozw2b9hvb6eklpxgxya Pogovor o modulu:Coordinates/testniprimeri 829 603442 6683320 2026-05-31T13:42:41Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »== Manual testcases == The following manual tests should be checked. These tests verify that the coordinates displayed in the title match the coordinates that are, or would be, displayed inline. * [[Module talk:Coordinates/testcases/manual/display t|Coords with <code>|display=t</code>]] * [[Module talk:Coordinates/testcases/manual/display it|Coords with <code>|display=it</code>]] * Module talk:Coordinates/testcases/manual/display t coordinsert|Coordinsert with <...« 6683320 wikitext text/x-wiki == Manual testcases == The following manual tests should be checked. These tests verify that the coordinates displayed in the title match the coordinates that are, or would be, displayed inline. * [[Module talk:Coordinates/testcases/manual/display t|Coords with <code>|display=t</code>]] * [[Module talk:Coordinates/testcases/manual/display it|Coords with <code>|display=it</code>]] * [[Module talk:Coordinates/testcases/manual/display t coordinsert|Coordinsert with <code>|display=t</code> coords]] * [[Module talk:Coordinates/testcases/manual/display it coordinsert|Coordinsert with <code>|display=it</code> coords]] == Automated testcases == {{#invoke:Coordinates/testniprimeri|run_tests}} 42paz2nsemihfltfmibv886sv9rzb3o Kategorija:Strani, ki prikazujejo WikiMiniAtlas 14 603443 6683337 2026-05-31T14:14:01Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{tracking category}} {{polluted category}} Ta kategorija vsebuje strani, ki uporabljajo [[Special:Gadgets#gadget-WikiMiniAtlas|WikiMiniAtlas gadget]] ([[m:WikiMiniAtlas]]). {{Collapsible large category TOC}}« 6683337 wikitext text/x-wiki {{tracking category}} {{polluted category}} Ta kategorija vsebuje strani, ki uporabljajo [[Special:Gadgets#gadget-WikiMiniAtlas|WikiMiniAtlas gadget]] ([[m:WikiMiniAtlas]]). {{Collapsible large category TOC}} 4hsisqxg0tj8hgh1yxn25bish02eh30 Predloga:Map scale 10 603444 6683346 2026-05-31T14:39:15Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<includeonly>{{#invoke:Infobox dim|scale}}</includeonly>{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using map scale with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Map scale]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| area_acre | area_ha | area_km2 | area_mi2 | dim | length_km | length_mi | population | scale | type | width_km | width_mi }}<noinclude> {{Documentation}}</noinclude>« 6683346 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:Infobox dim|scale}}</includeonly>{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using map scale with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Map scale]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| area_acre | area_ha | area_km2 | area_mi2 | dim | length_km | length_mi | population | scale | type | width_km | width_mi }}<noinclude> {{Documentation}}</noinclude> efdlxcmedhtkjl5i3ahbmlo7g4k3gp6 Predloga:Map scale/dok 10 603445 6683347 2026-05-31T14:40:59Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Documentation subpage}} {{Lua|Module:Infobox dim}} <!-- Categories and interwikis go at the bottom of this page. --> == Usage == {{tl|Map scale}} is used to generate the scale argument for geohack links. The template accepts a number of (optional) parameters that describe the physical dimensions of an object: {{div col|colwidth=15em}} * length_mi * length_km * width_mi * width_km * area_mi2 * area_km2 * area_acre * area_ha {{div col end}} The template can accept...« 6683347 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{Lua|Module:Infobox dim}} <!-- Categories and interwikis go at the bottom of this page. --> == Usage == {{tl|Map scale}} is used to generate the scale argument for geohack links. The template accepts a number of (optional) parameters that describe the physical dimensions of an object: {{div col|colwidth=15em}} * length_mi * length_km * width_mi * width_km * area_mi2 * area_km2 * area_acre * area_ha {{div col end}} The template can accept parameters that describe the size of the object on the screen: {{para|viewport_cm}} or {{para|viewport_px}}. The template also accepts other geohack parameters to generate the scale argument: * dim * type (e.g., "mountain" or "city") * population (for type="city" only) <includeonly> <!-- Categories and interwikis go here: --> {{Sandbox other|| [[Kategorija:Predloge za grafikone in diagrame]] }} </includeonly> 2h1xbcdgq2srnt8sbsv3njte3s30q3i Dunajska državna opera 0 603446 6683348 2026-05-31T14:41:21Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6683348 wikitext text/x-wiki {{Infobox venue | name = Dunajska državna opera<br/ >Vienna State Opera | image = [[File:Wiener Staatsoper Front.jpg|240px]] | image_caption = | logo_image = Wiener Staatsoper Logo 2024.png | location = [[Dunaj]], Avstrija | coordinates = {{Coord|48|12|11|N|16|22|8|E|type:landmark_region:AT-9}} | mapframe-marker = glasba | type = operna hiša | broke_ground = | built = | opened = 25. maj 1869 | owner = mesto Dunaj | architect = August Sicard von Sicardsburg<br />Eduard van der Nüll | builder = Josef Hlávka | former_names = Dunajska dvorna opera<br />(''Wiener Hofoper'') | cost = | seating_type = | seating_capacity = 1709 sedežev, 567 stojišč | public_transit = | website = {{URL|https://www.wiener-staatsoper.at/en/|wiener-staatsoper.at}} }} '''Dunajska državna opera''' ({{langx|de|Wiener Staatsoper}}) je operna hiša in operno podjetje na [[Dunaj]]u v [[Avstrija|Avstriji]]. Prizorišče v neorenesančnem slogu s 1709 sedeži je bila prva večja stavba na dunajski obvoznici (''Ringstrasse''). Zgrajena je bila med letoma 1861 in 1869 po načrtih Augusta Sicarda von Sicardsburga in Eduarda van der Nülla ter izvedbi Josefa Hlávke. Operna hiša je bila odprta kot ''Dunajska dvorna opera'' (''Wiener Hofoper'') v prisotnosti cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] in cesarice [[Elizabeta Bavarska|Elizabete Avstrijske]]. Pod sedanjim imenom je postala znana po ustanovitvi Prve avstrijske republike leta 1921. Dunajska državna opera je naslednica stare Dunajske dvorne opere<ref>{{Cite web|title=The 'Sunken Chest': The Building of the Vienna Court Opera on the Ring |url=https://www.habsburger.net/en/chapter/sunken-chest-building-vienna-court-opera-ring |access-date=9 June 2020 |website=Die Welt der Habsburger |language=en}}</ref> (zgrajene leta 1636 v Hofburgu). Novo lokacijo je izbral in gradnjo financiral cesar Franc Jožef leta 1861.<ref>{{Cite web |title=The History of Opera in Vienna |url=https://concert-vienna.com/blogs/viennese-things/the-history-of-opera-in-vienna |access-date=9 June 2020|website=Concert Vienna |language=en}}</ref> Člani [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]] so rekrutirani iz orkestra Dunajske državne opere. Stavba je tudi dom Dunajskega državnega baleta in gosti vsakoletni Dunajski operni ples v času karnevala. == Zgodovina == [[File:Vienna State Opera House under construction-1865.jpg|thumb|upright=1.2|Dunajska državna opera v gradnji, 1865]] === Zgodovina stavbe === ==== Gradnja ==== Operna hiša je bila prva večja stavba na dunajski Ringstrasse, ki jo je naročil dunajski ''sklad za širitev mesta''. Dela na hiši so se začela leta 1861 in so bila dokončana leta 1869 po načrtih arhitektov Augusta Sicarda von Sicardsburga in Eduarda van der Nülla. Zgrajena je bila v neorenesančnem slogu po načrtih češkega arhitekta in izvajalca Josefa Hlávke. [[File:Hofoper 1869-05-25 Don-Juan.jpg|thumb|left|upright=1.2|Program otvoritvene predstave nove ''Opernhaus'', ki napoveduje otvoritveno predstavo ''Don Giovanni'' 25. maja 1869]] [[File:Wiener Hofoper 1869.jpg|thumb|upright=1.2|Akvarel otvoritvene predstave iz istega obdobja ([[Kunsthistorisches Museum]])]] Ministrstvo za notranje zadeve je naročilo številna poročila o razpoložljivosti določenih gradbenih materialov, zaradi česar so bili uporabljeni kamni, ki jih na Dunaju že dolgo niso videli, kot je ''Wöllersdorfer Stein'', za podstavke in prostostoječe, preprosto razdeljene opornike, za bolj bujno okrašene dele pa znameniti trdi kamen iz Kaisersteinbrucha, čigar barva je bila primernejša od barve Kelheimersteina. Nekoliko bolj grobozrnati ''Kelheimerstein'' (znan tudi kot ''Solnhof Plattenstein'') je bil predviden kot glavni kamen za gradnjo operne hiše, vendar potrebne količine ni bilo mogoče dobaviti. Kot nadomestek za ''Kelheimerjev'' kamen je bil predlagan kamen ''Breitenbrunner'', kot cenejša alternativa. Stopnišča so bila zgrajena iz poliranega ''Kaisersteina'', večina preostale notranjosti pa je bila okrašena z različnimi vrstami [[marmor]]ja. [[File:Staatsoper (ca.1898).jpg|thumb|upright=1.2|''Hofoper'' ok. 1898]] Odločili so se, da se za zunanjost stavbe uporabi gravirani kamen. Zaradi velikega povpraševanja po kamnu je bil uporabljen tudi kamen iz Sóskúta, ki se je pogosto uporabljal v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Za zagotovitev zadostne količine zidarske delovne sile so najela tri dunajska zidarska podjetja: Eduard Hauser (ki še danes obstaja), Anton Wasserburger in Moritz Pranter. Temeljni kamen je bil položen 20. maja 1863. ==== Odziv javnosti ==== Vendar stavba ni bila posebej dobro sprejeta s strani javnosti. Prvič, ni imela veličastnosti Heinrichshofa, zasebne rezidence, uničene med drugo svetovno vojno in kasneje leta 1955 nadomeščene z Opernringhofom. Poleg tega je gradnjo operne hiše zasenčila nepričakovana težava: raven ulice Ringstraße pred stavbo so po začetku gradnje dvignili za meter, slednjo so primerjali s 'potopljeno zakladnico' in jo po analogiji z vojaško katastrofo leta 1866 (bitko pri Königgrätzu) poniževalno imenovali »arhitekturni 'Königgrätz'«. Eduard van der Nüll je storil samomor, komaj deset tednov pozneje pa je Sicardsburg umrl zaradi tuberkuloze, tako da noben od arhitektov ni videl dokončanja stavbe. Otvoritvena premiera je bila Mozartova opera ''Don Giovanni'' 25. maja 1869. Prisotna sta bila cesar Franc Jožef in cesarica Elizabeta (Sissi). === Gustav Mahler === [[Gustav Mahler]] je bil umetniški direktor dvorne opere Hofoper od leta 1897 do 1907. Gustav Mahler je bil eden od mnogih dirigentov, ki so delovali na Dunaju. Med svojim mandatom (1897–1907) je Mahler vzgojil novo generacijo pevcev, kot sta Anna Bahr-Mildenburg in Selma Kurz, ter zaposlil scenografa, ki je razkošne zgodovinske odrske dekorje zamenjal z redkimi odrskimi scenografijami, ki so ustrezale modernističnemu, jugendstilskemu okusu. Mahler je uvedel tudi prakso zatemnitve osvetlitve v gledališču med predstavami, kar občinstvo sprva ni cenilo. Vendar so Mahlerjeve reforme ohranili njegovi nasledniki. === Bombardiranje in prenova med drugo svetovno vojno === [[File:Wien Goetterdaemmerung 1944-06-30.JPG|thumb|upright=1.2|Program zadnje predstave v stari stavbi: Götterdämmerung, 30. junij 1944]] Proti koncu druge svetovne vojne, 12. marca 1945, je opera požgana v ameriškem bombardiranju.<ref>{{Cite web |date=2025-03-12 |title=Destroyed and rebuilt. 80 years after the bombs |url=https://www.wiener-staatsoper.at/en/magazin/detail/destroyed-and-rebuilt-80-years-after-the-bombs/ |access-date=2026-04-09 |website=www.wiener-staatsoper.at |language=en}}</ref> V plamenih je uničil avditorij in oder, pa tudi skoraj celotno dekoracijo in rekvizite za več kot 120 oper z okoli 150.000 kostumi. Sprednji del, ki je bil preventivno zazidan, pa je ostal nedotaknjen, vključno s preddverjem s freskami Moritza von Schwinda, glavnim stopniščem, preddverjem in čajnico. Državna opera je bila začasno nastanjena v gledališču Theater an der Wien in v dunajski Volksoper. Potekale so dolge razprave o tem, ali naj se operna hiša obnovi v prvotno stanje na prvotnem mestu ali pa naj se popolnoma poruši in ponovno zgradi, bodisi na istem bodisi na drugem mestu. Na koncu je bila sprejeta odločitev, da se operna hiša obnovi v prvotnem stanju, glavna strokovnjaka za obnovo pa sta bila Ernst Kolb (1948–1952) in Udo Illig (1953–1956). Avstrijski zvezni kancler Leopold Figl se je leta 1946 odločil, da bo do leta 1949 operna hiša ponovno delovala. Razpisan je bil arhitekturni natečaj, ki ga je zmagal Erich Boltenstern. Predlogi so segali od popolne prenove avditorija do replike originalne zasnove; Boltenstern se je odločil za zasnovo, podobno originalu, z nekaj posodobitve v skladu z zasnovo iz 1950-ih. Da bi dosegli dobro akustiko, je bil les prednostni gradbeni material, med drugim po nasvetu [[Arturo Toscanini|Artura Toscaninija]]. Poleg tega se je zmanjšalo število sedežev v parterju, četrta galerija, ki je bila opremljena s stebri, pa je bila preurejena tako, da stebrov ni bilo treba. Fasada, vhodna dvorana in preddverje ''Schwind'' so bili obnovljeni in ostajajo v svojem prvotnem slogu. Medtem je operna skupina, ki je sprva nastopala v Volksoperi, vaje in predstave preselila v Theater an der Wien, kjer so 1. maja 1945, po osvoboditvi in ​​ponovni osamosvojitvi Avstrije od nacistov, doživele prve predstave. Leta 1947 se je skupina odpravila na turnejo v London. Zaradi grozljivih razmer v Theater an der Wien si je vodstvo operne skupine prizadevalo zbrati znatne vsote denarja za pospešitev obnove prvotne operne hiše. Prejeli so veliko zasebnih donacij, pa tudi donacije gradbenega materiala od Sovjetov, ki so bili zelo zainteresirani za obnovo opere. Župan Dunaja je na številnih mestih po Dunaju postavil zbiralnike, v katere so ljudje lahko darovali kovance. Tako so lahko vsi na Dunaju rekli, da so sodelovali pri obnovi in bili ponosni, da se imajo za delne lastnike. Vendar pa je bila leta 1949 na Državni operi le začasna streha, saj so se gradbena dela nadaljevala. Šele 5. novembra 1955, po podpisu [[Avstrijska državna pogodba|avstrijske državne pogodbe]], je bila Staatsoper ponovno odprta z izvedbo [[Ludwig van Beethoven|Beethovnovega]] ''Fidelia'' pod taktirko [[Karl Böhm|Karla Böhma]].<ref>Tim Smith, [https://web.archive.org/web/20061004182905/http://www.pbs.org/wnet/gperf/shows/viennaopera50/index.html "Vienna State Opera 50th Anniversary Reopening Gala: An Illustrious History"], p. 4, PBS. Retrieved 12 April 2013</ref> Prisoten je bil ameriški državni sekretar John Foster Dulles. Državna radiotelevizija ORF je izkoristila priložnost za svoj prvi prenos v živo, v času, ko je bilo v celotni Avstriji le približno 800 gledalcev. Nova dvorana je imela zmanjšano kapaciteto za približno 2276 gledalcev, vključno s 567 stojišči.<ref name="plan">{{cite web|title=Seating plan and admission prices|url=http://www.wiener-staatsoper.at/Content.Node/pageparts/stop_sitzplan.html|publisher=Vienna State Opera|language=de|access-date=17 July 2013}}</ref> Ansambel, ki je ostal enoten do odprtja, se je v naslednjih letih razpadel in počasi se je oblikoval mednarodni ansambel. === Zgodovina skupine po drugi svetovni vojni === Leta 1945 je bil ustanovljen Dunajski Mozartov ansambel, ki je gostoval in postal znan predvsem po svoji pevski in igralski kulturi. Ustanovitelj in mentor je bil avstrijski dirigent Josef Krips, ki je nacistično obdobje (zaradi svojega judovskega porekla) preživel le po zaslugi sreče in pomoči kolegov. Ob koncu vojne je Krips začel prenovo Državne opere in uspel udejanjiti svoja estetska načela, vključno z odmikom od romantičnega Mozartovega ideala z obsežnim orkestrskim zvokom. Namesto tega so bile predstavljene lastnosti, ki so bile bolj povezane s komorno glasbo, pa tudi jasnejši, lažji zvok, ki je kasneje postal znan kot »tipično dunajski«. Pevci, ki so v tem času sodelovali s Kripsom, so bili med drugim Erich Kunz, Elisabeth Schwarzkopf in Wilma Lipp. Že leta 1947 je Mozartov ansambel gostoval v Kraljevi operni hiši v Londonu z Mozartovim ''Don Giovannijem''. Richard Tauber, ki je pobegnil pred nacisti, je pel Dona Ottavia; tri mesece pozneje je umrl in se ga spominjajo po tem, da je pel s »polovico pljuč«, da bi uresničil svoje sanje. Z Mozartovim ansamblom so se povezali številni drugi umetniki, na primer Karl Böhm, vendar je bila njihova vloga še vedno precej obrobna, v preprosti ali pomožni vlogi. To je bil začetek Kripsove svetovne kariere, ki ga je popeljala v najvidnejša gledališča na svetu. Do svoje smrti leta 1974 je Krips veljal za enega najpomembnejših Maestrov (dirigentov/glasbenih direktorjev) Državne opere. 1. julija 1998 je potekal zgodovinski prenos, ko je Avstrija prevzela svoje prvo predsedovanje Evropski uniji. ''Fidelio'' je bil v živo predvajan iz Dunajske državne opere v 15 glavnih mest EU. <gallery mode="packed"> File:StateOperaViennaNightBackside.jpg|Zadnji del operne hiše, prikaz odrskih kril File:Vienna state opera stairs.jpg|Marmorno stopnišče med glavnim vhodom in prvim nadstropjem File:Vienna State Opera - Inside.jpg|Ena od lobijev File:Wien - Staatsoper, Teesalon.JPG|Cesarjeva zasebna soba File:Wien - Staatsoper, Zuschauerraum.JPG|Avditorij File:Wien - Staatsoper, Zuschauerraum mit Bühne.JPG|Pogled iz avditorija na oder File:Viyana Devlet Operası Binasının Dışı.jpg|Zunanjost stavbe File:Vienna - Vienna Opera Backstage - 9706.jpg|Zaodrje </gallery> == Danes == === Družba === Dunajska državna opera je tesno povezana z Dunajsko filharmonijo, ki je samostojna korporacija, katere člani so rekrutirani iz orkestra Dunajske državne opere. Dunajska državna opera je ena najbolj obremenjenih opernih hiš na svetu, ki letno uprizori od 50 do 60 oper v repertoarnem sistemu in deset baletnih produkcij v več kot 350 predstavah.<ref>[http://www.wiener-staatsoper.at/Content.Node/home/aktuelles/neuigkeiten/Spielplan_16-17.de.php 2016/17 season], Vienna State Opera</ref> Precej pogosto je, da se vsak dan v tednu uprizori druga opera. Državna opera zaposluje več kot 1000 ljudi. Leta 2008 je letni operativni proračun Državne opere znašal 100 milijonov evrov, od tega nekaj več kot 50 % državne subvencije. Produkcija opere ''Orlando'' Olge Neuwirth leta 2019 je bila prva produkcija opere skladateljice v zgodovini Dunajske državne opere.<ref>{{cite news |title=After 150 years, Vienna opera house stages first opera by a woman |url=https://www.theguardian.com/world/2019/nov/24/vienna-opera-house-virginia-woolf-orlando-olga-neuwirth |access-date=24 November 2019 |work=The Guardian |date=24 November 2019}}</ref> [[File:Herbert von Karajan 1963.jpg|thumb|left|upright=1.1|Herbert von Karajan, umetniški direktor Dunajske državne opere od leta 1957 do 1964]] === Herbert von Karajan === [[Herbert von Karajan]] je uvedel prakso izvajanja oper izključno v izvirnem jeziku, namesto da bi bile prevedene v nemščino. Okrepil je tudi ansambel in redne glavne pevce ter uvedel politiko pretežno angažiranja gostujočih pevcev. Začel je sodelovanje z milansko [[La Scala]], v okviru katerega so si delili tako produkcije kot orkestracije. To je ustvarilo priložnost za nastope vidnih članov dunajskega ansambla v [[Milano|Milanu]], zlasti za izvajanje del [[Wolfgang Amadeus Mozart|Wolfganga Amadeusa Mozarta]] in [[Richard Strauss|Richarda Straussa]]. === Združitev baletnih skupin === Na začetku sezone 2005–2006 sta se baletni skupini Državne opere in Dunajske ljudske opere združili pod vodstvom Gyule Harangozója, kar je privedlo do zmanjšanja števila nastopajočih v nastalem ansamblu. To je povzročilo povečanje števila gostujočih zvezd, angažiranih za delo v baletu. Praksa združevanja obeh baletnih skupin se je izkazala za umetniški neuspeh in Harangozó je odšel, ko mu je leta 2010 potekla pogodba. Od sezone 2010–2011 je bila ustanovljena nova skupina z imenom ''Wiener Staatsballet'', Dunajski državni balet, pod vodstvom nekdanjega glavnega plesalca baleta Pariške opere Manuela Legrisa. Legris je odpravil Harangozósovo politiko predstavljanja le tradicionalnih pripovednih baletov z gostujočimi umetniki v glavnih vlogah, se osredotočil na vzpostavitev močnega internega ansambla in obnovil večere mešanih programov, v katerih so nastopala dela Georgea Balanchina, Jeromea Robbinsa, Jiříja Kyliána, Williama Forsythea in številnih sodobnih koreografov, pa tudi zmanjšal število klasičnih baletov. == Sezona 140. obletnice === Leto 2009 je zaznamovalo 140. obletnico Dunajske opere. Da bi proslavili ta mejnik, se je porodila ideja, s katero bi dosegli in sprejeli novo občinstvo. Na strani operne hiše, obrnjeni proti ulici Kärntner Straße, je bil postavljen ogromen 50 kvadratnih metrov velik zaslon. V štirih mesecih so na ta način predvajali v živo več kot 60 znanih oper, vključno z izvedbami ''Madame Butterfly'', ''Čarobne piščali'' in ''Don Giovannija''. Ta uspešen podvig je prinesel nov val opernega navdušenja številnim turistom in domačinom, ki so doživeli ta kulturni dogodek. Čez dan zaslon prikazuje repliko fasade operne hiše, saj zakriva precejšen del stavbe, skupaj z informacijami o prihajajočih predstavah. === Operna hiša in otroci === [[File:Staatsoper Wien DSC 5273w.jpg|thumb|upright=1.2|Pogled z Ringa, na strehi šotor za otroške predstave (razstavljen leta 2015 in zdaj nadomeščen s posebnim gledališčem)]] Dunajska državna opera je še posebej odprta za otroke: pod Holenderjevim vodstvom (ima tri otroke) je operna hiša postala znana po svojih otroških produkcijah, ki se izvajajo v šotoru na strehi Državne opere. Nedavni primeri vključujejo muzikal ''Peter Pan'', ''Das Traumfresserchen'' (Požiralec sanj), ''Der 35. Mai'' (35. maj), C. F. E. Hornemanov ''Aladin'', ''Bastien und Bastienne'' in Wagnerjev ''Nibelungenring für Kinder'' (Nibelunški prstan za otroke). Poleg tega vsako leto uprizorijo produkcijo Čarobne piščali za 9- in 10-letnike, okrašeno kot Opernball. Operna hiša ima tudi operno šolo za dečke in deklice med osmim in štirinajstim letom starosti, ki poteka popoldne po rednem pouku. Otroci se seznanijo z glasbenim gledališčem in možnostjo, da postanejo operni pevci. Skupina iz te operne šole zaposluje pevce za otroške vloge v svojih produkcijah. Dvakrat v sezoni je posebna matinejska predstava operne šole. Leta 2006, ob 250. obletnici Mozartovega rojstva, so izvedli 20-minutno miniaturno opero ''Der kleine Friedrich'', ki sta jo po Mozartovih pesmih priredila Janko Kastelic in Claudia Toman. ===Občinstvo »samo za stoječa mesta« === [[File:Wien Staatsoper Innenansicht.jpg|thumb|upright=1.2|Pogled na orkestrsko jamo in varnostno zaveso Zaveso ''Play as Cast'' je oblikovala Tacita Dean in je bila postavljena v sezoni 2004–2005]] Osemdeset minut pred vsako predstavo se prodajajo poceni vstopnice za stoječa mesta (10 €).<ref name="plan" /> Te so priljubljene pri vseh starostnih skupinah in imajo zdaj skoraj legendarno redno klientelo, ki neusmiljeno in glasno ter nedvoumno izraža svoje nezadovoljstvo z predstavo, še glasneje pa izraža odobravanje.<ref>[http://www.abendblatt.de/kultur-live/article107169977/Vom-Reiz-der-billigen-Plaetze.html "Vom Reiz der billigen Plätze"] by Helmut Söring, ''Hamburger Abendblatt'', 31 October 2006 {{in lang|de}}</ref><ref>{{cite book|title=Wien ist anders – Ist Wien anders?|first=Phillipp|last=von Hornau|year=2012|page=631|language=de}}</ref> === Der Neue Merker === Vsako predstavo v Dunajski državni operi oceni neodvisno podjetje v operni publikaciji ''Der Neue Merker'' (Novi sodnik)<ref>For "Merker", see Meistersinger</ref>, ki izide v približno 2000 izvodih. To je nenavadno, saj se večina opernih revij raje osredotoča na nove produkcije in premiere. Vzporedno s publikacijo obstaja tudi spletna različica,<ref>{{Cite web|url=https://onlinemerker.com/|title=Startseite|date=16 February 2018}}</ref> ki (od marca 2007) prejme povprečno 10.000 obiskovalcev na teden in je zato eden najuspešnejših nemško govorečih opernih portalov. === Operni ples === [[File:Vienna Opera Ball 27 February 2014 05.JPG|thumb|upright=1.2|Vstop debitantov na Dunajski operni ples]] Operna hiša je že vrsto desetletij prizorišče Dunajskega opernega plesa. Gre za dogodek, ki se vsako leto odvija zadnji četrtek v ''Faschingu''. Med udeleženci so pogosto obiskovalci z vsega sveta, zlasti ugledna imena iz poslovnega in političnega sveta. Operni ples je deležen medijske pozornosti različnih medijev. Operni ples leta 1968 je bil povod za protest, na katerem so organizacijo kritizirali kot 'elitno' (zaradi visokih cen), 'domišljavo' (zaradi razkošnega razkazovanja bogastva za časopise in kamere) in 'reakcionarno' (zaradi ohranjanja domnevno zastarele kulture). Prišlo je do nasilja med demonstranti in policijo. === Varnostna zavesa === ''Varnostna zavesa'' je serija razstav, ki jo je zasnovala neprofitna umetniška iniciativa ''museum in progress'', ki od leta 1998 preoblikuje varnostno zaveso Dunajske državne opere v začasni razstavni prostor za sodobno umetnost.<ref>Cf. [http://www.mip.at/projects/eiserner-vorhang Exhibition page "Safety Curtain"], museum in progress</ref> Žirija (Daniel Birnbaum in Hans-Ulrich Obrist) izbere umetnike, katerih dela so s pomočjo magnetov pritrjena na varnostno zaveso in so razstavljena tekom sezone. Umetniki, ki so trenutno na ogled: Pierre Alechinsky, Tauba Auerbach, John Baldessari, Matthew Barney, Thomas Bayrle, Tacita Dean, Cerith Wyn Evans, Dominique Gonzalez-Foerster, Richard Hamilton, David Hockney, Christine in Irene Hohenbüchler, Joan Jonas, Martha Jungwirth, Jeff Koons, Maria Lassnig, Oswald Oberhuber, Giulio Paolini, Rirkrit Tiravanija, Rosemarie Trockel, Cy Twombly, Kara Walker, Carrie Mae Weems in Franz West.<ref>Kaspar Mühlemann Hartl, museum in progress; Dominique Meyer, Vienna State Opera (Ed.): ''CURTAIN – VORHANG. A Living Museum Space – The Vienna State Opera Safety Curtain'', Vienna: Verlag für moderne Kunst 2017. {{ISBN|978-3-903228-11-5}}.</ref> == Direktorji / generalni direktorji == Kronološko so bili direktorji (ali generalni direktorji) Državne opere: {{Div col|colwidth=20em|rules=yes}} * [[Franz von Dingelstedt]] (1867–70) * [[Johann von Herbeck]] (1870–75) * [[Franz von Jauner]] (1875–80) * [[Wilhelm Jahn]] (1881–97) * [[Gustav Mahler]] (1897–1907) * [[Felix Weingartner]] (prvi mandat, 1908–11) * [[Hans Gregor]] (1911–18) * [[Richard Strauss]] / [[Franz Schalk]] (1919–24) * Franz Schalk (1924–29) * [[Clemens Krauss]] (1929–34) * Felix von Weingartner (drugi mandat 1935–36) * Erwin Kerber (1936–40) * [[Heinrich Karl Strohm]] (1940–41) * [[Lothar Müthel]] (1941–42) * [[Karl Böhm]] (prvi mandat, 1943–45) * [[Franz Salmhofer]] (1945–54) * Karl Böhm (drugi mandat, 1954–56) * [[Herbert von Karajan]] (1956–1964) * [[Egon Hilbert]] (1964–68) * [[Heinrich Reif-Gintl]] (1968–72) * [[Rudolf Gamsjäger]] (1972–76) * [[Egon Seefehlner]] (prvi mandat, 1976–82) * [[Lorin Maazel]] (1982–84) * Egon Seefehlner (drugi mandat, 1984–86) * [[Claus Helmut Drese]] (1986–91) * [[Eberhard Wächterr]] (1991–92) * [[Ioan Holender]] (1992–2010) * [[Dominique Meyer]] (2010–2020) * Bogdan Roščić (2020–danes)<ref>{{cite news | url=https://www.nytimes.com/2016/12/21/arts/music/vienna-state-opera-bogdan-roscic-of-sony.html | title=Sony Executive to Lead Vienna Opera | work=New York Times | author=Michael Cooper | date=21 December 2016 | access-date=31 July 2017}}</ref> {{Div col end}} == Umetniški/glasbeni direktorji == * [[Richard Strauss]] (1919–1924) * [[Bruno Walter]] (1936–1938) * [[Claudio Abbado]] (1986–1991) * [[Seiji Ozawa]] (2002–2010) * [[Franz Welser-Möst]] (2010–2014) * [[Philippe Jordan]] (2020–2025)<ref>{{cite press release | url=http://www.wiener-staatsoper.at/die-staatsoper/aktuelles/detail/news/philippe-jordan-ab-2020-musikdirektor-der-wiener-staatsoper/ | title=Philippe Jordan ab 2020 Musikdirektor der Wiener Staatsoper | publisher=Vienna State Opera | date=31 July 2017 | access-date=31 July 2017 | archive-date=1 August 2017 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170801033459/http://www.wiener-staatsoper.at/die-staatsoper/aktuelles/detail/news/philippe-jordan-ab-2020-musikdirektor-der-wiener-staatsoper/ | url-status=dead }}</ref><ref>{{cite news | url=https://www.nytimes.com/2017/07/31/arts/music/philippe-jordan-will-lead-the-vienna-state-opera-can-he-bring-peace.html | title=Philippe Jordan Will Lead the Vienna State Opera. Can He Bring Peace? | work=New York Times | author=Michael Cooper | date=31 July 2017 | access-date=31 July 2017}}</ref> == Ugledni umetniki, ki so nastopili v Državni operi == === Pevci === {{Div col|colwidth=20em|rules=yes}} * [[Theo Adam]] * [[Ain Anger]] * [[Giacomo Aragall]] * [[Agnes Baltsa]] * [[Polly Batic]] * [[Gabriela Beňačková]] * [[Ettore Bastianini]] * [[Piotr Beczała]] * [[Teresa Berganza]] * [[Walter Berry (bas-bariton)|Walter Berry]] * [[Jussi Björling]] * [[Franco Bonisolli]] * [[Montserrat Caballé]] * [[Maria Callas]] * [[José Carreras]] * [[Enrico Caruso]] * [[Mimi Coertse]] * [[Franco Corelli]] * [[José Cura]] * [[Oskar Czerwenka]] * [[Giuseppe Di Stefano]] * [[Plácido Domingo]] (50. obletnica maja 2017) * [[Otto Edelmann]] * [[Anny Felbermayer]] * [[Juan Diego Flórez]] * [[Mirella Freni]] * [[Ferruccio Furlanetto]] * [[Elīna Garanča]] * Nicolai Gedda * [[Angela Gheorghiu]] * [[Nicolai Ghiaurov]] * [[Tito Gobbi]] * [[Edita Gruberová]] (40. jubilej septembra 2008, 50. jubilej junija 2018) * [[Thomas Hampson (bariton)|Thomas Hampson]] * [[Hans Hotter]] * [[Gundula Janowitz]] * [[Maria Jeritza]] * [[Gwyneth Jones (sopran)|Gwyneth Jones]] * [[Sena Jurinac]] * [[Vesselina Kasarova]] * [[Jonas Kaufmann]] * [[Angelika Kirchschlager]] * [[Alfredo Kraus]] * [[Elisabeth Kulman]] * [[Erich Kunz]] * [[Selma Kurz]] * [[Christa Ludwig]] (zadnja operna predstava v ''Elektri'', 1994) * [[Éva Marton]] * [[Anna Moffo]] * [[Anna Netrebko]] * [[Birgit Nilsson]] * [[Jessye Norman]] * [[Jarmila Novotná]] * [[Hasmik Papian]] * [[Luciano Pavarotti]] * [[Alfred Piccaver]] * [[Johannes "JJ" Pietsch]] * [[Lucia Popp]] * [[Hermann Prey]] * [[Leontyne Price]] * [[Gianni Raimondi]] * [[Ruggero Raimondi]] * [[Maria Reining]] * [[Leonie Rysanek]] * [[Matti Salminen]] * [[Elisabeth Schwarzkopf]] * [[Renata Scotto]] * [[Cesare Siepi]] * [[Giulietta Simionato]] * [[Bo Skovhus]] * [[Nina Stemme]] * [[Lise Davidsen]] * [[Michail Svetlev (tenor)|Michail Svetlev]] * [[Giuseppe Taddei]] * [[Martti Talvela]] * [[Richard Tauber]] * [[Renata Tebaldi]] * [[Bryn Terfel]] * [[Rolando Villazón]] * [[Eberhard Wächter (bariton)|Eberhard Wächter]] * [[Otto Wiener (bariton)|Otto Wiener]] * [[Fritz Wunderlich]] * [[Heinz Zednik]] {{Div col end}} === Dirigenti === {{Div col|colwidth=20em|rules=yes}} * [[Claudio Abbado]] * [[Kurt Adler]] * [[Gerd Albrecht]] * [[Ernest Ansermet]] * [[Leonard Bernstein]] * [[Bertrand de Billy]] * [[Karl Böhm]] * [[Semyon Bychkov]] * [[Riccardo Chailly]] * [[André Cluytens]] * [[Colin Davis]] * [[Victor de Sabata]] * [[Hubert Deutsch]] * [[Antal Doráti]] * [[Christoph von Dohnányi]] * [[Gustavo Dudamel]] * [[Wilhelm Furtwängler]] * [[John Eliot Gardiner]] * [[Daniele Gatti]] * [[Gianandrea Gavazzeni]] * [[Michael Gielen]] * [[Leopold Hager]] * [[Daniel Harding]] * [[Nikolaus Harnoncourt]] * [[Paul Hindemith]] * [[Heinrich Hollreiser]]` * [[Philippe Jordan]] * [[Carlos Kleiber]] * [[Erich Kleiber]] * [[Berislav Klobučar]] * [[Hans Knappertsbusch]] * [[Clemens Krauss]] * [[Josef Krips]] * [[Rafael Kubelík]] * [[Jan Latham-Koenig]] * [[Erich Leinsdorf]] * [[Lorin Maazel]] * [[Charles Mackerras]] * [[Ernst Märzendorfer]] * [[Zubin Mehta]] * [[Dimitri Mitropoulos]] * [[Francesco Molinari-Pradelli]] * [[Pierre Monteux]] * [[Rudolf Moralt]] * [[Lovro von Matačić]] * [[Riccardo Muti]] * [[Andris Nelsons]] * [[Roger Norrington]] * [[Daniel Oren]] * [[Antonio Pappano]] * [[John Pritchard]] * [[Simon Rattle]] * [[Hugo Reichenberger]] * [[Fritz Reiner]] * [[Hans Richter (dirigent)|Hans Richter]] * [[Mario Rossi (dirigent)|Mario Rossi]] * [[Nello Santi]] * [[Michael Schønwandt]] * [[Leif Segerstam]] * [[Tullio Serafin]] * [[Giuseppe Sinopoli]] * [[Leonard Slatkin]] * [[Georg Solti]] * [[Horst Stein]] * [[Pinchas Steinberg]] * [[Igor Stravinsky]] * [[Otmar Suitner]] * [[Robert Stolz]] * [[Richard Strauss]] * [[Christian Thielemann]] * [[Arturo Toscanini]] * [[Silvio Varviso]] * [[Marcello Viotti]] * [[Antonino Votto]] * [[Bruno Walter]] * [[Felix Weingartner]] {{Div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Vienna State Opera}} * {{official website|https://www.wiener-staatsoper.at/en/}} {{in lang|de|en}} **[https://archiv.wiener-staatsoper.at (Archives)] * [https://web.archive.org/web/20161110102548/https://www.google.com/culturalinstitute/beta/partner/wiener-staatsoper Wiener Staatsoper at Google Cultural Institute] [[Kategorija:Ustanove na Dunaju]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Dunaju]] [[Kategorija:Kultura Dunaja]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1869]] 3nw9v5zjjuflx1wmm0yh8msqfer9etf 6683349 6683348 2026-05-31T14:42:07Z Ljuba24b 92351 /* Sezona 140. obletnice = */ 6683349 wikitext text/x-wiki {{Infobox venue | name = Dunajska državna opera<br/ >Vienna State Opera | image = [[File:Wiener Staatsoper Front.jpg|240px]] | image_caption = | logo_image = Wiener Staatsoper Logo 2024.png | location = [[Dunaj]], Avstrija | coordinates = {{Coord|48|12|11|N|16|22|8|E|type:landmark_region:AT-9}} | mapframe-marker = glasba | type = operna hiša | broke_ground = | built = | opened = 25. maj 1869 | owner = mesto Dunaj | architect = August Sicard von Sicardsburg<br />Eduard van der Nüll | builder = Josef Hlávka | former_names = Dunajska dvorna opera<br />(''Wiener Hofoper'') | cost = | seating_type = | seating_capacity = 1709 sedežev, 567 stojišč | public_transit = | website = {{URL|https://www.wiener-staatsoper.at/en/|wiener-staatsoper.at}} }} '''Dunajska državna opera''' ({{langx|de|Wiener Staatsoper}}) je operna hiša in operno podjetje na [[Dunaj]]u v [[Avstrija|Avstriji]]. Prizorišče v neorenesančnem slogu s 1709 sedeži je bila prva večja stavba na dunajski obvoznici (''Ringstrasse''). Zgrajena je bila med letoma 1861 in 1869 po načrtih Augusta Sicarda von Sicardsburga in Eduarda van der Nülla ter izvedbi Josefa Hlávke. Operna hiša je bila odprta kot ''Dunajska dvorna opera'' (''Wiener Hofoper'') v prisotnosti cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] in cesarice [[Elizabeta Bavarska|Elizabete Avstrijske]]. Pod sedanjim imenom je postala znana po ustanovitvi Prve avstrijske republike leta 1921. Dunajska državna opera je naslednica stare Dunajske dvorne opere<ref>{{Cite web|title=The 'Sunken Chest': The Building of the Vienna Court Opera on the Ring |url=https://www.habsburger.net/en/chapter/sunken-chest-building-vienna-court-opera-ring |access-date=9 June 2020 |website=Die Welt der Habsburger |language=en}}</ref> (zgrajene leta 1636 v Hofburgu). Novo lokacijo je izbral in gradnjo financiral cesar Franc Jožef leta 1861.<ref>{{Cite web |title=The History of Opera in Vienna |url=https://concert-vienna.com/blogs/viennese-things/the-history-of-opera-in-vienna |access-date=9 June 2020|website=Concert Vienna |language=en}}</ref> Člani [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]] so rekrutirani iz orkestra Dunajske državne opere. Stavba je tudi dom Dunajskega državnega baleta in gosti vsakoletni Dunajski operni ples v času karnevala. == Zgodovina == [[File:Vienna State Opera House under construction-1865.jpg|thumb|upright=1.2|Dunajska državna opera v gradnji, 1865]] === Zgodovina stavbe === ==== Gradnja ==== Operna hiša je bila prva večja stavba na dunajski Ringstrasse, ki jo je naročil dunajski ''sklad za širitev mesta''. Dela na hiši so se začela leta 1861 in so bila dokončana leta 1869 po načrtih arhitektov Augusta Sicarda von Sicardsburga in Eduarda van der Nülla. Zgrajena je bila v neorenesančnem slogu po načrtih češkega arhitekta in izvajalca Josefa Hlávke. [[File:Hofoper 1869-05-25 Don-Juan.jpg|thumb|left|upright=1.2|Program otvoritvene predstave nove ''Opernhaus'', ki napoveduje otvoritveno predstavo ''Don Giovanni'' 25. maja 1869]] [[File:Wiener Hofoper 1869.jpg|thumb|upright=1.2|Akvarel otvoritvene predstave iz istega obdobja ([[Kunsthistorisches Museum]])]] Ministrstvo za notranje zadeve je naročilo številna poročila o razpoložljivosti določenih gradbenih materialov, zaradi česar so bili uporabljeni kamni, ki jih na Dunaju že dolgo niso videli, kot je ''Wöllersdorfer Stein'', za podstavke in prostostoječe, preprosto razdeljene opornike, za bolj bujno okrašene dele pa znameniti trdi kamen iz Kaisersteinbrucha, čigar barva je bila primernejša od barve Kelheimersteina. Nekoliko bolj grobozrnati ''Kelheimerstein'' (znan tudi kot ''Solnhof Plattenstein'') je bil predviden kot glavni kamen za gradnjo operne hiše, vendar potrebne količine ni bilo mogoče dobaviti. Kot nadomestek za ''Kelheimerjev'' kamen je bil predlagan kamen ''Breitenbrunner'', kot cenejša alternativa. Stopnišča so bila zgrajena iz poliranega ''Kaisersteina'', večina preostale notranjosti pa je bila okrašena z različnimi vrstami [[marmor]]ja. [[File:Staatsoper (ca.1898).jpg|thumb|upright=1.2|''Hofoper'' ok. 1898]] Odločili so se, da se za zunanjost stavbe uporabi gravirani kamen. Zaradi velikega povpraševanja po kamnu je bil uporabljen tudi kamen iz Sóskúta, ki se je pogosto uporabljal v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Za zagotovitev zadostne količine zidarske delovne sile so najela tri dunajska zidarska podjetja: Eduard Hauser (ki še danes obstaja), Anton Wasserburger in Moritz Pranter. Temeljni kamen je bil položen 20. maja 1863. ==== Odziv javnosti ==== Vendar stavba ni bila posebej dobro sprejeta s strani javnosti. Prvič, ni imela veličastnosti Heinrichshofa, zasebne rezidence, uničene med drugo svetovno vojno in kasneje leta 1955 nadomeščene z Opernringhofom. Poleg tega je gradnjo operne hiše zasenčila nepričakovana težava: raven ulice Ringstraße pred stavbo so po začetku gradnje dvignili za meter, slednjo so primerjali s 'potopljeno zakladnico' in jo po analogiji z vojaško katastrofo leta 1866 (bitko pri Königgrätzu) poniževalno imenovali »arhitekturni 'Königgrätz'«. Eduard van der Nüll je storil samomor, komaj deset tednov pozneje pa je Sicardsburg umrl zaradi tuberkuloze, tako da noben od arhitektov ni videl dokončanja stavbe. Otvoritvena premiera je bila Mozartova opera ''Don Giovanni'' 25. maja 1869. Prisotna sta bila cesar Franc Jožef in cesarica Elizabeta (Sissi). === Gustav Mahler === [[Gustav Mahler]] je bil umetniški direktor dvorne opere Hofoper od leta 1897 do 1907. Gustav Mahler je bil eden od mnogih dirigentov, ki so delovali na Dunaju. Med svojim mandatom (1897–1907) je Mahler vzgojil novo generacijo pevcev, kot sta Anna Bahr-Mildenburg in Selma Kurz, ter zaposlil scenografa, ki je razkošne zgodovinske odrske dekorje zamenjal z redkimi odrskimi scenografijami, ki so ustrezale modernističnemu, jugendstilskemu okusu. Mahler je uvedel tudi prakso zatemnitve osvetlitve v gledališču med predstavami, kar občinstvo sprva ni cenilo. Vendar so Mahlerjeve reforme ohranili njegovi nasledniki. === Bombardiranje in prenova med drugo svetovno vojno === [[File:Wien Goetterdaemmerung 1944-06-30.JPG|thumb|upright=1.2|Program zadnje predstave v stari stavbi: Götterdämmerung, 30. junij 1944]] Proti koncu druge svetovne vojne, 12. marca 1945, je opera požgana v ameriškem bombardiranju.<ref>{{Cite web |date=2025-03-12 |title=Destroyed and rebuilt. 80 years after the bombs |url=https://www.wiener-staatsoper.at/en/magazin/detail/destroyed-and-rebuilt-80-years-after-the-bombs/ |access-date=2026-04-09 |website=www.wiener-staatsoper.at |language=en}}</ref> V plamenih je uničil avditorij in oder, pa tudi skoraj celotno dekoracijo in rekvizite za več kot 120 oper z okoli 150.000 kostumi. Sprednji del, ki je bil preventivno zazidan, pa je ostal nedotaknjen, vključno s preddverjem s freskami Moritza von Schwinda, glavnim stopniščem, preddverjem in čajnico. Državna opera je bila začasno nastanjena v gledališču Theater an der Wien in v dunajski Volksoper. Potekale so dolge razprave o tem, ali naj se operna hiša obnovi v prvotno stanje na prvotnem mestu ali pa naj se popolnoma poruši in ponovno zgradi, bodisi na istem bodisi na drugem mestu. Na koncu je bila sprejeta odločitev, da se operna hiša obnovi v prvotnem stanju, glavna strokovnjaka za obnovo pa sta bila Ernst Kolb (1948–1952) in Udo Illig (1953–1956). Avstrijski zvezni kancler Leopold Figl se je leta 1946 odločil, da bo do leta 1949 operna hiša ponovno delovala. Razpisan je bil arhitekturni natečaj, ki ga je zmagal Erich Boltenstern. Predlogi so segali od popolne prenove avditorija do replike originalne zasnove; Boltenstern se je odločil za zasnovo, podobno originalu, z nekaj posodobitve v skladu z zasnovo iz 1950-ih. Da bi dosegli dobro akustiko, je bil les prednostni gradbeni material, med drugim po nasvetu [[Arturo Toscanini|Artura Toscaninija]]. Poleg tega se je zmanjšalo število sedežev v parterju, četrta galerija, ki je bila opremljena s stebri, pa je bila preurejena tako, da stebrov ni bilo treba. Fasada, vhodna dvorana in preddverje ''Schwind'' so bili obnovljeni in ostajajo v svojem prvotnem slogu. Medtem je operna skupina, ki je sprva nastopala v Volksoperi, vaje in predstave preselila v Theater an der Wien, kjer so 1. maja 1945, po osvoboditvi in ​​ponovni osamosvojitvi Avstrije od nacistov, doživele prve predstave. Leta 1947 se je skupina odpravila na turnejo v London. Zaradi grozljivih razmer v Theater an der Wien si je vodstvo operne skupine prizadevalo zbrati znatne vsote denarja za pospešitev obnove prvotne operne hiše. Prejeli so veliko zasebnih donacij, pa tudi donacije gradbenega materiala od Sovjetov, ki so bili zelo zainteresirani za obnovo opere. Župan Dunaja je na številnih mestih po Dunaju postavil zbiralnike, v katere so ljudje lahko darovali kovance. Tako so lahko vsi na Dunaju rekli, da so sodelovali pri obnovi in bili ponosni, da se imajo za delne lastnike. Vendar pa je bila leta 1949 na Državni operi le začasna streha, saj so se gradbena dela nadaljevala. Šele 5. novembra 1955, po podpisu [[Avstrijska državna pogodba|avstrijske državne pogodbe]], je bila Staatsoper ponovno odprta z izvedbo [[Ludwig van Beethoven|Beethovnovega]] ''Fidelia'' pod taktirko [[Karl Böhm|Karla Böhma]].<ref>Tim Smith, [https://web.archive.org/web/20061004182905/http://www.pbs.org/wnet/gperf/shows/viennaopera50/index.html "Vienna State Opera 50th Anniversary Reopening Gala: An Illustrious History"], p. 4, PBS. Retrieved 12 April 2013</ref> Prisoten je bil ameriški državni sekretar John Foster Dulles. Državna radiotelevizija ORF je izkoristila priložnost za svoj prvi prenos v živo, v času, ko je bilo v celotni Avstriji le približno 800 gledalcev. Nova dvorana je imela zmanjšano kapaciteto za približno 2276 gledalcev, vključno s 567 stojišči.<ref name="plan">{{cite web|title=Seating plan and admission prices|url=http://www.wiener-staatsoper.at/Content.Node/pageparts/stop_sitzplan.html|publisher=Vienna State Opera|language=de|access-date=17 July 2013}}</ref> Ansambel, ki je ostal enoten do odprtja, se je v naslednjih letih razpadel in počasi se je oblikoval mednarodni ansambel. === Zgodovina skupine po drugi svetovni vojni === Leta 1945 je bil ustanovljen Dunajski Mozartov ansambel, ki je gostoval in postal znan predvsem po svoji pevski in igralski kulturi. Ustanovitelj in mentor je bil avstrijski dirigent Josef Krips, ki je nacistično obdobje (zaradi svojega judovskega porekla) preživel le po zaslugi sreče in pomoči kolegov. Ob koncu vojne je Krips začel prenovo Državne opere in uspel udejanjiti svoja estetska načela, vključno z odmikom od romantičnega Mozartovega ideala z obsežnim orkestrskim zvokom. Namesto tega so bile predstavljene lastnosti, ki so bile bolj povezane s komorno glasbo, pa tudi jasnejši, lažji zvok, ki je kasneje postal znan kot »tipično dunajski«. Pevci, ki so v tem času sodelovali s Kripsom, so bili med drugim Erich Kunz, Elisabeth Schwarzkopf in Wilma Lipp. Že leta 1947 je Mozartov ansambel gostoval v Kraljevi operni hiši v Londonu z Mozartovim ''Don Giovannijem''. Richard Tauber, ki je pobegnil pred nacisti, je pel Dona Ottavia; tri mesece pozneje je umrl in se ga spominjajo po tem, da je pel s »polovico pljuč«, da bi uresničil svoje sanje. Z Mozartovim ansamblom so se povezali številni drugi umetniki, na primer Karl Böhm, vendar je bila njihova vloga še vedno precej obrobna, v preprosti ali pomožni vlogi. To je bil začetek Kripsove svetovne kariere, ki ga je popeljala v najvidnejša gledališča na svetu. Do svoje smrti leta 1974 je Krips veljal za enega najpomembnejših Maestrov (dirigentov/glasbenih direktorjev) Državne opere. 1. julija 1998 je potekal zgodovinski prenos, ko je Avstrija prevzela svoje prvo predsedovanje Evropski uniji. ''Fidelio'' je bil v živo predvajan iz Dunajske državne opere v 15 glavnih mest EU. <gallery mode="packed"> File:StateOperaViennaNightBackside.jpg|Zadnji del operne hiše, prikaz odrskih kril File:Vienna state opera stairs.jpg|Marmorno stopnišče med glavnim vhodom in prvim nadstropjem File:Vienna State Opera - Inside.jpg|Ena od lobijev File:Wien - Staatsoper, Teesalon.JPG|Cesarjeva zasebna soba File:Wien - Staatsoper, Zuschauerraum.JPG|Avditorij File:Wien - Staatsoper, Zuschauerraum mit Bühne.JPG|Pogled iz avditorija na oder File:Viyana Devlet Operası Binasının Dışı.jpg|Zunanjost stavbe File:Vienna - Vienna Opera Backstage - 9706.jpg|Zaodrje </gallery> == Danes == === Družba === Dunajska državna opera je tesno povezana z Dunajsko filharmonijo, ki je samostojna korporacija, katere člani so rekrutirani iz orkestra Dunajske državne opere. Dunajska državna opera je ena najbolj obremenjenih opernih hiš na svetu, ki letno uprizori od 50 do 60 oper v repertoarnem sistemu in deset baletnih produkcij v več kot 350 predstavah.<ref>[http://www.wiener-staatsoper.at/Content.Node/home/aktuelles/neuigkeiten/Spielplan_16-17.de.php 2016/17 season], Vienna State Opera</ref> Precej pogosto je, da se vsak dan v tednu uprizori druga opera. Državna opera zaposluje več kot 1000 ljudi. Leta 2008 je letni operativni proračun Državne opere znašal 100 milijonov evrov, od tega nekaj več kot 50 % državne subvencije. Produkcija opere ''Orlando'' Olge Neuwirth leta 2019 je bila prva produkcija opere skladateljice v zgodovini Dunajske državne opere.<ref>{{cite news |title=After 150 years, Vienna opera house stages first opera by a woman |url=https://www.theguardian.com/world/2019/nov/24/vienna-opera-house-virginia-woolf-orlando-olga-neuwirth |access-date=24 November 2019 |work=The Guardian |date=24 November 2019}}</ref> [[File:Herbert von Karajan 1963.jpg|thumb|left|upright=1.1|Herbert von Karajan, umetniški direktor Dunajske državne opere od leta 1957 do 1964]] === Herbert von Karajan === [[Herbert von Karajan]] je uvedel prakso izvajanja oper izključno v izvirnem jeziku, namesto da bi bile prevedene v nemščino. Okrepil je tudi ansambel in redne glavne pevce ter uvedel politiko pretežno angažiranja gostujočih pevcev. Začel je sodelovanje z milansko [[La Scala]], v okviru katerega so si delili tako produkcije kot orkestracije. To je ustvarilo priložnost za nastope vidnih članov dunajskega ansambla v [[Milano|Milanu]], zlasti za izvajanje del [[Wolfgang Amadeus Mozart|Wolfganga Amadeusa Mozarta]] in [[Richard Strauss|Richarda Straussa]]. === Združitev baletnih skupin === Na začetku sezone 2005–2006 sta se baletni skupini Državne opere in Dunajske ljudske opere združili pod vodstvom Gyule Harangozója, kar je privedlo do zmanjšanja števila nastopajočih v nastalem ansamblu. To je povzročilo povečanje števila gostujočih zvezd, angažiranih za delo v baletu. Praksa združevanja obeh baletnih skupin se je izkazala za umetniški neuspeh in Harangozó je odšel, ko mu je leta 2010 potekla pogodba. Od sezone 2010–2011 je bila ustanovljena nova skupina z imenom ''Wiener Staatsballet'', Dunajski državni balet, pod vodstvom nekdanjega glavnega plesalca baleta Pariške opere Manuela Legrisa. Legris je odpravil Harangozósovo politiko predstavljanja le tradicionalnih pripovednih baletov z gostujočimi umetniki v glavnih vlogah, se osredotočil na vzpostavitev močnega internega ansambla in obnovil večere mešanih programov, v katerih so nastopala dela Georgea Balanchina, Jeromea Robbinsa, Jiříja Kyliána, Williama Forsythea in številnih sodobnih koreografov, pa tudi zmanjšal število klasičnih baletov. === Sezona 140. obletnice === Leto 2009 je zaznamovalo 140. obletnico Dunajske opere. Da bi proslavili ta mejnik, se je porodila ideja, s katero bi dosegli in sprejeli novo občinstvo. Na strani operne hiše, obrnjeni proti ulici Kärntner Straße, je bil postavljen ogromen 50 kvadratnih metrov velik zaslon. V štirih mesecih so na ta način predvajali v živo več kot 60 znanih oper, vključno z izvedbami ''Madame Butterfly'', ''Čarobne piščali'' in ''Don Giovannija''. Ta uspešen podvig je prinesel nov val opernega navdušenja številnim turistom in domačinom, ki so doživeli ta kulturni dogodek. Čez dan zaslon prikazuje repliko fasade operne hiše, saj zakriva precejšen del stavbe, skupaj z informacijami o prihajajočih predstavah. === Operna hiša in otroci === [[File:Staatsoper Wien DSC 5273w.jpg|thumb|upright=1.2|Pogled z Ringa, na strehi šotor za otroške predstave (razstavljen leta 2015 in zdaj nadomeščen s posebnim gledališčem)]] Dunajska državna opera je še posebej odprta za otroke: pod Holenderjevim vodstvom (ima tri otroke) je operna hiša postala znana po svojih otroških produkcijah, ki se izvajajo v šotoru na strehi Državne opere. Nedavni primeri vključujejo muzikal ''Peter Pan'', ''Das Traumfresserchen'' (Požiralec sanj), ''Der 35. Mai'' (35. maj), C. F. E. Hornemanov ''Aladin'', ''Bastien und Bastienne'' in Wagnerjev ''Nibelungenring für Kinder'' (Nibelunški prstan za otroke). Poleg tega vsako leto uprizorijo produkcijo Čarobne piščali za 9- in 10-letnike, okrašeno kot Opernball. Operna hiša ima tudi operno šolo za dečke in deklice med osmim in štirinajstim letom starosti, ki poteka popoldne po rednem pouku. Otroci se seznanijo z glasbenim gledališčem in možnostjo, da postanejo operni pevci. Skupina iz te operne šole zaposluje pevce za otroške vloge v svojih produkcijah. Dvakrat v sezoni je posebna matinejska predstava operne šole. Leta 2006, ob 250. obletnici Mozartovega rojstva, so izvedli 20-minutno miniaturno opero ''Der kleine Friedrich'', ki sta jo po Mozartovih pesmih priredila Janko Kastelic in Claudia Toman. ===Občinstvo »samo za stoječa mesta« === [[File:Wien Staatsoper Innenansicht.jpg|thumb|upright=1.2|Pogled na orkestrsko jamo in varnostno zaveso Zaveso ''Play as Cast'' je oblikovala Tacita Dean in je bila postavljena v sezoni 2004–2005]] Osemdeset minut pred vsako predstavo se prodajajo poceni vstopnice za stoječa mesta (10 €).<ref name="plan" /> Te so priljubljene pri vseh starostnih skupinah in imajo zdaj skoraj legendarno redno klientelo, ki neusmiljeno in glasno ter nedvoumno izraža svoje nezadovoljstvo z predstavo, še glasneje pa izraža odobravanje.<ref>[http://www.abendblatt.de/kultur-live/article107169977/Vom-Reiz-der-billigen-Plaetze.html "Vom Reiz der billigen Plätze"] by Helmut Söring, ''Hamburger Abendblatt'', 31 October 2006 {{in lang|de}}</ref><ref>{{cite book|title=Wien ist anders – Ist Wien anders?|first=Phillipp|last=von Hornau|year=2012|page=631|language=de}}</ref> === Der Neue Merker === Vsako predstavo v Dunajski državni operi oceni neodvisno podjetje v operni publikaciji ''Der Neue Merker'' (Novi sodnik)<ref>For "Merker", see Meistersinger</ref>, ki izide v približno 2000 izvodih. To je nenavadno, saj se večina opernih revij raje osredotoča na nove produkcije in premiere. Vzporedno s publikacijo obstaja tudi spletna različica,<ref>{{Cite web|url=https://onlinemerker.com/|title=Startseite|date=16 February 2018}}</ref> ki (od marca 2007) prejme povprečno 10.000 obiskovalcev na teden in je zato eden najuspešnejših nemško govorečih opernih portalov. === Operni ples === [[File:Vienna Opera Ball 27 February 2014 05.JPG|thumb|upright=1.2|Vstop debitantov na Dunajski operni ples]] Operna hiša je že vrsto desetletij prizorišče Dunajskega opernega plesa. Gre za dogodek, ki se vsako leto odvija zadnji četrtek v ''Faschingu''. Med udeleženci so pogosto obiskovalci z vsega sveta, zlasti ugledna imena iz poslovnega in političnega sveta. Operni ples je deležen medijske pozornosti različnih medijev. Operni ples leta 1968 je bil povod za protest, na katerem so organizacijo kritizirali kot 'elitno' (zaradi visokih cen), 'domišljavo' (zaradi razkošnega razkazovanja bogastva za časopise in kamere) in 'reakcionarno' (zaradi ohranjanja domnevno zastarele kulture). Prišlo je do nasilja med demonstranti in policijo. === Varnostna zavesa === ''Varnostna zavesa'' je serija razstav, ki jo je zasnovala neprofitna umetniška iniciativa ''museum in progress'', ki od leta 1998 preoblikuje varnostno zaveso Dunajske državne opere v začasni razstavni prostor za sodobno umetnost.<ref>Cf. [http://www.mip.at/projects/eiserner-vorhang Exhibition page "Safety Curtain"], museum in progress</ref> Žirija (Daniel Birnbaum in Hans-Ulrich Obrist) izbere umetnike, katerih dela so s pomočjo magnetov pritrjena na varnostno zaveso in so razstavljena tekom sezone. Umetniki, ki so trenutno na ogled: Pierre Alechinsky, Tauba Auerbach, John Baldessari, Matthew Barney, Thomas Bayrle, Tacita Dean, Cerith Wyn Evans, Dominique Gonzalez-Foerster, Richard Hamilton, David Hockney, Christine in Irene Hohenbüchler, Joan Jonas, Martha Jungwirth, Jeff Koons, Maria Lassnig, Oswald Oberhuber, Giulio Paolini, Rirkrit Tiravanija, Rosemarie Trockel, Cy Twombly, Kara Walker, Carrie Mae Weems in Franz West.<ref>Kaspar Mühlemann Hartl, museum in progress; Dominique Meyer, Vienna State Opera (Ed.): ''CURTAIN – VORHANG. A Living Museum Space – The Vienna State Opera Safety Curtain'', Vienna: Verlag für moderne Kunst 2017. {{ISBN|978-3-903228-11-5}}.</ref> == Direktorji / generalni direktorji == Kronološko so bili direktorji (ali generalni direktorji) Državne opere: {{Div col|colwidth=20em|rules=yes}} * [[Franz von Dingelstedt]] (1867–70) * [[Johann von Herbeck]] (1870–75) * [[Franz von Jauner]] (1875–80) * [[Wilhelm Jahn]] (1881–97) * [[Gustav Mahler]] (1897–1907) * [[Felix Weingartner]] (prvi mandat, 1908–11) * [[Hans Gregor]] (1911–18) * [[Richard Strauss]] / [[Franz Schalk]] (1919–24) * Franz Schalk (1924–29) * [[Clemens Krauss]] (1929–34) * Felix von Weingartner (drugi mandat 1935–36) * Erwin Kerber (1936–40) * [[Heinrich Karl Strohm]] (1940–41) * [[Lothar Müthel]] (1941–42) * [[Karl Böhm]] (prvi mandat, 1943–45) * [[Franz Salmhofer]] (1945–54) * Karl Böhm (drugi mandat, 1954–56) * [[Herbert von Karajan]] (1956–1964) * [[Egon Hilbert]] (1964–68) * [[Heinrich Reif-Gintl]] (1968–72) * [[Rudolf Gamsjäger]] (1972–76) * [[Egon Seefehlner]] (prvi mandat, 1976–82) * [[Lorin Maazel]] (1982–84) * Egon Seefehlner (drugi mandat, 1984–86) * [[Claus Helmut Drese]] (1986–91) * [[Eberhard Wächterr]] (1991–92) * [[Ioan Holender]] (1992–2010) * [[Dominique Meyer]] (2010–2020) * Bogdan Roščić (2020–danes)<ref>{{cite news | url=https://www.nytimes.com/2016/12/21/arts/music/vienna-state-opera-bogdan-roscic-of-sony.html | title=Sony Executive to Lead Vienna Opera | work=New York Times | author=Michael Cooper | date=21 December 2016 | access-date=31 July 2017}}</ref> {{Div col end}} == Umetniški/glasbeni direktorji == * [[Richard Strauss]] (1919–1924) * [[Bruno Walter]] (1936–1938) * [[Claudio Abbado]] (1986–1991) * [[Seiji Ozawa]] (2002–2010) * [[Franz Welser-Möst]] (2010–2014) * [[Philippe Jordan]] (2020–2025)<ref>{{cite press release | url=http://www.wiener-staatsoper.at/die-staatsoper/aktuelles/detail/news/philippe-jordan-ab-2020-musikdirektor-der-wiener-staatsoper/ | title=Philippe Jordan ab 2020 Musikdirektor der Wiener Staatsoper | publisher=Vienna State Opera | date=31 July 2017 | access-date=31 July 2017 | archive-date=1 August 2017 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170801033459/http://www.wiener-staatsoper.at/die-staatsoper/aktuelles/detail/news/philippe-jordan-ab-2020-musikdirektor-der-wiener-staatsoper/ | url-status=dead }}</ref><ref>{{cite news | url=https://www.nytimes.com/2017/07/31/arts/music/philippe-jordan-will-lead-the-vienna-state-opera-can-he-bring-peace.html | title=Philippe Jordan Will Lead the Vienna State Opera. Can He Bring Peace? | work=New York Times | author=Michael Cooper | date=31 July 2017 | access-date=31 July 2017}}</ref> == Ugledni umetniki, ki so nastopili v Državni operi == === Pevci === {{Div col|colwidth=20em|rules=yes}} * [[Theo Adam]] * [[Ain Anger]] * [[Giacomo Aragall]] * [[Agnes Baltsa]] * [[Polly Batic]] * [[Gabriela Beňačková]] * [[Ettore Bastianini]] * [[Piotr Beczała]] * [[Teresa Berganza]] * [[Walter Berry (bas-bariton)|Walter Berry]] * [[Jussi Björling]] * [[Franco Bonisolli]] * [[Montserrat Caballé]] * [[Maria Callas]] * [[José Carreras]] * [[Enrico Caruso]] * [[Mimi Coertse]] * [[Franco Corelli]] * [[José Cura]] * [[Oskar Czerwenka]] * [[Giuseppe Di Stefano]] * [[Plácido Domingo]] (50. obletnica maja 2017) * [[Otto Edelmann]] * [[Anny Felbermayer]] * [[Juan Diego Flórez]] * [[Mirella Freni]] * [[Ferruccio Furlanetto]] * [[Elīna Garanča]] * Nicolai Gedda * [[Angela Gheorghiu]] * [[Nicolai Ghiaurov]] * [[Tito Gobbi]] * [[Edita Gruberová]] (40. jubilej septembra 2008, 50. jubilej junija 2018) * [[Thomas Hampson (bariton)|Thomas Hampson]] * [[Hans Hotter]] * [[Gundula Janowitz]] * [[Maria Jeritza]] * [[Gwyneth Jones (sopran)|Gwyneth Jones]] * [[Sena Jurinac]] * [[Vesselina Kasarova]] * [[Jonas Kaufmann]] * [[Angelika Kirchschlager]] * [[Alfredo Kraus]] * [[Elisabeth Kulman]] * [[Erich Kunz]] * [[Selma Kurz]] * [[Christa Ludwig]] (zadnja operna predstava v ''Elektri'', 1994) * [[Éva Marton]] * [[Anna Moffo]] * [[Anna Netrebko]] * [[Birgit Nilsson]] * [[Jessye Norman]] * [[Jarmila Novotná]] * [[Hasmik Papian]] * [[Luciano Pavarotti]] * [[Alfred Piccaver]] * [[Johannes "JJ" Pietsch]] * [[Lucia Popp]] * [[Hermann Prey]] * [[Leontyne Price]] * [[Gianni Raimondi]] * [[Ruggero Raimondi]] * [[Maria Reining]] * [[Leonie Rysanek]] * [[Matti Salminen]] * [[Elisabeth Schwarzkopf]] * [[Renata Scotto]] * [[Cesare Siepi]] * [[Giulietta Simionato]] * [[Bo Skovhus]] * [[Nina Stemme]] * [[Lise Davidsen]] * [[Michail Svetlev (tenor)|Michail Svetlev]] * [[Giuseppe Taddei]] * [[Martti Talvela]] * [[Richard Tauber]] * [[Renata Tebaldi]] * [[Bryn Terfel]] * [[Rolando Villazón]] * [[Eberhard Wächter (bariton)|Eberhard Wächter]] * [[Otto Wiener (bariton)|Otto Wiener]] * [[Fritz Wunderlich]] * [[Heinz Zednik]] {{Div col end}} === Dirigenti === {{Div col|colwidth=20em|rules=yes}} * [[Claudio Abbado]] * [[Kurt Adler]] * [[Gerd Albrecht]] * [[Ernest Ansermet]] * [[Leonard Bernstein]] * [[Bertrand de Billy]] * [[Karl Böhm]] * [[Semyon Bychkov]] * [[Riccardo Chailly]] * [[André Cluytens]] * [[Colin Davis]] * [[Victor de Sabata]] * [[Hubert Deutsch]] * [[Antal Doráti]] * [[Christoph von Dohnányi]] * [[Gustavo Dudamel]] * [[Wilhelm Furtwängler]] * [[John Eliot Gardiner]] * [[Daniele Gatti]] * [[Gianandrea Gavazzeni]] * [[Michael Gielen]] * [[Leopold Hager]] * [[Daniel Harding]] * [[Nikolaus Harnoncourt]] * [[Paul Hindemith]] * [[Heinrich Hollreiser]]` * [[Philippe Jordan]] * [[Carlos Kleiber]] * [[Erich Kleiber]] * [[Berislav Klobučar]] * [[Hans Knappertsbusch]] * [[Clemens Krauss]] * [[Josef Krips]] * [[Rafael Kubelík]] * [[Jan Latham-Koenig]] * [[Erich Leinsdorf]] * [[Lorin Maazel]] * [[Charles Mackerras]] * [[Ernst Märzendorfer]] * [[Zubin Mehta]] * [[Dimitri Mitropoulos]] * [[Francesco Molinari-Pradelli]] * [[Pierre Monteux]] * [[Rudolf Moralt]] * [[Lovro von Matačić]] * [[Riccardo Muti]] * [[Andris Nelsons]] * [[Roger Norrington]] * [[Daniel Oren]] * [[Antonio Pappano]] * [[John Pritchard]] * [[Simon Rattle]] * [[Hugo Reichenberger]] * [[Fritz Reiner]] * [[Hans Richter (dirigent)|Hans Richter]] * [[Mario Rossi (dirigent)|Mario Rossi]] * [[Nello Santi]] * [[Michael Schønwandt]] * [[Leif Segerstam]] * [[Tullio Serafin]] * [[Giuseppe Sinopoli]] * [[Leonard Slatkin]] * [[Georg Solti]] * [[Horst Stein]] * [[Pinchas Steinberg]] * [[Igor Stravinsky]] * [[Otmar Suitner]] * [[Robert Stolz]] * [[Richard Strauss]] * [[Christian Thielemann]] * [[Arturo Toscanini]] * [[Silvio Varviso]] * [[Marcello Viotti]] * [[Antonino Votto]] * [[Bruno Walter]] * [[Felix Weingartner]] {{Div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Vienna State Opera}} * {{official website|https://www.wiener-staatsoper.at/en/}} {{in lang|de|en}} **[https://archiv.wiener-staatsoper.at (Archives)] * [https://web.archive.org/web/20161110102548/https://www.google.com/culturalinstitute/beta/partner/wiener-staatsoper Wiener Staatsoper at Google Cultural Institute] [[Kategorija:Ustanove na Dunaju]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Dunaju]] [[Kategorija:Kultura Dunaja]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1869]] i5c9kuyu2i827xz809nrk3fgis3cse2 6683350 6683349 2026-05-31T14:43:34Z Ljuba24b 92351 /* Operni ples */ 6683350 wikitext text/x-wiki {{Infobox venue | name = Dunajska državna opera<br/ >Vienna State Opera | image = [[File:Wiener Staatsoper Front.jpg|240px]] | image_caption = | logo_image = Wiener Staatsoper Logo 2024.png | location = [[Dunaj]], Avstrija | coordinates = {{Coord|48|12|11|N|16|22|8|E|type:landmark_region:AT-9}} | mapframe-marker = glasba | type = operna hiša | broke_ground = | built = | opened = 25. maj 1869 | owner = mesto Dunaj | architect = August Sicard von Sicardsburg<br />Eduard van der Nüll | builder = Josef Hlávka | former_names = Dunajska dvorna opera<br />(''Wiener Hofoper'') | cost = | seating_type = | seating_capacity = 1709 sedežev, 567 stojišč | public_transit = | website = {{URL|https://www.wiener-staatsoper.at/en/|wiener-staatsoper.at}} }} '''Dunajska državna opera''' ({{langx|de|Wiener Staatsoper}}) je operna hiša in operno podjetje na [[Dunaj]]u v [[Avstrija|Avstriji]]. Prizorišče v neorenesančnem slogu s 1709 sedeži je bila prva večja stavba na dunajski obvoznici (''Ringstrasse''). Zgrajena je bila med letoma 1861 in 1869 po načrtih Augusta Sicarda von Sicardsburga in Eduarda van der Nülla ter izvedbi Josefa Hlávke. Operna hiša je bila odprta kot ''Dunajska dvorna opera'' (''Wiener Hofoper'') v prisotnosti cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] in cesarice [[Elizabeta Bavarska|Elizabete Avstrijske]]. Pod sedanjim imenom je postala znana po ustanovitvi Prve avstrijske republike leta 1921. Dunajska državna opera je naslednica stare Dunajske dvorne opere<ref>{{Cite web|title=The 'Sunken Chest': The Building of the Vienna Court Opera on the Ring |url=https://www.habsburger.net/en/chapter/sunken-chest-building-vienna-court-opera-ring |access-date=9 June 2020 |website=Die Welt der Habsburger |language=en}}</ref> (zgrajene leta 1636 v Hofburgu). Novo lokacijo je izbral in gradnjo financiral cesar Franc Jožef leta 1861.<ref>{{Cite web |title=The History of Opera in Vienna |url=https://concert-vienna.com/blogs/viennese-things/the-history-of-opera-in-vienna |access-date=9 June 2020|website=Concert Vienna |language=en}}</ref> Člani [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]] so rekrutirani iz orkestra Dunajske državne opere. Stavba je tudi dom Dunajskega državnega baleta in gosti vsakoletni Dunajski operni ples v času karnevala. == Zgodovina == [[File:Vienna State Opera House under construction-1865.jpg|thumb|upright=1.2|Dunajska državna opera v gradnji, 1865]] === Zgodovina stavbe === ==== Gradnja ==== Operna hiša je bila prva večja stavba na dunajski Ringstrasse, ki jo je naročil dunajski ''sklad za širitev mesta''. Dela na hiši so se začela leta 1861 in so bila dokončana leta 1869 po načrtih arhitektov Augusta Sicarda von Sicardsburga in Eduarda van der Nülla. Zgrajena je bila v neorenesančnem slogu po načrtih češkega arhitekta in izvajalca Josefa Hlávke. [[File:Hofoper 1869-05-25 Don-Juan.jpg|thumb|left|upright=1.2|Program otvoritvene predstave nove ''Opernhaus'', ki napoveduje otvoritveno predstavo ''Don Giovanni'' 25. maja 1869]] [[File:Wiener Hofoper 1869.jpg|thumb|upright=1.2|Akvarel otvoritvene predstave iz istega obdobja ([[Kunsthistorisches Museum]])]] Ministrstvo za notranje zadeve je naročilo številna poročila o razpoložljivosti določenih gradbenih materialov, zaradi česar so bili uporabljeni kamni, ki jih na Dunaju že dolgo niso videli, kot je ''Wöllersdorfer Stein'', za podstavke in prostostoječe, preprosto razdeljene opornike, za bolj bujno okrašene dele pa znameniti trdi kamen iz Kaisersteinbrucha, čigar barva je bila primernejša od barve Kelheimersteina. Nekoliko bolj grobozrnati ''Kelheimerstein'' (znan tudi kot ''Solnhof Plattenstein'') je bil predviden kot glavni kamen za gradnjo operne hiše, vendar potrebne količine ni bilo mogoče dobaviti. Kot nadomestek za ''Kelheimerjev'' kamen je bil predlagan kamen ''Breitenbrunner'', kot cenejša alternativa. Stopnišča so bila zgrajena iz poliranega ''Kaisersteina'', večina preostale notranjosti pa je bila okrašena z različnimi vrstami [[marmor]]ja. [[File:Staatsoper (ca.1898).jpg|thumb|upright=1.2|''Hofoper'' ok. 1898]] Odločili so se, da se za zunanjost stavbe uporabi gravirani kamen. Zaradi velikega povpraševanja po kamnu je bil uporabljen tudi kamen iz Sóskúta, ki se je pogosto uporabljal v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Za zagotovitev zadostne količine zidarske delovne sile so najela tri dunajska zidarska podjetja: Eduard Hauser (ki še danes obstaja), Anton Wasserburger in Moritz Pranter. Temeljni kamen je bil položen 20. maja 1863. ==== Odziv javnosti ==== Vendar stavba ni bila posebej dobro sprejeta s strani javnosti. Prvič, ni imela veličastnosti Heinrichshofa, zasebne rezidence, uničene med drugo svetovno vojno in kasneje leta 1955 nadomeščene z Opernringhofom. Poleg tega je gradnjo operne hiše zasenčila nepričakovana težava: raven ulice Ringstraße pred stavbo so po začetku gradnje dvignili za meter, slednjo so primerjali s 'potopljeno zakladnico' in jo po analogiji z vojaško katastrofo leta 1866 (bitko pri Königgrätzu) poniževalno imenovali »arhitekturni 'Königgrätz'«. Eduard van der Nüll je storil samomor, komaj deset tednov pozneje pa je Sicardsburg umrl zaradi tuberkuloze, tako da noben od arhitektov ni videl dokončanja stavbe. Otvoritvena premiera je bila Mozartova opera ''Don Giovanni'' 25. maja 1869. Prisotna sta bila cesar Franc Jožef in cesarica Elizabeta (Sissi). === Gustav Mahler === [[Gustav Mahler]] je bil umetniški direktor dvorne opere Hofoper od leta 1897 do 1907. Gustav Mahler je bil eden od mnogih dirigentov, ki so delovali na Dunaju. Med svojim mandatom (1897–1907) je Mahler vzgojil novo generacijo pevcev, kot sta Anna Bahr-Mildenburg in Selma Kurz, ter zaposlil scenografa, ki je razkošne zgodovinske odrske dekorje zamenjal z redkimi odrskimi scenografijami, ki so ustrezale modernističnemu, jugendstilskemu okusu. Mahler je uvedel tudi prakso zatemnitve osvetlitve v gledališču med predstavami, kar občinstvo sprva ni cenilo. Vendar so Mahlerjeve reforme ohranili njegovi nasledniki. === Bombardiranje in prenova med drugo svetovno vojno === [[File:Wien Goetterdaemmerung 1944-06-30.JPG|thumb|upright=1.2|Program zadnje predstave v stari stavbi: Götterdämmerung, 30. junij 1944]] Proti koncu druge svetovne vojne, 12. marca 1945, je opera požgana v ameriškem bombardiranju.<ref>{{Cite web |date=2025-03-12 |title=Destroyed and rebuilt. 80 years after the bombs |url=https://www.wiener-staatsoper.at/en/magazin/detail/destroyed-and-rebuilt-80-years-after-the-bombs/ |access-date=2026-04-09 |website=www.wiener-staatsoper.at |language=en}}</ref> V plamenih je uničil avditorij in oder, pa tudi skoraj celotno dekoracijo in rekvizite za več kot 120 oper z okoli 150.000 kostumi. Sprednji del, ki je bil preventivno zazidan, pa je ostal nedotaknjen, vključno s preddverjem s freskami Moritza von Schwinda, glavnim stopniščem, preddverjem in čajnico. Državna opera je bila začasno nastanjena v gledališču Theater an der Wien in v dunajski Volksoper. Potekale so dolge razprave o tem, ali naj se operna hiša obnovi v prvotno stanje na prvotnem mestu ali pa naj se popolnoma poruši in ponovno zgradi, bodisi na istem bodisi na drugem mestu. Na koncu je bila sprejeta odločitev, da se operna hiša obnovi v prvotnem stanju, glavna strokovnjaka za obnovo pa sta bila Ernst Kolb (1948–1952) in Udo Illig (1953–1956). Avstrijski zvezni kancler Leopold Figl se je leta 1946 odločil, da bo do leta 1949 operna hiša ponovno delovala. Razpisan je bil arhitekturni natečaj, ki ga je zmagal Erich Boltenstern. Predlogi so segali od popolne prenove avditorija do replike originalne zasnove; Boltenstern se je odločil za zasnovo, podobno originalu, z nekaj posodobitve v skladu z zasnovo iz 1950-ih. Da bi dosegli dobro akustiko, je bil les prednostni gradbeni material, med drugim po nasvetu [[Arturo Toscanini|Artura Toscaninija]]. Poleg tega se je zmanjšalo število sedežev v parterju, četrta galerija, ki je bila opremljena s stebri, pa je bila preurejena tako, da stebrov ni bilo treba. Fasada, vhodna dvorana in preddverje ''Schwind'' so bili obnovljeni in ostajajo v svojem prvotnem slogu. Medtem je operna skupina, ki je sprva nastopala v Volksoperi, vaje in predstave preselila v Theater an der Wien, kjer so 1. maja 1945, po osvoboditvi in ​​ponovni osamosvojitvi Avstrije od nacistov, doživele prve predstave. Leta 1947 se je skupina odpravila na turnejo v London. Zaradi grozljivih razmer v Theater an der Wien si je vodstvo operne skupine prizadevalo zbrati znatne vsote denarja za pospešitev obnove prvotne operne hiše. Prejeli so veliko zasebnih donacij, pa tudi donacije gradbenega materiala od Sovjetov, ki so bili zelo zainteresirani za obnovo opere. Župan Dunaja je na številnih mestih po Dunaju postavil zbiralnike, v katere so ljudje lahko darovali kovance. Tako so lahko vsi na Dunaju rekli, da so sodelovali pri obnovi in bili ponosni, da se imajo za delne lastnike. Vendar pa je bila leta 1949 na Državni operi le začasna streha, saj so se gradbena dela nadaljevala. Šele 5. novembra 1955, po podpisu [[Avstrijska državna pogodba|avstrijske državne pogodbe]], je bila Staatsoper ponovno odprta z izvedbo [[Ludwig van Beethoven|Beethovnovega]] ''Fidelia'' pod taktirko [[Karl Böhm|Karla Böhma]].<ref>Tim Smith, [https://web.archive.org/web/20061004182905/http://www.pbs.org/wnet/gperf/shows/viennaopera50/index.html "Vienna State Opera 50th Anniversary Reopening Gala: An Illustrious History"], p. 4, PBS. Retrieved 12 April 2013</ref> Prisoten je bil ameriški državni sekretar John Foster Dulles. Državna radiotelevizija ORF je izkoristila priložnost za svoj prvi prenos v živo, v času, ko je bilo v celotni Avstriji le približno 800 gledalcev. Nova dvorana je imela zmanjšano kapaciteto za približno 2276 gledalcev, vključno s 567 stojišči.<ref name="plan">{{cite web|title=Seating plan and admission prices|url=http://www.wiener-staatsoper.at/Content.Node/pageparts/stop_sitzplan.html|publisher=Vienna State Opera|language=de|access-date=17 July 2013}}</ref> Ansambel, ki je ostal enoten do odprtja, se je v naslednjih letih razpadel in počasi se je oblikoval mednarodni ansambel. === Zgodovina skupine po drugi svetovni vojni === Leta 1945 je bil ustanovljen Dunajski Mozartov ansambel, ki je gostoval in postal znan predvsem po svoji pevski in igralski kulturi. Ustanovitelj in mentor je bil avstrijski dirigent Josef Krips, ki je nacistično obdobje (zaradi svojega judovskega porekla) preživel le po zaslugi sreče in pomoči kolegov. Ob koncu vojne je Krips začel prenovo Državne opere in uspel udejanjiti svoja estetska načela, vključno z odmikom od romantičnega Mozartovega ideala z obsežnim orkestrskim zvokom. Namesto tega so bile predstavljene lastnosti, ki so bile bolj povezane s komorno glasbo, pa tudi jasnejši, lažji zvok, ki je kasneje postal znan kot »tipično dunajski«. Pevci, ki so v tem času sodelovali s Kripsom, so bili med drugim Erich Kunz, Elisabeth Schwarzkopf in Wilma Lipp. Že leta 1947 je Mozartov ansambel gostoval v Kraljevi operni hiši v Londonu z Mozartovim ''Don Giovannijem''. Richard Tauber, ki je pobegnil pred nacisti, je pel Dona Ottavia; tri mesece pozneje je umrl in se ga spominjajo po tem, da je pel s »polovico pljuč«, da bi uresničil svoje sanje. Z Mozartovim ansamblom so se povezali številni drugi umetniki, na primer Karl Böhm, vendar je bila njihova vloga še vedno precej obrobna, v preprosti ali pomožni vlogi. To je bil začetek Kripsove svetovne kariere, ki ga je popeljala v najvidnejša gledališča na svetu. Do svoje smrti leta 1974 je Krips veljal za enega najpomembnejših Maestrov (dirigentov/glasbenih direktorjev) Državne opere. 1. julija 1998 je potekal zgodovinski prenos, ko je Avstrija prevzela svoje prvo predsedovanje Evropski uniji. ''Fidelio'' je bil v živo predvajan iz Dunajske državne opere v 15 glavnih mest EU. <gallery mode="packed"> File:StateOperaViennaNightBackside.jpg|Zadnji del operne hiše, prikaz odrskih kril File:Vienna state opera stairs.jpg|Marmorno stopnišče med glavnim vhodom in prvim nadstropjem File:Vienna State Opera - Inside.jpg|Ena od lobijev File:Wien - Staatsoper, Teesalon.JPG|Cesarjeva zasebna soba File:Wien - Staatsoper, Zuschauerraum.JPG|Avditorij File:Wien - Staatsoper, Zuschauerraum mit Bühne.JPG|Pogled iz avditorija na oder File:Viyana Devlet Operası Binasının Dışı.jpg|Zunanjost stavbe File:Vienna - Vienna Opera Backstage - 9706.jpg|Zaodrje </gallery> == Danes == === Družba === Dunajska državna opera je tesno povezana z Dunajsko filharmonijo, ki je samostojna korporacija, katere člani so rekrutirani iz orkestra Dunajske državne opere. Dunajska državna opera je ena najbolj obremenjenih opernih hiš na svetu, ki letno uprizori od 50 do 60 oper v repertoarnem sistemu in deset baletnih produkcij v več kot 350 predstavah.<ref>[http://www.wiener-staatsoper.at/Content.Node/home/aktuelles/neuigkeiten/Spielplan_16-17.de.php 2016/17 season], Vienna State Opera</ref> Precej pogosto je, da se vsak dan v tednu uprizori druga opera. Državna opera zaposluje več kot 1000 ljudi. Leta 2008 je letni operativni proračun Državne opere znašal 100 milijonov evrov, od tega nekaj več kot 50 % državne subvencije. Produkcija opere ''Orlando'' Olge Neuwirth leta 2019 je bila prva produkcija opere skladateljice v zgodovini Dunajske državne opere.<ref>{{cite news |title=After 150 years, Vienna opera house stages first opera by a woman |url=https://www.theguardian.com/world/2019/nov/24/vienna-opera-house-virginia-woolf-orlando-olga-neuwirth |access-date=24 November 2019 |work=The Guardian |date=24 November 2019}}</ref> [[File:Herbert von Karajan 1963.jpg|thumb|left|upright=1.1|Herbert von Karajan, umetniški direktor Dunajske državne opere od leta 1957 do 1964]] === Herbert von Karajan === [[Herbert von Karajan]] je uvedel prakso izvajanja oper izključno v izvirnem jeziku, namesto da bi bile prevedene v nemščino. Okrepil je tudi ansambel in redne glavne pevce ter uvedel politiko pretežno angažiranja gostujočih pevcev. Začel je sodelovanje z milansko [[La Scala]], v okviru katerega so si delili tako produkcije kot orkestracije. To je ustvarilo priložnost za nastope vidnih članov dunajskega ansambla v [[Milano|Milanu]], zlasti za izvajanje del [[Wolfgang Amadeus Mozart|Wolfganga Amadeusa Mozarta]] in [[Richard Strauss|Richarda Straussa]]. === Združitev baletnih skupin === Na začetku sezone 2005–2006 sta se baletni skupini Državne opere in Dunajske ljudske opere združili pod vodstvom Gyule Harangozója, kar je privedlo do zmanjšanja števila nastopajočih v nastalem ansamblu. To je povzročilo povečanje števila gostujočih zvezd, angažiranih za delo v baletu. Praksa združevanja obeh baletnih skupin se je izkazala za umetniški neuspeh in Harangozó je odšel, ko mu je leta 2010 potekla pogodba. Od sezone 2010–2011 je bila ustanovljena nova skupina z imenom ''Wiener Staatsballet'', Dunajski državni balet, pod vodstvom nekdanjega glavnega plesalca baleta Pariške opere Manuela Legrisa. Legris je odpravil Harangozósovo politiko predstavljanja le tradicionalnih pripovednih baletov z gostujočimi umetniki v glavnih vlogah, se osredotočil na vzpostavitev močnega internega ansambla in obnovil večere mešanih programov, v katerih so nastopala dela Georgea Balanchina, Jeromea Robbinsa, Jiříja Kyliána, Williama Forsythea in številnih sodobnih koreografov, pa tudi zmanjšal število klasičnih baletov. === Sezona 140. obletnice === Leto 2009 je zaznamovalo 140. obletnico Dunajske opere. Da bi proslavili ta mejnik, se je porodila ideja, s katero bi dosegli in sprejeli novo občinstvo. Na strani operne hiše, obrnjeni proti ulici Kärntner Straße, je bil postavljen ogromen 50 kvadratnih metrov velik zaslon. V štirih mesecih so na ta način predvajali v živo več kot 60 znanih oper, vključno z izvedbami ''Madame Butterfly'', ''Čarobne piščali'' in ''Don Giovannija''. Ta uspešen podvig je prinesel nov val opernega navdušenja številnim turistom in domačinom, ki so doživeli ta kulturni dogodek. Čez dan zaslon prikazuje repliko fasade operne hiše, saj zakriva precejšen del stavbe, skupaj z informacijami o prihajajočih predstavah. === Operna hiša in otroci === [[File:Staatsoper Wien DSC 5273w.jpg|thumb|upright=1.2|Pogled z Ringa, na strehi šotor za otroške predstave (razstavljen leta 2015 in zdaj nadomeščen s posebnim gledališčem)]] Dunajska državna opera je še posebej odprta za otroke: pod Holenderjevim vodstvom (ima tri otroke) je operna hiša postala znana po svojih otroških produkcijah, ki se izvajajo v šotoru na strehi Državne opere. Nedavni primeri vključujejo muzikal ''Peter Pan'', ''Das Traumfresserchen'' (Požiralec sanj), ''Der 35. Mai'' (35. maj), C. F. E. Hornemanov ''Aladin'', ''Bastien und Bastienne'' in Wagnerjev ''Nibelungenring für Kinder'' (Nibelunški prstan za otroke). Poleg tega vsako leto uprizorijo produkcijo Čarobne piščali za 9- in 10-letnike, okrašeno kot Opernball. Operna hiša ima tudi operno šolo za dečke in deklice med osmim in štirinajstim letom starosti, ki poteka popoldne po rednem pouku. Otroci se seznanijo z glasbenim gledališčem in možnostjo, da postanejo operni pevci. Skupina iz te operne šole zaposluje pevce za otroške vloge v svojih produkcijah. Dvakrat v sezoni je posebna matinejska predstava operne šole. Leta 2006, ob 250. obletnici Mozartovega rojstva, so izvedli 20-minutno miniaturno opero ''Der kleine Friedrich'', ki sta jo po Mozartovih pesmih priredila Janko Kastelic in Claudia Toman. ===Občinstvo »samo za stoječa mesta« === [[File:Wien Staatsoper Innenansicht.jpg|thumb|upright=1.2|Pogled na orkestrsko jamo in varnostno zaveso Zaveso ''Play as Cast'' je oblikovala Tacita Dean in je bila postavljena v sezoni 2004–2005]] Osemdeset minut pred vsako predstavo se prodajajo poceni vstopnice za stoječa mesta (10 €).<ref name="plan" /> Te so priljubljene pri vseh starostnih skupinah in imajo zdaj skoraj legendarno redno klientelo, ki neusmiljeno in glasno ter nedvoumno izraža svoje nezadovoljstvo z predstavo, še glasneje pa izraža odobravanje.<ref>[http://www.abendblatt.de/kultur-live/article107169977/Vom-Reiz-der-billigen-Plaetze.html "Vom Reiz der billigen Plätze"] by Helmut Söring, ''Hamburger Abendblatt'', 31 October 2006 {{in lang|de}}</ref><ref>{{cite book|title=Wien ist anders – Ist Wien anders?|first=Phillipp|last=von Hornau|year=2012|page=631|language=de}}</ref> === Der Neue Merker === Vsako predstavo v Dunajski državni operi oceni neodvisno podjetje v operni publikaciji ''Der Neue Merker'' (Novi sodnik)<ref>For "Merker", see Meistersinger</ref>, ki izide v približno 2000 izvodih. To je nenavadno, saj se večina opernih revij raje osredotoča na nove produkcije in premiere. Vzporedno s publikacijo obstaja tudi spletna različica,<ref>{{Cite web|url=https://onlinemerker.com/|title=Startseite|date=16 February 2018}}</ref> ki (od marca 2007) prejme povprečno 10.000 obiskovalcev na teden in je zato eden najuspešnejših nemško govorečih opernih portalov. === Operni ples === {{glavni|Dunajski operni ples}} [[File:Vienna Opera Ball 27 February 2014 05.JPG|thumb|upright=1.2|Vstop debitantov na Dunajski operni ples]] Operna hiša je že vrsto desetletij prizorišče Dunajskega opernega plesa. Gre za dogodek, ki se vsako leto odvija zadnji četrtek v ''Faschingu''. Med udeleženci so pogosto obiskovalci z vsega sveta, zlasti ugledna imena iz poslovnega in političnega sveta. Operni ples je deležen medijske pozornosti različnih medijev. Operni ples leta 1968 je bil povod za protest, na katerem so organizacijo kritizirali kot 'elitno' (zaradi visokih cen), 'domišljavo' (zaradi razkošnega razkazovanja bogastva za časopise in kamere) in 'reakcionarno' (zaradi ohranjanja domnevno zastarele kulture). Prišlo je do nasilja med demonstranti in policijo. === Varnostna zavesa === ''Varnostna zavesa'' je serija razstav, ki jo je zasnovala neprofitna umetniška iniciativa ''museum in progress'', ki od leta 1998 preoblikuje varnostno zaveso Dunajske državne opere v začasni razstavni prostor za sodobno umetnost.<ref>Cf. [http://www.mip.at/projects/eiserner-vorhang Exhibition page "Safety Curtain"], museum in progress</ref> Žirija (Daniel Birnbaum in Hans-Ulrich Obrist) izbere umetnike, katerih dela so s pomočjo magnetov pritrjena na varnostno zaveso in so razstavljena tekom sezone. Umetniki, ki so trenutno na ogled: Pierre Alechinsky, Tauba Auerbach, John Baldessari, Matthew Barney, Thomas Bayrle, Tacita Dean, Cerith Wyn Evans, Dominique Gonzalez-Foerster, Richard Hamilton, David Hockney, Christine in Irene Hohenbüchler, Joan Jonas, Martha Jungwirth, Jeff Koons, Maria Lassnig, Oswald Oberhuber, Giulio Paolini, Rirkrit Tiravanija, Rosemarie Trockel, Cy Twombly, Kara Walker, Carrie Mae Weems in Franz West.<ref>Kaspar Mühlemann Hartl, museum in progress; Dominique Meyer, Vienna State Opera (Ed.): ''CURTAIN – VORHANG. A Living Museum Space – The Vienna State Opera Safety Curtain'', Vienna: Verlag für moderne Kunst 2017. {{ISBN|978-3-903228-11-5}}.</ref> == Direktorji / generalni direktorji == Kronološko so bili direktorji (ali generalni direktorji) Državne opere: {{Div col|colwidth=20em|rules=yes}} * [[Franz von Dingelstedt]] (1867–70) * [[Johann von Herbeck]] (1870–75) * [[Franz von Jauner]] (1875–80) * [[Wilhelm Jahn]] (1881–97) * [[Gustav Mahler]] (1897–1907) * [[Felix Weingartner]] (prvi mandat, 1908–11) * [[Hans Gregor]] (1911–18) * [[Richard Strauss]] / [[Franz Schalk]] (1919–24) * Franz Schalk (1924–29) * [[Clemens Krauss]] (1929–34) * Felix von Weingartner (drugi mandat 1935–36) * Erwin Kerber (1936–40) * [[Heinrich Karl Strohm]] (1940–41) * [[Lothar Müthel]] (1941–42) * [[Karl Böhm]] (prvi mandat, 1943–45) * [[Franz Salmhofer]] (1945–54) * Karl Böhm (drugi mandat, 1954–56) * [[Herbert von Karajan]] (1956–1964) * [[Egon Hilbert]] (1964–68) * [[Heinrich Reif-Gintl]] (1968–72) * [[Rudolf Gamsjäger]] (1972–76) * [[Egon Seefehlner]] (prvi mandat, 1976–82) * [[Lorin Maazel]] (1982–84) * Egon Seefehlner (drugi mandat, 1984–86) * [[Claus Helmut Drese]] (1986–91) * [[Eberhard Wächterr]] (1991–92) * [[Ioan Holender]] (1992–2010) * [[Dominique Meyer]] (2010–2020) * Bogdan Roščić (2020–danes)<ref>{{cite news | url=https://www.nytimes.com/2016/12/21/arts/music/vienna-state-opera-bogdan-roscic-of-sony.html | title=Sony Executive to Lead Vienna Opera | work=New York Times | author=Michael Cooper | date=21 December 2016 | access-date=31 July 2017}}</ref> {{Div col end}} == Umetniški/glasbeni direktorji == * [[Richard Strauss]] (1919–1924) * [[Bruno Walter]] (1936–1938) * [[Claudio Abbado]] (1986–1991) * [[Seiji Ozawa]] (2002–2010) * [[Franz Welser-Möst]] (2010–2014) * [[Philippe Jordan]] (2020–2025)<ref>{{cite press release | url=http://www.wiener-staatsoper.at/die-staatsoper/aktuelles/detail/news/philippe-jordan-ab-2020-musikdirektor-der-wiener-staatsoper/ | title=Philippe Jordan ab 2020 Musikdirektor der Wiener Staatsoper | publisher=Vienna State Opera | date=31 July 2017 | access-date=31 July 2017 | archive-date=1 August 2017 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170801033459/http://www.wiener-staatsoper.at/die-staatsoper/aktuelles/detail/news/philippe-jordan-ab-2020-musikdirektor-der-wiener-staatsoper/ | url-status=dead }}</ref><ref>{{cite news | url=https://www.nytimes.com/2017/07/31/arts/music/philippe-jordan-will-lead-the-vienna-state-opera-can-he-bring-peace.html | title=Philippe Jordan Will Lead the Vienna State Opera. Can He Bring Peace? | work=New York Times | author=Michael Cooper | date=31 July 2017 | access-date=31 July 2017}}</ref> == Ugledni umetniki, ki so nastopili v Državni operi == === Pevci === {{Div col|colwidth=20em|rules=yes}} * [[Theo Adam]] * [[Ain Anger]] * [[Giacomo Aragall]] * [[Agnes Baltsa]] * [[Polly Batic]] * [[Gabriela Beňačková]] * [[Ettore Bastianini]] * [[Piotr Beczała]] * [[Teresa Berganza]] * [[Walter Berry (bas-bariton)|Walter Berry]] * [[Jussi Björling]] * [[Franco Bonisolli]] * [[Montserrat Caballé]] * [[Maria Callas]] * [[José Carreras]] * [[Enrico Caruso]] * [[Mimi Coertse]] * [[Franco Corelli]] * [[José Cura]] * [[Oskar Czerwenka]] * [[Giuseppe Di Stefano]] * [[Plácido Domingo]] (50. obletnica maja 2017) * [[Otto Edelmann]] * [[Anny Felbermayer]] * [[Juan Diego Flórez]] * [[Mirella Freni]] * [[Ferruccio Furlanetto]] * [[Elīna Garanča]] * Nicolai Gedda * [[Angela Gheorghiu]] * [[Nicolai Ghiaurov]] * [[Tito Gobbi]] * [[Edita Gruberová]] (40. jubilej septembra 2008, 50. jubilej junija 2018) * [[Thomas Hampson (bariton)|Thomas Hampson]] * [[Hans Hotter]] * [[Gundula Janowitz]] * [[Maria Jeritza]] * [[Gwyneth Jones (sopran)|Gwyneth Jones]] * [[Sena Jurinac]] * [[Vesselina Kasarova]] * [[Jonas Kaufmann]] * [[Angelika Kirchschlager]] * [[Alfredo Kraus]] * [[Elisabeth Kulman]] * [[Erich Kunz]] * [[Selma Kurz]] * [[Christa Ludwig]] (zadnja operna predstava v ''Elektri'', 1994) * [[Éva Marton]] * [[Anna Moffo]] * [[Anna Netrebko]] * [[Birgit Nilsson]] * [[Jessye Norman]] * [[Jarmila Novotná]] * [[Hasmik Papian]] * [[Luciano Pavarotti]] * [[Alfred Piccaver]] * [[Johannes "JJ" Pietsch]] * [[Lucia Popp]] * [[Hermann Prey]] * [[Leontyne Price]] * [[Gianni Raimondi]] * [[Ruggero Raimondi]] * [[Maria Reining]] * [[Leonie Rysanek]] * [[Matti Salminen]] * [[Elisabeth Schwarzkopf]] * [[Renata Scotto]] * [[Cesare Siepi]] * [[Giulietta Simionato]] * [[Bo Skovhus]] * [[Nina Stemme]] * [[Lise Davidsen]] * [[Michail Svetlev (tenor)|Michail Svetlev]] * [[Giuseppe Taddei]] * [[Martti Talvela]] * [[Richard Tauber]] * [[Renata Tebaldi]] * [[Bryn Terfel]] * [[Rolando Villazón]] * [[Eberhard Wächter (bariton)|Eberhard Wächter]] * [[Otto Wiener (bariton)|Otto Wiener]] * [[Fritz Wunderlich]] * [[Heinz Zednik]] {{Div col end}} === Dirigenti === {{Div col|colwidth=20em|rules=yes}} * [[Claudio Abbado]] * [[Kurt Adler]] * [[Gerd Albrecht]] * [[Ernest Ansermet]] * [[Leonard Bernstein]] * [[Bertrand de Billy]] * [[Karl Böhm]] * [[Semyon Bychkov]] * [[Riccardo Chailly]] * [[André Cluytens]] * [[Colin Davis]] * [[Victor de Sabata]] * [[Hubert Deutsch]] * [[Antal Doráti]] * [[Christoph von Dohnányi]] * [[Gustavo Dudamel]] * [[Wilhelm Furtwängler]] * [[John Eliot Gardiner]] * [[Daniele Gatti]] * [[Gianandrea Gavazzeni]] * [[Michael Gielen]] * [[Leopold Hager]] * [[Daniel Harding]] * [[Nikolaus Harnoncourt]] * [[Paul Hindemith]] * [[Heinrich Hollreiser]]` * [[Philippe Jordan]] * [[Carlos Kleiber]] * [[Erich Kleiber]] * [[Berislav Klobučar]] * [[Hans Knappertsbusch]] * [[Clemens Krauss]] * [[Josef Krips]] * [[Rafael Kubelík]] * [[Jan Latham-Koenig]] * [[Erich Leinsdorf]] * [[Lorin Maazel]] * [[Charles Mackerras]] * [[Ernst Märzendorfer]] * [[Zubin Mehta]] * [[Dimitri Mitropoulos]] * [[Francesco Molinari-Pradelli]] * [[Pierre Monteux]] * [[Rudolf Moralt]] * [[Lovro von Matačić]] * [[Riccardo Muti]] * [[Andris Nelsons]] * [[Roger Norrington]] * [[Daniel Oren]] * [[Antonio Pappano]] * [[John Pritchard]] * [[Simon Rattle]] * [[Hugo Reichenberger]] * [[Fritz Reiner]] * [[Hans Richter (dirigent)|Hans Richter]] * [[Mario Rossi (dirigent)|Mario Rossi]] * [[Nello Santi]] * [[Michael Schønwandt]] * [[Leif Segerstam]] * [[Tullio Serafin]] * [[Giuseppe Sinopoli]] * [[Leonard Slatkin]] * [[Georg Solti]] * [[Horst Stein]] * [[Pinchas Steinberg]] * [[Igor Stravinsky]] * [[Otmar Suitner]] * [[Robert Stolz]] * [[Richard Strauss]] * [[Christian Thielemann]] * [[Arturo Toscanini]] * [[Silvio Varviso]] * [[Marcello Viotti]] * [[Antonino Votto]] * [[Bruno Walter]] * [[Felix Weingartner]] {{Div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Vienna State Opera}} * {{official website|https://www.wiener-staatsoper.at/en/}} {{in lang|de|en}} **[https://archiv.wiener-staatsoper.at (Archives)] * [https://web.archive.org/web/20161110102548/https://www.google.com/culturalinstitute/beta/partner/wiener-staatsoper Wiener Staatsoper at Google Cultural Institute] [[Kategorija:Ustanove na Dunaju]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Dunaju]] [[Kategorija:Kultura Dunaja]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1869]] iq8h2rjofi0juu1w7okp8jbd5s1ggmc Dunajski operni ples 0 603447 6683358 2026-05-31T14:58:14Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6683358 wikitext text/x-wiki [[File:Wiener Staatsoper.jpg|thumb|[[Dunajska operna hiša]]]] [[File:3 Mira Sorvino Vienna 2013.jpg|thumb|Igralka Mira Sorvino na opernem plesu (2013)]] '''Dunajski operni ples''' ({{langx|de|Wiener Opernball}}) je vsakoletni avstrijski društveni dogodek, ki poteka v stavbi [[Dunajska državna opera|Dunajske državne opere]] na [[Dunaj]]u v [[Avstrija|Avstriji]] v četrtek pred pepelnično sredo (verskim praznikom). Skupaj z novoletnim koncertom je ples eden od vrhuncev dunajske karnevalske sezone. == Zgodovina == Tradicija plesa sega v leto 1814, v čas, ko so kronane glave Evrope in aristokracija po [[napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]] iskale zabavo. Prvi ples v operni hiši je bil leta 1877 kot ''soirée''. Naslednji plesi so bili ''redoute'', francoski izraz za plese v maskah ali kostumske zabave, kjer so dame nosile maske do polnoči. Od leta 1878 do 1899 so se takšni ''redouti'' odvijali približno dva do trikrat letno. Prvi ''redoute'' po prvi svetovni vojni je bil leta 1921, izkupiček pa je šel v pokojninski sklad obeh državnih gledališč. Ti dogodki so se imenovali tudi ''Opernredoute''. Prvi ples z imenom ''Operni ples'' je bil leta 1935 pod častnim pokroviteljstvom zveznega kanclerja, vendar je bil med drugo svetovno vojno prekinjen. Po vojni je bil ponovno oživljen; od takrat se odvija vsako leto, z izjemo leta 1991, ko je bil odpovedan zaradi vojne v Perzijskem zalivu, ter let 2021 in 2022, ki sta bili v obeh primerih posledica pandemije [[COVID-19]]. Od leta 2008 je predsednica (nadzorna organizatorka) Dunajskega opernega plesa Desirée Treichl-Stürgkh. To je vrhunec sezone, saj se ga udeležujejo voditelji držav in vlad, politična in industrijska elita, člani visoke družbe in njihovi gostje. Cena vstopnic je najvišja med vsemi dunajskimi plesi. Od leta 1987 se na isti večer redno odvija ''Opernballdemo'', levičarska demonstracija vzdolž Ringstraße proti kapitalizmu, ki ga, kot ga protestniki vidijo, predstavlja veliko elite, ki se udeležuje plesa. Občasno je prišlo do izbruhov nasilja. To je od leta 2011 skoraj izginilo, protesti pa so se namesto tega osredotočili na nacionalistični ''Akademikerball''. Februarja 2020 sta bila na plesu prvič predstavljena istospolni par kot debitantka in spremljevalka.<ref>{{cite news |url=https://www.pinknews.co.uk/2020/02/05/vienna-opera-ball-debutantes-same-sex-couple-dance-partners-austria-richard-lugner/ |title=The first openly queer couple in 200 years has been accepted to dance at the Vienna Opera Ball |date=5 February 2020 |website=PinkNews |first=Lily |last=Wakefield}}</ref> Debitantki, Iris Klopfer in Sophie Grau, sta bili iz Nemčije.<ref>{{cite news |url=https://www.tatler.com/article/first-same-sex-couple-dance-at-vienna-opera-ball |title=The first same-sex couple will dance at this year's Vienna Opera Ball |first=Annabelle |last=Spranklen |magazine=Tatler |date=5 February 2020}}</ref> Klopferjeva je nosila tradicionalno belo obleko, dolge bele rokavice in tiaro, značilne za debitantke, medtem ko je Grau, ki ni binarna oseba, nosila tradicionalno črno obleko in frak, značilen za moške spremljevalke.<ref>{{cite news |url=http://www.theguardian.com/world/2020/feb/04/we-just-want-to-dance-together-say-vienna-balls-first-same-sex-couple |title='We just want to dance together,' say Vienna ball's first same-sex couple |date=4 February 2020 |newspaper=The Guardian |location=[[London]] |first=Philip |last=Oltermann}}</ref> == Organizacija == [[File:Vienna Opera Ball 27 February 2014 03.jpg|thumb|Operna pevka Margarita Gritskova poje arijo med otvoritveno slovesnostjo (2014)]] [[File:Vienna Opera Ball 27 February 2014 05.JPG|thumb|Vstop debitantk med otvoritveno slovesnostjo (2014)]] Vsako leto se skoraj čez noč avditorij Dunajske državne opere spremeni v veliko plesno dvorano. Na predvečer dogodka se iz parterja odstranijo vrste sedežev in zgradi se novo nadstropje, v višini odra. Predpis oblačenja je večerna obleka: bela kravata in frak za moške; strogo dolge obleke za ženske. Bele operne rokavice so še vedno obvezne za debitantke na Dunajskem opernem plesu.<ref>{{cite web |url=https://www.wiener-staatsoper.at/en/staatsoper/vienna-opera-ball/make-your-debut/ |title=Make Your Debut At The Vienna Opera Ball-Dresscode |website=Vienna State Opera |language=en |access-date=9 November 2019}}</ref> Ples se začne šele okoli 22. ure, ko avstrijski predsednik in njegovi gostje vstopijo na cesarski balkon. Njihov prihod naznanjajo trobente. Igra se avstrijska himna, sledi pa evropska himna. Sledijo nastopi baletne skupine državne opere in klasične arije, ki jih pojejo operne zvezde. Običajno gre za majhen izbor italijanskih oper in znanih avstrijskih del. Vrhunec otvoritvene slovesnosti je predstavitev 180 debitantskih parov. To so skrbno izbrane mlade ženske in moški, ki so uspešno opravili avdicijo v operi, izbrani glede na svoje znanje igranja dunajskega valčka. Ples debitantk koreografira in nadzira profesionalna plesna šola (''Santner Dance School''). Debitantke v operno hišo vodijo zvoki ''Fächerpoloneze'' Carla Michaela Ziehrerja. Nato se plešeta na primer ''Poloneza v A-duru'', op. 40 [[Frédéric Chopin|Frédérica Chopina]] in ''Varšavska polka'' [[Johann Strauss|Johanna Straussa]]. Zadnji ples debitantk je vedno dunajski [[valček]] ''Na lepi modri Donavi'' [[Johann Strauss mlajši|Johanna Straussa mlajšega]], po katerem se plesišče odpre za vse goste. Ples traja do 5. ure zjutraj. Operna hiša gostom ponuja ves dostop, odprte pa so tudi različne druge sobe in saloni z različnimi vrstami glasbe in plesa. V vseh nadstropjih je na voljo catering, ki ga ponujajo Café Gerstner in različni drugi ponudniki cateringa, pa tudi frizerske storitve, storitve ličenja in hišni krojač ter medicinske ekipe v pripravljenosti.<ref>{{cite news |url=https://www.foxnews.com/entertainment/jane-fonda-attends-opera-tycoon-after-admitting-offered-pay-money |title=Jane Fonda attends opera with tycoon after admitting he 'offered to pay me quite a bit of money' |website=Fox News |date=17 February 2023 |first=Elizabeth |last=Stanton}}</ref> Vsaki dve uri potekajo različni plesi, ki jih moderira vodja plesne šole, na primer priljubljeni [[kotiljon]]. ORF in BR v skupnem projektu vsako leto več ur v živo prenašata ples. == V medijih == Leta 1995 je avstrijski pisatelj Josef Haslinger objavil roman z naslovom ''Openball'', v katerem je v neonacističnem terorističnem napadu, ki se je zgodil med tem društvenim dogodkom, ubitih na tisoče ljudi. Roman je bil osnova za istoimenski televizijski film Ursa Eggerja iz leta 1998. Ples je bil predstavljen na razglednici za San Marino na tekmovanju za pesem Evrovizije 2015. V njej se udeleženki iz San Marina Michele Perniola in Anita Simoncini udeležujeta večera na plesu. == Zunaj Avstrije == ''Dunajski plesi'' zunaj Avstrije potekajo v Parizu, New Yorku, Moskvi, Stockholmu, Dubaju, Temišvaru itd. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category}} * [https://www.wiener-staatsoper.at/en/opera-ball/ Viennese Opera Ball Vienna] * [http://www.vienneseoperaball.us Viennese Opera Ball New York - Friday February 6, 2009] * [http://www.humaninstitut.at/humaninstitut/newsartikel.php?spr_id=1&chat_seite=1&news_id=703&seite=4 Study about the Vienna Opera Ball by the Humaninstitut] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1936]] [[Kategorija:Kultura Dunaja]] a7t1r29ywhebflp92ov3vfvovj9mlmf Železniška postaja Reka 0 603449 6683420 2026-05-31T16:31:43Z Upwinxp 126544 n 6683420 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Železniška postaja |image=[[slika:Rijeka railway station (02).JPG|300px]] |caption= |dates= |building= |commisioned= |decommisioned= |country={{zastava|Hrvaška}} |company=[[Hrvaške železnice]] |zacetna stacionaza= |koncna stacionaza= |dolzina postaje= |rail1= |rail2= |rail3= |rail4= |peron2= |peron3= |SVN= |vir=}} '''Železniška postaja Reka''' ({{jezik-hr|Željeznički kolodvor Rijeka}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki oskrbuje mesto [[Reka, Hrvaška|Reka]]. Je stičišče železniških prog [[Železniška proga Zagreb–Reka|Zagreb–Reka]], [[Železniška proga Reka–Šapjane|Reka–Šapjane]](–[[Železniška proga Pivka–Ilirska Bistrica–d. m.|Pivka]]) in Reka [[Brajdica]]–Reka.<ref>{{navedi splet |url=https://www.hzinfra.hr/izvjesce-o-mrezi-2026/ |title=Izvješće o mreži 2026. |work=HŽ Infrastruktura |accessdate=2026-05-31}}</ref><ref name="debeljuh"/> Je ranžirni in potniški kolodvor s šestimi tiri za potniški promet in 24 tiri za tovorni.<ref name="debeljuh"/> == Zgodovina == Železniška proga od [[Pivka|Pivke]] do Reke je bila odprta junija 1873. Oktobra istega leta je bila dograjena proga iz [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]].<ref name="debeljuh">{{navedi splet |url=https://www.hdzi.hr/images/rijeka/1.pdf |title=Modernizacija željezničkog čvorišta Rijeka |date=2018-11-23 |last=Debeljuh |first=Sanja}}</ref> Sedemnajst let po izgradnji železnice je bilo zgrajeno postajno poslopje, ki ga je v [[neoklasicizem|neoklasicističnem]] slogu zasnoval madžarski arhitekt [[Ferenc Pfaff]], avtor podobnih poslopij v Zagrebu, [[Bratislava|Bratislavi]] in drugod po [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. Podolgovata enonadstropna stavba se je gradila od pomladi 1889 do konca 1890, prvi vlak pa je z novega kolodvora odpeljal brez posebnih svečanosti 2. januarja 1891.<ref>{{navedi splet |url=https://rijekaheritage.org/hr/kj/kolodvor |title=Željeznički kolodvor |work=Riječka baština |accessdate=2026-05-31}}</ref><ref>{{navedi novice |work=Torpedo.media |title=[FOTO] Željeznički kolodvor u 19. stoljeću gradio se godinu dana, a u 21. se obnavlja godinama |date=2024-02-29 |url=https://torpedo.media/novosti-rijeka/foto-zeljeznicki-kolodvor-u-19-stoljecu-gradio-se-godinu-dana-a-u-21-se-obnavlja-godinama}}</ref> Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] in priključitvi Reke h [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] je kolodvor postal mejna postaja v lasti podjetja [[Ferrovie dello Stato Italiane]], ki je elektrificiralo progo Reka-Pivka s sistemom 3000&nbsp;V enosmernega toka. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je postal del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]], od leta 1991 pa [[Hrvaške železnice|Hrvaških železnic]]. Leta 2022 je bila dokončana obnova pročelja postajnega poslopja, predvidena prenova propadajoče notranjosti pa se še ni začela.<ref>{{navedi novice |url=https://www.novilist.hr/rijeka-regija/rijeka/pogled-na-unutrasnjost-glavnog-rijeckog-kolodvora-sve-govori-vrijeme-ovdje-nije-stalo-nego-ide-unazad/ |title=Pogled na unutrašnjost Glavnog riječkog kolodvora sve govori: "Vrijeme ovdje nije stalo, nego ide unazad" |date=2025-03-23 |work=[[Novi list (Reka)|Novi list]]}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://lokalpatrioti-rijeka.com/vijesti/hz-opet-zaboravio-na-rijeku-unutrasnjost-putnickog-zeljeznickog-kolodvora-zatvorena-4-godine/ |title=UPIT - HŽ opet zaboravio na Rijeku. Unutrašnjost putničkog željezničkog kolodvora zatvorena 4 godine ! |date=2024-12-11 |work=Lokalpatrioti Rijeka}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Rijeka railway station|Železniška postaja Reka}} {{koord|45|19|48|N|14|25|49|E|region:HR_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Železniške postaje|Reka]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Reki]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1890]] 4n1gtu7i4ee6quffjr5g2hk1k7g0b51 6683480 6683420 2026-05-31T18:55:37Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Železniške postaje]]; dodal [[Kategorija:Železniške postaje na Hrvaškem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683480 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Železniška postaja |image=[[slika:Rijeka railway station (02).JPG|300px]] |caption= |dates= |building= |commisioned= |decommisioned= |country={{zastava|Hrvaška}} |company=[[Hrvaške železnice]] |zacetna stacionaza= |koncna stacionaza= |dolzina postaje= |rail1= |rail2= |rail3= |rail4= |peron2= |peron3= |SVN= |vir=}} '''Železniška postaja Reka''' ({{jezik-hr|Željeznički kolodvor Rijeka}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki oskrbuje mesto [[Reka, Hrvaška|Reka]]. Je stičišče železniških prog [[Železniška proga Zagreb–Reka|Zagreb–Reka]], [[Železniška proga Reka–Šapjane|Reka–Šapjane]](–[[Železniška proga Pivka–Ilirska Bistrica–d. m.|Pivka]]) in Reka [[Brajdica]]–Reka.<ref>{{navedi splet |url=https://www.hzinfra.hr/izvjesce-o-mrezi-2026/ |title=Izvješće o mreži 2026. |work=HŽ Infrastruktura |accessdate=2026-05-31}}</ref><ref name="debeljuh"/> Je ranžirni in potniški kolodvor s šestimi tiri za potniški promet in 24 tiri za tovorni.<ref name="debeljuh"/> == Zgodovina == Železniška proga od [[Pivka|Pivke]] do Reke je bila odprta junija 1873. Oktobra istega leta je bila dograjena proga iz [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]].<ref name="debeljuh">{{navedi splet |url=https://www.hdzi.hr/images/rijeka/1.pdf |title=Modernizacija željezničkog čvorišta Rijeka |date=2018-11-23 |last=Debeljuh |first=Sanja}}</ref> Sedemnajst let po izgradnji železnice je bilo zgrajeno postajno poslopje, ki ga je v [[neoklasicizem|neoklasicističnem]] slogu zasnoval madžarski arhitekt [[Ferenc Pfaff]], avtor podobnih poslopij v Zagrebu, [[Bratislava|Bratislavi]] in drugod po [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. Podolgovata enonadstropna stavba se je gradila od pomladi 1889 do konca 1890, prvi vlak pa je z novega kolodvora odpeljal brez posebnih svečanosti 2. januarja 1891.<ref>{{navedi splet |url=https://rijekaheritage.org/hr/kj/kolodvor |title=Željeznički kolodvor |work=Riječka baština |accessdate=2026-05-31}}</ref><ref>{{navedi novice |work=Torpedo.media |title=[FOTO] Željeznički kolodvor u 19. stoljeću gradio se godinu dana, a u 21. se obnavlja godinama |date=2024-02-29 |url=https://torpedo.media/novosti-rijeka/foto-zeljeznicki-kolodvor-u-19-stoljecu-gradio-se-godinu-dana-a-u-21-se-obnavlja-godinama}}</ref> Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] in priključitvi Reke h [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] je kolodvor postal mejna postaja v lasti podjetja [[Ferrovie dello Stato Italiane]], ki je elektrificiralo progo Reka-Pivka s sistemom 3000&nbsp;V enosmernega toka. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je postal del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]], od leta 1991 pa [[Hrvaške železnice|Hrvaških železnic]]. Leta 2022 je bila dokončana obnova pročelja postajnega poslopja, predvidena prenova propadajoče notranjosti pa se še ni začela.<ref>{{navedi novice |url=https://www.novilist.hr/rijeka-regija/rijeka/pogled-na-unutrasnjost-glavnog-rijeckog-kolodvora-sve-govori-vrijeme-ovdje-nije-stalo-nego-ide-unazad/ |title=Pogled na unutrašnjost Glavnog riječkog kolodvora sve govori: "Vrijeme ovdje nije stalo, nego ide unazad" |date=2025-03-23 |work=[[Novi list (Reka)|Novi list]]}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://lokalpatrioti-rijeka.com/vijesti/hz-opet-zaboravio-na-rijeku-unutrasnjost-putnickog-zeljeznickog-kolodvora-zatvorena-4-godine/ |title=UPIT - HŽ opet zaboravio na Rijeku. Unutrašnjost putničkog željezničkog kolodvora zatvorena 4 godine ! |date=2024-12-11 |work=Lokalpatrioti Rijeka}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Rijeka railway station|Železniška postaja Reka}} {{koord|45|19|48|N|14|25|49|E|region:HR_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Železniške postaje na Hrvaškem|Reka]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Reki]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1890]] t6ff4s4vaz7ax8vlpejw8j49zleqgqp Železniška postaja Rijeka 0 603450 6683421 2026-05-31T16:32:01Z Upwinxp 126544 ->[[Železniška postaja Reka]] 6683421 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Železniška postaja Reka]] rlmy08zyxhiyxt8xue9xy3nv26hm6j9 Železniški kolodvor Rijeka 0 603451 6683422 2026-05-31T16:32:19Z Upwinxp 126544 ->[[Železniška postaja Reka]] 6683422 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Železniška postaja Reka]] rlmy08zyxhiyxt8xue9xy3nv26hm6j9 Železniški kolodvor Reka 0 603452 6683423 2026-05-31T16:32:31Z Upwinxp 126544 ->[[Železniška postaja Reka]] 6683423 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Železniška postaja Reka]] rlmy08zyxhiyxt8xue9xy3nv26hm6j9 Pogovor:Železniška postaja Reka 1 603453 6683425 2026-05-31T16:33:45Z Upwinxp 126544 CEE Pomlad 2026 6683425 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Upwinxp |tema=transport |tema2=arhitektura |država=Hrvaška}} 3czm3lfktgisgb9dozt8av7k007ey80 Pelegrin I. 0 603454 6683427 2026-05-31T16:34:07Z Sirova palčka 226245 Sirova palčka je prestavil_a stran [[Pelegrin I.]] na [[Peregrin I.]]: Napačno črkovan naslov 6683427 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Peregrin I.]] osrz2gpn5dxba3qda1upj1sq99nza22 Dunajska filharmonija 0 603455 6683432 2026-05-31T16:59:16Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6683432 wikitext text/x-wiki {{Infobox building |name = Dunajska filharmonija |native_name = {{Lang|de|Wiener Philharmoniker}} |image = Wiener Philharmoniker logo.svg |founded = 1842 |location = [[Dunaj]], Avstrija |concert_hall = [[Musikverein]] |website = [http://www.wienerphilharmoniker.at WienerPhilharmoniker.at] }} '''Dunajski filharmoniki''' ('''VPO'''; n{{langx|de|Wiener Philharmoniker|links=no}}) so [[orkester]], ustanovljen leta 1842, ki velja za enega najboljših na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.salzburgerfestspiele.at/language/en-us/dasprogramm/dienste/presse/pressemitteilungdetails/bericht/105/ |archive-url=https://archive.today/20120910140110/http://www.salzburgerfestspiele.at/language/en-us/dasprogramm/dienste/presse/pressemitteilungdetails/bericht/105/ |url-status=dead |archive-date=2012-09-10 |title=Salzburg Festival – 27 July to 30 August, 2011 |publisher=Salzburgerfestspiele.at |access-date=17 November 2013 }}</ref><ref>{{cite web|last=Reiner |first=Fritz |url=https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=97291390 |title=Chicago Symphony Tops U.S. Orchestras |website=NPR.org |publisher=NPR |access-date=17 November 2013}}</ref><ref>{{cite news| url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5201584.ece | work=The Times | location=London | title=LSO is only British orchestra in list of worlds best | first=Ben | last=Hoyle | date=21 November 2008 | access-date=27 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110616160756/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5201584.ece |archive-date=2011-06-16 |url-status=dead}}</ref> Dunajski filharmoniki imajo sedež v [[Musikverein]]u na [[Dunaj]]u v [[Avstrija|Avstriji]]. Njihovi člani so izbrani iz orkestra [[Dunajska državna opera|Dunajske državne opere]]. Izbor je dolgotrajen postopek, pri katerem vsak glasbenik dokaže svojo sposobnost za najmanj tri leta nastopanja v operi in baletu. Po tem poskusnem obdobju lahko glasbenik pri upravnem odboru Dunajskih filharmonikov zaprosi za delovno mesto v orkestru. Dunajski filharmoniki ne zaposlujejo glasbenikov, starejših od 35 let, in imajo obvezno upokojitveno starost 65 let; za polno pokojnino je potrebnih 30 let delovne dobe. == Zgodovina == === Predhodniki in nastanek === Do 1830-ih so orkestrske nastope na Dunaju izvajali ''ad hoc'' orkestri, sestavljeni iz profesionalnih in (pogosto) amaterskih glasbenikov, zbranih za posebne nastope. Leta 1833 je Franz Lachner ustanovil predhodnika Dunajskih filharmonikov, ''Künstlerverein'' – orkester profesionalnih glasbenikov iz Dunajske dvorne opere (''Wiener Hofoper'', danes Dunajska državna opera); izvedel je štiri koncerte, vsak od njih pa je vključeval [[Ludwig van Beethoven|Beethovnovo]] simfonijo.<ref name=MC>Mosco Carner, "Vienna," section 5, iv (c), in ''The New Grove Dictionary of Music and Musicians'', 1980, volume 19, p. 730</ref> Dunajski filharmoniki so nastali devet let pozneje, leta 1842, iz skupine, ki se je redno srečevala v gostilni 'Zum Amor', vključno s pesnikom Nikolausom Lenauom, urednikom časopisa Augustom Schmidtom, kritikom Alfredom Beckerjem, violinistom Karlzom Holzom, grofom Laurecinom in skladateljem Ottom Nicolaijem, ki je bil tudi glavni dirigent stalnega orkestra v dunajskem gledališču. Mosco Carner je v delu ''The New Grove Dictionary of Music and Musicians'' zapisal, da je bil »Nicolai najmanj navdušen nad idejo in so ga morali prepričati drugi; prvi [koncert] je dirigiral 28. marca 1842.«<ref name=MC /> Orkester je bil popolnoma neodvisen, sestavljen iz članov orkestra Hofoper in je vse svoje odločitve sprejemal z demokratičnim glasovanjem svojih članov; njegovo vsakodnevno upravljanje je opravljal demokratično izvoljen organ, upravni odbor.<ref>{{cite web|url=http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en&cccpage=history_early|title=Vienna Philharmonic &#124; Orchestra, Concerts, New Years Concert|publisher=Wienerphilharmoniker.at|access-date=29 April 2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130524162031/http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en|archivedate=24 May 2013}}</ref> Nicolai in orkester sta v naslednjih petih letih priredila le 11 koncertov, in ko je Nicolai leta 1847 zapustil Dunaj, je orkester skoraj propadel (New Grove kot oviro navaja motnje, ki jih je povzročila revolucija leta 1848). Med letoma 1854 in 1857 je Karl Eckert – prvi stalni dirigent Dunajske dvorne opere (''Wiener Hofoper'') – vodil (pridruženo) Dunajsko filharmonijo na nekaj koncertih. Leta 1857 je bil Eckert imenovan za direktorja Hofopere – prvi glasbenik, ki je dobil to mesto;<ref>Mosco Carner, "Vienna," section 5, iv (c), in ''The New Grove Dictionary of Music and Musicians'', 1980, volume 19, p. 724</ref> leta 1860 je dirigiral štiri abonmajske koncerte Dunajskih filharmonikov. Od takrat, piše violinist in predsednik Dunajskih filharmonikov Clemens Hellsberg, »se 'Filharmonični koncerti' uprizarjajo brez prekinitve.«<ref>Clemans Hellsberg, "The History of the Vienna Philharmonic: The Philharmonic Subscription Concerts," Vienna Philharmonic website, URL=http://www.wienerphilharmoniker.at/orchestra/history</ref> === Doba abonmajskih dirigentov: 1860–1933 === Leta 1860 je orkester za stalnega dirigenta izvolil Otta Dessoffa. Po besedah ​​Maxa Kalbecka, dunajskega glasbenega kritika, urednika časopisa in biografa, sta slava in odličnost Dunajskih filharmonikov posledica Dessoffove »energije in smisla«.<ref>{{Cite book |last=Kalbeck |first=Max |url=https://books.google.com/books?id=qOwPAAAAYAAJ |title=Johannes Brahms |date=1908 |publisher=Wiener Verlag |language=de}}</ref> Clemens Hellsberg navaja podrobnosti in piše, da se je v Dessoffovih letih repertoar Dunajskih filharmonikov »nenehno širil, uvedla so se pomembna organizacijska načela (glasbeni arhivi, poslovnik) in orkester se je preselil v svoj tretji novi dom [leta 1870], novozgrajeno Zlato dvorano v stavbi [[Musikverein]] na Dunaju [kjer še vedno nastopa], ki se je izkazala za idealno prizorišče, saj njene akustične značilnosti vplivajo na slog in zvok orkestra.«<ref>{{cite web |author1=Dr. Clemens Hellsberg |title=The History of the Vienna Philharmonic |url=https://www.wienerphilharmoniker.at/orchestra/history |website=www.wienerphilharmoniker.at}}</ref> Po petnajstih letih, leta 1875, je bil Dessoff »zaradi spletk izrinjen s položaja na Dunaju«,<ref>Styra Avins and Josef Eisinger, ''Johannes Brahms: Life and Letters'', Oxford University Press, 1997, p. 497, {{ISBN|978-0-19-816234-6}}</ref> zato je zapustil Dunaj, da bi postal dirigent (Hofkapellmeister) Badische Staatskapelle v Karlsruheju v Nemčiji.<ref>Joachim Draheim, Gerhard Albert Jahn (Editors.): Otto Dessoff (1835 - 1892). Ein Dirigent, Komponist und Weggefährte von Johannes Brahms; anlässlich der Otto-Dessoff-Ausstellung in Karlsruhe, Wien, Baden-Baden, Chemnitz, Dresden, Frankfurt am Main, Kassel, Leipzig und Zwickau. hrsg. von Joachim Draheim, Gerhard Albert Jahn und dem Verein der Freunde der Wiener Philharmoniker. - München: Musikverlag Katzbichler, 2001, 196 S., {{ISBN|978-3-87397-590-3}}</ref> Naslednje leto je v [[Karlsruhe]]ju izpolnil prošnjo svojega prijatelja [[Johannes Brahms|Johannesa Brahmsa]],<ref name="Josef Eisinger 1997, p. 778">Styra Avins and Josef Eisinger, ''Johannes Brahms: Life and Letters'', Oxford University Press, 1997, p. 778, {{ISBN|978-0-19-816234-6}}</ref> da bi dirigiral prvo izvedbo njegove Simfonije št. 1;<ref>Styra Avins and Josef Eisinger, ''Johannes Brahms: Life and Letters'', Oxford University Press, 1997, p. 498, {{ISBN|978-0-19-816234-6}}</ref> leta 1873 je Brahms dirigiral premiero njegovih ''Variacij na Haydnovo temo'' z Dessoffovimi Dunajskimi filharmoniki.<ref name="Josef Eisinger 1997, p. 778"/> Leta 1875 je orkester izbral Hansa Richterja, da bi namesto Dessoffa postal abonmajski dirigent. Ostal je do leta 1898, razen v sezoni 1882/1883, ko je bil v sporu z orkestrskim odborom (med tem premorom je abonmajski dirigent deloval Wilhelm Jahn iz Dunajske dvorne opere). Richter je vodil VPO pri svetovnih premierah Brahmsove ''Druge simfonije'' (leta 1877), ''Tragične uverture'' (leta 1880) in ''Simfonije št. 3'' (leta 1883), ''Koncert za violino'' [[Peter Iljič Čajkovski|Čajkovskega]] (leta 1881) in leta 1892 ''8. simfonijo'' [[Anton Bruckner|Antona Brucknerja]]. Richter je leta 1881 za koncertnega mojstra imenoval Arnolda Roséja,<ref>Christopher Fifield, ''True Artist and True Friend: A Biography of Hans Richter,'' Oxford: Clarendon Press, 1993, p. 161</ref> ki je kasneje postal [[Gustav Mahler|Gustava Mahlerja]] svak in je bil koncertni mojster do [[anšlus]]a leta 1938.<ref>see below, "Period under National Socialism"</ref> Da bi bil upravičen do pokojnine, je Richter nameraval na svojem položaju ostati 25 let (do leta 1900), in to bi lahko tudi storil, saj ga je orkester maja 1898 soglasno ponovno izvolil.<ref>Christopher Fifield, ''True Artist and True Friend: A Biography of Hans Richter,'' p. 268</ref> Vendar je 22. septembra odstopil, pri čemer je navedel zdravstvene razloge, čeprav biograf Christopher Fifield trdi, da so bili pravi razlogi želja po turneji in da je bil »nelagoden, saj so se klake v občinstvu oblikovale v prid Gustavu Mahlerju« (ki je zmagal kot direktor Hofopere).ref name="Fifield, p. 268">Fifield, ''True Artist and True Friend,'' p. 268</ref> Richter je orkestru za svojo zamenjavo priporočil Mahlerja ali Ferdinanda Löweja. Leta 1898, 24. septembra, je orkester izvolil Gustava Mahlerja.<ref>Jens Malte Fischer (translated by Stewart Spencer), ''Gustav Mahler'', Yale University Press, 2011, p. 316, {{ISBN|978-0-300-13444-5}}</ref> (30. maja 1899 sta imeli pro-Mahlerjevi in ​​pro-Richterjevi frakciji »ostro sestanek odbora«; zadeve so bile dokončno rešene avgusta, ko je Richter svojim podpornikom pisal in »nežno zavrnil njihovo ponudbo«.)<ref>Fifield, ''True Artist and True Friend'', p. 270</ref> Pod Mahlerjevo taktirko so Dunajski filharmoniki prvič igrali v tujini na svetovni razstavi v [[Pariz]]u leta 1900. Čeprav je imel Mahler v orkestru močne podpornike, se je soočal z nesoglasji drugih članov orkestra (nerekonstruirana pro-Richterjeva frakcija in antisemitska, po besedah ​​Jensa Malteja Fischerja), s kritikami njegovih predelav Beethovna ter s prepiri z orkestrom in glede novih politik, ki jih je uvedel; na koncu je »njegov delovni odnos z Dunajskimi filharmoniki še naprej podžigalo nezadovoljstvo in se je novembra 1900 popolnoma prekinil«.<ref name="Jens Malte Fischer p. 317">Jens Malte Fischer, ''Gustav Mahler'', p. 317</ref> 1. aprila 1901 je odstopil, pri čemer je kot izgovor navedel zdravstvene težave,<ref name="Jens Malte Fischer p. 317"/> tako kot Richter, vendar je še naprej aktivno dirigiral drugje (ostal je direktor pridružene Hofoper do leta 1907).<ref>Leon Botstein, "Gustav Mahler's Vienna," in Donald Mitchell and Andrew Nicholson (editors), The Mahler Companion, Oxford University Press, 1999, p. 37</ref> Leta 1901 ga je za kratek čas nadomestil Joseph Hellmesberger ml.; ostal je le do leta 1903. [[File:Ferdinand Schmutzer Wiener Philharmoniker.jpg|thumb|Dunajski filharmoniki na vaji, dirigira Felix Weingartner. Gravura Ferdinanda Schmutzerja (1926)]] Leta 1908 je orkester po premoru brez uradnega abonmajskega dirigenta na to mesto izvolil Felixa Weingartnerja; na tem mestu je ostal do leta 1927 in z njimi dirigiral skupno najmanj 432 koncertov, vključno s prvo turnejo VPO po Južni Ameriki leta 1922.<ref>Raymond Holden, ''The Virtuoso Conductors: the Central European Tradition from Wagner to Karajan,'' Yale University Press, 2005, p. 108</ref> Weingartnerjevo interpretativno stališče je bilo nasprotno Mahlerjevemu (Mahler je pri Beethovnu uporabljal izrazita nihanja tempa, medtem ko je Weingartner obsojal »dirigente tempa rubato«); vendar se je tako kot Mahler imel predvsem za skladatelja in je med letoma 1910 in 1923 orkester vodil pri vsaj eni skladbi svoje glasbe na sezono.<ref name="Holden, p. 109">Holden, p. 109</ref> Najbolj znan je bil po svojem Beethovnu – programiral je vsaj dve simfoniji na sezono, celotne cikle pa v letih 1916/17 in 1926/27.<ref name="Holden, p. 109" /> Weingartner je 25. oktobra 1925 dirigiral prvi koncert orkestra, ki je bil v celoti posvečen glasbi Johanna Straussa ml. (ob skladateljevi stoletnici).<ref name="wienerphilharmoniker1">{{cite web |url=http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en&cccpage=newyearsconcert_history |title=New Year's Concert: History &#124; Vienna Philharmonic |publisher=Wienerphilharmoniker.at |access-date=29 April 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130412134928/http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en&cccpage=newyearsconcert_history |archivedate=12 April 2013 }}</ref> Leta 1927, ko je Weingartner odstopil, je orkester izvolil Wilhelma Furtwänglerja. Odstopil je ob koncu sezone 1929/30 zaradi povečanih profesionalnih zahtev v Berlinu.<ref>Raymond Holden, ''The Virtuoso Conductors'', p. 217</ref> Leta 1930 je orkester za to mesto izbral Clemensa Kraussa. Na Salzburškem festivalu poleti 1929–1933 je orkester vodil na letnem Straussovem valčkovem koncertu, predhodniku novoletnih koncertov, ki jih je kasneje uvedel.<ref name="wienerphilharmoniker1" /> Krauss je leta 1933 odšel in postal direktor Berlinske državne opere (potem ko je Erich Kleiber odstopil s tega položaja v znak protesta proti nacistični vladavini).<ref>Charles Barber, ''Corresponding with Carlos: A Biography of Carlos Kleiber,'' Scarecrow Press, 2011, p. 15</ref> === 1933 do 1945 === Od leta 1933 orkester nima enega samega abonentskega dirigenta, vendar po New Groveu (zv. 19, str. 723) »sta si med letoma 1933 in 1938 Bruno Walter in Wilhelm Furtwängler delila filharmonične koncerte, v nacističnem obdobju pa je bil Furtwängler stalni dirigent«; nasprotno pa zgodovina spletne strani Dunajskih filharmonikov pravi: »Furtwängler je bil dejansko glavni dirigent orkestra od leta 1933 do 1945 in ponovno od leta 1947 do 1954.«<ref>{{cite web |url=http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en&cccpage=history_early_20_cent |title=Vienna Philharmonic &#124; Orchestra, Concerts, New Years Concert |publisher=Wienerphilharmoniker.at |access-date=29 April 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130524162031/http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en |archivedate=24 May 2013 }}</ref> V podporo trditvi New Grovea o Walterjevi vlogi lahko omenimo, da je Dunaj naselil od leta 1933 do 1938 (potem ko ga je [[Tretji rajh]] izgnal iz Nemčije), bil je umetniški direktor Dunajske državne opere od leta 1936 do 1938 in pogosto dirigiral Dunajskim filharmonikom, pri čemer je z orkestrom posnel številne pomembne posnetke (vključno z Wagnerjevo ''Valkiro'' v 1. dejanju in deli 2. dejanja, prvimi posnetki Mahlerjeve ''Pesmi o zemlji'' in njegove 9. simfonije ter številnimi simfoničnimi posnetki)<ref>James Altena, Steven Reveyoso, and Erik Ryding. [http://bwdiscography.net/yahoo_site_admin/assets/docs/BWdiscography.154103309.htm Recorded Performances of Bruno Walter (1876–1962)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728092827/http://bwdiscography.net/yahoo_site_admin/assets/docs/BWdiscography.154103309.htm |date=28 July 2013 }}.</ref> in leta 1935 orkester peljal na turnejo v Anglijo in Francijo.<ref>Erik Ryding and Rebecca Pechefsky, ''Bruno Walter: A World Elsewhere'', Yale University Press, 2001, pp. 248–260, {{ISBN|978-0-300-08713-0}}</ref> V podporo spletni strani VPO je Otto Strasser (ki je igral v orkestru od leta 1922 do 1967 in je bil predsednik VPO, ki je med vojno zagotovil Furtwänglerjevim storitvam) dejal: Furtwängler »nas je tako močno vplival, da smo postali pravi 'Furtwänglerjev orkester'.«<ref>Raymond Holden, ''The Virtuoso Conductors: The Central European Tradition from Wagner to Karajan,'' Yale University Press, 2005, p. 216</ref> Med drugimi dirigenti, ki so sodelovali z orkestrom sredi 1930-ih pred anšlusom, so bili [[Arturo Toscanini]], Weingartner, Hans Knappertsbusch, [[Otto Klemperer]], Adrian Boult, Victor de Sabata in George Szell. Walter je dirigiral zadnji koncert pred anšlusom, 20. februarja 1938, na katerem je bila svetovna premiera Egona Wellesza ''Prosperos Beschwörungen'' in Simfonije št. 4 Antona Brucknerja.<ref>http://www.wienerphilharmoniker.at/upload/files/torberg_hell_dank_en_hs_v01.pdf {{dead link|date=January 2017}}</ref> Po anšlusu in med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so bili v sestavi Furtwängler, Krauss, Knappertsbusch, Willem Mengelberg in Karl Böhm.<ref>{{cite web |url=http://www.furtwangler.net/inmemoriam/data/wp_en.htm |title=Furtwängler and the Vienna Philharmonic &#124; Furtwängler – Tahra |work=Furtwangler.net |access-date=29 April 2013 |archive-date=27 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130527000401/http://www.furtwangler.net/inmemoriam/data/wp_en.htm |url-status=dead }}</ref> Zgodovina orkestra v tem obdobju je bila tema nenehnih razprav in raziskav, vključno z veliko naročili orkestra. === Obdobje po drugi svetovni vojni do danes === Leta 1946, ko so ti dirigenti prestajali [[denacifikacija|denacifikacijo]] – uspešno v primeru Furtwänglerja,<ref>{{cite web|url=http://www.furtwangler.net/inmemoriam/data/nyt_en.htm |title=Denazification &#124; Furtwängler – Tahra |work=Furtwangler.net |access-date=29 April 2013}}</ref> neuspešno v primeru Mengelberga – so orkester vodili predvsem dirigenti, ki niso bili omadeževani z nacisti, vključno z Josefom Kripsom, Erichom Leinsdorfom, Volkmarjem Andreaejem, Paulom Parayem in Charlesom Munchom.<ref>Erich Leinsdorf, ''Cadenza: A Musical Career,'' Houghton Mifflin: 1976, p. 139</ref> Izjema je bil [[Herbert von Karajan]], ki je z orkestrom debitiral z dvema koncertoma januarja, vendar ni mogel dirigirati tretjega načrtovanega koncerta, ko so okupacijske oblasti od njega zahtevale denacifikacijo (njegovo sojenje na Dunaju je bilo februarja 1947).<ref>Raymond Holden, ''The Virtuoso Conductors: The Central European Tradition from Wagner to Karajan,'' Yale University Press, 2005, p. 243–44</ref> Po odobritvi je konec leta 1947 nadaljeval z dirigiranjem in razvil pomembno sodelovanje z orkestrom. Leta 1947 se je Bruno Walter ponovno združil z orkestrom kot dirigent, ko je nastopil na prvem Edinburškem festivalu. Izvedli so eno samo delo, Mahlerjev cikel pesmi ''[[Das Lied von der Erde]]''.<ref>Ryding and Pechefsky, ''Bruno Walter: A World Elsewhere'' pp. 311–313</ref> V povojnem obdobju je orkester vodilo na desetine svetovno znanih dirigentov. Med njimi niso bili le Walter, Furtwängler, Knappertsbusch, Krauss, Szell, Klemperer in Krips, temveč tudi John Barbirolli, Carlo Maria Giulini, [[Erich Kleiber]], James Levine, [[Zubin Mehta]], Fritz Reiner, Georg Solti, [[Claudio Abbado]], [[Riccardo Muti]], [[Nikolaus Harnoncourt]], [[Lorin Maazel]], Mariss Jansons, Daniel Barenboim, Gustavo Dudamel, Roberto Carnevale, [[Valery Gergiev]] in Franz Welser-Möst. Orkester je svojo prvo turnejo po ZDA opravil leta 1956 pod taktirko Carla Schurichta in Andréja Cluytensa. Trije dirigenti so v poznem 20. stoletju prejeli častne nazive od orkestra: Karajan in Karl Böhm, ki sta postala častna dirigenta, ter [[Leonard Bernstein]], ki je postal častni član orkestra. Pierre Boulez, ki je orkester pogosto dirigiral, je bil leta 2007 imenovan za častnega člana.<ref>http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?cccpage=news_detail&set_language=en&set_z_news=516 {{dead link|date=January 2017}}</ref> Pomembno sodelovanje je imel tudi z znanim samotarskim dirigentom [[Carlos Kleiber|Carlosom Kleiberjem]], ki je z orkestrom prvič nastopil leta 1974 in nazadnje leta 1994, kar je bilo njegovo najdaljše sodelovanje s katerim koli ansamblom, čeprav je vključevalo le 30 nastopov;<ref>Carolyn Watson, [http://ses.library.usyd.edu.au/bitstream/2123/8797/1/CN-Watson-2012-PhD.pdf ''Carlos Kleiber: Gesture as Communication''], doctoral thesis, University of Sydney, 2012, p. 148</ref> Clemens Hellsberg je pisal o »kontrastu med temi suhoparnimi številkami in odločilno izkušnjo, ki jo je predstavljalo vsako srečanje s tem briljantnim interpretom.«<ref>{{cite web |url=http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en&cccpage=news_detail&set_z_news=51 |title=Vienna Philharmonic &#124; News |publisher=Wienerphilharmoniker.at |access-date=29 April 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110209215133/http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en&cccpage=news_detail&set_z_news=51 |archivedate=9 February 2011 }}</ref> Nazadnje, gramofonski posnetki Istvána Kertésza z Dunajskimi filharmoniki v 1960-ih in 1970-ih predstavljajo vrhunec v zgodovini orkestra. 7. maja 2000 je orkester v spomin na 50. obletnico osvoboditve [[koncentracijsko taborišče Mauthausen|koncentracijskega taborišča Mauthausen]] v Avstriji izvedel Beethovnovo ''Deveto simfonijo''.<ref>{{cite web |url=http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en&cccpage=news_detail&set_z_news=99 |title=Vienna Philharmonic &#124; the Orchestra, Concerts, Audio CDS, New Year's Concert |access-date=15 May 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130524162031/http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en |archivedate=24 May 2013 }}</ref> Dirigiral je Simon Rattle, solisti pa so bili Ruth Ziesak, Angelika Kirchschlager, Vinson Cole in Thomas Quasthoff; vsi umetniki in orkester so nastopili brezplačno<ref>{{cite web |url=http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en&cccpage=news_detail&set_z_news=93 |title=Vienna Philharmonic &#124; the Orchestra, Concerts, Audio CDS, New Year's Concert |access-date=15 May 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130524162031/http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en |archivedate=24 May 2013 }}</ref> in brez aplavza na koncu.<ref name=JRO2000>James R. Oestreich, [https://www.nytimes.com/2000/05/09/arts/arts-abroad-dissonance-shadow-death-beethoven-kaddish-echo-through-nazi-camp.html "Arts Abroad: Dissonance In the Shadow Of Death; Beethoven and Kaddish Echo Through a Nazi Camp Site"], May 2000, ''The New York Times'', 9 May 2000</ref> Pred simfonijo je recitiral Kadiša, molitve žalovanja, ki jo je izvedl Paul Chaim Eisenberg, glavni rabin Avstrije in pogrebno molitev ''El male rachamim'', ki jo je zapel Shmuel Barzilai, glavni kantor Israelitische Kultusgemeinde Wien (Dunajske izraelske skupnosti), ob spremljavi članov orkestra in Dunajskega singvereina; orkestrsko priredbo je pripravil Erich Schagerl, violinist v orkestru.<ref name=JRO2000 /> Leta 2005 je bil orkester imenovan za ambasadorja dobre volje Svetovne zdravstvene organizacije. Leta 2013 je Clemens Hellsberg prejel medaljo Mariette in Friedricha Torberga od Israelitische Kultusgemeinde Wien (Dunajske izraelske skupnosti).<ref>http://www.wienerphilharmoniker.at/upload/files/torberg_hell_dank_en_hs_v01.pdfv {{dead link|date=January 2017}}</ref> Vsako novo leto od 1. januarja 1941 VPO sponzorira Dunajske novoletne koncerte, posvečene glasbi skladateljev družine Strauss, zlasti glasbi Johanna Straussa mlajšega.; prvi tak koncert je 31. decembra 1939 izvedel Clemens Krauss, naslednje koncerte na novoletni dan pa je vodil od leta 1941 do 1945. Povojno serijo koncertov je leta 1946 odprl Josef Krips. Vodil jih je Krauss, nato koncertni mojster Willi Boskovsky od leta 1955 do 1979, od leta 1987 pa jih vodijo različni vodilni dirigenti, ki jih povabi orkester.<ref>{{cite web |title=NEUJAHRSKONZERT Tradition und Geschichte |url=https://www.wienerphilharmoniker.at/de/neujahrskonzert/tradition-und-geschichte |website=Wiener Philharmoniker |access-date=17 May 2024}}</ref> == Kritični ugled in priljubljenost == [[File:Taiwan.ntch.vpo.2005-12.altonthompson.jpg|thumb|Prepolna množica pred tajvansko nacionalno koncertno dvorano med nastopom Simona Rattla in Dunajskih filharmonikov]] Leta 2006 je bila Dunajska filharmonija v anketi sedmih vodilnih strokovnih publikacij, dveh radijskih postaj in dnevnega časopisa izbrana za najboljši evropski orkester.<ref>{{cite web | url=http://www.huliq.com/144/vienna-philharmonic-named-europes-finest-orchestra | title=Vienna Philharmonic Named Europe's Finest Orchestra | publisher=HuliQ | first=Clemens | last=Hellsberg | date=21 November 2006 | access-date=18 June 2007 | url-status=dead | archiveurl=https://web.archive.org/web/20120917003134/http://www.huliq.com/144/vienna-philharmonic-named-europes-finest-orchestra | archivedate=17 September 2012 | df=dmy-all }}</ref> Leta 2008 jo je mednarodna žirija glasbenih kritikov, ki jo je anketirala britanska revija ''Gramophone'', uvrstila na tretje mesto na svetu (za Kraljevim orkestrom [[Concertgebouw]] in [[Berlinska filharmonija|Berlinsko filharmonijo]]).<ref name="The world’s greatest orchestras">{{cite web|url=http://www.gramophone.co.uk/editorial/the-world%E2%80%99s-greatest-orchestras |title=The world's greatest orchestras |work=gramophone.co.uk |access-date=29 April 2013}}</ref> Povpraševanje po naročniških vstopnicah za Dunajsko filharmonijo v njenem domačem [[Musikverein]]u je trenutno na spletni strani orkestra navedeno kot predmet čakalne liste – šest let za naročnine na koncerte med tednom in trinajst let za naročnine na vikend. Vendar pa so na voljo le redne vstopnice v majhnem številu in jih je mogoče kupiti prek povezav na uradni spletni strani pri različnih prodajalcih vstopnic. [[File:Wiener Philharmoniker coin.jpg|thumb|Zlati kovanec Dunajskih filharmonikov]] Orkester je bil motiv enega najbolj znanih kovancev na svetu: kovanca Dunajskih filharmonikov. Kovanec je kovan iz čistega zlata, 999,9 fine (24 karatov). Izdaja se vsako leto v štirih različnih nominalnih vrednostih, velikostih in težah. Uporablja se kot investicijski produkt, čeprav skoraj vedno konča v rokah zbirateljev. Po podatkih Svetovnega sveta za zlato je bil ta kovanec najbolje prodajan zlatnik v letih 1992, 1995 in 1996 po vsem svetu. Leta 2006 je bila Austrian Airlines opremljena z livrejo z zlatnikom in logotipom Dunajskih filharmonikov.<ref>{{cite web | url=http://img.pte.at/photo_db/hi_res/hires18568.jpg | archive-url=https://web.archive.org/web/20070928105532/http://img.pte.at/photo_db/hi_res/hires18568.jpg | url-status=dead | archive-date=28 September 2007 | title=The Wiener Philharmoniker-Airbus (High Resolution image) | publisher=Pressetext Austria | access-date=18 June 2007 }}</ref> Letalo ''Airbus A340'' za dolge razdalje je približno eno leto letelo predvsem med Dunajem in Tokiom, služilo pa je kot promocijsko orodje za orkester in filharmonike, 24-karatni zlatnik, ki ga je izdala Avstrijska kovnica.<ref>{{cite web | url=http://www.pressetext.at/pte.mc?pte=060111042 | title=Der "Wiener Philharmoniker-Airbus" ist startklar | publisher=Pressetext Austria | author=Münze Österreich AG | date=1 November 2006 | language=German | access-date=18 June 2007}}</ref> Orkester ima letni ples, imenovan Dunajski filharmonični ples, od leta 1924, ko je Richard Strauss ustanovil svoje dirigentsko združenje.<ref>{{cite web |last1=Zamborsky |first1=Kevin |last2=Peterson |first2=Stephen |title=Concert: Ithaca College Wind Ensemble |url=https://digitalcommons.ithaca.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=4144&context=music_programs |website=digitalcommons.ithaca.edu |publisher=Ithaca College}}</ref> == Poslovna struktura == Dunajski filharmoniki delujejo v okviru tako imenovane ''demokratične samouprave''. Medtem ko mnogi orkestri delujejo po bolj korporativnem modelu, kjer so glasbeniki delovna sila, ki dela za vodstvo orkestra, je upravni organ Dunajske filharmonije polnopravno članstvo orkestra. Dnevne odločitve so prenesene na dvanajst izvoljenih članov upravnega odbora.<ref>{{cite web | url=https://www.wienerphilharmoniker.at/orchestra/tradition | title=Democratic Self-Administration | access-date=29 December 2016}}</ref> Dunajska filharmonija je uradno priznana kot združenje od leta 1908. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Vienna Philharmonic Orchestra}} * [http://www.wienerphilharmoniker.at Vienna Philharmonic website] * [https://musikverein.at/ Musikverein website] * [http://www.wien.info/en/music-stage-shows/city-of-music/vienna-philharmonic Vienna Philharmonic] * {{AllMusic|class=artist|id=q8228}} * {{IMDb name|2926588|Vienna Philharmonic}} * {{IMDb name|1168453|Wiener Philharmoniker}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1842]] [[Kategorija:Ustanove na Dunaju]] [[Kategorija:Kultura Dunaja]] s76lzjsicdw3aqm01zbxapitxa7ghnj Jozo Tomasevich 0 603456 6683433 2026-05-31T17:08:59Z Yerpo 8417 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1339739130|Jozo Tomasevich]]« 6683433 wikitext text/x-wiki '''Jozo''' '''Tomasevich''' (rojen Josip Tomasević), [[Hrvati|hrvaško]]-[[Američani|ameriški]] [[ekonomist]] in [[zgodovinar]], * [[16. marec]] [[1908]], [[Donja Banda]], [[Kraljevina Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]] (danes [[Hrvaška]]), † [[15. januar]] [[1994]], [[Palo Alto, Kalifornija|Palo Alto]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]]. Specializiral se je za ekonomsko in socialno zgodovino [[Jugoslavija|Jugoslavije]] ter po emigraciji v Združene države Amerike deloval kot profesor na [[Državna univerza v San Franciscu|Državni univerzi v San Franciscu]] do upokojitve leta 1973. Njegovo glavno delo je nedokončana serija o zgodovini Jugoslavije med drugo svetovno vojno, ki naj bi obsegala tri knjige, od katerih se prva osredotoča na [[Jugoslovanska vojska v domovini|četniško gibanje]], druga, ki jo je uredila in po njegovi smrti izdala hči Neda, o [[Kolaboracija|kolaboraciji]] in [[Kvizling|kvizlinških]] vladah s poudarkom na [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]], tretja o [[Jugoslovanski partizani|partizanskem gibanju]] pa je ostala nedokončana. == Zgodnje življenje, izobrazba, kariera in družina == Josip Tomašević se je rodil 16. marca 1908<ref>{{Navedi enciklopedijo|date=2013|title=Tomašević, Jozo|url=https://www.enciklopedija.hr/clanak/tomasevic-jozo|encyclopedia=Hrvatska enciklopedija|location=Zagreb|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža|accessdate=October 15, 2025}}</ref> v zaselku Košarni Do na polotoku [[Pelješac]] v [[Kraljevina Dalmacija|Kraljevini Dalmaciji]], takrat delu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].{{Sfn|Vucinich|1995}} Glavni kmetijski proizvod polotoka Pelješac je bilo rdeče namizno vino, sicer pa je bilo prebivalstvo predvsem samooskrbno kmetovanje in pomorščaki, polotok pa ni imel cest za promet vozil do leta 1946.{{Sfn|Tomasevich|1976|p=188}} Košarni Do je zaselek [[Donja Banda|Donje Bande]] in je danes del občine [[Orebić]] [[Hrvaška|na Hrvaškem]].{{Sfn|Hrvatska Pošta|2024a}}{{Sfn|Hrvatska Pošta|2024b}} Njegov oče, družini znan kot Nado (kar v prevodu pomeni »upanje«{{Spaced en dash}}v smislu upanje za družino), je v sedemdesetih letih 19. stoletja odpotoval v Kalifornijo. Nado se je leta 1894 vrnil v vas in se poročil s hčerko svojega bratranca, ki je bila iz vasi [[Potomje]],{{Sfn|Violich|1998|pp=11–12}} in je delal kot kmet. Par je imel štiri sinove.{{Sfn|Tomasevich|1976|p=197}} Jozo je bil pri petih letih poslan v osnovno šolo leto prej, saj je imel »nagnjenost k učenju«.{{Sfn|Violich|1998|p=12}} Decembra 1918 je polotok Pelješac postal del novoustanovljene [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]],{{Sfn|Ramet|2006|pp=42–44}} leta 1929 pa se je ime države spremenilo v Kraljevino Jugoslavijo.{{Sfn|Ramet|2006|p=75}} Tomašević je kasneje opisal svojo družino kot družino v dokaj ugodnem finančnem položaju, kar jim je omogočilo, da so ga poslali v srednjo šolo v [[Mostar|Mostarju]], po kateri je štiri leta študiral na trgovski akademiji v [[Sarajevo|Sarajevu]].{{Sfn|Violich|1998|p=12}} Med večletnim delom v [[Beograd|Beogradu]]{{Sfn|Violich|1998|pp=12–13}}{{Spaced en dash}}kjer je bil zaposlen kot finančni strokovnjak pri [[Narodna banka Jugoslavije|Narodni banki Jugoslavije]]{{Sfn|Baletić|1997|pp=248–249}}{{Spaced en dash}}in [[Zagreb|Zagrebu]] je Tomašević prihranil dovolj denarja za potovanje v Švico na študij na [[Univerza v Baslu|Univerzi v Baslu]], kjer je leta 1937 doktoriral iz ekonomije. Med študijem v Švici se je preživljal z delom v podjetju za kemično čiščenje in na kmetijah.{{Sfn|Violich|1998|p=13}} Leta 1938 je prejel dvoletno [[Rockefellerjeva štipendija|Rockefellerjevo štipendijo]] in se preselil v ZDA,{{Sfn|Baletić|1997|pp=248–249}}{{Sfn|Violich|1998|p=13}} kjer je pridobil dostop do bogatih virov [[Univerza Harvard|Univerze Harvard]].{{Sfn|Vucinich|1995}} Takrat je Tomašević svoj delež na družinski kmetiji v Košarnem Dolu dodelil enemu od svojih dveh bratov, ki sta tam ostala. Drugi brat, ki je živel v Košarnem Dolu, je prejel delež četrtega brata, mornarja, ki je živel na Novi Zelandiji.{{Sfn|Tomasevich|1976|p=198}} Tomašević se je pred drugo svetovno vojno preselil v Kalifornijo in se pridružil profesorskemu zboru Inštituta za raziskave hrane [[Univerza Stanford|Univerze Stanford]]. Med vojno je najprej delal pri [[Odboru za ekonomsko vojskovanje]],{{Sfn|Vucinich|1995}} nato pa od leta 1944 do 1946 pri Upravi Združenih narodov za pomoč in rehabilitacijo. Po vojni se je zaposlil pri [[Ameriška centralna banka|Ameriški centralni banki]] v San Franciscu.{{Sfn|Vucinich|1995}}{{Sfn|OAC|2004}} Njegova želja po delovnem mestu, ki bi združevalo poučevanje in raziskovanje, se je izpolnila leta 1948, ko se je zaposlil na Državnem kolidžu v San Franciscu (kasneje [[Državna univerza v San Franciscu]], SFSU).{{Sfn|Vucinich|1995}} V tem obdobju je začel uporabljati amerikanizirani priimek Tomasevich.{{Sfn|Rockefeller Foundation|1950|p=235}} Z izjemo leta 1954, ko je predaval na [[Univerza Columbia|Univerzi Columbia]], je Tomasevich petindvajset let poučeval na SFSU, dokler se ni leta 1973 upokojil.{{Sfn|Vucinich|1995}} Po upokojitvi je bil imenovan za [[Emeritus|zaslužnega profesorja]] ekonomije na SFSU.{{Sfn|Stanford University|1982}} Glede na osmrtnico v ''[[Slavic Review]]'', ki jo je napisal zgodovinar [[Alexander Vucinich]], je Tomasevič »svoja predavanja obogatil z bogato in ustrezno vsebino, jih natančno organiziral in jih podajal s toplim pridihom«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Leta 1937 se je Tomasevich poročil s srednješolsko učiteljico Nedo Brelić. Bila sta srečno poročena 57 let in imela sta tri otroke: Anthonyja, Nedo Ann in Lasto. Leta 1976 je Tomasevich prispeval esej za knjigo, v katerem je predstavil presenetljivo zgodovinsko in sociološko analizo svoje širše družine, ki sega vse do začetka devetnajstega stoletja.{{Sfn|Vucinich|1995}} Postal je ameriški državljan.{{Sfn|Prosecutor versus Vojislav Šešelj|2008|p=2901}} Tomasevich je umrl 15. oktobra 1994 v starosti 86 let,{{Sfn|Vucinich|1995}} takrat je živel v Palu Altu v Kaliforniji.{{Sfn|Palo Alto Online|1994}} Njegova vdova Neda je ostala v Palo Altu do svoje smrti leta 2002.{{Sfn|Palo Alto Online|2002}} == Delo == Tekom kariere se je ukvarjal z vrsto raziskovalnih vprašanj, od katerih so bila nekatera zelo obsežna. Vucinich ga opisuje kot človeka z »značajem, ki spodbuja notranjo disciplino{{Presledki}}... vsakemu od raziskovalnih projektov je posvetil polno pozornost, dokler ni bil v celoti zaključen«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Vucinich deli Tomasevichevo znanstveno delo na tri različne faze: delo o financah Jugoslavije med [[Velika gospodarska kriza|veliko depresijo]]; dve študiji v 40. in 50. letih 20. stoletja o mednarodnih morskih virih in gospodarskih težavah kmetov v Jugoslaviji; in zadnjo fazo, ki preučuje kompleksnost jugoslovanske zgodovine med drugo svetovno vojno.{{Sfn|Vucinich|1995}} === Jugoslovansko gospodarstvo === Med letoma 1934 in 1938 je Tomasevich izdal tri knjige.{{Sfn|Vucinich|1995}} Prva je izšla v nemščini leta 1934 z naslovom {{Jezik|de|Die Staatsschulden Jugoslaviens}} (''Državni dolg Jugoslavije'').{{Sfn|Tomasevich|1934}} Po Vucinichevih besedah je knjiga »ponujala trdno in pogosto citirano analizo vladnih prizadevanj za stabilizacijo nacionalnih financ na začetku velike depresije«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Naslednje leto je objavil {{Jezik|sh|Financijska politika Jugoslavije 1929–1934}} (''Finančna politika Jugoslavije'') v [[Srbohrvaščina|srbohrvaščini]]. {{Sfn|Tomasevich|1935}} Njegova razprava {{Jezik|sh|Novac i kredit}} (''Denar in kredit'') iz leta 1938 je po Vucinichevih besedah »pomagala izobraziti celo generacijo jugoslovanskih finančnih strokovnjakov«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Recenzija knjige iz leta 1940 v ''Weltwirtschaftliches Archiv'' avtorja Mirka Lamerja{{Spaced en dash}} ki je kasneje služil pri Združenih narodih kot strokovnjak pri [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|Organizaciji za prehrano in kmetijstvo]]{{Sfn|MKLI|2024}}{{Spaced en dash}}opisuje {{Jezik|sh|Novac i kredit}} kot pomembno delo, ki je zapolnilo znatno vrzel v jugoslovanskih ekonomskih študijah, obenem pa je podalo živo sliko takratne ekonomske teorije.{{Sfn|Lamer|1940}} V članku iz leta 1997 je {{Medjezikovna povezava|Zvonimir Baletić|hr}}, direktor Hrvaškega ekonomskega inštituta, Tomasevicha opisal kot enega najvidnejših zagovornikov [[John Maynard Keynes|keynesijanske]] ekonomije v medvojni Jugoslaviji in zaključil, da je bila {{Jezik|sh|Novac i kredit}} »avtoritativna« knjiga, ki je močno vplivala na študente in jugoslovanske ekonomiste.{{Sfn|Baletić|1997|pp=248–249}} === Mednarodni morski viri in jugoslovanski kmetje === Po prihodu v ZDA se je Tomasevich lotil dveh pomembnih projektov.{{Sfn|Vucinich|1995}} Prva knjiga je bila ''Mednarodni sporazumi o ohranjanju morskih virov (International Agreements on Preservation of Marine Resources)'', ki jo je leta 1943 izdala založba [[Stanford University Press.|Stanford University Press]].{{Sfn|Tomasevich|1943}} Vucinich je to delo opisal kot »zelo kompetentno raziskavo mednarodnih odnosov v pacifiškem bazenu, osredotočeno na vprašanje ključnega gospodarskega pomena«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Druga knjiga, ''Peasants, Politics, and Economic Change in Yugoslavia'' (''Kmetje, politika in ekonomske spremembe v Jugoslaviji'')'','' je izšla leta 1955,{{Sfn|Vucinich|1995}} v letih 1950 in 1951 pa jo je podprla še Rockefellerjeva štipendija v vrednosti 1750 dolarjev.{{Sfn|Rockefeller Foundation|1951|p=386}}{{Sfn|Rockefeller Foundation|1950|p=235}} Knjiga je bila predstavljena v treh delih: pregled zgodovinskega razvoja in gospodarskih značilnosti prebivalcev Jugoslavije; povzetek jugoslovanskega kmetijstva med prvo svetovno vojno; in pregled jugoslovanskega kmetijstva v medvojnem obdobju.{{Sfn|Splivalo|1958|p=52}} Vucinich je knjigo opisal kot »študijo monumentalnega obsega, [ki] je bila na splošno priznana kot najobsežnejša in najtemeljitejša študija na tem področju«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Pripomnil je, da je knjiga »impresivno pričevanje o Tomasevichevi sposobnosti prodiranja v globine sporočil, ki jih nosi dokumentarno gradivo, in skrbnega sklepanja{{Sfn|Vucinich|1995}} ter zaključil, da je bil Tomasevich »izjemno uspešen pri umeščanju gospodarskih problemov jugoslovanskega kmetstva v širši družbeni, politični in zgodovinski okvir«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Politolog Zachary T. Irwin je knjigo opisal kot »magisterialno«.{{Sfn|Irwin|2000}} Irwin T. Sanders z oddelka za sociologijo Univerze Kentuckyja je leta 1956 knjigo recenziral in izjavil, da je to »najboljša knjiga, ki je na voljo vsem, ki želijo razumeti družbeno-ekonomsko predkomunistično ozadje Jugoslavije«.{{Sfn|Sanders|1956}} Nadaljeval je z zapisom, da knjiga vsebuje realistične ocene kmečkih političnih strank, in zaključil, da »ni dvoma o utemeljenosti njegove ekonomske analize ali opisa sodelovanja kmeta v nacionalnem življenju«.{{Sfn|Sanders|1956}} === Druga svetovna vojna === [[Slika:DragoljubMihailovic8e09281v.jpg|alt=A black and white profile of a man in military uniform|sličica|[[Dragoljub Mihailović|Draža Mihailović]] je bil med drugo svetovno vojno glavni vodja četniškega gibanja v Jugoslaviji.]] Leta 1957 je Tomasevich prejel štipendijo Državne univerze v San Franciscu za slovanske in vzhodnoevropske študije.{{Sfn|ACLS|2011}} To je vodilo k delu na načrtovani trilogiji o zgodovini [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|Jugoslavije med drugo svetovno vojno]] z naslovom ''War and Revolution in Yugoslavia 1941–1945'' (''Vojna in revolucija v Jugoslaviji 1941–1945''). Prva knjiga se je osredotočila na [[Četniki|četniško gibanje,]] ki ga je vodil [[Dragoljub Mihailović|Draža Mihailović]], izšla je leta 1975 s podnaslovom ''The Chetniks''. Po Vucinichevih besedah je šlo »v osnovi za študijo politike, ideologije in vojaških operacij, čeprav vloga gospodarskega dejavnika ni bila spregledana«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Kmalu po objavi je knjigo recenzirala [[Phyllis Auty]],{{Sfn|Auty|1976}} profesorica sodobne zgodovine in vodja oddelka za zgodovino na [[Simon Fraser University|Univerzi Simon Fraser]].{{Sfn|Wheeler|1998}} Auty je delo opisala kot »zelo impresivno{{Presledki}}[...] znanstveno preučitev{{Presledki}}[...] dokazov«, {{Sfn|Auty|1976}} ki je bila natančno opremljena s sklici, in »varljivo luciden prikaz zelo zapletene in težke teme«.{{Sfn|Auty|1976}} Autyjeva je pohvalila Tomasevichevo odmaknjenost od teme in izjavila, da bo »verjetno dolgo ostala standardna knjiga na to temo«.{{Sfn|Auty|1976}} V Tomasevićevi osmrtnici je Vucinich zapisal, da so ''The Chetniks'' »očitno doslej najbolj izčrpna študija vojaških sil Jugoslavije, posvečenih obnovi srbske monarhije po koncu druge svetovne vojne«, in da knjiga »pomembno osvetljuje številne vidike konflikta med četniki in partizani«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Hrvaški zgodovinar [[Ivo Goldstein]] je leta 2002 zapisal, da so ''The Chetniks'' »še vedno najbolj popolna in najboljša knjiga o četnikih, ki je bila objavljena bodisi v tujini bodisi v nekdanji Jugoslaviji«.{{Sfn|Goldstein|2002}} Alternativno stališče do knjige je predstavil [[Ameriški Srbi|srbsko-ameriški]] politolog in profesor na Univerzi Vanderbilt, Alex N. Dragnich, ki je obsodil Tomasevichevo knjigo zaradi vztrajnih predsodkov do četniškega gibanja in pomanjkanja razumevanja njegovih problemov, pa tudi pretiravanja glede obsega četniškega sodelovanja s sovražnikom. Dragnich je menil, da sklepno poglavje knjige razkriva »skoraj radosten pogled na srbsko nesrečo«. Izjavil je tudi, da je knjiga predolga in da Tomasevich v različnih delih knjige predstavlja isto snov.{{Sfn|Dragnich|1976}} John C. Campbell iz Sveta za zunanje odnose je knjigo pozitivno ocenil in izjavil, da ''The Chetniks'' ponujajo »gore dokazov, da je bila [četniška] kolaboracija mnogotera, obsežno in neprekinjena«.{{Sfn|Campbell|1976}} [[Slika:Ante_Pavelić_StAF_W_134_Nr._026020_Bild_1_(5-92156-1).jpg|alt=A black and white head and shoulders profile of a man in uniform|levo|sličica|[[Ante Pavelić]] je bil vodja [[Fašizem|fašističnega]] [[Ustaši|ustaškega gibanja]], ki je vladalo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] med letoma 1941 in 1945.]] Leta 1974 je Tomasevich prejel štipendijo American Council of Learned Societies za podoktorsko raziskavo za drugi del trilogije, leta 1976 pa je sledila še štipendija v podporo njegovemu delu na načrtovani tretji knjigi o [[Jugoslovanski partizani|jugoslovanskih partizanih]].{{Sfn|ACLS|2011}} Leta 1989 je Tomasevich prejel nagrado za izjemne prispevke k slavistiki od Ameriškega združenja za napredek slavistike.{{Sfn|AAASS|1989}} Drugi del njegove načrtovane trilogije{{Spaced en dash}} ''War and Revolution in Yugoslavia 1941–1945: Occupation and Collaboration''{{Spaced en dash}}se je osredotočal na [[Kolaboracija|kolaboracijo]] in kvizlinške vlade v Jugoslaviji med vojno,{{Sfn|Vucinich|1995}} z močnim poudarkom na [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]], marionetni državi [[Sile osi|osi]], ki jo je vodil [[Ante Pavelić]], vodja [[Fašizem|fašističnega]] [[Ustaši|ustaškega gibanja]]. Knjiga je bila posmrtno objavljena leta 2001, uredila pa jo je njegova hči Neda Tomasevich.{{Sfn|Kadezabek|2004}}{{Sfn|Hoare|2006|p=14}} Goldstein je knjigo pregledal leta 2002 in ugotovil, da je bil najdragocenejši prispevek knjige del, posvečen Neodvisni državi Hrvaški, ki je predstavljal skoraj polovico dela. Čeprav je ugotovil nekaj pomanjkljivosti in manjših napak, je Goldstein Tomasevichevo delo opisal kot popoln in luciden opis ter razlago jugoslovanskih okupacijskih in kolaboracionističnih sil. Zaključil je, da je »ta knjiga skupaj s svojo predhodnico neprecenljiva podlaga, ki je nobena nova raziskava druge svetovne vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije ne bo mogla zaobiti. Obljublja, da bo to ostala še dolgo časa.«{{Sfn|Goldstein|2002}} V recenziji knjige, ki je izšla naslednje leto, je nemški zgodovinar Klaus Schmider opisal Tomasevichevo obvladovanje virov v petih jezikih kot »osupljivo«,{{Sfn|Schmider|2003}} in pripomnil, da je bil rezultat vreden šestindvajsetletnega čakanja med knjigama. Zapisal je, da je bil kritičen do manjših vrzeli v delu, ki pa so v primerjavi z »obsegom celotnega dosežka« le manjše pripombe. Schmider je zaključil, da »znanstveni standard, ki ga je Jozo Tomasevich dosegel v svojih dveh knjigah ''War and Revolution in Yugoslavia'', in misel na to, kaj bi naredil iz tretje knjige serije, njegovo smrt naredita tragedijo, ki jo močno občutijo celo tisti, ki ga niso nikoli poznali«.{{Sfn|Schmider|2003}} Tretja knjiga načrtovane trilogije, ki naj bi obravnavala partizane, je bila v času njegove smrti 75 odstotkov dokončana{{Sfn|Vucinich|1995}} in ostaja neobjavljena.{{Sfn|Schmider|2003}} === Zapuščina === Po Vucinichevih besedah je bil Tomasevich »mojster znanstvenih veščin, oseba z bogato erudicijo, bistrino in človeškim dostojanstvom ter vodilni strokovnjak za gospodarsko in socialno zgodovino nekdanje Jugoslavije«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Leta 2004 je Tomasevicheve dokumente pridobila knjižnica in arhiv Hooverjevega inštituta na Univerzi Stanford.{{Sfn|OAC|2004}} == Izbrana bibliografija == === Kot edini avtor === * {{Navedi knjigo|title=Die Staatsschulden Jugoslaviens|trans-title=The National Debt of Yugoslavia|year=1934|publisher=Drukerei "Merkantile"|location=Zagreb, Yugoslavia|language=de|ref=no|oclc=10626641}} * {{Navedi knjigo|title=Financijska politika Jugoslavije, 1929–1934|trans-title=Financial Policy of Yugoslavia, 1929–1934|year=1935|publisher=Vlastita naklada|location=Zagreb, Yugoslavia|language=sh|ref=no|oclc=18666473}} * {{Navedi knjigo|title=Novac i kredit|trans-title=Money and Credit|year=1938|publisher=Vlastito izdanje|location=Zagreb, Yugoslavia|language=sh|ref=no|oclc=254535363}} * {{Navedi knjigo|title=International Agreements on Conservation of Marine Resources: With Special Reference to the North Pacific|publisher=Food Research Institute (printed by Stanford University Press)|year=1943|location=Stanford|ref=no|oclc=6153373}} * {{Navedi knjigo|title=Peasants, Politics, and Economic Change in Yugoslavia|year=1955|publisher=Stanford University Press|location=Stanford|ref=no|oclc=450385266}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: The Chetniks|volume=1|year=1975|publisher=Stanford University Press|isbn=978-0-8047-0857-9|location=Stanford|ref=no}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|volume=2|year=2001|publisher=Stanford University Press|isbn=978-0-8047-3615-2|location=Stanford|ref=no}} === Kot soavtor ali sodelavec === * {{Navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|last2=Vucinich|first2=Wayne S.|authorlink2=Wayne S. Vucinich|title=Contemporary Yugoslavia: Twenty Years of Socialist Experiment|year=1969|isbn=978-0-520-01536-4|publisher=University of California Press|location=Berkeley|ref=no}} * {{Navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|editor-last=Byrnes|editor-first=Robert F.|title=Communal Families in the Balkans: The Zadruga. Essays by Philip E. Mosely and Essays in His Honor|year=1976|publisher=University of Notre Dame Press|isbn=978-0-268-00569-6|chapter=The Tomašević extended family on the Peninsula of Pelješac|location=Notre Dame|url=https://archive.org/details/isbn_9780268005696|ref=no}} === Članki === * {{Navedi časopis|date=May 1958|title=Agriculture in Eastern Europe|journal=Annals of the American Academy of Political and Social Science|volume=317|pages=44–52|doi=10.1177/000271625831700107|jstor=1031076|ref=no}} {{Sklici}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Baslu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Stanford]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Columbia]] [[Kategorija:Ameriški zgodovinarji]] [[Kategorija:Hrvaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Ameriški ekonomisti]] [[Kategorija:Hrvaški ekonomisti]] [[Kategorija:Hrvaški Američani]] 2dtlwxtlymftdnmxi8kek4yqtwydjta 6683434 6683433 2026-05-31T17:14:00Z Yerpo 8417 + 6683434 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jozo''' '''Tomasevich''' (rojen kot '''Josip Tomasević'''), [[Hrvati|hrvaško]]-[[Američani|ameriški]] [[ekonomist]] in [[zgodovinar]], * [[16. marec]] [[1908]], [[Donja Banda]], [[Kraljevina Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]] (danes [[Hrvaška]]), † [[15. januar]] [[1994]], [[Palo Alto, Kalifornija|Palo Alto]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]]. Specializiral se je za ekonomsko in socialno zgodovino [[Jugoslavija|Jugoslavije]] ter po emigraciji v Združene države Amerike deloval kot profesor na [[Državna univerza v San Franciscu|Državni univerzi v San Franciscu]] do upokojitve leta 1973. Njegovo glavno delo je nedokončana serija o zgodovini Jugoslavije med drugo svetovno vojno, ki naj bi obsegala tri knjige, od katerih se prva osredotoča na [[Jugoslovanska vojska v domovini|četniško gibanje]], druga, ki jo je uredila in po njegovi smrti izdala hči Neda, o [[Kolaboracija|kolaboraciji]] in [[Kvizling|kvizlinških]] vladah s poudarkom na [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]], tretja o [[Jugoslovanski partizani|partizanskem gibanju]] pa je ostala nedokončana. == Zgodnje življenje, izobrazba, kariera in družina == Josip Tomašević se je rodil 16. marca 1908<ref>{{Navedi enciklopedijo|date=2013|title=Tomašević, Jozo|url=https://www.enciklopedija.hr/clanak/tomasevic-jozo|encyclopedia=Hrvatska enciklopedija|location=Zagreb|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža|accessdate=October 15, 2025}}</ref> v zaselku Košarni Do na polotoku [[Pelješac]] v [[Kraljevina Dalmacija|Kraljevini Dalmaciji]], takrat delu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].{{Sfn|Vucinich|1995}} Glavni kmetijski proizvod polotoka Pelješac je bilo rdeče namizno vino, sicer pa je bilo prebivalstvo predvsem samooskrbno kmetovanje in pomorščaki, polotok pa ni imel cest za promet vozil do leta 1946.{{Sfn|Tomasevich|1976|p=188}} Košarni Do je zaselek [[Donja Banda|Donje Bande]] in je danes del občine [[Orebić]] [[Hrvaška|na Hrvaškem]].{{Sfn|Hrvatska Pošta|2024a}}{{Sfn|Hrvatska Pošta|2024b}} Njegov oče, družini znan kot Nado (kar v prevodu pomeni »upanje«{{Spaced en dash}}v smislu upanje za družino), je v sedemdesetih letih 19. stoletja odpotoval v Kalifornijo. Nado se je leta 1894 vrnil v vas in se poročil s hčerko svojega bratranca, ki je bila iz vasi [[Potomje]],{{Sfn|Violich|1998|pp=11–12}} in je delal kot kmet. Par je imel štiri sinove.{{Sfn|Tomasevich|1976|p=197}} Jozo je bil pri petih letih poslan v osnovno šolo leto prej, saj je imel »nagnjenost k učenju«.{{Sfn|Violich|1998|p=12}} Decembra 1918 je polotok Pelješac postal del novoustanovljene [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]],{{Sfn|Ramet|2006|pp=42–44}} leta 1929 pa se je ime države spremenilo v Kraljevino Jugoslavijo.{{Sfn|Ramet|2006|p=75}} Tomašević je kasneje opisal svojo družino kot družino v dokaj ugodnem finančnem položaju, kar jim je omogočilo, da so ga poslali v srednjo šolo v [[Mostar|Mostarju]], po kateri je štiri leta študiral na trgovski akademiji v [[Sarajevo|Sarajevu]].{{Sfn|Violich|1998|p=12}} Med večletnim delom v [[Beograd|Beogradu]]{{Sfn|Violich|1998|pp=12–13}}{{Spaced en dash}}kjer je bil zaposlen kot finančni strokovnjak pri [[Narodna banka Jugoslavije|Narodni banki Jugoslavije]]{{Sfn|Baletić|1997|pp=248–249}}{{Spaced en dash}}in [[Zagreb|Zagrebu]] je Tomašević prihranil dovolj denarja za potovanje v Švico na študij na [[Univerza v Baslu|Univerzi v Baslu]], kjer je leta 1937 doktoriral iz ekonomije. Med študijem v Švici se je preživljal z delom v podjetju za kemično čiščenje in na kmetijah.{{Sfn|Violich|1998|p=13}} Leta 1938 je prejel dvoletno [[Rockefellerjeva štipendija|Rockefellerjevo štipendijo]] in se preselil v ZDA,{{Sfn|Baletić|1997|pp=248–249}}{{Sfn|Violich|1998|p=13}} kjer je pridobil dostop do bogatih virov [[Univerza Harvard|Univerze Harvard]].{{Sfn|Vucinich|1995}} Takrat je Tomašević svoj delež na družinski kmetiji v Košarnem Dolu dodelil enemu od svojih dveh bratov, ki sta tam ostala. Drugi brat, ki je živel v Košarnem Dolu, je prejel delež četrtega brata, mornarja, ki je živel na Novi Zelandiji.{{Sfn|Tomasevich|1976|p=198}} Tomašević se je pred drugo svetovno vojno preselil v Kalifornijo in se pridružil profesorskemu zboru Inštituta za raziskave hrane [[Univerza Stanford|Univerze Stanford]]. Med vojno je najprej delal pri [[Odboru za ekonomsko vojskovanje]],{{Sfn|Vucinich|1995}} nato pa od leta 1944 do 1946 pri Upravi Združenih narodov za pomoč in rehabilitacijo. Po vojni se je zaposlil pri [[Ameriška centralna banka|Ameriški centralni banki]] v San Franciscu.{{Sfn|Vucinich|1995}}{{Sfn|OAC|2004}} Njegova želja po delovnem mestu, ki bi združevalo poučevanje in raziskovanje, se je izpolnila leta 1948, ko se je zaposlil na Državnem kolidžu v San Franciscu (kasneje [[Državna univerza v San Franciscu]], SFSU).{{Sfn|Vucinich|1995}} V tem obdobju je začel uporabljati amerikanizirani priimek Tomasevich.{{Sfn|Rockefeller Foundation|1950|p=235}} Z izjemo leta 1954, ko je predaval na [[Univerza Columbia|Univerzi Columbia]], je Tomasevich petindvajset let poučeval na SFSU, dokler se ni leta 1973 upokojil.{{Sfn|Vucinich|1995}} Po upokojitvi je bil imenovan za [[Emeritus|zaslužnega profesorja]] ekonomije na SFSU.{{Sfn|Stanford University|1982}} Glede na osmrtnico v ''[[Slavic Review]]'', ki jo je napisal zgodovinar [[Alexander Vucinich]], je Tomasevič »svoja predavanja obogatil z bogato in ustrezno vsebino, jih natančno organiziral in jih podajal s toplim pridihom«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Leta 1937 se je Tomasevich poročil s srednješolsko učiteljico Nedo Brelić. Bila sta srečno poročena 57 let in imela sta tri otroke: Anthonyja, Nedo Ann in Lasto. Leta 1976 je Tomasevich prispeval esej za knjigo, v katerem je predstavil presenetljivo zgodovinsko in sociološko analizo svoje širše družine, ki sega vse do začetka devetnajstega stoletja.{{Sfn|Vucinich|1995}} Postal je ameriški državljan.{{Sfn|Prosecutor versus Vojislav Šešelj|2008|p=2901}} Tomasevich je umrl 15. oktobra 1994 v starosti 86 let,{{Sfn|Vucinich|1995}} takrat je živel v Palu Altu v Kaliforniji.{{Sfn|Palo Alto Online|1994}} Njegova vdova Neda je ostala v Palo Altu do svoje smrti leta 2002.{{Sfn|Palo Alto Online|2002}} == Delo == Tekom kariere se je ukvarjal z vrsto raziskovalnih vprašanj, od katerih so bila nekatera zelo obsežna. Vucinich ga opisuje kot človeka z »značajem, ki spodbuja notranjo disciplino{{Presledki}}... vsakemu od raziskovalnih projektov je posvetil polno pozornost, dokler ni bil v celoti zaključen«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Vucinich deli Tomasevichevo znanstveno delo na tri različne faze: delo o financah Jugoslavije med [[Velika gospodarska kriza|veliko depresijo]]; dve študiji v 40. in 50. letih 20. stoletja o mednarodnih morskih virih in gospodarskih težavah kmetov v Jugoslaviji; in zadnjo fazo, ki preučuje kompleksnost jugoslovanske zgodovine med drugo svetovno vojno.{{Sfn|Vucinich|1995}} === Jugoslovansko gospodarstvo === Med letoma 1934 in 1938 je Tomasevich izdal tri knjige.{{Sfn|Vucinich|1995}} Prva je izšla v nemščini leta 1934 z naslovom {{Jezik|de|Die Staatsschulden Jugoslaviens}} (''Državni dolg Jugoslavije'').{{Sfn|Tomasevich|1934}} Po Vucinichevih besedah je knjiga »ponujala trdno in pogosto citirano analizo vladnih prizadevanj za stabilizacijo nacionalnih financ na začetku velike depresije«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Naslednje leto je objavil {{Jezik|sh|Financijska politika Jugoslavije 1929–1934}} (''Finančna politika Jugoslavije'') v [[Srbohrvaščina|srbohrvaščini]]. {{Sfn|Tomasevich|1935}} Njegova razprava {{Jezik|sh|Novac i kredit}} (''Denar in kredit'') iz leta 1938 je po Vucinichevih besedah »pomagala izobraziti celo generacijo jugoslovanskih finančnih strokovnjakov«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Recenzija knjige iz leta 1940 v ''Weltwirtschaftliches Archiv'' avtorja Mirka Lamerja{{Spaced en dash}} ki je kasneje služil pri Združenih narodih kot strokovnjak pri [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|Organizaciji za prehrano in kmetijstvo]]{{Sfn|MKLI|2024}}{{Spaced en dash}}opisuje {{Jezik|sh|Novac i kredit}} kot pomembno delo, ki je zapolnilo znatno vrzel v jugoslovanskih ekonomskih študijah, obenem pa je podalo živo sliko takratne ekonomske teorije.{{Sfn|Lamer|1940}} V članku iz leta 1997 je {{Medjezikovna povezava|Zvonimir Baletić|hr}}, direktor Hrvaškega ekonomskega inštituta, Tomasevicha opisal kot enega najvidnejših zagovornikov [[John Maynard Keynes|keynesijanske]] ekonomije v medvojni Jugoslaviji in zaključil, da je bila {{Jezik|sh|Novac i kredit}} »avtoritativna« knjiga, ki je močno vplivala na študente in jugoslovanske ekonomiste.{{Sfn|Baletić|1997|pp=248–249}} === Mednarodni morski viri in jugoslovanski kmetje === Po prihodu v ZDA se je Tomasevich lotil dveh pomembnih projektov.{{Sfn|Vucinich|1995}} Prva knjiga je bila ''Mednarodni sporazumi o ohranjanju morskih virov (International Agreements on Preservation of Marine Resources)'', ki jo je leta 1943 izdala založba [[Stanford University Press.|Stanford University Press]].{{Sfn|Tomasevich|1943}} Vucinich je to delo opisal kot »zelo kompetentno raziskavo mednarodnih odnosov v pacifiškem bazenu, osredotočeno na vprašanje ključnega gospodarskega pomena«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Druga knjiga, ''Peasants, Politics, and Economic Change in Yugoslavia'' (''Kmetje, politika in ekonomske spremembe v Jugoslaviji'')'','' je izšla leta 1955,{{Sfn|Vucinich|1995}} v letih 1950 in 1951 pa jo je podprla še Rockefellerjeva štipendija v vrednosti 1750 dolarjev.{{Sfn|Rockefeller Foundation|1951|p=386}}{{Sfn|Rockefeller Foundation|1950|p=235}} Knjiga je bila predstavljena v treh delih: pregled zgodovinskega razvoja in gospodarskih značilnosti prebivalcev Jugoslavije; povzetek jugoslovanskega kmetijstva med prvo svetovno vojno; in pregled jugoslovanskega kmetijstva v medvojnem obdobju.{{Sfn|Splivalo|1958|p=52}} Vucinich je knjigo opisal kot »študijo monumentalnega obsega, [ki] je bila na splošno priznana kot najobsežnejša in najtemeljitejša študija na tem področju«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Pripomnil je, da je knjiga »impresivno pričevanje o Tomasevichevi sposobnosti prodiranja v globine sporočil, ki jih nosi dokumentarno gradivo, in skrbnega sklepanja{{Sfn|Vucinich|1995}} ter zaključil, da je bil Tomasevich »izjemno uspešen pri umeščanju gospodarskih problemov jugoslovanskega kmetstva v širši družbeni, politični in zgodovinski okvir«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Politolog Zachary T. Irwin je knjigo opisal kot »magisterialno«.{{Sfn|Irwin|2000}} Irwin T. Sanders z oddelka za sociologijo Univerze Kentuckyja je leta 1956 knjigo recenziral in izjavil, da je to »najboljša knjiga, ki je na voljo vsem, ki želijo razumeti družbeno-ekonomsko predkomunistično ozadje Jugoslavije«.{{Sfn|Sanders|1956}} Nadaljeval je z zapisom, da knjiga vsebuje realistične ocene kmečkih političnih strank, in zaključil, da »ni dvoma o utemeljenosti njegove ekonomske analize ali opisa sodelovanja kmeta v nacionalnem življenju«.{{Sfn|Sanders|1956}} === Druga svetovna vojna === [[Slika:DragoljubMihailovic8e09281v.jpg|alt=A black and white profile of a man in military uniform|sličica|[[Dragoljub Mihailović|Draža Mihailović]] je bil med drugo svetovno vojno glavni vodja četniškega gibanja v Jugoslaviji.]] Leta 1957 je Tomasevich prejel štipendijo Državne univerze v San Franciscu za slovanske in vzhodnoevropske študije.{{Sfn|ACLS|2011}} To je vodilo k delu na načrtovani trilogiji o zgodovini [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|Jugoslavije med drugo svetovno vojno]] z naslovom ''War and Revolution in Yugoslavia 1941–1945'' (''Vojna in revolucija v Jugoslaviji 1941–1945''). Prva knjiga se je osredotočila na [[Četniki|četniško gibanje,]] ki ga je vodil [[Dragoljub Mihailović|Draža Mihailović]], izšla je leta 1975 s podnaslovom ''The Chetniks''. Po Vucinichevih besedah je šlo »v osnovi za študijo politike, ideologije in vojaških operacij, čeprav vloga gospodarskega dejavnika ni bila spregledana«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Kmalu po objavi je knjigo recenzirala [[Phyllis Auty]],{{Sfn|Auty|1976}} profesorica sodobne zgodovine in vodja oddelka za zgodovino na [[Simon Fraser University|Univerzi Simon Fraser]].{{Sfn|Wheeler|1998}} Auty je delo opisala kot »zelo impresivno{{Presledki}}[...] znanstveno preučitev{{Presledki}}[...] dokazov«, {{Sfn|Auty|1976}} ki je bila natančno opremljena s sklici, in »varljivo luciden prikaz zelo zapletene in težke teme«.{{Sfn|Auty|1976}} Autyjeva je pohvalila Tomasevichevo odmaknjenost od teme in izjavila, da bo »verjetno dolgo ostala standardna knjiga na to temo«.{{Sfn|Auty|1976}} V Tomasevićevi osmrtnici je Vucinich zapisal, da so ''The Chetniks'' »očitno doslej najbolj izčrpna študija vojaških sil Jugoslavije, posvečenih obnovi srbske monarhije po koncu druge svetovne vojne«, in da knjiga »pomembno osvetljuje številne vidike konflikta med četniki in partizani«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Hrvaški zgodovinar [[Ivo Goldstein]] je leta 2002 zapisal, da so ''The Chetniks'' »še vedno najbolj popolna in najboljša knjiga o četnikih, ki je bila objavljena bodisi v tujini bodisi v nekdanji Jugoslaviji«.{{Sfn|Goldstein|2002}} Alternativno stališče do knjige je predstavil [[Ameriški Srbi|srbsko-ameriški]] politolog in profesor na Univerzi Vanderbilt, Alex N. Dragnich, ki je obsodil Tomasevichevo knjigo zaradi vztrajnih predsodkov do četniškega gibanja in pomanjkanja razumevanja njegovih problemov, pa tudi pretiravanja glede obsega četniškega sodelovanja s sovražnikom. Dragnich je menil, da sklepno poglavje knjige razkriva »skoraj radosten pogled na srbsko nesrečo«. Izjavil je tudi, da je knjiga predolga in da Tomasevich v različnih delih knjige predstavlja isto snov.{{Sfn|Dragnich|1976}} John C. Campbell iz Sveta za zunanje odnose je knjigo pozitivno ocenil in izjavil, da ''The Chetniks'' ponujajo »gore dokazov, da je bila [četniška] kolaboracija mnogotera, obsežno in neprekinjena«.{{Sfn|Campbell|1976}} [[Slika:Ante_Pavelić_StAF_W_134_Nr._026020_Bild_1_(5-92156-1).jpg|alt=A black and white head and shoulders profile of a man in uniform|levo|sličica|[[Ante Pavelić]] je bil vodja [[Fašizem|fašističnega]] [[Ustaši|ustaškega gibanja]], ki je vladalo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] med letoma 1941 in 1945.]] Leta 1974 je Tomasevich prejel štipendijo American Council of Learned Societies za podoktorsko raziskavo za drugi del trilogije, leta 1976 pa je sledila še štipendija v podporo njegovemu delu na načrtovani tretji knjigi o [[Jugoslovanski partizani|jugoslovanskih partizanih]].{{Sfn|ACLS|2011}} Leta 1989 je Tomasevich prejel nagrado za izjemne prispevke k slavistiki od Ameriškega združenja za napredek slavistike.{{Sfn|AAASS|1989}} Drugi del njegove načrtovane trilogije{{Spaced en dash}} ''War and Revolution in Yugoslavia 1941–1945: Occupation and Collaboration''{{Spaced en dash}}se je osredotočal na [[Kolaboracija|kolaboracijo]] in kvizlinške vlade v Jugoslaviji med vojno,{{Sfn|Vucinich|1995}} z močnim poudarkom na [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]], marionetni državi [[Sile osi|osi]], ki jo je vodil [[Ante Pavelić]], vodja [[Fašizem|fašističnega]] [[Ustaši|ustaškega gibanja]]. Knjiga je bila posmrtno objavljena leta 2001, uredila pa jo je njegova hči Neda Tomasevich.{{Sfn|Kadezabek|2004}}{{Sfn|Hoare|2006|p=14}} Goldstein je knjigo pregledal leta 2002 in ugotovil, da je bil najdragocenejši prispevek knjige del, posvečen Neodvisni državi Hrvaški, ki je predstavljal skoraj polovico dela. Čeprav je ugotovil nekaj pomanjkljivosti in manjših napak, je Goldstein Tomasevichevo delo opisal kot popoln in luciden opis ter razlago jugoslovanskih okupacijskih in kolaboracionističnih sil. Zaključil je, da je »ta knjiga skupaj s svojo predhodnico neprecenljiva podlaga, ki je nobena nova raziskava druge svetovne vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije ne bo mogla zaobiti. Obljublja, da bo to ostala še dolgo časa.«{{Sfn|Goldstein|2002}} V recenziji knjige, ki je izšla naslednje leto, je nemški zgodovinar Klaus Schmider opisal Tomasevichevo obvladovanje virov v petih jezikih kot »osupljivo«,{{Sfn|Schmider|2003}} in pripomnil, da je bil rezultat vreden šestindvajsetletnega čakanja med knjigama. Zapisal je, da je bil kritičen do manjših vrzeli v delu, ki pa so v primerjavi z »obsegom celotnega dosežka« le manjše pripombe. Schmider je zaključil, da »znanstveni standard, ki ga je Jozo Tomasevich dosegel v svojih dveh knjigah ''War and Revolution in Yugoslavia'', in misel na to, kaj bi naredil iz tretje knjige serije, njegovo smrt naredita tragedijo, ki jo močno občutijo celo tisti, ki ga niso nikoli poznali«.{{Sfn|Schmider|2003}} Tretja knjiga načrtovane trilogije, ki naj bi obravnavala partizane, je bila v času njegove smrti 75 odstotkov dokončana{{Sfn|Vucinich|1995}} in ostaja neobjavljena.{{Sfn|Schmider|2003}} === Zapuščina === Po Vucinichevih besedah je bil Tomasevich »mojster znanstvenih veščin, oseba z bogato erudicijo, bistrino in človeškim dostojanstvom ter vodilni strokovnjak za gospodarsko in socialno zgodovino nekdanje Jugoslavije«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Leta 2004 je Tomasevicheve dokumente pridobila knjižnica in arhiv Hooverjevega inštituta na Univerzi Stanford.{{Sfn|OAC|2004}} == Izbrana bibliografija == === Kot edini avtor === * {{Navedi knjigo|title=Die Staatsschulden Jugoslaviens|trans-title=Državni dolg Jugoslavije|year=1934|publisher=Drukerei "Merkantile"|location=Zagreb, Yugoslavia|language=de|ref=no|oclc=10626641}} * {{Navedi knjigo|title=Financijska politika Jugoslavije, 1929–1934|trans-title=Financial Policy of Yugoslavia, 1929–1934|year=1935|publisher=Vlastita naklada|location=Zagreb, Yugoslavia|language=sh|ref=no|oclc=18666473}} * {{Navedi knjigo|title=Novac i kredit|trans-title=Denar in kredit|year=1938|publisher=Vlastito izdanje|location=Zagreb, Yugoslavia|language=sh|ref=no|oclc=254535363}} * {{Navedi knjigo|title=International Agreements on Conservation of Marine Resources: With Special Reference to the North Pacific|publisher=Food Research Institute (printed by Stanford University Press)|year=1943|location=Stanford|ref=no|oclc=6153373}} * {{Navedi knjigo|title=Peasants, Politics, and Economic Change in Yugoslavia|year=1955|publisher=Stanford University Press|location=Stanford|ref=no|oclc=450385266}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: The Chetniks|volume=1|year=1975|publisher=Stanford University Press|isbn=978-0-8047-0857-9|location=Stanford|ref=no}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|volume=2|year=2001|publisher=Stanford University Press|isbn=978-0-8047-3615-2|location=Stanford|ref=no}} === Kot soavtor ali sodelavec === * {{Navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|last2=Vucinich|first2=Wayne S.|authorlink2=Wayne S. Vucinich|title=Contemporary Yugoslavia: Twenty Years of Socialist Experiment|year=1969|isbn=978-0-520-01536-4|publisher=University of California Press|location=Berkeley|ref=no}} * {{Navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|editor-last=Byrnes|editor-first=Robert F.|title=Communal Families in the Balkans: The Zadruga. Essays by Philip E. Mosely and Essays in His Honor|year=1976|publisher=University of Notre Dame Press|isbn=978-0-268-00569-6|chapter=The Tomašević extended family on the Peninsula of Pelješac|location=Notre Dame|url=https://archive.org/details/isbn_9780268005696|ref=no}} === Članki === * {{Navedi časopis|date=May 1958|title=Agriculture in Eastern Europe|journal=Annals of the American Academy of Political and Social Science|volume=317|pages=44–52|doi=10.1177/000271625831700107|jstor=1031076|ref=no}} == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri == {{refbegin|30em}} ===Knjige, novičarski viri in revije=== * {{cite journal|last=Auty|first=Phyllis|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941-1945: The Chetniks|url=https://www.jstor.org/stable/2615914|date=1976|volume=81|issue=4|journal=International Affairs|issn= 0002-8762 |pages=638–641|jstor=2615914 }} * {{cite journal|last=Baletić|first=Zvonimir|title=How Keynes Came to Croatia|url=https://hrcak.srce.hr/file/324565|date=1997|volume=6|issue=1|journal= Ekonomska Misao I Praksa/Economic Thought and Practice|publisher=[[Univerza v Dubrovniku]]|issn=1330-1039|pages=247–253}} * {{cite journal|last=Campbell|first=John C.|author-link=|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: The Chetniks by Jozo Tomasevich; The Chetnik Movement & the Yugoslav Resistance by Matteo J. Milazzo; and The Embattled Mountain by F. W. D. Deakin|journal=[[The American Historical Review]]|volume=81|issue=4|year=1976|pages=897–899|doi=10.2307/1864917 |jstor=1864917 |issn=0002-8762}} * {{cite journal|last=Dragnich|first=Alex N.|author-link=Alex N. Dragnich|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941-1945 (Book Review)|journal=[[Canadian Journal of History]]|issn=0008-4107|year=1976|pages=122–124|volume=11|issue=1|doi=10.3138/cjh.11.1.122 }} * {{cite journal|last=Goldstein|first=Ivo|author-link=Ivo Goldstein|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941-1945: Occupation and Collaboration|journal=The American Historical Review|volume=107|issue=3|year=2002|page=971|doi=10.1086/532636 |issn=0002-8762}} * {{cite book | last = Hoare | first = Marko Attila | year = 2006 | title = Genocide and Resistance in Hitler's Bosnia: The Partisans and the Chetniks 1941–1943 | publisher = Oxford University Press | location = New York | isbn = 978-0-19-726380-8 }} * {{cite journal|last=Irwin|first=Zachary T.|title= Peasants and Communists: Politics and Ideology in the Yugoslav Countryside 1941-1953|journal=[[Nationalities Papers]]|volume=28|issue=3|year=2000|pages=588–590|doi=10.1017/S009059920004246X |s2cid=158067450 |issn=0090-5992}} * {{cite journal|last=Kadezabek|first=Joseph|url=http://www.thefreelibrary.com/War+and+Revolution+in+Yugoslavia,+1941-1945%3A+Occupation+and...-a0121571618|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration (Book)|journal=[[Canadian Journal of History]]|year=2004|issn=0008-4107|volume=39|issue=1|doi=10.3138/cjh.39.1.165 |url-access=subscription}} * {{cite journal|last=Lamer|first=Mirko|journal=Weltwirtschaftliches Archiv|title=Novac i kredit (Geld und Kredit)|volume=51|year=1940|pages=33–34|jstor=40433261 |url=http://www.jstor.org/stable/40433261|access-date=November 24, 2023|language=de|trans-title=Denar in kredit|issn=1610-2878}} * {{cite book | last = Ramet | first = Sabrina P. | author-link = Sabrina P. Ramet | year = 2006 | title = The Three Yugoslavias: State-Building and Legitimation, 1918–2005 | publisher = Indiana University Press | location = Bloomington | isbn = 978-0-253-34656-8 | url = https://books.google.com/books?id=FTw3lEqi2-oC }} * {{cite journal|last=Sanders|first=Irwin T.|title=Peasants, Politics, and Economic Change in Yugoslavia|journal=[[Rural Sociology (journal)|Rural Sociology]]|year=1956|issn= 0036-0112 |volume=21|issue=3/4|pages=311–312|url=https://search.ebscohost.com/login.aspx?direct=true&db=ehh&AN=13331663&site=eds-live&scope=site|access-date=August 30, 2024|via=[[Wiley-Blackwell]]}} * {{cite journal|last=Schmider|first=Klaus|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|journal=[[The Journal of Military History]]|volume=67|issue=3|year=2003|page=972|doi=10.1353/jmh.2003.0253 |s2cid=162189986 |issn= 0899-3718}} * {{cite journal|first= Josip|last= Splivalo|url= https://hrcak.srce.hr/clanak/310078| title= Naučno djelo našeg profesora u Americi|language= sh|trans-title= Znanstveno delo našega profesorja v Ameriki |page=52|journal= Naše more (International Journal of Maritime Science and Technology)|issn= 0469-6255|publisher= [[University of Dubrovnik]]|year= 1958|volume= 5|issue= 1}} * {{cite book |last=Tomasevich |first=Jozo |title=Die Staatsschulden Jugoslaviens |trans-title=Državni dolg Jugoslavije |year=1934 |publisher=Drukerei "Merkantile" |location=Zagreb, Yugoslavia |language=de |oclc=10626641 }} * {{cite book |last=Tomasevich |first=Jozo |title=Financijska politika Jugoslavije, 1929–1934 |trans-title=Finančna politika Jugoslavije, 1929–1934 |year=1935 |publisher=Vlastita naklada |location=Zagreb, Yugoslavia |language=sh |oclc=18666473 }} * {{cite book |last=Tomasevich |first=Jozo |title=International Agreements on Conservation of Marine Resources: With Special Reference to the North Pacific |publisher=Food Research Institute (printed by Stanford University Press) |year=1943 |location=Stanford |oclc=6153373 }} * {{cite book |last=Tomasevich |first=Jozo |editor-last=Byrnes |editor-first=Robert F. |title=Communal Families in the Balkans: The Zadruga Essays by Philip E. Mosely and Essays in His Honor |year=1976 |publisher=University of Notre Dame Press |isbn=978-0-268-00569-6 |chapter=The Tomašević extended family on the Peninsula of Pelješac |location=Notre Dame |pages=187–200 }} * {{cite book|last=Violich|first=Francis|year=1998|title=The Bridge to Dalmatia: A Search for the Meaning of Place|publisher=Johns Hopkins University Press|isbn=978-0801855542|location=Baltimore, Maryland|url= https://openlibrary.org/works/OL2643242W/The_bridge_to_Dalmatia?edition=key%3A/books/OL663234M|access-date=August 30, 2024|via=[[Open Library]]}} * {{cite journal|last=Vucinich|first=Alexander|author-link= Alexander Vucinich |title=Jozo Tomasevich: 1908–1994|journal=Slavic Review|year=1995|volume=54|issue=1|pages=257–258|jstor=2501227|doi=10.1017/S0037677900070753|doi-access=free}} * {{cite news|last=Wheeler|first=Mark|title=Obituary: Professor Phyllis Auty|newspaper=The Independent|date=June 3, 1998|url=https://www.independent.co.uk/news/obituaries/obituary-professor-phyllis-auty-1162778.html|access-date=August 9, 2024}} ===Poročila, spletne strani in prepisi obravnav=== * {{cite web|url=http://creees.stanford.edu/docs/CREES%20Newsletter%20Spring%201982.pdf|title=CREES Newsletter|date=Spring 1982|access-date=August 26, 2012|publisher=Center for Russian and East European Studies, Stanford University|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111103105535/http://creees.stanford.edu/docs/CREES%20Newsletter%20Spring%201982.pdf|archive-date=November 3, 2011|ref={{harvid|Stanford University|1982}} }} * {{cite news|title=Deaths: Jozo Tomasevich|url=https://www.paloaltoonline.com/weekly/morgue/community_pulse/1994_Oct_21.OBITS21.html|newspaper=Palo Alto Weekly|date=October 21, 1994|ref={{harvid|Palo Alto Online|1994}} }} * {{cite news|title=Deaths: Neda B. Tomasevich|url=http://www.paloaltoonline.com/weekly/morgue/2002/2002_08_28.obits28.html|newspaper=Palo Alto Weekly|date=August 28, 2002|ref={{harvid|Palo Alto Online|2002}} }} * {{cite web|title=Distinguished Contributions to Slavic, East European, and Eurasian Studies Award|url=http://www.aseees.org/prizes/honorsprize.html|publisher=Association for Slavic, East European, and Eurasian Studies|access-date=June 6, 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140224122146/http://aseees.org/prizes/honorsprize.html|archive-date=February 24, 2014|ref={{harvid|AAASS|1989}} }} * {{cite web|title=Donja Banda|url=https://www.posta.hr/pretrazivanje-mjesta-s-pripadajucim-postanskim-brojem?vrsta=mjesto&pojam=donja+banda&tvrsta=mjesto&zupanija2=|publisher= Hrvatska Pošta|ref={{harvid|Hrvatska Pošta|2024a}}|access-date=August 9, 2024}} * {{cite web|title=Jozo Tomasevich F'76, F'74, G'57|url=http://www.acls.org/research/fellow.aspx?cid=ac4e1d64-f2a4-db11-8d10-000c2903e717|publisher=American Council of Learned Societies|date=July 27, 2011|access-date=October 15, 2012|archive-date=March 16, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316002725/https://www.acls.org/research/fellow.aspx?cid=ac4e1d64-f2a4-db11-8d10-000c2903e717|url-status=dead|ref={{harvid|ACLS|2011}} }} * {{cite web|title=Lamer, Mirko{{snd}}Croatian encyclopedia, online edition|publisher=[[Miroslav Krleža Lexicographic Institute]], 2013{{snd}}2024|access-date=August 12, 2024|ref={{harvid|MKLI|2024}}|url=https://www.enciklopedija.hr/clanak/lamer-mirko}} * {{cite web|title=Orebić|url=https://www.posta.hr/pretrazivanje-mjesta-s-pripadajucim-postanskim-brojem?vrsta=mjesto&pojam=Orebi%C4%87&tvrsta=mjesto&zupanija2=|publisher=Hrvatska Pošta|ref={{harvid|Hrvatska Pošta|2024b}}|access-date=August 9, 2024}} * {{cite web|title=Overview of Jozo Tomasevich papers|url=https://oac.cdlib.org/findaid/ark:/13030/kt0870307r/entire_text/|publisher=Online Archives of California|date=2004|ref={{harvid|OAC|2004}} }} * {{cite case|publisher=International Criminal Tribunal for the Former Yugoslavia|title=Prosecutor versus Vojislav Šešelj|url=https://www.icty.org/x/cases/seselj/trans/en/080129ED.htm|page=2901|date=January 29, 2008|location=The Hague }} * {{cite book|title=The Rockefeller Foundation Annual Report 1950|publisher=The Rockefeller Foundation|year=1951|url=https://www.rockefellerfoundation.org/wp-content/uploads/Annual-Report-1950.pdf|access-date=August 9, 2024|location=New York|ref={{harvid|Rockefeller Foundation|1950}} }} * {{cite book|title=The Rockefeller Foundation Annual Report 1951|publisher=The Rockefeller Foundation|year=1951|url=https://www.rockefellerfoundation.org/wp-content/uploads/Annual-Report-1951.pdf|access-date=August 9, 2024|location=New York|ref={{harvid|Rockefeller Foundation|1951}} }} {{refend}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tomasevich, Jozo}} [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Baslu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Stanford]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Columbia]] [[Kategorija:Ameriški zgodovinarji]] [[Kategorija:Hrvaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Ameriški ekonomisti]] [[Kategorija:Hrvaški ekonomisti]] [[Kategorija:Hrvaški Američani]] 48v0nxskdsozuc0yq0o7nszvxe5ax8h 6683445 6683434 2026-05-31T17:30:15Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Baslu]]; dodal [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Baslu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683445 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jozo''' '''Tomasevich''' (rojen kot '''Josip Tomasević'''), [[Hrvati|hrvaško]]-[[Američani|ameriški]] [[ekonomist]] in [[zgodovinar]], * [[16. marec]] [[1908]], [[Donja Banda]], [[Kraljevina Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]] (danes [[Hrvaška]]), † [[15. januar]] [[1994]], [[Palo Alto, Kalifornija|Palo Alto]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]]. Specializiral se je za ekonomsko in socialno zgodovino [[Jugoslavija|Jugoslavije]] ter po emigraciji v Združene države Amerike deloval kot profesor na [[Državna univerza v San Franciscu|Državni univerzi v San Franciscu]] do upokojitve leta 1973. Njegovo glavno delo je nedokončana serija o zgodovini Jugoslavije med drugo svetovno vojno, ki naj bi obsegala tri knjige, od katerih se prva osredotoča na [[Jugoslovanska vojska v domovini|četniško gibanje]], druga, ki jo je uredila in po njegovi smrti izdala hči Neda, o [[Kolaboracija|kolaboraciji]] in [[Kvizling|kvizlinških]] vladah s poudarkom na [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]], tretja o [[Jugoslovanski partizani|partizanskem gibanju]] pa je ostala nedokončana. == Zgodnje življenje, izobrazba, kariera in družina == Josip Tomašević se je rodil 16. marca 1908<ref>{{Navedi enciklopedijo|date=2013|title=Tomašević, Jozo|url=https://www.enciklopedija.hr/clanak/tomasevic-jozo|encyclopedia=Hrvatska enciklopedija|location=Zagreb|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža|accessdate=October 15, 2025}}</ref> v zaselku Košarni Do na polotoku [[Pelješac]] v [[Kraljevina Dalmacija|Kraljevini Dalmaciji]], takrat delu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].{{Sfn|Vucinich|1995}} Glavni kmetijski proizvod polotoka Pelješac je bilo rdeče namizno vino, sicer pa je bilo prebivalstvo predvsem samooskrbno kmetovanje in pomorščaki, polotok pa ni imel cest za promet vozil do leta 1946.{{Sfn|Tomasevich|1976|p=188}} Košarni Do je zaselek [[Donja Banda|Donje Bande]] in je danes del občine [[Orebić]] [[Hrvaška|na Hrvaškem]].{{Sfn|Hrvatska Pošta|2024a}}{{Sfn|Hrvatska Pošta|2024b}} Njegov oče, družini znan kot Nado (kar v prevodu pomeni »upanje«{{Spaced en dash}}v smislu upanje za družino), je v sedemdesetih letih 19. stoletja odpotoval v Kalifornijo. Nado se je leta 1894 vrnil v vas in se poročil s hčerko svojega bratranca, ki je bila iz vasi [[Potomje]],{{Sfn|Violich|1998|pp=11–12}} in je delal kot kmet. Par je imel štiri sinove.{{Sfn|Tomasevich|1976|p=197}} Jozo je bil pri petih letih poslan v osnovno šolo leto prej, saj je imel »nagnjenost k učenju«.{{Sfn|Violich|1998|p=12}} Decembra 1918 je polotok Pelješac postal del novoustanovljene [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]],{{Sfn|Ramet|2006|pp=42–44}} leta 1929 pa se je ime države spremenilo v Kraljevino Jugoslavijo.{{Sfn|Ramet|2006|p=75}} Tomašević je kasneje opisal svojo družino kot družino v dokaj ugodnem finančnem položaju, kar jim je omogočilo, da so ga poslali v srednjo šolo v [[Mostar|Mostarju]], po kateri je štiri leta študiral na trgovski akademiji v [[Sarajevo|Sarajevu]].{{Sfn|Violich|1998|p=12}} Med večletnim delom v [[Beograd|Beogradu]]{{Sfn|Violich|1998|pp=12–13}}{{Spaced en dash}}kjer je bil zaposlen kot finančni strokovnjak pri [[Narodna banka Jugoslavije|Narodni banki Jugoslavije]]{{Sfn|Baletić|1997|pp=248–249}}{{Spaced en dash}}in [[Zagreb|Zagrebu]] je Tomašević prihranil dovolj denarja za potovanje v Švico na študij na [[Univerza v Baslu|Univerzi v Baslu]], kjer je leta 1937 doktoriral iz ekonomije. Med študijem v Švici se je preživljal z delom v podjetju za kemično čiščenje in na kmetijah.{{Sfn|Violich|1998|p=13}} Leta 1938 je prejel dvoletno [[Rockefellerjeva štipendija|Rockefellerjevo štipendijo]] in se preselil v ZDA,{{Sfn|Baletić|1997|pp=248–249}}{{Sfn|Violich|1998|p=13}} kjer je pridobil dostop do bogatih virov [[Univerza Harvard|Univerze Harvard]].{{Sfn|Vucinich|1995}} Takrat je Tomašević svoj delež na družinski kmetiji v Košarnem Dolu dodelil enemu od svojih dveh bratov, ki sta tam ostala. Drugi brat, ki je živel v Košarnem Dolu, je prejel delež četrtega brata, mornarja, ki je živel na Novi Zelandiji.{{Sfn|Tomasevich|1976|p=198}} Tomašević se je pred drugo svetovno vojno preselil v Kalifornijo in se pridružil profesorskemu zboru Inštituta za raziskave hrane [[Univerza Stanford|Univerze Stanford]]. Med vojno je najprej delal pri [[Odboru za ekonomsko vojskovanje]],{{Sfn|Vucinich|1995}} nato pa od leta 1944 do 1946 pri Upravi Združenih narodov za pomoč in rehabilitacijo. Po vojni se je zaposlil pri [[Ameriška centralna banka|Ameriški centralni banki]] v San Franciscu.{{Sfn|Vucinich|1995}}{{Sfn|OAC|2004}} Njegova želja po delovnem mestu, ki bi združevalo poučevanje in raziskovanje, se je izpolnila leta 1948, ko se je zaposlil na Državnem kolidžu v San Franciscu (kasneje [[Državna univerza v San Franciscu]], SFSU).{{Sfn|Vucinich|1995}} V tem obdobju je začel uporabljati amerikanizirani priimek Tomasevich.{{Sfn|Rockefeller Foundation|1950|p=235}} Z izjemo leta 1954, ko je predaval na [[Univerza Columbia|Univerzi Columbia]], je Tomasevich petindvajset let poučeval na SFSU, dokler se ni leta 1973 upokojil.{{Sfn|Vucinich|1995}} Po upokojitvi je bil imenovan za [[Emeritus|zaslužnega profesorja]] ekonomije na SFSU.{{Sfn|Stanford University|1982}} Glede na osmrtnico v ''[[Slavic Review]]'', ki jo je napisal zgodovinar [[Alexander Vucinich]], je Tomasevič »svoja predavanja obogatil z bogato in ustrezno vsebino, jih natančno organiziral in jih podajal s toplim pridihom«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Leta 1937 se je Tomasevich poročil s srednješolsko učiteljico Nedo Brelić. Bila sta srečno poročena 57 let in imela sta tri otroke: Anthonyja, Nedo Ann in Lasto. Leta 1976 je Tomasevich prispeval esej za knjigo, v katerem je predstavil presenetljivo zgodovinsko in sociološko analizo svoje širše družine, ki sega vse do začetka devetnajstega stoletja.{{Sfn|Vucinich|1995}} Postal je ameriški državljan.{{Sfn|Prosecutor versus Vojislav Šešelj|2008|p=2901}} Tomasevich je umrl 15. oktobra 1994 v starosti 86 let,{{Sfn|Vucinich|1995}} takrat je živel v Palu Altu v Kaliforniji.{{Sfn|Palo Alto Online|1994}} Njegova vdova Neda je ostala v Palo Altu do svoje smrti leta 2002.{{Sfn|Palo Alto Online|2002}} == Delo == Tekom kariere se je ukvarjal z vrsto raziskovalnih vprašanj, od katerih so bila nekatera zelo obsežna. Vucinich ga opisuje kot človeka z »značajem, ki spodbuja notranjo disciplino{{Presledki}}... vsakemu od raziskovalnih projektov je posvetil polno pozornost, dokler ni bil v celoti zaključen«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Vucinich deli Tomasevichevo znanstveno delo na tri različne faze: delo o financah Jugoslavije med [[Velika gospodarska kriza|veliko depresijo]]; dve študiji v 40. in 50. letih 20. stoletja o mednarodnih morskih virih in gospodarskih težavah kmetov v Jugoslaviji; in zadnjo fazo, ki preučuje kompleksnost jugoslovanske zgodovine med drugo svetovno vojno.{{Sfn|Vucinich|1995}} === Jugoslovansko gospodarstvo === Med letoma 1934 in 1938 je Tomasevich izdal tri knjige.{{Sfn|Vucinich|1995}} Prva je izšla v nemščini leta 1934 z naslovom {{Jezik|de|Die Staatsschulden Jugoslaviens}} (''Državni dolg Jugoslavije'').{{Sfn|Tomasevich|1934}} Po Vucinichevih besedah je knjiga »ponujala trdno in pogosto citirano analizo vladnih prizadevanj za stabilizacijo nacionalnih financ na začetku velike depresije«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Naslednje leto je objavil {{Jezik|sh|Financijska politika Jugoslavije 1929–1934}} (''Finančna politika Jugoslavije'') v [[Srbohrvaščina|srbohrvaščini]]. {{Sfn|Tomasevich|1935}} Njegova razprava {{Jezik|sh|Novac i kredit}} (''Denar in kredit'') iz leta 1938 je po Vucinichevih besedah »pomagala izobraziti celo generacijo jugoslovanskih finančnih strokovnjakov«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Recenzija knjige iz leta 1940 v ''Weltwirtschaftliches Archiv'' avtorja Mirka Lamerja{{Spaced en dash}} ki je kasneje služil pri Združenih narodih kot strokovnjak pri [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|Organizaciji za prehrano in kmetijstvo]]{{Sfn|MKLI|2024}}{{Spaced en dash}}opisuje {{Jezik|sh|Novac i kredit}} kot pomembno delo, ki je zapolnilo znatno vrzel v jugoslovanskih ekonomskih študijah, obenem pa je podalo živo sliko takratne ekonomske teorije.{{Sfn|Lamer|1940}} V članku iz leta 1997 je {{Medjezikovna povezava|Zvonimir Baletić|hr}}, direktor Hrvaškega ekonomskega inštituta, Tomasevicha opisal kot enega najvidnejših zagovornikov [[John Maynard Keynes|keynesijanske]] ekonomije v medvojni Jugoslaviji in zaključil, da je bila {{Jezik|sh|Novac i kredit}} »avtoritativna« knjiga, ki je močno vplivala na študente in jugoslovanske ekonomiste.{{Sfn|Baletić|1997|pp=248–249}} === Mednarodni morski viri in jugoslovanski kmetje === Po prihodu v ZDA se je Tomasevich lotil dveh pomembnih projektov.{{Sfn|Vucinich|1995}} Prva knjiga je bila ''Mednarodni sporazumi o ohranjanju morskih virov (International Agreements on Preservation of Marine Resources)'', ki jo je leta 1943 izdala založba [[Stanford University Press.|Stanford University Press]].{{Sfn|Tomasevich|1943}} Vucinich je to delo opisal kot »zelo kompetentno raziskavo mednarodnih odnosov v pacifiškem bazenu, osredotočeno na vprašanje ključnega gospodarskega pomena«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Druga knjiga, ''Peasants, Politics, and Economic Change in Yugoslavia'' (''Kmetje, politika in ekonomske spremembe v Jugoslaviji'')'','' je izšla leta 1955,{{Sfn|Vucinich|1995}} v letih 1950 in 1951 pa jo je podprla še Rockefellerjeva štipendija v vrednosti 1750 dolarjev.{{Sfn|Rockefeller Foundation|1951|p=386}}{{Sfn|Rockefeller Foundation|1950|p=235}} Knjiga je bila predstavljena v treh delih: pregled zgodovinskega razvoja in gospodarskih značilnosti prebivalcev Jugoslavije; povzetek jugoslovanskega kmetijstva med prvo svetovno vojno; in pregled jugoslovanskega kmetijstva v medvojnem obdobju.{{Sfn|Splivalo|1958|p=52}} Vucinich je knjigo opisal kot »študijo monumentalnega obsega, [ki] je bila na splošno priznana kot najobsežnejša in najtemeljitejša študija na tem področju«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Pripomnil je, da je knjiga »impresivno pričevanje o Tomasevichevi sposobnosti prodiranja v globine sporočil, ki jih nosi dokumentarno gradivo, in skrbnega sklepanja{{Sfn|Vucinich|1995}} ter zaključil, da je bil Tomasevich »izjemno uspešen pri umeščanju gospodarskih problemov jugoslovanskega kmetstva v širši družbeni, politični in zgodovinski okvir«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Politolog Zachary T. Irwin je knjigo opisal kot »magisterialno«.{{Sfn|Irwin|2000}} Irwin T. Sanders z oddelka za sociologijo Univerze Kentuckyja je leta 1956 knjigo recenziral in izjavil, da je to »najboljša knjiga, ki je na voljo vsem, ki želijo razumeti družbeno-ekonomsko predkomunistično ozadje Jugoslavije«.{{Sfn|Sanders|1956}} Nadaljeval je z zapisom, da knjiga vsebuje realistične ocene kmečkih političnih strank, in zaključil, da »ni dvoma o utemeljenosti njegove ekonomske analize ali opisa sodelovanja kmeta v nacionalnem življenju«.{{Sfn|Sanders|1956}} === Druga svetovna vojna === [[Slika:DragoljubMihailovic8e09281v.jpg|alt=A black and white profile of a man in military uniform|sličica|[[Dragoljub Mihailović|Draža Mihailović]] je bil med drugo svetovno vojno glavni vodja četniškega gibanja v Jugoslaviji.]] Leta 1957 je Tomasevich prejel štipendijo Državne univerze v San Franciscu za slovanske in vzhodnoevropske študije.{{Sfn|ACLS|2011}} To je vodilo k delu na načrtovani trilogiji o zgodovini [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|Jugoslavije med drugo svetovno vojno]] z naslovom ''War and Revolution in Yugoslavia 1941–1945'' (''Vojna in revolucija v Jugoslaviji 1941–1945''). Prva knjiga se je osredotočila na [[Četniki|četniško gibanje,]] ki ga je vodil [[Dragoljub Mihailović|Draža Mihailović]], izšla je leta 1975 s podnaslovom ''The Chetniks''. Po Vucinichevih besedah je šlo »v osnovi za študijo politike, ideologije in vojaških operacij, čeprav vloga gospodarskega dejavnika ni bila spregledana«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Kmalu po objavi je knjigo recenzirala [[Phyllis Auty]],{{Sfn|Auty|1976}} profesorica sodobne zgodovine in vodja oddelka za zgodovino na [[Simon Fraser University|Univerzi Simon Fraser]].{{Sfn|Wheeler|1998}} Auty je delo opisala kot »zelo impresivno{{Presledki}}[...] znanstveno preučitev{{Presledki}}[...] dokazov«, {{Sfn|Auty|1976}} ki je bila natančno opremljena s sklici, in »varljivo luciden prikaz zelo zapletene in težke teme«.{{Sfn|Auty|1976}} Autyjeva je pohvalila Tomasevichevo odmaknjenost od teme in izjavila, da bo »verjetno dolgo ostala standardna knjiga na to temo«.{{Sfn|Auty|1976}} V Tomasevićevi osmrtnici je Vucinich zapisal, da so ''The Chetniks'' »očitno doslej najbolj izčrpna študija vojaških sil Jugoslavije, posvečenih obnovi srbske monarhije po koncu druge svetovne vojne«, in da knjiga »pomembno osvetljuje številne vidike konflikta med četniki in partizani«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Hrvaški zgodovinar [[Ivo Goldstein]] je leta 2002 zapisal, da so ''The Chetniks'' »še vedno najbolj popolna in najboljša knjiga o četnikih, ki je bila objavljena bodisi v tujini bodisi v nekdanji Jugoslaviji«.{{Sfn|Goldstein|2002}} Alternativno stališče do knjige je predstavil [[Ameriški Srbi|srbsko-ameriški]] politolog in profesor na Univerzi Vanderbilt, Alex N. Dragnich, ki je obsodil Tomasevichevo knjigo zaradi vztrajnih predsodkov do četniškega gibanja in pomanjkanja razumevanja njegovih problemov, pa tudi pretiravanja glede obsega četniškega sodelovanja s sovražnikom. Dragnich je menil, da sklepno poglavje knjige razkriva »skoraj radosten pogled na srbsko nesrečo«. Izjavil je tudi, da je knjiga predolga in da Tomasevich v različnih delih knjige predstavlja isto snov.{{Sfn|Dragnich|1976}} John C. Campbell iz Sveta za zunanje odnose je knjigo pozitivno ocenil in izjavil, da ''The Chetniks'' ponujajo »gore dokazov, da je bila [četniška] kolaboracija mnogotera, obsežno in neprekinjena«.{{Sfn|Campbell|1976}} [[Slika:Ante_Pavelić_StAF_W_134_Nr._026020_Bild_1_(5-92156-1).jpg|alt=A black and white head and shoulders profile of a man in uniform|levo|sličica|[[Ante Pavelić]] je bil vodja [[Fašizem|fašističnega]] [[Ustaši|ustaškega gibanja]], ki je vladalo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] med letoma 1941 in 1945.]] Leta 1974 je Tomasevich prejel štipendijo American Council of Learned Societies za podoktorsko raziskavo za drugi del trilogije, leta 1976 pa je sledila še štipendija v podporo njegovemu delu na načrtovani tretji knjigi o [[Jugoslovanski partizani|jugoslovanskih partizanih]].{{Sfn|ACLS|2011}} Leta 1989 je Tomasevich prejel nagrado za izjemne prispevke k slavistiki od Ameriškega združenja za napredek slavistike.{{Sfn|AAASS|1989}} Drugi del njegove načrtovane trilogije{{Spaced en dash}} ''War and Revolution in Yugoslavia 1941–1945: Occupation and Collaboration''{{Spaced en dash}}se je osredotočal na [[Kolaboracija|kolaboracijo]] in kvizlinške vlade v Jugoslaviji med vojno,{{Sfn|Vucinich|1995}} z močnim poudarkom na [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]], marionetni državi [[Sile osi|osi]], ki jo je vodil [[Ante Pavelić]], vodja [[Fašizem|fašističnega]] [[Ustaši|ustaškega gibanja]]. Knjiga je bila posmrtno objavljena leta 2001, uredila pa jo je njegova hči Neda Tomasevich.{{Sfn|Kadezabek|2004}}{{Sfn|Hoare|2006|p=14}} Goldstein je knjigo pregledal leta 2002 in ugotovil, da je bil najdragocenejši prispevek knjige del, posvečen Neodvisni državi Hrvaški, ki je predstavljal skoraj polovico dela. Čeprav je ugotovil nekaj pomanjkljivosti in manjših napak, je Goldstein Tomasevichevo delo opisal kot popoln in luciden opis ter razlago jugoslovanskih okupacijskih in kolaboracionističnih sil. Zaključil je, da je »ta knjiga skupaj s svojo predhodnico neprecenljiva podlaga, ki je nobena nova raziskava druge svetovne vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije ne bo mogla zaobiti. Obljublja, da bo to ostala še dolgo časa.«{{Sfn|Goldstein|2002}} V recenziji knjige, ki je izšla naslednje leto, je nemški zgodovinar Klaus Schmider opisal Tomasevichevo obvladovanje virov v petih jezikih kot »osupljivo«,{{Sfn|Schmider|2003}} in pripomnil, da je bil rezultat vreden šestindvajsetletnega čakanja med knjigama. Zapisal je, da je bil kritičen do manjših vrzeli v delu, ki pa so v primerjavi z »obsegom celotnega dosežka« le manjše pripombe. Schmider je zaključil, da »znanstveni standard, ki ga je Jozo Tomasevich dosegel v svojih dveh knjigah ''War and Revolution in Yugoslavia'', in misel na to, kaj bi naredil iz tretje knjige serije, njegovo smrt naredita tragedijo, ki jo močno občutijo celo tisti, ki ga niso nikoli poznali«.{{Sfn|Schmider|2003}} Tretja knjiga načrtovane trilogije, ki naj bi obravnavala partizane, je bila v času njegove smrti 75 odstotkov dokončana{{Sfn|Vucinich|1995}} in ostaja neobjavljena.{{Sfn|Schmider|2003}} === Zapuščina === Po Vucinichevih besedah je bil Tomasevich »mojster znanstvenih veščin, oseba z bogato erudicijo, bistrino in človeškim dostojanstvom ter vodilni strokovnjak za gospodarsko in socialno zgodovino nekdanje Jugoslavije«.{{Sfn|Vucinich|1995}} Leta 2004 je Tomasevicheve dokumente pridobila knjižnica in arhiv Hooverjevega inštituta na Univerzi Stanford.{{Sfn|OAC|2004}} == Izbrana bibliografija == === Kot edini avtor === * {{Navedi knjigo|title=Die Staatsschulden Jugoslaviens|trans-title=Državni dolg Jugoslavije|year=1934|publisher=Drukerei "Merkantile"|location=Zagreb, Yugoslavia|language=de|ref=no|oclc=10626641}} * {{Navedi knjigo|title=Financijska politika Jugoslavije, 1929–1934|trans-title=Financial Policy of Yugoslavia, 1929–1934|year=1935|publisher=Vlastita naklada|location=Zagreb, Yugoslavia|language=sh|ref=no|oclc=18666473}} * {{Navedi knjigo|title=Novac i kredit|trans-title=Denar in kredit|year=1938|publisher=Vlastito izdanje|location=Zagreb, Yugoslavia|language=sh|ref=no|oclc=254535363}} * {{Navedi knjigo|title=International Agreements on Conservation of Marine Resources: With Special Reference to the North Pacific|publisher=Food Research Institute (printed by Stanford University Press)|year=1943|location=Stanford|ref=no|oclc=6153373}} * {{Navedi knjigo|title=Peasants, Politics, and Economic Change in Yugoslavia|year=1955|publisher=Stanford University Press|location=Stanford|ref=no|oclc=450385266}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: The Chetniks|volume=1|year=1975|publisher=Stanford University Press|isbn=978-0-8047-0857-9|location=Stanford|ref=no}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|volume=2|year=2001|publisher=Stanford University Press|isbn=978-0-8047-3615-2|location=Stanford|ref=no}} === Kot soavtor ali sodelavec === * {{Navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|last2=Vucinich|first2=Wayne S.|authorlink2=Wayne S. Vucinich|title=Contemporary Yugoslavia: Twenty Years of Socialist Experiment|year=1969|isbn=978-0-520-01536-4|publisher=University of California Press|location=Berkeley|ref=no}} * {{Navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|editor-last=Byrnes|editor-first=Robert F.|title=Communal Families in the Balkans: The Zadruga. Essays by Philip E. Mosely and Essays in His Honor|year=1976|publisher=University of Notre Dame Press|isbn=978-0-268-00569-6|chapter=The Tomašević extended family on the Peninsula of Pelješac|location=Notre Dame|url=https://archive.org/details/isbn_9780268005696|ref=no}} === Članki === * {{Navedi časopis|date=May 1958|title=Agriculture in Eastern Europe|journal=Annals of the American Academy of Political and Social Science|volume=317|pages=44–52|doi=10.1177/000271625831700107|jstor=1031076|ref=no}} == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri == {{refbegin|30em}} ===Knjige, novičarski viri in revije=== * {{cite journal|last=Auty|first=Phyllis|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941-1945: The Chetniks|url=https://www.jstor.org/stable/2615914|date=1976|volume=81|issue=4|journal=International Affairs|issn= 0002-8762 |pages=638–641|jstor=2615914 }} * {{cite journal|last=Baletić|first=Zvonimir|title=How Keynes Came to Croatia|url=https://hrcak.srce.hr/file/324565|date=1997|volume=6|issue=1|journal= Ekonomska Misao I Praksa/Economic Thought and Practice|publisher=[[Univerza v Dubrovniku]]|issn=1330-1039|pages=247–253}} * {{cite journal|last=Campbell|first=John C.|author-link=|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: The Chetniks by Jozo Tomasevich; The Chetnik Movement & the Yugoslav Resistance by Matteo J. Milazzo; and The Embattled Mountain by F. W. D. Deakin|journal=[[The American Historical Review]]|volume=81|issue=4|year=1976|pages=897–899|doi=10.2307/1864917 |jstor=1864917 |issn=0002-8762}} * {{cite journal|last=Dragnich|first=Alex N.|author-link=Alex N. Dragnich|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941-1945 (Book Review)|journal=[[Canadian Journal of History]]|issn=0008-4107|year=1976|pages=122–124|volume=11|issue=1|doi=10.3138/cjh.11.1.122 }} * {{cite journal|last=Goldstein|first=Ivo|author-link=Ivo Goldstein|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941-1945: Occupation and Collaboration|journal=The American Historical Review|volume=107|issue=3|year=2002|page=971|doi=10.1086/532636 |issn=0002-8762}} * {{cite book | last = Hoare | first = Marko Attila | year = 2006 | title = Genocide and Resistance in Hitler's Bosnia: The Partisans and the Chetniks 1941–1943 | publisher = Oxford University Press | location = New York | isbn = 978-0-19-726380-8 }} * {{cite journal|last=Irwin|first=Zachary T.|title= Peasants and Communists: Politics and Ideology in the Yugoslav Countryside 1941-1953|journal=[[Nationalities Papers]]|volume=28|issue=3|year=2000|pages=588–590|doi=10.1017/S009059920004246X |s2cid=158067450 |issn=0090-5992}} * {{cite journal|last=Kadezabek|first=Joseph|url=http://www.thefreelibrary.com/War+and+Revolution+in+Yugoslavia,+1941-1945%3A+Occupation+and...-a0121571618|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration (Book)|journal=[[Canadian Journal of History]]|year=2004|issn=0008-4107|volume=39|issue=1|doi=10.3138/cjh.39.1.165 |url-access=subscription}} * {{cite journal|last=Lamer|first=Mirko|journal=Weltwirtschaftliches Archiv|title=Novac i kredit (Geld und Kredit)|volume=51|year=1940|pages=33–34|jstor=40433261 |url=http://www.jstor.org/stable/40433261|access-date=November 24, 2023|language=de|trans-title=Denar in kredit|issn=1610-2878}} * {{cite book | last = Ramet | first = Sabrina P. | author-link = Sabrina P. Ramet | year = 2006 | title = The Three Yugoslavias: State-Building and Legitimation, 1918–2005 | publisher = Indiana University Press | location = Bloomington | isbn = 978-0-253-34656-8 | url = https://books.google.com/books?id=FTw3lEqi2-oC }} * {{cite journal|last=Sanders|first=Irwin T.|title=Peasants, Politics, and Economic Change in Yugoslavia|journal=[[Rural Sociology (journal)|Rural Sociology]]|year=1956|issn= 0036-0112 |volume=21|issue=3/4|pages=311–312|url=https://search.ebscohost.com/login.aspx?direct=true&db=ehh&AN=13331663&site=eds-live&scope=site|access-date=August 30, 2024|via=[[Wiley-Blackwell]]}} * {{cite journal|last=Schmider|first=Klaus|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|journal=[[The Journal of Military History]]|volume=67|issue=3|year=2003|page=972|doi=10.1353/jmh.2003.0253 |s2cid=162189986 |issn= 0899-3718}} * {{cite journal|first= Josip|last= Splivalo|url= https://hrcak.srce.hr/clanak/310078| title= Naučno djelo našeg profesora u Americi|language= sh|trans-title= Znanstveno delo našega profesorja v Ameriki |page=52|journal= Naše more (International Journal of Maritime Science and Technology)|issn= 0469-6255|publisher= [[University of Dubrovnik]]|year= 1958|volume= 5|issue= 1}} * {{cite book |last=Tomasevich |first=Jozo |title=Die Staatsschulden Jugoslaviens |trans-title=Državni dolg Jugoslavije |year=1934 |publisher=Drukerei "Merkantile" |location=Zagreb, Yugoslavia |language=de |oclc=10626641 }} * {{cite book |last=Tomasevich |first=Jozo |title=Financijska politika Jugoslavije, 1929–1934 |trans-title=Finančna politika Jugoslavije, 1929–1934 |year=1935 |publisher=Vlastita naklada |location=Zagreb, Yugoslavia |language=sh |oclc=18666473 }} * {{cite book |last=Tomasevich |first=Jozo |title=International Agreements on Conservation of Marine Resources: With Special Reference to the North Pacific |publisher=Food Research Institute (printed by Stanford University Press) |year=1943 |location=Stanford |oclc=6153373 }} * {{cite book |last=Tomasevich |first=Jozo |editor-last=Byrnes |editor-first=Robert F. |title=Communal Families in the Balkans: The Zadruga Essays by Philip E. Mosely and Essays in His Honor |year=1976 |publisher=University of Notre Dame Press |isbn=978-0-268-00569-6 |chapter=The Tomašević extended family on the Peninsula of Pelješac |location=Notre Dame |pages=187–200 }} * {{cite book|last=Violich|first=Francis|year=1998|title=The Bridge to Dalmatia: A Search for the Meaning of Place|publisher=Johns Hopkins University Press|isbn=978-0801855542|location=Baltimore, Maryland|url= https://openlibrary.org/works/OL2643242W/The_bridge_to_Dalmatia?edition=key%3A/books/OL663234M|access-date=August 30, 2024|via=[[Open Library]]}} * {{cite journal|last=Vucinich|first=Alexander|author-link= Alexander Vucinich |title=Jozo Tomasevich: 1908–1994|journal=Slavic Review|year=1995|volume=54|issue=1|pages=257–258|jstor=2501227|doi=10.1017/S0037677900070753|doi-access=free}} * {{cite news|last=Wheeler|first=Mark|title=Obituary: Professor Phyllis Auty|newspaper=The Independent|date=June 3, 1998|url=https://www.independent.co.uk/news/obituaries/obituary-professor-phyllis-auty-1162778.html|access-date=August 9, 2024}} ===Poročila, spletne strani in prepisi obravnav=== * {{cite web|url=http://creees.stanford.edu/docs/CREES%20Newsletter%20Spring%201982.pdf|title=CREES Newsletter|date=Spring 1982|access-date=August 26, 2012|publisher=Center for Russian and East European Studies, Stanford University|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111103105535/http://creees.stanford.edu/docs/CREES%20Newsletter%20Spring%201982.pdf|archive-date=November 3, 2011|ref={{harvid|Stanford University|1982}} }} * {{cite news|title=Deaths: Jozo Tomasevich|url=https://www.paloaltoonline.com/weekly/morgue/community_pulse/1994_Oct_21.OBITS21.html|newspaper=Palo Alto Weekly|date=October 21, 1994|ref={{harvid|Palo Alto Online|1994}} }} * {{cite news|title=Deaths: Neda B. Tomasevich|url=http://www.paloaltoonline.com/weekly/morgue/2002/2002_08_28.obits28.html|newspaper=Palo Alto Weekly|date=August 28, 2002|ref={{harvid|Palo Alto Online|2002}} }} * {{cite web|title=Distinguished Contributions to Slavic, East European, and Eurasian Studies Award|url=http://www.aseees.org/prizes/honorsprize.html|publisher=Association for Slavic, East European, and Eurasian Studies|access-date=June 6, 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140224122146/http://aseees.org/prizes/honorsprize.html|archive-date=February 24, 2014|ref={{harvid|AAASS|1989}} }} * {{cite web|title=Donja Banda|url=https://www.posta.hr/pretrazivanje-mjesta-s-pripadajucim-postanskim-brojem?vrsta=mjesto&pojam=donja+banda&tvrsta=mjesto&zupanija2=|publisher= Hrvatska Pošta|ref={{harvid|Hrvatska Pošta|2024a}}|access-date=August 9, 2024}} * {{cite web|title=Jozo Tomasevich F'76, F'74, G'57|url=http://www.acls.org/research/fellow.aspx?cid=ac4e1d64-f2a4-db11-8d10-000c2903e717|publisher=American Council of Learned Societies|date=July 27, 2011|access-date=October 15, 2012|archive-date=March 16, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316002725/https://www.acls.org/research/fellow.aspx?cid=ac4e1d64-f2a4-db11-8d10-000c2903e717|url-status=dead|ref={{harvid|ACLS|2011}} }} * {{cite web|title=Lamer, Mirko{{snd}}Croatian encyclopedia, online edition|publisher=[[Miroslav Krleža Lexicographic Institute]], 2013{{snd}}2024|access-date=August 12, 2024|ref={{harvid|MKLI|2024}}|url=https://www.enciklopedija.hr/clanak/lamer-mirko}} * {{cite web|title=Orebić|url=https://www.posta.hr/pretrazivanje-mjesta-s-pripadajucim-postanskim-brojem?vrsta=mjesto&pojam=Orebi%C4%87&tvrsta=mjesto&zupanija2=|publisher=Hrvatska Pošta|ref={{harvid|Hrvatska Pošta|2024b}}|access-date=August 9, 2024}} * {{cite web|title=Overview of Jozo Tomasevich papers|url=https://oac.cdlib.org/findaid/ark:/13030/kt0870307r/entire_text/|publisher=Online Archives of California|date=2004|ref={{harvid|OAC|2004}} }} * {{cite case|publisher=International Criminal Tribunal for the Former Yugoslavia|title=Prosecutor versus Vojislav Šešelj|url=https://www.icty.org/x/cases/seselj/trans/en/080129ED.htm|page=2901|date=January 29, 2008|location=The Hague }} * {{cite book|title=The Rockefeller Foundation Annual Report 1950|publisher=The Rockefeller Foundation|year=1951|url=https://www.rockefellerfoundation.org/wp-content/uploads/Annual-Report-1950.pdf|access-date=August 9, 2024|location=New York|ref={{harvid|Rockefeller Foundation|1950}} }} * {{cite book|title=The Rockefeller Foundation Annual Report 1951|publisher=The Rockefeller Foundation|year=1951|url=https://www.rockefellerfoundation.org/wp-content/uploads/Annual-Report-1951.pdf|access-date=August 9, 2024|location=New York|ref={{harvid|Rockefeller Foundation|1951}} }} {{refend}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tomasevich, Jozo}} [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Baslu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Stanford]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Columbia]] [[Kategorija:Ameriški zgodovinarji]] [[Kategorija:Hrvaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Ameriški ekonomisti]] [[Kategorija:Hrvaški ekonomisti]] [[Kategorija:Hrvaški Američani]] eognk39q073b2cj54940fx657l8kq04 Pogovor:Jozo Tomasevich 1 603457 6683436 2026-05-31T17:14:49Z Yerpo 8417 {{CEE Pomlad 2026}} 6683436 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Yerpo |tema=znanost |tema2=gospodarstvo |država=Hrvaška}} pagzb6plbjl9pnqcjbp9gdgtar0w1ph Josip Tomasević 0 603458 6683439 2026-05-31T17:16:30Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Jozo Tomasevich]] 6683439 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Jozo Tomasevich]] nuyxk30x71k5nzp33jedgx87gfye7l0 Pogovor:Novi Pazar 1 603459 6683451 2026-05-31T17:46:35Z Upwinxp 126544 CEE Pomlad 2026; del brez medbesedilnih sklicev je preveden z nemške wiki 6683451 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Upwinxp |tema=geografija |država=Srbija}} {{prevedena stran|de|Novi Pazar|small=no}} o5jyu184a6ogiodojxd39kp301h9iwg 6683452 6683451 2026-05-31T17:47:27Z Upwinxp 126544 6683452 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |kaj=razširjen |uporabnik=Upwinxp |tema=geografija |država=Srbija}} {{prevedena stran|de|Novi Pazar|small=no}} i0ew6upha1soaye9isjjl00hvjsy5hb Pogovor:29. maj 1 603460 6683462 2026-05-31T18:07:50Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6683462 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:31. maj 1 603461 6683468 2026-05-31T18:18:49Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6683468 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:639 1 603462 6683472 2026-05-31T18:20:23Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6683472 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:640 1 603463 6683473 2026-05-31T18:20:29Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6683473 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:641 1 603464 6683474 2026-05-31T18:20:36Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6683474 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Kategorija:Železniške postaje na Hrvaškem 14 603466 6683481 2026-05-31T18:56:23Z Janezdrilc 3152 N 6683481 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Hrvaškem]] [[Kategorija:Železnica na Hrvaškem]] [[Kategorija:Železniške postaje po državah|Hrvaška]] 1g7ocxmyq96m3tvw4dvo4v1wocddr40 Kategorija:Železniške postaje v Rusiji 14 603467 6683484 2026-05-31T18:58:17Z Janezdrilc 3152 N 6683484 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Rusiji]] [[Kategorija:Železnica v Rusiji]] [[Kategorija:Železniške postaje po državah|Rusija]] o9xmkmjncc63ad60ia00fttlsi0uzxm Kategorija:Železniške postaje v Lihtenštajnu 14 603468 6683487 2026-05-31T19:00:55Z Janezdrilc 3152 N 6683487 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Lihtenštajnu]] [[Kategorija:Železnica v Lihtenštajnu]] [[Kategorija:Železniške postaje po državah|Lihtenštajn]] b2s8hwy8tkzbbkdxw83clwn26ggmi0z Kategorija:Zgradbe in objekti v Lihtenštajnu 14 603469 6683488 2026-05-31T19:01:32Z Janezdrilc 3152 N 6683488 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Zgradbe in objekti po državah|Lihtenštajn]] [[Kategorija:Lihtenštajn]] 4s09zefwcdw5ggqw2rj6q6j0v7mtmet Kategorija:Železniške postaje v Moldaviji 14 603470 6683492 2026-05-31T19:04:17Z Janezdrilc 3152 N 6683492 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Moldaviji]] [[Kategorija:Železnica v Moldaviji]] [[Kategorija:Železniške postaje po državah|Moldavija]] cvgiygfbobw7fokk29kx12cc1dei5pd Kategorija:Zgradbe in objekti v Moldaviji 14 603471 6683493 2026-05-31T19:04:59Z Janezdrilc 3152 N 6683493 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Zgradbe in objekti po državah|Moldavija]] [[Kategorija:Moldavija]] 96rhm57gcwarect2lczxtpnkep2clxt Kategorija:Železniške postaje v Azerbajdžanu 14 603472 6683497 2026-05-31T19:06:59Z Janezdrilc 3152 N 6683497 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Železnica v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Železniške postaje po državah|Azerbajdžan]] saa0bpdqjen7oaykg4fiffsotav8jvq Kategorija:Železniške postaje na Finskem 14 603473 6683499 2026-05-31T19:08:11Z Janezdrilc 3152 N 6683499 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Finskem]] [[Kategorija:Železnica na Finskem]] [[Kategorija:Železniške postaje po državah|Finska]] jsppogqyg2rdw5hv7d66seortmqkilk Kategorija:Železniške postaje na Kosovu 14 603474 6683501 2026-05-31T19:09:28Z Janezdrilc 3152 N 6683501 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Kosovu]] [[Kategorija:Železnica na Kosovu]] [[Kategorija:Železniške postaje po državah|Kosovo]] jq9y78duqmpd0a535oah7xbuluaui61 Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026 10 603475 6683511 2026-05-31T20:08:14Z Yerpo 8417 n 6683511 wikitext text/x-wiki {{slikadesno|Slika:1914 Dark Troll 2019 03.jpg|res=150px<!-- 150 za ležeče in kvadratne slike, 120 za pokončne -->|border|Skupina 1914}} * ... se ukrajinska [[metal]] skupina '''[[1914 (glasbena skupina)|1914]]''' <small>(na sliki)</small> v svojih delih tematsko posveča predvsem [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]; * ... je večina okužb z '''[[Marburška virusna bolezen|marburško virusno boleznijo]]''' pri ljudeh povezana z obiski [[jama|jam]] ali delom v [[rudnik]]ih; * ... so na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] povsem pozabili na otok '''[[Ada Kale]]''' na [[Donava|Donavi]], ki je nato ''[[de iure - de facto|de iure]]'' ostal [[osmansko cesarstvo|osmanski]] še skoraj pol stoletja; * ... se je nacistični minister za propagando [[Joseph Goebbels]] skoraj odpovedal položaju zaradi češke igralke '''[[Lída Baarová|Líde Baarove]]'''; * ... je matematik '''[[Peter Legiša]]''' kot prvi predsednik Republiške predmetne maturitetne komisije za matematiko sodeloval pri ponovni uvedbi [[matura|mature]] v Sloveniji?<noinclude>[[Kategorija:Predloge za Ste vedeli 2026]]</noinclude> qpcrc2ffk0dwv3qzksi5j4svm2hqy8z Sulejmanova gora 0 603476 6683528 2026-06-01T04:02:37Z Octopus 13285 info 6683528 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraj svetovne dediščine | WHS = Sulejmanova gora | image = Osh 03-2016 img06 Sulayman Mountain.jpg | image_upright = 1.2 | caption = | location = {{zastava|Kirgizistan}} | criteria = {{UNESCO WHS type|(iii), (vi)}}(iii), (vi) | ID = 1230rev | coordinates = {{coord|40|31|52|N|72|46|58|E|region:KG_type:mountain|format=dms|display=title, inline}} | year = 2009 | area = 112 ha | buffer_zone = 4.788 ha | locmapin = Kirgizistan | map_caption = }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Kirgizistanu]] lhokc6nzns63ijr6k4stxwltpcvylk2 6683534 6683528 2026-06-01T04:39:27Z Octopus 13285 uvod 6683534 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraj svetovne dediščine | WHS = Sulejmanova gora | image = Osh 03-2016 img06 Sulayman Mountain.jpg | image_upright = 1.2 | caption = | location = {{zastava|Kirgizistan}} | criteria = {{UNESCO WHS type|(iii), (vi)}}(iii), (vi) | ID = 1230rev | coordinates = {{coord|40|31|52|N|72|46|58|E|region:KG_type:mountain|format=dms|display=title, inline}} | year = 2009 | area = 112 ha | buffer_zone = 4.788 ha | locmapin = Kirgizistan | map_caption = }} '''Sulejmanova gora''' ([[Kirgiščina|kirgiško]]: Сулайман-Тоо, romanizirano: Sulaiman-Too, dobesedno 'Sulejmanova skala') je edini [[Unescova svetovna dediščina|kraj svetovne dediščine]], ki se v celoti nahaja v Kirgizistanu.{{efn|Kirgizistan območje svilne ceste v [[Tjanšan]]u deli s [[Kitajska|Kitajsko]] in [[Kazahstan]]om. Območje zahodnega Tjanšana si deli s Kazahstanom in [[Uzbekistan]]om.}} Gora se nahaja v mestu Oš in je bila pomembno predislamsko romarsko mesto. ==Zgodovina== Nekateri raziskovalci in zgodovinarji menijo, da je bila gora znana že v antiki kot [[Kamniti stolp (Ptolemaj)|Kamniti stolp]], o katerem je [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]] pisal v svoji razpravi [[Geografija (Ptolemaj)|''Geografija'']].<ref>{{Cite book |last=Dean |first=Riaz |title=The Stone Tower: Ptolemy, the Silk Road, and a 2,000-Year-Old Riddle |publisher=Penguin Viking |year=2022 |isbn=978-0670093625 |location=Delhi |pages=173–85|language=English}}</ref><ref>{{Cite journal| last = Dean| first = Riaz| date = 2015| title = The Location of Ptolemy's Stone Tower: The Case for Sulaiman-Too in Osh| url = http://www.silkroadfoundation.org/newsletter/vol13/Dean_SR13_2015_pp75_83.pdf| journal = The Silk Road| doi =| pmid =| access-date =}}</ref><ref>{{Cite book |last=von Reden |first=Sitta |editor-first1=Sitta |editor-last1=von Reden |url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.1515/9783110607628/html |title=The Handbook of Ancient Afro-Eurasian Economies (Volume 3: Frontier-Zone Processes and Transimperial Exchange)|publisher=De Gruyter Oldenbourg |year=2023 |isbn=9783110604641 |pages=20|doi=10.1515/9783110607628 }}</ref> Kamniti stolp je označeval sredino starodavne [[Svilna pot|svilne poti]], kopenske trgovske poti, po kateri so karavane potovale med [[Evropa|Evropo]] in [[Azija|Azijo]]. ==Sulejmanovo svetišče== Sulejman (Salomon) je v ''[[Koran]]u'' [[prerok]], svetišče na Sulejmanovi gori pa naj bi označevalo njegov grob. Ženske, ki se povzpnejo do svetišča na vrhu gore in se splazijo skozi odprtino na sveto skalo, bodo po legendi rodile zdrave otroke. Drevesa in grmičevje na gori so prekriti s številnimi "molitvenimi zastavami", majhnimi kosi tkanine, privezanimi nanje. ==Zaščita območja== Po podatkih [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unesca]] je gora ''"najbolj popoln primer svete gore kjerkoli v Srednji Aziji, ki jo častijo že več tisočletij"''.<ref>{{cite web|title=Sacred mountain in Kyrgyzstan enters List along with Iran's Shushtar water system and Royal tombs in Republic of Korea|url=https://whc.unesco.org/en/news/529|website=UNESCO|accessdate=9 August 2014}}</ref> Kraj je še vedno priljubljen za lokalne muslimane. Na najvišji vrh, kjer stoji majhna mošeja, ki jo je leta 1510 prvotno zgradil [[Babur]], vodijo stopnice. Velik del mošeje je bil obnovljen konec 20. stoletja. Na gori je tudi Nacionalni zgodovinski in arheološki muzejski kompleks Sulejman, ki je bil zgrajen v sovjetskem obdobju in prikazuje arheološke najdbe iz okolice in njegovo zgodovino. Na spodnjem pobočju gore je pokopališče. ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Kirgizistanu]] g3voo6po5dgetourdlrcp370ptszviw 6683540 6683534 2026-06-01T05:04:40Z Octopus 13285 /* Opomba */ galetija 6683540 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraj svetovne dediščine | WHS = Sulejmanova gora | image = Osh 03-2016 img06 Sulayman Mountain.jpg | image_upright = 1.2 | caption = | location = {{zastava|Kirgizistan}} | criteria = {{UNESCO WHS type|(iii), (vi)}}(iii), (vi) | ID = 1230rev | coordinates = {{coord|40|31|52|N|72|46|58|E|region:KG_type:mountain|format=dms|display=title, inline}} | year = 2009 | area = 112 ha | buffer_zone = 4.788 ha | locmapin = Kirgizistan | map_caption = }} '''Sulejmanova gora''' ([[Kirgiščina|kirgiško]]: Сулайман-Тоо, romanizirano: Sulaiman-Too, dobesedno 'Sulejmanova skala') je edini [[Unescova svetovna dediščina|kraj svetovne dediščine]], ki se v celoti nahaja v Kirgizistanu.{{efn|Kirgizistan območje svilne ceste v [[Tjanšan]]u deli s [[Kitajska|Kitajsko]] in [[Kazahstan]]om. Območje zahodnega Tjanšana si deli s Kazahstanom in [[Uzbekistan]]om.}} Gora se nahaja v mestu Oš in je bila pomembno predislamsko romarsko mesto. ==Zgodovina== Nekateri raziskovalci in zgodovinarji menijo, da je bila gora znana že v antiki kot [[Kamniti stolp (Ptolemaj)|Kamniti stolp]], o katerem je [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]] pisal v svoji razpravi [[Geografija (Ptolemaj)|''Geografija'']].<ref>{{Cite book |last=Dean |first=Riaz |title=The Stone Tower: Ptolemy, the Silk Road, and a 2,000-Year-Old Riddle |publisher=Penguin Viking |year=2022 |isbn=978-0670093625 |location=Delhi |pages=173–85|language=English}}</ref><ref>{{Cite journal| last = Dean| first = Riaz| date = 2015| title = The Location of Ptolemy's Stone Tower: The Case for Sulaiman-Too in Osh| url = http://www.silkroadfoundation.org/newsletter/vol13/Dean_SR13_2015_pp75_83.pdf| journal = The Silk Road| doi =| pmid =| access-date =}}</ref><ref>{{Cite book |last=von Reden |first=Sitta |editor-first1=Sitta |editor-last1=von Reden |url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.1515/9783110607628/html |title=The Handbook of Ancient Afro-Eurasian Economies (Volume 3: Frontier-Zone Processes and Transimperial Exchange)|publisher=De Gruyter Oldenbourg |year=2023 |isbn=9783110604641 |pages=20|doi=10.1515/9783110607628 }}</ref> Kamniti stolp je označeval sredino starodavne [[Svilna pot|svilne poti]], kopenske trgovske poti, po kateri so karavane potovale med [[Evropa|Evropo]] in [[Azija|Azijo]]. ==Sulejmanovo svetišče== Sulejman (Salomon) je v ''[[Koran]]u'' [[prerok]], svetišče na Sulejmanovi gori pa naj bi označevalo njegov grob. Ženske, ki se povzpnejo do svetišča na vrhu gore in se splazijo skozi odprtino na sveto skalo, bodo po legendi rodile zdrave otroke. Drevesa in grmičevje na gori so prekriti s številnimi "molitvenimi zastavami", majhnimi kosi tkanine, privezanimi nanje. ==Zaščita območja== Po podatkih [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unesca]] je gora ''"najbolj popoln primer svete gore kjerkoli v Srednji Aziji, ki jo častijo že več tisočletij"''.<ref>{{cite web|title=Sacred mountain in Kyrgyzstan enters List along with Iran's Shushtar water system and Royal tombs in Republic of Korea|url=https://whc.unesco.org/en/news/529|website=UNESCO|accessdate=9 August 2014}}</ref> Kraj je še vedno priljubljen za lokalne muslimane. Na najvišji vrh, kjer stoji majhna mošeja, ki jo je leta 1510 prvotno zgradil [[Babur]], vodijo stopnice. Velik del mošeje je bil obnovljen konec 20. stoletja. Na gori je tudi Nacionalni zgodovinski in arheološki muzejski kompleks Sulejman, ki je bil zgrajen v sovjetskem obdobju in prikazuje arheološke najdbe iz okolice in njegovo zgodovino. Na spodnjem pobočju gore je pokopališče. ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Kyrgyzstan Osh with Suleiman Hill.jpg|Pogled na goro iz mesta Oš Slika:Osh 03-2016 img12 Alishir Navoi Street.jpg|Pet vrhov Sulejmanove gore Slika:Osh 03-2016 img36 Sulayman Mountain at the viewpoint.jpg|Kamnita tvorba na enem od vrhov Slika:Geology of Sulayman Mountain, Osh.jpg|Sloji sedimentnih kamnin Slika:Sulaiman-Too Mosque Osh Kyrgyzstan (3).jpg|Mošeja na vru gore Slika:Osh 03-2016 img40 Cemetery at the Sulayman Mountain.jpg|Pokopališče z mošejo v ozadju Slika:Sulaiman-Too Mosque Osh Kyrgyzstan (1).jpg|Mesto Oš Slika:Osh mosque.JPG|Mošeja Slika:Мечеть Сулайман-Тоо. Mosque Sulaiman-Too - panoramio.jpg|Panorama mesta Oš Slika:Panorama of Osh.jpg|Panorama mesta Oš, v ozadju zasneženi vrhovi gorovja Alaj Slika:Cave on Sulaiman Too mountain Kyrgyzstan.jpg|Vhod v eno od jam na gori Slika:From Sary Tash to Osh, Kyrgyzstan (43464443765).jpg|Redko poraščen zgornji del pobočja Slika:Structure on Sulayman Mountain.jpg|Slikovit vhod na stopnišče, ki vodi do mozejskega kompleksa Slika:Osh 03-2016 img02 Sulayman Mountain.jpg|Arheološki muzej na enem od vrhov Slika:Building at Sulayman Mountain in Osh.jpg|Vhod v Arheološki muzej Slika:Бабурдун үйү, Сулайман Тоо.jpg|Baburjeva hiša Slika:Bobur hujrasi (2) 06.jpg|Baburjeva hiša Slika:Bobur hujrasi (2) 08.jpg|Baburjeva hiša Slika:Заведение "Бешбармак ордосу" у подножия Сулайман-Тоо.jpg|Kavarna pod goro Slika:Osh 03-2016 img22 tomb of Asif ibn Barkhiya.jpg|Mavzolej Asifa ibn Barhija Slika:Ворота Огня. Gates of Fire - panoramio.jpg|Ognjena vrata, vhod v [[Zaratustrstvo|zaratustrski]] ognjeni tempelj Slika:From Sary Tash to Osh, Kyrgyzstan (42563325900).jpg|Kirgizinje med počitkom na vzponu na goro </gallery> ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Kirgizistanu]] 56lmw9chll36v0xz238fv0gbkwhybod 6683541 6683540 2026-06-01T05:05:32Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6683541 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraj svetovne dediščine | WHS = Sulejmanova gora | image = Osh 03-2016 img06 Sulayman Mountain.jpg | image_upright = 1.2 | caption = | location = {{zastava|Kirgizistan}} | criteria = {{UNESCO WHS type|(iii), (vi)}}(iii), (vi) | ID = 1230rev | coordinates = {{coord|40|31|52|N|72|46|58|E|region:KG_type:mountain|format=dms|display=title, inline}} | year = 2009 | area = 112 ha | buffer_zone = 4.788 ha | locmapin = Kirgizistan | map_caption = }} '''Sulejmanova gora''' ([[Kirgiščina|kirgiško]]: Сулайман-Тоо, romanizirano: Sulaiman-Too, dobesedno 'Sulejmanova skala') je edini [[Unescova svetovna dediščina|kraj svetovne dediščine]], ki se v celoti nahaja v Kirgizistanu.{{efn|Kirgizistan območje svilne ceste v [[Tjanšan]]u deli s [[Kitajska|Kitajsko]] in [[Kazahstan]]om. Območje zahodnega Tjanšana si deli s Kazahstanom in [[Uzbekistan]]om.}} Gora se nahaja v mestu Oš in je bila pomembno predislamsko romarsko mesto. ==Zgodovina== Nekateri raziskovalci in zgodovinarji menijo, da je bila gora znana že v antiki kot [[Kamniti stolp (Ptolemaj)|Kamniti stolp]], o katerem je [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]] pisal v svoji razpravi [[Geografija (Ptolemaj)|''Geografija'']].<ref>{{Cite book |last=Dean |first=Riaz |title=The Stone Tower: Ptolemy, the Silk Road, and a 2,000-Year-Old Riddle |publisher=Penguin Viking |year=2022 |isbn=978-0670093625 |location=Delhi |pages=173–85|language=English}}</ref><ref>{{Cite journal| last = Dean| first = Riaz| date = 2015| title = The Location of Ptolemy's Stone Tower: The Case for Sulaiman-Too in Osh| url = http://www.silkroadfoundation.org/newsletter/vol13/Dean_SR13_2015_pp75_83.pdf| journal = The Silk Road| doi =| pmid =| access-date =}}</ref><ref>{{Cite book |last=von Reden |first=Sitta |editor-first1=Sitta |editor-last1=von Reden |url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.1515/9783110607628/html |title=The Handbook of Ancient Afro-Eurasian Economies (Volume 3: Frontier-Zone Processes and Transimperial Exchange)|publisher=De Gruyter Oldenbourg |year=2023 |isbn=9783110604641 |pages=20|doi=10.1515/9783110607628 }}</ref> Kamniti stolp je označeval sredino starodavne [[Svilna pot|svilne poti]], kopenske trgovske poti, po kateri so karavane potovale med [[Evropa|Evropo]] in [[Azija|Azijo]]. ==Sulejmanovo svetišče== Sulejman (Salomon) je v ''[[Koran]]u'' [[prerok]], svetišče na Sulejmanovi gori pa naj bi označevalo njegov grob. Ženske, ki se povzpnejo do svetišča na vrhu gore in se splazijo skozi odprtino na sveto skalo, bodo po legendi rodile zdrave otroke. Drevesa in grmičevje na gori so prekriti s številnimi "molitvenimi zastavami", majhnimi kosi tkanine, privezanimi nanje. ==Zaščita območja== Po podatkih [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unesca]] je gora ''"najbolj popoln primer svete gore kjerkoli v Srednji Aziji, ki jo častijo že več tisočletij"''.<ref>{{cite web|title=Sacred mountain in Kyrgyzstan enters List along with Iran's Shushtar water system and Royal tombs in Republic of Korea|url=https://whc.unesco.org/en/news/529|website=UNESCO|accessdate=9 August 2014}}</ref> Kraj je še vedno priljubljen za lokalne muslimane. Na najvišji vrh, kjer stoji majhna mošeja, ki jo je leta 1510 prvotno zgradil [[Babur]], vodijo stopnice. Velik del mošeje je bil obnovljen konec 20. stoletja. Na gori je tudi Nacionalni zgodovinski in arheološki muzejski kompleks Sulejman, ki je bil zgrajen v sovjetskem obdobju in prikazuje arheološke najdbe iz okolice in njegovo zgodovino. Na spodnjem pobočju gore je pokopališče. ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Kyrgyzstan Osh with Suleiman Hill.jpg|Pogled na goro iz mesta Oš Slika:Osh 03-2016 img12 Alishir Navoi Street.jpg|Pet vrhov Sulejmanove gore Slika:Osh 03-2016 img36 Sulayman Mountain at the viewpoint.jpg|Kamnita tvorba na enem od vrhov Slika:Geology of Sulayman Mountain, Osh.jpg|Sloji sedimentnih kamnin Slika:Sulaiman-Too Mosque Osh Kyrgyzstan (3).jpg|Mošeja na vru gore Slika:Osh 03-2016 img40 Cemetery at the Sulayman Mountain.jpg|Pokopališče z mošejo v ozadju Slika:Sulaiman-Too Mosque Osh Kyrgyzstan (1).jpg|Mesto Oš Slika:Osh mosque.JPG|Mošeja Slika:Мечеть Сулайман-Тоо. Mosque Sulaiman-Too - panoramio.jpg|Panorama mesta Oš Slika:Panorama of Osh.jpg|Panorama mesta Oš, v ozadju zasneženi vrhovi gorovja Alaj Slika:Cave on Sulaiman Too mountain Kyrgyzstan.jpg|Vhod v eno od jam na gori Slika:From Sary Tash to Osh, Kyrgyzstan (43464443765).jpg|Redko poraščen zgornji del pobočja Slika:Structure on Sulayman Mountain.jpg|Slikovit vhod na stopnišče, ki vodi do mozejskega kompleksa Slika:Osh 03-2016 img02 Sulayman Mountain.jpg|Arheološki muzej na enem od vrhov Slika:Building at Sulayman Mountain in Osh.jpg|Vhod v Arheološki muzej Slika:Бабурдун үйү, Сулайман Тоо.jpg|Baburjeva hiša Slika:Bobur hujrasi (2) 06.jpg|Baburjeva hiša Slika:Bobur hujrasi (2) 08.jpg|Baburjeva hiša Slika:Заведение "Бешбармак ордосу" у подножия Сулайман-Тоо.jpg|Kavarna pod goro Slika:Osh 03-2016 img22 tomb of Asif ibn Barkhiya.jpg|Mavzolej Asifa ibn Barhija Slika:Ворота Огня. Gates of Fire - panoramio.jpg|Ognjena vrata, vhod v [[Zaratustrstvo|zaratustrski]] ognjeni tempelj Slika:From Sary Tash to Osh, Kyrgyzstan (42563325900).jpg|Kirgizinje med počitkom na vzponu na goro </gallery> ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Kirgizistanu]] cqme2plfs9cpbxbr89s7z49mriut4e9 Kamniti stolp (Ptolemaj) 0 603477 6683545 2026-06-01T05:21:01Z Octopus 13285 infopolje 6683545 wikitext text/x-wiki {{Overlay |image=Map of Ptolemy Stone Tower Locations on Silk Road.png |width=300 |height= |float=right |grid=no |legend1title=Zemljevid mogočih lokacij Ptolemajevega Kamnitega stolpa |overlay1 = [[Taškent]] |overlay1top = 131 |overlay1left = 126 |overlay2 = [[Daroot-Korgon]] |overlay2top = 171 |overlay2left = 200 |overlay3 = [[Sulejmanova gora]] |overlay3top = 150 |overlay3left = 209 |overlay4 = [[Erkeč-Tam]] |overlay4top = 165 |overlay4left = 231 |overlay5 = [[Taškurgan]] |overlay5top = 220 |overlay5left = 267 }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Svilna pot]] byyu4oah48n2q5mrb4j3vjki365rb0s 6683561 6683545 2026-06-01T07:07:37Z Octopus 13285 uvod 6683561 wikitext text/x-wiki {{Overlay |image=Map of Ptolemy Stone Tower Locations on Silk Road.png |width=300 |height= |float=right |grid=no |legend1title=Zemljevid mogočih lokacij Ptolemajevega Kamnitega stolpa |overlay1 = [[Taškent]] |overlay1top = 131 |overlay1left = 126 |overlay2 = [[Daraut-Kurgan]] |overlay2top = 171 |overlay2left = 200 |overlay3 = [[Sulejmanova gora]] |overlay3top = 150 |overlay3left = 209 |overlay4 = [[Erkeč-Tam]] |overlay4top = 165 |overlay4left = 231 |overlay5 = [[Taškurgan]] |overlay5top = 220 |overlay5left = 267 }} '''Kamniti stolp''' ([[Grščina|grško]]: λίθινος πύργος, Lithinos Pyrgos, [[Latinščina|latinsko]]: Turris Lapidea) je [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]], grško-egiptovski geograf iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]], opisal kot središče starodavne [[Svilna pot|svilne poti]], mreže kopenskih trgovskih poti, po katerih so karavane potovale med [[Evropa|Evropo]] in [[Azija|Azijo]]. Bil je najpomembnejši mejnik na tej poti. Ob njem so se ustavljale karavane na njihovih težkih in nevarnih potovanjih, da so se popotniki lahko oskrbeli, spočili in zamenjali blago, preden so nadaljevali pot.<ref>{{Cite book |last=Dean |first=Riaz |url=https://www.academia.edu/81864866/The_Stone_Tower_Ptolemy_the_Silk_Road_and_a_2_000_year_old_Riddle |title=The Stone Tower: Ptolemy, the Silk Road, and a 2,000-year-old Riddle |publisher=Penguin Viking |year=2022 |isbn=978-0670093625 |location=Delhi |pages=xi, 56,135–36 |language=English}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal |title=Maes Titianus, Ptolemy, and the "Stone Tower" on the Great Silk Road |url=http://www.silkroadfoundation.org/newsletter/vol13/Piankov_SR13_2015_pp60_74+PlateIV.pdf |journal=The Silk Road |volume=13}}</ref><ref name=":1">{{Cite journal |title=The Location of Ptolemy's Stone Tower: the Case for Sulaiman-Too in Osh |url=http://www.silkroadfoundation.org/newsletter/vol13/Dean_SR13_2015_pp75_83.pdf |journal=The Silk Road |volume=13}}</ref> Ptolemajeva [[Geografija (Ptolemaj)|''Geografija'']], znamenita razprava o [[Kartografija|kartografiji]], je bila napisana okoli leta 140 n. št. Obsega osem knjig in je edino besedilo iz klasične antike na to temo, ki se je v celoti ohranilo. ''Geografija'' je imela več stoletij globok vpliv ne le na kartografijo, temveč tudi na zgodovino antične geografije.<ref>{{Cite book|title=Ptolemy's Geography: An Annotated Translation of the Theoretical Chapters|last1=Berggren|last2=Jones|first1=J. Lennart |first2= Alexander|publisher=Princeton University Press|year=2000|isbn=0691092591|location=Princeton|pages=3}}</ref> V prvi knjigi je Kamniti stolp omenjen desetkrat, in to z domačnostjo, ki kaže, da je bil dobro znana in uveljavljena znamenitost. Kasneje je omenjen samo še enkrat v geografskem slovarju v šesti knjigi, ki podrobno opisuje sedmi zemljevid Azije. Avtor gre tokrat še dlje in razkrije njegove [[Koordinatni sistem|koordinate]]: 135° severne zemljepisne dolžine in 43° severne zemljepisne širine po njegovem sistemu gradacije. Dejanska lokacija Kamnitega stolpa je bila skozi stoletja predmet burnih razprav raziskovalcev in zgodovinarjev, ker koordinate, ki so jih zapisali Ptolemaj in drugi učenjaki iz njegovega časa, preprosto niso dovolj natančne. Nenatančnost je delno posledica metod, ki so jih karavane uporabljale pri merjenju poti v oddaljenih deželah, na podlagi katerih so starodavni kartografi risali svoje zemljevide. Če bi bilo mogoče Kamniti stolp natančno določiti, bi to imelo velik pomen ne le za preučevanje starodavne geografije, temveč bi omogočilo tudi natančnejše lociranje drugih pomembnih znamenitosti v tej regiji. Določitev dejanske lokacije tega najdišča bi omogočila tudi bolj ciljno usmerjeno arheološko delo, kar bi povečalo možnosti za uspešna izkopavanja. Kamniti stolp omenja tudi [[Amijan Marcelin]], zgodovinar iz 4. stoletja.<ref name="von Reden 2023"/> Marcelin v svoji ''Zgodovini'' (23.6.60) piše: ''"Zraven teh so [[Saki]], pleme divjakov, ki naseljujejo surovo deželo, bogato le z živino in zato brez mest. Nad njimi se dvigata gorovji Askanimija in Komed, ob vznožju katerega in skozi vas, ki jo imenujejo Lithinos Pyrgos [Kamniti stolp], se razteza zelo dolga cesta, po kateri hodijo trgovci, ki občasno potujejo v deželo Seresov."''<ref>{{cite book | author=Ammianus Marcellinus | author-link=Amijan Marcelin| section=23.6.60 | translator-first=John Carew | translator-last=Rolfe | translator-link=John Carew Rolfe | title=History, Volume II: Books 20–26 | series=[[Loeb Classical Library]] | publication-place=Cambridge, MA | publisher=Harvard University Press | section-url=https://www.loebclassics.com/view/amminanus_marcellinus-history/1939/pb_LCL315.383.xml | page=383 | year=1940 }}</ref> Kratek pregled literature razkriva dolgoletna nesoglasja geografov in zgodovinarjev glede lokacije Kamnitega stolpa. [[Al-Biruni]] je v 11. stoletju predlagal, da gre za mesto [[Taškent]], čigar ime pomeni 'kamnit grad'. Izraz 'pyrgos' lahko pomeni utrjeno mesto ali trdnjavo. V 19. stoletju<ref name=":3">{{Cite book |last=Bell |first=James |title=A System of Geography, Vol VI |publisher=Archibald Fullarton |year=1832 |location=Glasgow |pages=448–49}}</ref> je avstrijski orientalist in akademik Joseph Hager trdil, da gre za Taškent, deloma zaradi presenetljivega naključja, da je mesto na 43. stopinji severne zemljepisne širine. Mesto je v resnici na 41,2° severne zemljepisne širine. Jean Baptiste Bourguignon d'Anville je Kamniti stolp videl v trdnjavi Aatas, 7° severozahodno od [[Kašgar]]ja, James Bell pa je trdil, da je stolp blizu prelaza Čiltung v Pamirju.<ref name=":3" /> Henry Yule ga je našel v bližini [[Daraut-Kurgan]]a, medtem ko sta William Bevan in William Smith menila, da je Kamniti stolp verjetno isti kot Hormeterium, trgovska postaja, o kateri je pisal tudi Ptolemaj, in sta ga našla blizu [[Sulejmanova gora|Sulejmanove gore]] v Ošu.<ref>{{Cite book|title=The Student's Manual of Ancient Geography|last1=Bevan |last2= Smith|first1=William Latham |first2= Sir William|publisher=John Murray|year=1864|location=London|pages=80}}</ref> Edward Bunbury je menil, da so razpoložljive informacije preveč nejasne, da bi lahko natančno določili njegovo lokacijo.<ref>{{Cite book|title=A History of Ancient Geography, Vol II|last=Bunbury|first=Edward Herbert|publisher=John Murray|year=1879|location=London|page=530}}</ref> O možnih lokacijah je razpravljal tudi Ferdinand von Richthofen.<ref name="von Reden 2023"/> V 20. stoletju je Joseph Hackin odpotoval tja in menil, da je Kamniti stolp v [[Taškurgan]]u, medtem ko ga je Albert Herrmann postavil v bližino Daraut-Kurgana.<ref>{{Cite book|title=The Empire of the Steppes|last=Grousset|first=René|publisher=Rutgers University Press|year=1970|location=New Brunswick|page=41}}</ref> Aurel Stein, ki je morda najbolj obširno prepotoval to regijo, je predlagal, da je bila dolina Karategin območje, na katerega se je skliceval Ptolemaj, in zato predlagal lokacijo v bližini Daraut-Kurgana.<ref>{{Cite book|title=Innermost Asia: Detailed Report of Explorations in Central Asia, Kansu, and Eastern Īrān Carried Out and Described under the Orders of H.M. Indian Government (4 Volumes.)|last=Stein|first=Aurel|location=Oxford|publisher=Clarendon Press|year=1928|pages=847–51 (Vol 2)}}</ref><ref>{{Cite book|title=On Ancient Central-Asian Tracks|last=Stein|first=Aurel|publisher=Macmillan|year=1933|location=London|pages=295}}</ref> J. Oliver Thomson se z njim strinja in meni, ''"da bi moral biti nekje v bližini"''.<ref name=":2" /> Od preloma tega stoletja je Claude Rapin leta 2001<ref>{{Cite journal|title=L'incompréhensible Asie central de la carte de Ptolémée. Propositions pour un décodage|journal=Bulletin of the Asia Institute|volume=12}}</ref> predlagal, da gre za Sulejmanovo goro. Bernard je leta 2005<ref>{{Cite journal|title=De l'Euphrate à la Chine avec la caravane de Maès Titianos|journal=Comptes rendus des séances de l'Académie des Inscriptions et Belles-Lettres|volume=2005| issue = 3}}</ref> s skrbnim sledenjem poti karavane Maesa Ticijana lociral Kamniti stolp blizu Daraut-Kurgana. Igor Vasiljevič Piankov se je leta 2014<ref>{{Cite journal|title='Kamennaia Bashnia' na Velikom shelkovom puti [The "Stone Tower" on the Great Silk Road]|journal=Scripta Antiqua|volume=3}}</ref><ref name=":0" /> po preučitvi sodobnih informacij z njim strinjal. Irina Tupikova s sodelavci je leta 2014<ref>{{Cite book|title=Travelling along the Silk Road: A new interpretation of Ptolemy's coordinates (Preprint 465)|author1-last=Tupikova|author1-first=Irina|author2-last=Schemmel|author2-first=Matthuias|author3-last=Geus|author3-first=Klaus|publisher=Max Planck Institute for the History of Science|year=2014|location=Berlin}}</ref> z uporabo [[Sferna trigonometrija|sferne trigonometrije]] ponovno izračunala Ptolemajeve koordinate in zaključila, da je Kamniti stolp zelo verjetno Taškurgan. Riaz Dean je leta 2022 z novo metodologijo predlagal štiri merila in tri dodatne razloge, ki temeljijo na zgodovinskih vidikih, za določitev lokacije te znamenitosti, in stolp predstavil kot Sulejmanovo goro.<ref>{{Cite book |last=Dean |first=Riaz |title=The Stone Tower: Ptolemy, the Silk Road, and a 2,000-year-old Riddle |publisher=Penguin Viking |year=2022 |isbn=978-0670093625 |location=Delhi |pages=173–194 |language=English}}</ref> Sitta von Reden se strinja z Deanom, da je Kamniti stolp viden iz Oša v [[Kirgizistan]]u. <ref name="von Reden 2023">{{Cite book |last=von Reden |first=Sitta |url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.1515/9783110607628/html |title=Handbook of Ancient Afro-Eurasian Economies (Volume 3: Frontier-Zone Processes and Transimperial Exchange) |publisher=De Gruyter Oldenbourg |year=2023 |isbn=9783110604641 |pages=20}}</ref> Kot verjetna lokacija Kamnitega stolpa se najpogosteje predlagajo štiri najdišča:<ref>{{Cite book|title=Silk Road: Monks, Warriors & Merchants on the Silk Road|last=Boulnois|first=Luce|publisher=Odyssey Books|year=2004|isbn=9622177204|location=Hong Kong|pages=[https://archive.org/details/silkroad00luce/page/151 151]|url=https://archive.org/details/silkroad00luce/page/151}}</ref> mesto Taškent v [[Uzbekistan]]u, Sulejmanova gora v Ošu v Kirgizistanu, mesto Daraut-Kurgan v jugozahodnem Kirgizistanu in mesto Taškurgan v [[Šindžjang]]u na [[Kitajska|Kitajskem]]. Nekateri zgodovinarji menijo, da je Hormeterium, ki ga je omenil Ptolemaj, eno in isto kot Kamniti stolp in verjamejo, da je ta znamenitost naselje Irkeštam, čeprav Ptolemaj v svoji ''Geografiji'' posebej navaja, da je ta postaja ležala 5° vzhodneje. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Svilna pot]] 14xek1h5natm7k887gdipdyewxl24ps 6683565 6683561 2026-06-01T07:11:40Z Octopus 13285 ref 6683565 wikitext text/x-wiki {{Overlay |image=Map of Ptolemy Stone Tower Locations on Silk Road.png |width=300 |height= |float=right |grid=no |legend1title=Zemljevid mogočih lokacij Ptolemajevega Kamnitega stolpa |overlay1 = [[Taškent]] |overlay1top = 131 |overlay1left = 126 |overlay2 = [[Daraut-Kurgan]] |overlay2top = 171 |overlay2left = 200 |overlay3 = [[Sulejmanova gora]] |overlay3top = 150 |overlay3left = 209 |overlay4 = [[Erkeč-Tam]] |overlay4top = 165 |overlay4left = 231 |overlay5 = [[Taškurgan]] |overlay5top = 220 |overlay5left = 267 }} '''Kamniti stolp''' ([[Grščina|grško]]: λίθινος πύργος, Lithinos Pyrgos, [[Latinščina|latinsko]]: Turris Lapidea) je [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]], grško-egiptovski geograf iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]], opisal kot središče starodavne [[Svilna pot|svilne poti]], mreže kopenskih trgovskih poti, po katerih so karavane potovale med [[Evropa|Evropo]] in [[Azija|Azijo]]. Bil je najpomembnejši mejnik na tej poti. Ob njem so se ustavljale karavane na njihovih težkih in nevarnih potovanjih, da so se popotniki lahko oskrbeli, spočili in zamenjali blago, preden so nadaljevali pot.<ref>{{Cite book |last=Dean |first=Riaz |url=https://www.academia.edu/81864866/The_Stone_Tower_Ptolemy_the_Silk_Road_and_a_2_000_year_old_Riddle |title=The Stone Tower: Ptolemy, the Silk Road, and a 2,000-year-old Riddle |publisher=Penguin Viking |year=2022 |isbn=978-0670093625 |location=Delhi |pages=xi, 56,135–36 |language=English}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal |title=Maes Titianus, Ptolemy, and the "Stone Tower" on the Great Silk Road |url=http://www.silkroadfoundation.org/newsletter/vol13/Piankov_SR13_2015_pp60_74+PlateIV.pdf |journal=The Silk Road |volume=13}}</ref><ref name=":1">{{Cite journal |title=The Location of Ptolemy's Stone Tower: the Case for Sulaiman-Too in Osh |url=http://www.silkroadfoundation.org/newsletter/vol13/Dean_SR13_2015_pp75_83.pdf |journal=The Silk Road |volume=13}}</ref> Ptolemajeva [[Geografija (Ptolemaj)|''Geografija'']], znamenita razprava o [[Kartografija|kartografiji]], je bila napisana okoli leta 140 n. št. Obsega osem knjig in je edino besedilo iz klasične antike na to temo, ki se je v celoti ohranilo. ''Geografija'' je imela več stoletij globok vpliv ne le na kartografijo, temveč tudi na zgodovino antične geografije.<ref>{{Cite book|title=Ptolemy's Geography: An Annotated Translation of the Theoretical Chapters|last1=Berggren|last2=Jones|first1=J. Lennart |first2= Alexander|publisher=Princeton University Press|year=2000|isbn=0691092591|location=Princeton|pages=3}}</ref> V prvi knjigi je Kamniti stolp omenjen desetkrat, in to z domačnostjo, ki kaže, da je bil dobro znana in uveljavljena znamenitost. Kasneje je omenjen samo še enkrat v geografskem slovarju v šesti knjigi, ki podrobno opisuje sedmi zemljevid Azije. Avtor gre tokrat še dlje in razkrije njegove [[Koordinatni sistem|koordinate]]: 135° severne zemljepisne dolžine in 43° severne zemljepisne širine po njegovem sistemu gradacije. Dejanska lokacija Kamnitega stolpa je bila skozi stoletja predmet burnih razprav raziskovalcev in zgodovinarjev, ker koordinate, ki so jih zapisali Ptolemaj in drugi učenjaki iz njegovega časa, preprosto niso dovolj natančne. Nenatančnost je delno posledica metod, ki so jih karavane uporabljale pri merjenju poti v oddaljenih deželah, na podlagi katerih so starodavni kartografi risali svoje zemljevide. Če bi bilo mogoče Kamniti stolp natančno določiti, bi to imelo velik pomen ne le za preučevanje starodavne geografije, temveč bi omogočilo tudi natančnejše lociranje drugih pomembnih znamenitosti v tej regiji. Določitev dejanske lokacije tega najdišča bi omogočila tudi bolj ciljno usmerjeno arheološko delo, kar bi povečalo možnosti za uspešna izkopavanja. Kamniti stolp omenja tudi [[Amijan Marcelin]], zgodovinar iz 4. stoletja.<ref name="von Reden 2023"/> Marcelin v svoji ''Zgodovini'' (23.6.60) piše: ''"Zraven teh so [[Saki]], pleme divjakov, ki naseljujejo surovo deželo, bogato le z živino in zato brez mest. Nad njimi se dvigata gorovji Askanimija in Komed, ob vznožju katerega in skozi vas, ki jo imenujejo Lithinos Pyrgos [Kamniti stolp], se razteza zelo dolga cesta, po kateri hodijo trgovci, ki občasno potujejo v deželo Seresov."''<ref>{{cite book | author=Ammianus Marcellinus | author-link=Amijan Marcelin| section=23.6.60 | translator-first=John Carew | translator-last=Rolfe | translator-link= | title=History, Volume II: Books 20–26 | series=Loeb Classical Library | publication-place=Cambridge, MA | publisher=Harvard University Press | section-url=https://www.loebclassics.com/view/amminanus_marcellinus-history/1939/pb_LCL315.383.xml | page=383 | year=1940 }}</ref> Kratek pregled literature razkriva dolgoletna nesoglasja geografov in zgodovinarjev glede lokacije Kamnitega stolpa. [[Al-Biruni]] je v 11. stoletju predlagal, da gre za mesto [[Taškent]], čigar ime pomeni 'kamnit grad'. Izraz 'pyrgos' lahko pomeni utrjeno mesto ali trdnjavo. V 19. stoletju<ref name=":3">{{Cite book |last=Bell |first=James |title=A System of Geography, Vol VI |publisher=Archibald Fullarton |year=1832 |location=Glasgow |pages=448–49}}</ref> je avstrijski orientalist in akademik Joseph Hager trdil, da gre za Taškent, deloma zaradi presenetljivega naključja, da je mesto na 43. stopinji severne zemljepisne širine. Mesto je v resnici na 41,2° severne zemljepisne širine. Jean Baptiste Bourguignon d'Anville je Kamniti stolp videl v trdnjavi Aatas, 7° severozahodno od [[Kašgar]]ja, James Bell pa je trdil, da je stolp blizu prelaza Čiltung v Pamirju.<ref name=":3" /> Henry Yule ga je našel v bližini [[Daraut-Kurgan]]a, medtem ko sta William Bevan in William Smith menila, da je Kamniti stolp verjetno isti kot Hormeterium, trgovska postaja, o kateri je pisal tudi Ptolemaj, in sta ga našla blizu [[Sulejmanova gora|Sulejmanove gore]] v Ošu.<ref>{{Cite book|title=The Student's Manual of Ancient Geography|last1=Bevan |last2= Smith|first1=William Latham |first2= Sir William|publisher=John Murray|year=1864|location=London|pages=80}}</ref> Edward Bunbury je menil, da so razpoložljive informacije preveč nejasne, da bi lahko natančno določili njegovo lokacijo.<ref>{{Cite book|title=A History of Ancient Geography, Vol II|last=Bunbury|first=Edward Herbert|publisher=John Murray|year=1879|location=London|page=530}}</ref> O možnih lokacijah je razpravljal tudi Ferdinand von Richthofen.<ref name="von Reden 2023"/> V 20. stoletju je Joseph Hackin odpotoval tja in menil, da je Kamniti stolp v [[Taškurgan]]u, medtem ko ga je Albert Herrmann postavil v bližino Daraut-Kurgana.<ref>{{Cite book|title=The Empire of the Steppes|last=Grousset|first=René|publisher=Rutgers University Press|year=1970|location=New Brunswick|page=41}}</ref> Aurel Stein, ki je morda najbolj obširno prepotoval to regijo, je predlagal, da je bila dolina Karategin območje, na katerega se je skliceval Ptolemaj, in zato predlagal lokacijo v bližini Daraut-Kurgana.<ref>{{Cite book|title=Innermost Asia: Detailed Report of Explorations in Central Asia, Kansu, and Eastern Īrān Carried Out and Described under the Orders of H.M. Indian Government (4 Volumes.)|last=Stein|first=Aurel|location=Oxford|publisher=Clarendon Press|year=1928|pages=847–51 (Vol 2)}}</ref><ref>{{Cite book|title=On Ancient Central-Asian Tracks|last=Stein|first=Aurel|publisher=Macmillan|year=1933|location=London|pages=295}}</ref> J. Oliver Thomson se z njim strinja in meni, ''"da bi moral biti nekje v bližini"''.<ref name=":2" /> Od preloma tega stoletja je Claude Rapin leta 2001<ref>{{Cite journal|title=L'incompréhensible Asie central de la carte de Ptolémée. Propositions pour un décodage|journal=Bulletin of the Asia Institute|volume=12}}</ref> predlagal, da gre za Sulejmanovo goro. Bernard je leta 2005<ref>{{Cite journal|title=De l'Euphrate à la Chine avec la caravane de Maès Titianos|journal=Comptes rendus des séances de l'Académie des Inscriptions et Belles-Lettres|volume=2005| issue = 3}}</ref> s skrbnim sledenjem poti karavane Maesa Ticijana lociral Kamniti stolp blizu Daraut-Kurgana. Igor Vasiljevič Piankov se je leta 2014<ref>{{Cite journal|title='Kamennaia Bashnia' na Velikom shelkovom puti [The "Stone Tower" on the Great Silk Road]|journal=Scripta Antiqua|volume=3}}</ref><ref name=":0" /> po preučitvi sodobnih informacij z njim strinjal. Irina Tupikova s sodelavci je leta 2014<ref>{{Cite book|title=Travelling along the Silk Road: A new interpretation of Ptolemy's coordinates (Preprint 465)|author1-last=Tupikova|author1-first=Irina|author2-last=Schemmel|author2-first=Matthuias|author3-last=Geus|author3-first=Klaus|publisher=Max Planck Institute for the History of Science|year=2014|location=Berlin}}</ref> z uporabo [[Sferna trigonometrija|sferne trigonometrije]] ponovno izračunala Ptolemajeve koordinate in zaključila, da je Kamniti stolp zelo verjetno Taškurgan. Riaz Dean je leta 2022 z novo metodologijo predlagal štiri merila in tri dodatne razloge, ki temeljijo na zgodovinskih vidikih, za določitev lokacije te znamenitosti, in stolp predstavil kot Sulejmanovo goro.<ref>{{Cite book |last=Dean |first=Riaz |title=The Stone Tower: Ptolemy, the Silk Road, and a 2,000-year-old Riddle |publisher=Penguin Viking |year=2022 |isbn=978-0670093625 |location=Delhi |pages=173–194 |language=English}}</ref> Sitta von Reden se strinja z Deanom, da je Kamniti stolp viden iz Oša v [[Kirgizistan]]u. <ref name="von Reden 2023">{{Cite book |last=von Reden |first=Sitta |url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.1515/9783110607628/html |title=Handbook of Ancient Afro-Eurasian Economies (Volume 3: Frontier-Zone Processes and Transimperial Exchange) |publisher=De Gruyter Oldenbourg |year=2023 |isbn=9783110604641 |pages=20}}</ref> Kot verjetna lokacija Kamnitega stolpa se najpogosteje predlagajo štiri najdišča:<ref>{{Cite book|title=Silk Road: Monks, Warriors & Merchants on the Silk Road|last=Boulnois|first=Luce|publisher=Odyssey Books|year=2004|isbn=9622177204|location=Hong Kong|pages=[https://archive.org/details/silkroad00luce/page/151 151]|url=https://archive.org/details/silkroad00luce/page/151}}</ref> mesto Taškent v [[Uzbekistan]]u, Sulejmanova gora v Ošu v Kirgizistanu, mesto Daraut-Kurgan v jugozahodnem Kirgizistanu in mesto Taškurgan v [[Šindžjang]]u na [[Kitajska|Kitajskem]]. Nekateri zgodovinarji menijo, da je Hormeterium, ki ga je omenil Ptolemaj, eno in isto kot Kamniti stolp in verjamejo, da je ta znamenitost naselje Irkeštam, čeprav Ptolemaj v svoji ''Geografiji'' posebej navaja, da je ta postaja ležala 5° vzhodneje. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Svilna pot]] cbnuw3l8oop3k6nqinl9b146vpplwxy 6683566 6683565 2026-06-01T07:13:39Z Octopus 13285 ref 6683566 wikitext text/x-wiki {{Overlay |image=Map of Ptolemy Stone Tower Locations on Silk Road.png |width=300 |height= |float=right |grid=no |legend1title=Zemljevid mogočih lokacij Ptolemajevega Kamnitega stolpa |overlay1 = [[Taškent]] |overlay1top = 131 |overlay1left = 126 |overlay2 = [[Daraut-Kurgan]] |overlay2top = 171 |overlay2left = 200 |overlay3 = [[Sulejmanova gora]] |overlay3top = 150 |overlay3left = 209 |overlay4 = [[Erkeč-Tam]] |overlay4top = 165 |overlay4left = 231 |overlay5 = [[Taškurgan]] |overlay5top = 220 |overlay5left = 267 }} '''Kamniti stolp''' ([[Grščina|grško]]: λίθινος πύργος, Lithinos Pyrgos, [[Latinščina|latinsko]]: Turris Lapidea) je [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]], grško-egiptovski geograf iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]], opisal kot središče starodavne [[Svilna pot|svilne poti]], mreže kopenskih trgovskih poti, po katerih so karavane potovale med [[Evropa|Evropo]] in [[Azija|Azijo]]. Bil je najpomembnejši mejnik na tej poti. Ob njem so se ustavljale karavane na njihovih težkih in nevarnih potovanjih, da so se popotniki lahko oskrbeli, spočili in zamenjali blago, preden so nadaljevali pot.<ref>{{Cite book |last=Dean |first=Riaz |url=https://www.academia.edu/81864866/The_Stone_Tower_Ptolemy_the_Silk_Road_and_a_2_000_year_old_Riddle |title=The Stone Tower: Ptolemy, the Silk Road, and a 2,000-year-old Riddle |publisher=Penguin Viking |year=2022 |isbn=978-0670093625 |location=Delhi |pages=xi, 56,135–36 |language=English}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal |title=Maes Titianus, Ptolemy, and the "Stone Tower" on the Great Silk Road |url=http://www.silkroadfoundation.org/newsletter/vol13/Piankov_SR13_2015_pp60_74+PlateIV.pdf |journal=The Silk Road |volume=13}}</ref><ref name=":1">{{Cite journal |title=The Location of Ptolemy's Stone Tower: the Case for Sulaiman-Too in Osh |url=http://www.silkroadfoundation.org/newsletter/vol13/Dean_SR13_2015_pp75_83.pdf |journal=The Silk Road |volume=13}}</ref> Ptolemajeva [[Geografija (Ptolemaj)|''Geografija'']], znamenita razprava o [[Kartografija|kartografiji]], je bila napisana okoli leta 140 n. št. Obsega osem knjig in je edino besedilo iz klasične antike na to temo, ki se je v celoti ohranilo. ''Geografija'' je imela več stoletij globok vpliv ne le na kartografijo, temveč tudi na zgodovino antične geografije.<ref>{{Cite book|title=Ptolemy's Geography: An Annotated Translation of the Theoretical Chapters|last1=Berggren|last2=Jones|first1=J. Lennart |first2= Alexander|publisher=Princeton University Press|year=2000|isbn=0691092591|location=Princeton|pages=3}}</ref> V prvi knjigi je Kamniti stolp omenjen desetkrat, in to z domačnostjo, ki kaže, da je bil dobro znana in uveljavljena znamenitost. Kasneje je omenjen samo še enkrat v geografskem slovarju v šesti knjigi, ki podrobno opisuje sedmi zemljevid Azije. Avtor gre tokrat še dlje in razkrije njegove [[Koordinatni sistem|koordinate]]: 135° severne zemljepisne dolžine in 43° severne zemljepisne širine po njegovem sistemu gradacije. Dejanska lokacija Kamnitega stolpa je bila skozi stoletja predmet burnih razprav raziskovalcev in zgodovinarjev, ker koordinate, ki so jih zapisali Ptolemaj in drugi učenjaki iz njegovega časa, preprosto niso dovolj natančne. Nenatančnost je delno posledica metod, ki so jih karavane uporabljale pri merjenju poti v oddaljenih deželah, na podlagi katerih so starodavni kartografi risali svoje zemljevide. Če bi bilo mogoče Kamniti stolp natančno določiti, bi to imelo velik pomen ne le za preučevanje starodavne geografije, temveč bi omogočilo tudi natančnejše lociranje drugih pomembnih znamenitosti v tej regiji. Določitev dejanske lokacije tega najdišča bi omogočila tudi bolj ciljno usmerjeno arheološko delo, kar bi povečalo možnosti za uspešna izkopavanja. Kamniti stolp omenja tudi [[Amijan Marcelin]], zgodovinar iz 4. stoletja.<ref name="von Reden 2023"/> Marcelin v svoji ''Zgodovini'' (23.6.60) piše: ''"Zraven teh so [[Saki]], pleme divjakov, ki naseljujejo surovo deželo, bogato le z živino in zato brez mest. Nad njimi se dvigata gorovji Askanimija in Komed, ob vznožju katerega in skozi vas, ki jo imenujejo Lithinos Pyrgos [Kamniti stolp], se razteza zelo dolga cesta, po kateri hodijo trgovci, ki občasno potujejo v deželo Seresov."''<ref>{{cite book | author=Ammianus Marcellinus | author-link=Amijan Marcelin| section=23.6.60 | translator-first=John Carew | translator-last=Rolfe | translator-link= | title=History, Volume II: Books 20–26 | series=Loeb Classical Library | publication-place=Cambridge, MA | publisher=Harvard University Press | section-url=https://www.loebclassics.com/view/amminanus_marcellinus-history/1939/pb_LCL315.383.xml | page=383 | year=1940 }}</ref> Kratek pregled literature razkriva dolgoletna nesoglasja geografov in zgodovinarjev glede lokacije Kamnitega stolpa. [[Al-Biruni]] je v 11. stoletju predlagal, da gre za mesto [[Taškent]], čigar ime pomeni 'kamnit grad'. Izraz 'pyrgos' lahko pomeni utrjeno mesto ali trdnjavo. V 19. stoletju<ref name=":3">{{Cite book |last=Bell |first=James |title=A System of Geography, Vol VI |publisher=Archibald Fullarton |year=1832 |location=Glasgow |pages=448–49}}</ref> je avstrijski orientalist in akademik Joseph Hager trdil, da gre za Taškent, deloma zaradi presenetljivega naključja, da je mesto na 43. stopinji severne zemljepisne širine. Mesto je v resnici na 41,2° severne zemljepisne širine. Jean Baptiste Bourguignon d'Anville je Kamniti stolp videl v trdnjavi Aatas, 7° severozahodno od [[Kašgar]]ja, James Bell pa je trdil, da je stolp blizu prelaza Čiltung v Pamirju.<ref name=":3" /> Henry Yule ga je našel v bližini [[Daraut-Kurgan]]a, medtem ko sta William Bevan in William Smith menila, da je Kamniti stolp verjetno isti kot Hormeterium, trgovska postaja, o kateri je pisal tudi Ptolemaj, in sta ga našla blizu [[Sulejmanova gora|Sulejmanove gore]] v Ošu.<ref>{{Cite book|title=The Student's Manual of Ancient Geography|last1=Bevan |last2= Smith|first1=William Latham |first2= Sir William|publisher=John Murray|year=1864|location=London|pages=80}}</ref> Edward Bunbury je menil, da so razpoložljive informacije preveč nejasne, da bi lahko natančno določili njegovo lokacijo.<ref>{{Cite book|title=A History of Ancient Geography, Vol II|last=Bunbury|first=Edward Herbert|publisher=John Murray|year=1879|location=London|page=530}}</ref> O možnih lokacijah je razpravljal tudi Ferdinand von Richthofen.<ref name="von Reden 2023"/> V 20. stoletju je Joseph Hackin odpotoval tja in menil, da je Kamniti stolp v [[Taškurgan]]u, medtem ko ga je Albert Herrmann postavil v bližino Daraut-Kurgana.<ref>{{Cite book|title=The Empire of the Steppes|last=Grousset|first=René|publisher=Rutgers University Press|year=1970|location=New Brunswick|page=41}}</ref> Aurel Stein, ki je morda najbolj obširno prepotoval to regijo, je predlagal, da je bila dolina Karategin območje, na katerega se je skliceval Ptolemaj, in zato predlagal lokacijo v bližini Daraut-Kurgana.<ref>{{Cite book|title=Innermost Asia: Detailed Report of Explorations in Central Asia, Kansu, and Eastern Īrān Carried Out and Described under the Orders of H.M. Indian Government (4 Volumes.)|last=Stein|first=Aurel|location=Oxford|publisher=Clarendon Press|year=1928|pages=847–51 (Vol 2)}}</ref><ref>{{Cite book|title=On Ancient Central-Asian Tracks|last=Stein|first=Aurel|publisher=Macmillan|year=1933|location=London|pages=295}}</ref> J. Oliver Thomson se z njim strinja in meni, ''"da bi moral biti nekje v bližini"''.<ref name=":2">Thomson, J. Oliver (1948). ''History of Ancient Geography''. Cambridge: Cambridge University Press. str. 308</ref> Od preloma tega stoletja je Claude Rapin leta 2001<ref>{{Cite journal|title=L'incompréhensible Asie central de la carte de Ptolémée. Propositions pour un décodage|journal=Bulletin of the Asia Institute|volume=12}}</ref> predlagal, da gre za Sulejmanovo goro. Bernard je leta 2005<ref>{{Cite journal|title=De l'Euphrate à la Chine avec la caravane de Maès Titianos|journal=Comptes rendus des séances de l'Académie des Inscriptions et Belles-Lettres|volume=2005| issue = 3}}</ref> s skrbnim sledenjem poti karavane Maesa Ticijana lociral Kamniti stolp blizu Daraut-Kurgana. Igor Vasiljevič Piankov se je leta 2014<ref>{{Cite journal|title='Kamennaia Bashnia' na Velikom shelkovom puti [The "Stone Tower" on the Great Silk Road]|journal=Scripta Antiqua|volume=3}}</ref><ref name=":0" /> po preučitvi sodobnih informacij z njim strinjal. Irina Tupikova s sodelavci je leta 2014<ref>{{Cite book|title=Travelling along the Silk Road: A new interpretation of Ptolemy's coordinates (Preprint 465)|author1-last=Tupikova|author1-first=Irina|author2-last=Schemmel|author2-first=Matthuias|author3-last=Geus|author3-first=Klaus|publisher=Max Planck Institute for the History of Science|year=2014|location=Berlin}}</ref> z uporabo [[Sferna trigonometrija|sferne trigonometrije]] ponovno izračunala Ptolemajeve koordinate in zaključila, da je Kamniti stolp zelo verjetno Taškurgan. Riaz Dean je leta 2022 z novo metodologijo predlagal štiri merila in tri dodatne razloge, ki temeljijo na zgodovinskih vidikih, za določitev lokacije te znamenitosti, in stolp predstavil kot Sulejmanovo goro.<ref>{{Cite book |last=Dean |first=Riaz |title=The Stone Tower: Ptolemy, the Silk Road, and a 2,000-year-old Riddle |publisher=Penguin Viking |year=2022 |isbn=978-0670093625 |location=Delhi |pages=173–194 |language=English}}</ref> Sitta von Reden se strinja z Deanom, da je Kamniti stolp viden iz Oša v [[Kirgizistan]]u. <ref name="von Reden 2023">{{Cite book |last=von Reden |first=Sitta |url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.1515/9783110607628/html |title=Handbook of Ancient Afro-Eurasian Economies (Volume 3: Frontier-Zone Processes and Transimperial Exchange) |publisher=De Gruyter Oldenbourg |year=2023 |isbn=9783110604641 |pages=20}}</ref> Kot verjetna lokacija Kamnitega stolpa se najpogosteje predlagajo štiri najdišča:<ref>{{Cite book|title=Silk Road: Monks, Warriors & Merchants on the Silk Road|last=Boulnois|first=Luce|publisher=Odyssey Books|year=2004|isbn=9622177204|location=Hong Kong|pages=[https://archive.org/details/silkroad00luce/page/151 151]|url=https://archive.org/details/silkroad00luce/page/151}}</ref> mesto Taškent v [[Uzbekistan]]u, Sulejmanova gora v Ošu v Kirgizistanu, mesto Daraut-Kurgan v jugozahodnem Kirgizistanu in mesto Taškurgan v [[Šindžjang]]u na [[Kitajska|Kitajskem]]. Nekateri zgodovinarji menijo, da je Hormeterium, ki ga je omenil Ptolemaj, eno in isto kot Kamniti stolp in verjamejo, da je ta znamenitost naselje Irkeštam, čeprav Ptolemaj v svoji ''Geografiji'' posebej navaja, da je ta postaja ležala 5° vzhodneje. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Svilna pot]] 59vkwfo6932oknzgx17jfgtzaa77tev 6683567 6683566 2026-06-01T07:14:48Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6683567 wikitext text/x-wiki {{Overlay |image=Map of Ptolemy Stone Tower Locations on Silk Road.png |width=300 |height= |float=right |grid=no |legend1title=Zemljevid mogočih lokacij Ptolemajevega Kamnitega stolpa |overlay1 = [[Taškent]] |overlay1top = 131 |overlay1left = 126 |overlay2 = [[Daraut-Kurgan]] |overlay2top = 171 |overlay2left = 200 |overlay3 = [[Sulejmanova gora]] |overlay3top = 150 |overlay3left = 209 |overlay4 = [[Erkeč-Tam]] |overlay4top = 165 |overlay4left = 231 |overlay5 = [[Taškurgan]] |overlay5top = 220 |overlay5left = 267 }} '''Kamniti stolp''' ([[Grščina|grško]]: λίθινος πύργος, Lithinos Pyrgos, [[Latinščina|latinsko]]: Turris Lapidea) je [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]], grško-egiptovski geograf iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]], opisal kot središče starodavne [[Svilna pot|svilne poti]], mreže kopenskih trgovskih poti, po katerih so karavane potovale med [[Evropa|Evropo]] in [[Azija|Azijo]]. Bil je najpomembnejši mejnik na tej poti. Ob njem so se ustavljale karavane na njihovih težkih in nevarnih potovanjih, da so se popotniki lahko oskrbeli, spočili in zamenjali blago, preden so nadaljevali pot.<ref>{{Cite book |last=Dean |first=Riaz |url=https://www.academia.edu/81864866/The_Stone_Tower_Ptolemy_the_Silk_Road_and_a_2_000_year_old_Riddle |title=The Stone Tower: Ptolemy, the Silk Road, and a 2,000-year-old Riddle |publisher=Penguin Viking |year=2022 |isbn=978-0670093625 |location=Delhi |pages=xi, 56,135–36 |language=English}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal |title=Maes Titianus, Ptolemy, and the "Stone Tower" on the Great Silk Road |url=http://www.silkroadfoundation.org/newsletter/vol13/Piankov_SR13_2015_pp60_74+PlateIV.pdf |journal=The Silk Road |volume=13}}</ref><ref name=":1">{{Cite journal |title=The Location of Ptolemy's Stone Tower: the Case for Sulaiman-Too in Osh |url=http://www.silkroadfoundation.org/newsletter/vol13/Dean_SR13_2015_pp75_83.pdf |journal=The Silk Road |volume=13}}</ref> Ptolemajeva [[Geografija (Ptolemaj)|''Geografija'']], znamenita razprava o [[Kartografija|kartografiji]], je bila napisana okoli leta 140 n. št. Obsega osem knjig in je edino besedilo iz klasične antike na to temo, ki se je v celoti ohranilo. ''Geografija'' je imela več stoletij globok vpliv ne le na kartografijo, temveč tudi na zgodovino antične geografije.<ref>{{Cite book|title=Ptolemy's Geography: An Annotated Translation of the Theoretical Chapters|last1=Berggren|last2=Jones|first1=J. Lennart |first2= Alexander|publisher=Princeton University Press|year=2000|isbn=0691092591|location=Princeton|pages=3}}</ref> V prvi knjigi je Kamniti stolp omenjen desetkrat, in to z domačnostjo, ki kaže, da je bil dobro znana in uveljavljena znamenitost. Kasneje je omenjen samo še enkrat v geografskem slovarju v šesti knjigi, ki podrobno opisuje sedmi zemljevid Azije. Avtor gre tokrat še dlje in razkrije njegove [[Koordinatni sistem|koordinate]]: 135° severne zemljepisne dolžine in 43° severne zemljepisne širine po njegovem sistemu gradacije. Dejanska lokacija Kamnitega stolpa je bila skozi stoletja predmet burnih razprav raziskovalcev in zgodovinarjev, ker koordinate, ki so jih zapisali Ptolemaj in drugi učenjaki iz njegovega časa, preprosto niso dovolj natančne. Nenatančnost je delno posledica metod, ki so jih karavane uporabljale pri merjenju poti v oddaljenih deželah, na podlagi katerih so starodavni kartografi risali svoje zemljevide. Če bi bilo mogoče Kamniti stolp natančno določiti, bi to imelo velik pomen ne le za preučevanje starodavne geografije, temveč bi omogočilo tudi natančnejše lociranje drugih pomembnih znamenitosti v tej regiji. Določitev dejanske lokacije tega najdišča bi omogočila tudi bolj ciljno usmerjeno arheološko delo, kar bi povečalo možnosti za uspešna izkopavanja. Kamniti stolp omenja tudi [[Amijan Marcelin]], zgodovinar iz 4. stoletja.<ref name="von Reden 2023"/> Marcelin v svoji ''Zgodovini'' (23.6.60) piše: ''"Zraven teh so [[Saki]], pleme divjakov, ki naseljujejo surovo deželo, bogato le z živino in zato brez mest. Nad njimi se dvigata gorovji Askanimija in Komed, ob vznožju katerega in skozi vas, ki jo imenujejo Lithinos Pyrgos [Kamniti stolp], se razteza zelo dolga cesta, po kateri hodijo trgovci, ki občasno potujejo v deželo Seresov."''<ref>{{cite book | author=Ammianus Marcellinus | author-link=Amijan Marcelin| section=23.6.60 | translator-first=John Carew | translator-last=Rolfe | translator-link= | title=History, Volume II: Books 20–26 | series=Loeb Classical Library | publication-place=Cambridge, MA | publisher=Harvard University Press | section-url=https://www.loebclassics.com/view/amminanus_marcellinus-history/1939/pb_LCL315.383.xml | page=383 | year=1940 }}</ref> Kratek pregled literature razkriva dolgoletna nesoglasja geografov in zgodovinarjev glede lokacije Kamnitega stolpa. [[Al-Biruni]] je v 11. stoletju predlagal, da gre za mesto [[Taškent]], čigar ime pomeni 'kamnit grad'. Izraz 'pyrgos' lahko pomeni utrjeno mesto ali trdnjavo. V 19. stoletju<ref name=":3">{{Cite book |last=Bell |first=James |title=A System of Geography, Vol VI |publisher=Archibald Fullarton |year=1832 |location=Glasgow |pages=448–49}}</ref> je avstrijski orientalist in akademik Joseph Hager trdil, da gre za Taškent, deloma zaradi presenetljivega naključja, da je mesto na 43. stopinji severne zemljepisne širine. Mesto je v resnici na 41,2° severne zemljepisne širine. Jean Baptiste Bourguignon d'Anville je Kamniti stolp videl v trdnjavi Aatas, 7° severozahodno od [[Kašgar]]ja, James Bell pa je trdil, da je stolp blizu prelaza Čiltung v Pamirju.<ref name=":3" /> Henry Yule ga je našel v bližini [[Daraut-Kurgan]]a, medtem ko sta William Bevan in William Smith menila, da je Kamniti stolp verjetno isti kot Hormeterium, trgovska postaja, o kateri je pisal tudi Ptolemaj, in sta ga našla blizu [[Sulejmanova gora|Sulejmanove gore]] v Ošu.<ref>{{Cite book|title=The Student's Manual of Ancient Geography|last1=Bevan |last2= Smith|first1=William Latham |first2= Sir William|publisher=John Murray|year=1864|location=London|pages=80}}</ref> Edward Bunbury je menil, da so razpoložljive informacije preveč nejasne, da bi lahko natančno določili njegovo lokacijo.<ref>{{Cite book|title=A History of Ancient Geography, Vol II|last=Bunbury|first=Edward Herbert|publisher=John Murray|year=1879|location=London|page=530}}</ref> O možnih lokacijah je razpravljal tudi Ferdinand von Richthofen.<ref name="von Reden 2023"/> V 20. stoletju je Joseph Hackin odpotoval tja in menil, da je Kamniti stolp v [[Taškurgan]]u, medtem ko ga je Albert Herrmann postavil v bližino Daraut-Kurgana.<ref>{{Cite book|title=The Empire of the Steppes|last=Grousset|first=René|publisher=Rutgers University Press|year=1970|location=New Brunswick|page=41}}</ref> Aurel Stein, ki je morda najbolj obširno prepotoval to regijo, je predlagal, da je bila dolina Karategin območje, na katerega se je skliceval Ptolemaj, in zato predlagal lokacijo v bližini Daraut-Kurgana.<ref>{{Cite book|title=Innermost Asia: Detailed Report of Explorations in Central Asia, Kansu, and Eastern Īrān Carried Out and Described under the Orders of H.M. Indian Government (4 Volumes.)|last=Stein|first=Aurel|location=Oxford|publisher=Clarendon Press|year=1928|pages=847–51 (Vol 2)}}</ref><ref>{{Cite book|title=On Ancient Central-Asian Tracks|last=Stein|first=Aurel|publisher=Macmillan|year=1933|location=London|pages=295}}</ref> J. Oliver Thomson se z njim strinja in meni, ''"da bi moral biti nekje v bližini"''.<ref name=":2">Thomson, J. Oliver (1948). ''History of Ancient Geography''. Cambridge: Cambridge University Press. str. 308</ref> Od preloma tega stoletja je Claude Rapin leta 2001<ref>{{Cite journal|title=L'incompréhensible Asie central de la carte de Ptolémée. Propositions pour un décodage|journal=Bulletin of the Asia Institute|volume=12}}</ref> predlagal, da gre za Sulejmanovo goro. Bernard je leta 2005<ref>{{Cite journal|title=De l'Euphrate à la Chine avec la caravane de Maès Titianos|journal=Comptes rendus des séances de l'Académie des Inscriptions et Belles-Lettres|volume=2005| issue = 3}}</ref> s skrbnim sledenjem poti karavane Maesa Ticijana lociral Kamniti stolp blizu Daraut-Kurgana. Igor Vasiljevič Piankov se je leta 2014<ref>{{Cite journal|title='Kamennaia Bashnia' na Velikom shelkovom puti [The "Stone Tower" on the Great Silk Road]|journal=Scripta Antiqua|volume=3}}</ref><ref name=":0" /> po preučitvi sodobnih informacij z njim strinjal. Irina Tupikova s sodelavci je leta 2014<ref>{{Cite book|title=Travelling along the Silk Road: A new interpretation of Ptolemy's coordinates (Preprint 465)|author1-last=Tupikova|author1-first=Irina|author2-last=Schemmel|author2-first=Matthuias|author3-last=Geus|author3-first=Klaus|publisher=Max Planck Institute for the History of Science|year=2014|location=Berlin}}</ref> z uporabo [[Sferna trigonometrija|sferne trigonometrije]] ponovno izračunala Ptolemajeve koordinate in zaključila, da je Kamniti stolp zelo verjetno Taškurgan. Riaz Dean je leta 2022 z novo metodologijo predlagal štiri merila in tri dodatne razloge, ki temeljijo na zgodovinskih vidikih, za določitev lokacije te znamenitosti, in stolp predstavil kot Sulejmanovo goro.<ref>{{Cite book |last=Dean |first=Riaz |title=The Stone Tower: Ptolemy, the Silk Road, and a 2,000-year-old Riddle |publisher=Penguin Viking |year=2022 |isbn=978-0670093625 |location=Delhi |pages=173–194 |language=English}}</ref> Sitta von Reden se strinja z Deanom, da je Kamniti stolp viden iz Oša v [[Kirgizistan]]u. <ref name="von Reden 2023">{{Cite book |last=von Reden |first=Sitta |url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.1515/9783110607628/html |title=Handbook of Ancient Afro-Eurasian Economies (Volume 3: Frontier-Zone Processes and Transimperial Exchange) |publisher=De Gruyter Oldenbourg |year=2023 |isbn=9783110604641 |pages=20}}</ref> Kot verjetna lokacija Kamnitega stolpa se najpogosteje predlagajo štiri najdišča:<ref>{{Cite book|title=Silk Road: Monks, Warriors & Merchants on the Silk Road|last=Boulnois|first=Luce|publisher=Odyssey Books|year=2004|isbn=9622177204|location=Hong Kong|pages=[https://archive.org/details/silkroad00luce/page/151 151]|url=https://archive.org/details/silkroad00luce/page/151}}</ref> mesto Taškent v [[Uzbekistan]]u, Sulejmanova gora v Ošu v Kirgizistanu, mesto Daraut-Kurgan v jugozahodnem Kirgizistanu in mesto Taškurgan v [[Šindžjang]]u na [[Kitajska|Kitajskem]]. Nekateri zgodovinarji menijo, da je Hormeterium, ki ga je omenil Ptolemaj, eno in isto kot Kamniti stolp in verjamejo, da je ta znamenitost naselje Irkeštam, čeprav Ptolemaj v svoji ''Geografiji'' posebej navaja, da je ta postaja ležala 5° vzhodneje. ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Svilna pot]] 3cygaoih9mkk7r8v1nbqow12zp48m9a 6683568 6683567 2026-06-01T07:17:22Z Octopus 13285 /* Sklici */ Kategorija 6683568 wikitext text/x-wiki {{Overlay |image=Map of Ptolemy Stone Tower Locations on Silk Road.png |width=300 |height= |float=right |grid=no |legend1title=Zemljevid mogočih lokacij Ptolemajevega Kamnitega stolpa |overlay1 = [[Taškent]] |overlay1top = 131 |overlay1left = 126 |overlay2 = [[Daraut-Kurgan]] |overlay2top = 171 |overlay2left = 200 |overlay3 = [[Sulejmanova gora]] |overlay3top = 150 |overlay3left = 209 |overlay4 = [[Erkeč-Tam]] |overlay4top = 165 |overlay4left = 231 |overlay5 = [[Taškurgan]] |overlay5top = 220 |overlay5left = 267 }} '''Kamniti stolp''' ([[Grščina|grško]]: λίθινος πύργος, Lithinos Pyrgos, [[Latinščina|latinsko]]: Turris Lapidea) je [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]], grško-egiptovski geograf iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]], opisal kot središče starodavne [[Svilna pot|svilne poti]], mreže kopenskih trgovskih poti, po katerih so karavane potovale med [[Evropa|Evropo]] in [[Azija|Azijo]]. Bil je najpomembnejši mejnik na tej poti. Ob njem so se ustavljale karavane na njihovih težkih in nevarnih potovanjih, da so se popotniki lahko oskrbeli, spočili in zamenjali blago, preden so nadaljevali pot.<ref>{{Cite book |last=Dean |first=Riaz |url=https://www.academia.edu/81864866/The_Stone_Tower_Ptolemy_the_Silk_Road_and_a_2_000_year_old_Riddle |title=The Stone Tower: Ptolemy, the Silk Road, and a 2,000-year-old Riddle |publisher=Penguin Viking |year=2022 |isbn=978-0670093625 |location=Delhi |pages=xi, 56,135–36 |language=English}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal |title=Maes Titianus, Ptolemy, and the "Stone Tower" on the Great Silk Road |url=http://www.silkroadfoundation.org/newsletter/vol13/Piankov_SR13_2015_pp60_74+PlateIV.pdf |journal=The Silk Road |volume=13}}</ref><ref name=":1">{{Cite journal |title=The Location of Ptolemy's Stone Tower: the Case for Sulaiman-Too in Osh |url=http://www.silkroadfoundation.org/newsletter/vol13/Dean_SR13_2015_pp75_83.pdf |journal=The Silk Road |volume=13}}</ref> Ptolemajeva [[Geografija (Ptolemaj)|''Geografija'']], znamenita razprava o [[Kartografija|kartografiji]], je bila napisana okoli leta 140 n. št. Obsega osem knjig in je edino besedilo iz klasične antike na to temo, ki se je v celoti ohranilo. ''Geografija'' je imela več stoletij globok vpliv ne le na kartografijo, temveč tudi na zgodovino antične geografije.<ref>{{Cite book|title=Ptolemy's Geography: An Annotated Translation of the Theoretical Chapters|last1=Berggren|last2=Jones|first1=J. Lennart |first2= Alexander|publisher=Princeton University Press|year=2000|isbn=0691092591|location=Princeton|pages=3}}</ref> V prvi knjigi je Kamniti stolp omenjen desetkrat, in to z domačnostjo, ki kaže, da je bil dobro znana in uveljavljena znamenitost. Kasneje je omenjen samo še enkrat v geografskem slovarju v šesti knjigi, ki podrobno opisuje sedmi zemljevid Azije. Avtor gre tokrat še dlje in razkrije njegove [[Koordinatni sistem|koordinate]]: 135° severne zemljepisne dolžine in 43° severne zemljepisne širine po njegovem sistemu gradacije. Dejanska lokacija Kamnitega stolpa je bila skozi stoletja predmet burnih razprav raziskovalcev in zgodovinarjev, ker koordinate, ki so jih zapisali Ptolemaj in drugi učenjaki iz njegovega časa, preprosto niso dovolj natančne. Nenatančnost je delno posledica metod, ki so jih karavane uporabljale pri merjenju poti v oddaljenih deželah, na podlagi katerih so starodavni kartografi risali svoje zemljevide. Če bi bilo mogoče Kamniti stolp natančno določiti, bi to imelo velik pomen ne le za preučevanje starodavne geografije, temveč bi omogočilo tudi natančnejše lociranje drugih pomembnih znamenitosti v tej regiji. Določitev dejanske lokacije tega najdišča bi omogočila tudi bolj ciljno usmerjeno arheološko delo, kar bi povečalo možnosti za uspešna izkopavanja. Kamniti stolp omenja tudi [[Amijan Marcelin]], zgodovinar iz 4. stoletja.<ref name="von Reden 2023"/> Marcelin v svoji ''Zgodovini'' (23.6.60) piše: ''"Zraven teh so [[Saki]], pleme divjakov, ki naseljujejo surovo deželo, bogato le z živino in zato brez mest. Nad njimi se dvigata gorovji Askanimija in Komed, ob vznožju katerega in skozi vas, ki jo imenujejo Lithinos Pyrgos [Kamniti stolp], se razteza zelo dolga cesta, po kateri hodijo trgovci, ki občasno potujejo v deželo Seresov."''<ref>{{cite book | author=Ammianus Marcellinus | author-link=Amijan Marcelin| section=23.6.60 | translator-first=John Carew | translator-last=Rolfe | translator-link= | title=History, Volume II: Books 20–26 | series=Loeb Classical Library | publication-place=Cambridge, MA | publisher=Harvard University Press | section-url=https://www.loebclassics.com/view/amminanus_marcellinus-history/1939/pb_LCL315.383.xml | page=383 | year=1940 }}</ref> Kratek pregled literature razkriva dolgoletna nesoglasja geografov in zgodovinarjev glede lokacije Kamnitega stolpa. [[Al-Biruni]] je v 11. stoletju predlagal, da gre za mesto [[Taškent]], čigar ime pomeni 'kamnit grad'. Izraz 'pyrgos' lahko pomeni utrjeno mesto ali trdnjavo. V 19. stoletju<ref name=":3">{{Cite book |last=Bell |first=James |title=A System of Geography, Vol VI |publisher=Archibald Fullarton |year=1832 |location=Glasgow |pages=448–49}}</ref> je avstrijski orientalist in akademik Joseph Hager trdil, da gre za Taškent, deloma zaradi presenetljivega naključja, da je mesto na 43. stopinji severne zemljepisne širine. Mesto je v resnici na 41,2° severne zemljepisne širine. Jean Baptiste Bourguignon d'Anville je Kamniti stolp videl v trdnjavi Aatas, 7° severozahodno od [[Kašgar]]ja, James Bell pa je trdil, da je stolp blizu prelaza Čiltung v Pamirju.<ref name=":3" /> Henry Yule ga je našel v bližini [[Daraut-Kurgan]]a, medtem ko sta William Bevan in William Smith menila, da je Kamniti stolp verjetno isti kot Hormeterium, trgovska postaja, o kateri je pisal tudi Ptolemaj, in sta ga našla blizu [[Sulejmanova gora|Sulejmanove gore]] v Ošu.<ref>{{Cite book|title=The Student's Manual of Ancient Geography|last1=Bevan |last2= Smith|first1=William Latham |first2= Sir William|publisher=John Murray|year=1864|location=London|pages=80}}</ref> Edward Bunbury je menil, da so razpoložljive informacije preveč nejasne, da bi lahko natančno določili njegovo lokacijo.<ref>{{Cite book|title=A History of Ancient Geography, Vol II|last=Bunbury|first=Edward Herbert|publisher=John Murray|year=1879|location=London|page=530}}</ref> O možnih lokacijah je razpravljal tudi Ferdinand von Richthofen.<ref name="von Reden 2023"/> V 20. stoletju je Joseph Hackin odpotoval tja in menil, da je Kamniti stolp v [[Taškurgan]]u, medtem ko ga je Albert Herrmann postavil v bližino Daraut-Kurgana.<ref>{{Cite book|title=The Empire of the Steppes|last=Grousset|first=René|publisher=Rutgers University Press|year=1970|location=New Brunswick|page=41}}</ref> Aurel Stein, ki je morda najbolj obširno prepotoval to regijo, je predlagal, da je bila dolina Karategin območje, na katerega se je skliceval Ptolemaj, in zato predlagal lokacijo v bližini Daraut-Kurgana.<ref>{{Cite book|title=Innermost Asia: Detailed Report of Explorations in Central Asia, Kansu, and Eastern Īrān Carried Out and Described under the Orders of H.M. Indian Government (4 Volumes.)|last=Stein|first=Aurel|location=Oxford|publisher=Clarendon Press|year=1928|pages=847–51 (Vol 2)}}</ref><ref>{{Cite book|title=On Ancient Central-Asian Tracks|last=Stein|first=Aurel|publisher=Macmillan|year=1933|location=London|pages=295}}</ref> J. Oliver Thomson se z njim strinja in meni, ''"da bi moral biti nekje v bližini"''.<ref name=":2">Thomson, J. Oliver (1948). ''History of Ancient Geography''. Cambridge: Cambridge University Press. str. 308</ref> Od preloma tega stoletja je Claude Rapin leta 2001<ref>{{Cite journal|title=L'incompréhensible Asie central de la carte de Ptolémée. Propositions pour un décodage|journal=Bulletin of the Asia Institute|volume=12}}</ref> predlagal, da gre za Sulejmanovo goro. Bernard je leta 2005<ref>{{Cite journal|title=De l'Euphrate à la Chine avec la caravane de Maès Titianos|journal=Comptes rendus des séances de l'Académie des Inscriptions et Belles-Lettres|volume=2005| issue = 3}}</ref> s skrbnim sledenjem poti karavane Maesa Ticijana lociral Kamniti stolp blizu Daraut-Kurgana. Igor Vasiljevič Piankov se je leta 2014<ref>{{Cite journal|title='Kamennaia Bashnia' na Velikom shelkovom puti [The "Stone Tower" on the Great Silk Road]|journal=Scripta Antiqua|volume=3}}</ref><ref name=":0" /> po preučitvi sodobnih informacij z njim strinjal. Irina Tupikova s sodelavci je leta 2014<ref>{{Cite book|title=Travelling along the Silk Road: A new interpretation of Ptolemy's coordinates (Preprint 465)|author1-last=Tupikova|author1-first=Irina|author2-last=Schemmel|author2-first=Matthuias|author3-last=Geus|author3-first=Klaus|publisher=Max Planck Institute for the History of Science|year=2014|location=Berlin}}</ref> z uporabo [[Sferna trigonometrija|sferne trigonometrije]] ponovno izračunala Ptolemajeve koordinate in zaključila, da je Kamniti stolp zelo verjetno Taškurgan. Riaz Dean je leta 2022 z novo metodologijo predlagal štiri merila in tri dodatne razloge, ki temeljijo na zgodovinskih vidikih, za določitev lokacije te znamenitosti, in stolp predstavil kot Sulejmanovo goro.<ref>{{Cite book |last=Dean |first=Riaz |title=The Stone Tower: Ptolemy, the Silk Road, and a 2,000-year-old Riddle |publisher=Penguin Viking |year=2022 |isbn=978-0670093625 |location=Delhi |pages=173–194 |language=English}}</ref> Sitta von Reden se strinja z Deanom, da je Kamniti stolp viden iz Oša v [[Kirgizistan]]u. <ref name="von Reden 2023">{{Cite book |last=von Reden |first=Sitta |url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.1515/9783110607628/html |title=Handbook of Ancient Afro-Eurasian Economies (Volume 3: Frontier-Zone Processes and Transimperial Exchange) |publisher=De Gruyter Oldenbourg |year=2023 |isbn=9783110604641 |pages=20}}</ref> Kot verjetna lokacija Kamnitega stolpa se najpogosteje predlagajo štiri najdišča:<ref>{{Cite book|title=Silk Road: Monks, Warriors & Merchants on the Silk Road|last=Boulnois|first=Luce|publisher=Odyssey Books|year=2004|isbn=9622177204|location=Hong Kong|pages=[https://archive.org/details/silkroad00luce/page/151 151]|url=https://archive.org/details/silkroad00luce/page/151}}</ref> mesto Taškent v [[Uzbekistan]]u, Sulejmanova gora v Ošu v Kirgizistanu, mesto Daraut-Kurgan v jugozahodnem Kirgizistanu in mesto Taškurgan v [[Šindžjang]]u na [[Kitajska|Kitajskem]]. Nekateri zgodovinarji menijo, da je Hormeterium, ki ga je omenil Ptolemaj, eno in isto kot Kamniti stolp in verjamejo, da je ta znamenitost naselje Irkeštam, čeprav Ptolemaj v svoji ''Geografiji'' posebej navaja, da je ta postaja ležala 5° vzhodneje. ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta ob svilni poti]] jrs0c7b2peym0c4ralk5ejr1gp3t3kh Predloga:Kolesarski podatki NCI 10 603479 6683553 2026-06-01T06:08:59Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Predloga:Kolesarski podatki IGD]] 6683553 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Kolesarski podatki IGD]] 3ic58jdxoqwxu0mo3yf7wqcqazp69xr Predloga:Kolesarski podatki UEX 10 603480 6683554 2026-06-01T06:09:43Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Predloga:Kolesarski podatki LAM]] 6683554 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Kolesarski podatki LAM]] a1tgrukyc6glxqwxmilcepziatxzwh6 Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/1. junij 2026 4 603481 6683555 2026-06-01T06:29:33Z Sporti 5955 n 6683555 wikitext text/x-wiki {{Obletnica | slika = Marilyn Monroe in How to Marry a Millionaire.jpg | velikost = 50px | besedilo = 100-letnica rojstva<br>ameriške igralje<br>[[Marilyn Monroe]] }} 5hizqoihlzy8x9vouzisjg2d09jq4kh 6683556 6683555 2026-06-01T06:40:15Z Sporti 5955 tn 6683556 wikitext text/x-wiki {{Obletnica | slika = Marilyn Monroe in How to Marry a Millionaire.jpg | velikost = 50px | besedilo = 100-letnica rojstva<br>ameriške igralke<br>[[Marilyn Monroe]] }} dhgmh4ruevifvffhvzqud7gvqk1knmx Uporabniški pogovor:~2026-32378-56 3 603485 6683576 2026-06-01T07:46:55Z Yerpo 8417 test 6683576 wikitext text/x-wiki [[Slika:Informationdiamond.svg|50px|left]] Hvala, ker ste se preizkusili v urejanju strani v [[Wikipedija|Wikipediji]]. Vaš poskus je uspel, vendar smo ga morali odstraniti oziroma izničiti. Prosimo, da za nadaljnje poskuse uporabljate [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]], saj so članki za te namene neprimerni. Napotke za pravilno prispevanje boste našli v [[Wikipedija:Uvod|uvodu v Wikipedijo]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:46, 1. junij 2026 (CEST) qwn3wqaaqyy6m0rnrd7ccr4bbu38t7s Zrušitev mostu Morandi 0 603489 6683586 2026-06-01T08:29:19Z Gledalec 242658 n iz en in it wiki 6683586 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste|title=Zrušitev mostu Morandi|image=Ponte morandi crollato.jpg|caption=Porušen del mostu Morandi.|date=14. avgust 2018|time=11:36|location=[[Genova]], [[Italija]]|victims=43|injuries=16}} '''Zrušitev mostu Morandi''' se je zgodila 14. avgusta 2018, ko se je odsek [[Most Morandi|mostu]], ki gleda na reko [[Polcevera|Polcevero]] in industrijsko območje [[Genova|genovskih]] okrožij Campi, Certosa in Rivarolo, dolg 250 metrov, zrušil skupaj z nosilnim stebrom številka 9, kar je povzročilo 43 smrtnih žrtev, še 16 pa je bilo huje poškodovanih.<ref>{{Cite news|url=http://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/liguria/crollo-ponte-morandi-una-testimone-tiranti-spezzati-insieme_3158532-201802a.shtml|title=Crollo ponte Morandi, una testimone: tiranti spezzati insieme|work=Tgcom24|access-date=18 August 2018}}</ref> Zaradi slabega stanja preostalega dela mostu je bilo pozneje odločeno, da se preostali del mostu v celoti poruši in se ga nadomesti z novim. Preostali del mostu je bil v celoti porušen 28. junija 2019.<ref>{{Cite web|url=https://www.france24.com/en/20200803-italy-inaugurates-new-genoa-bridge-two-years-after-deadly-collapse|title=Italy inaugurates new Genoa bridge two years after deadly collapse|date=3 August 2020}}</ref> 3. avgusta 2020 je bil kot nadomestek slovesno odprt novi genovski viadukt Sv. Jurij, ki je bil zgrajen po načrtu arhitekta [[Renzo Piano|Renza Piana]] in dan za promet odprt naslednji dan okoli 22. ure.<ref>{{Cite news|last=Lowen|first=Mark|date=2020-08-03|title=Genoa readies new bridge two years after tragedy|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-53628580|access-date=2020-08-03}}</ref> == Zrušitev == [[Slika:Ponte Morandi crollato2.png|levo|sličica|273x273_pik|Deli porušenega dela mostu.]] V torek, 14. avgusta 2018, ob 11:36 uri se je v [[Nevihta|močnem neurju]] nenadoma zrušil celoten uravnotežen sistem stebra 9 mostu Morandi, pri čemer je umrlo 43 ljudi, 16 pa jih je bilo huje ranjenih. 566 ljudi pa je zaradi zrušitve mostu moralo zapustiti svoje domove pod viaduktom. Zrušitev se je začela z zlomom opornika, imenovanega Genova Mare, blizu njegovega zgornjega pritrdišča (približno dva ali tri metre). Ker ni bil več uravnotežen z dvojnim vlekom približno 2200 ton imenovanega Genovskega droga, je Savona povzročil neuravnoteženo silo na kup, ki se je najprej zvil in nato zlomil. Za nekaj kratkih trenutkov je del, imenovan Mare Savona ostal, nato pa je izgubil svojo moč zaradi zvijanja, nato pa se je upognil približno na polovico pod svojo težo. [[Slika:Il Ponte Morandi dopo il crollo, visto da Est, panoramica.jpg|sličica|351x351_pik|Pogled na most Morandi nekaj dni po zrušitivi.]] Ker je izgubila oporo obmorskih opornikov, se je cesta upognila in nato se zvila ter se zlomila. Kup, ki je utrpel zgornji udarni val, se je zmanjšal na dva nepovezana narobe obrnjena V dela. Zadnja se je zlomila V gorska stran, prva pa morska. Dva dela 36-metrske ceste v enostavni podpori, ki povezujeta 9. z 8. in 10., sta izgubila oporo zaradi uničenja konstrukcije, podprte z oporniki, in padla na tla, zatem pa se je popolnoma porušil tudi celoten steber 9. Druga dva stebra, 10. in 11. sta ostala na mestu. V zrušitvi je v prepad padlo tudi med 30 in 35 [[Avtomobil|avtomobilov]] in 3 veliki težki [[Tovornjak|tovornjaki]]. Velik del porušenega mostu in vozila na njem so padli v reko Polcevero. Drugi deli mostu so padli na tire železnice [[Torino]] – [[Genova]] in [[Milano]] – Genova ter na skladišča, ki pripadajo italijanskemu podjetju za energetiko Ansaldo Energia. Druga območja so bile v veliki meri prazna, ker se je zrušitev zgodila na predvečer italijanskega državnega praznika Ferragosto. Kmalu po zrušitvi se je začelo načrtovati izgradnjo nadomestnega dela porušenega mostu, vendar je bilo kmalu ugotovljeno, da je tudi preostali del mostu v slabem stanju, saj je na več mestih pokal. Odločeno je bilo, da se most v celoti poruši in se ga nadomesti z izgradnjo novega mostu. Februarja 2019 se je začelo rušenje preostalih delov viadukta, sprva s tehnikami mehanske demontaže; intervencija je dosegla vrhunec, idealno in na medijskem nivoju, z rušenjem z razstrelivom obeh ohranjenih zategnjenih stebrov, ki je potekalo 28. junija 2019, nato pa se je (razen odstranjevanja ruševin) zaključilo z rušenjem zadnjega dela 12. avgusta 2019. Sprva se je ugibalo da je bil vzrok za zrušitev mostu 14. avgusta 2018 slabo vreme, saj je več prič dejalo, da je videlo, kako je pred zrušitvijo strela udarila v viadukt. Po izvedenskem poročilu, predstavljenem v dokaznem incidentu sojenja o vzrokih dogodka, ki so ga sestavili inženirji in univerzitetni profesorji [[Massimo Losa]] in [[Renzo Valentini]] z Univerze v Pisi ter [[Giampaolo Rosati]] in [[Stefano Tubaro]] z milanske Politehnike, pa je bilo ugotovljeno, da je bil vzrok za zrušitev pomanjkanje in/ali neustreznost nadzora ter slaba konstrukcija. V ruševinah stebra 9 le 4 od 464 pramenov (manj kot 1 %) niso bili korodirani; k temu je bila dodana tudi degradacija tako opornikov kot betona. Iz pregleda, ki so ga 21. oktobra 2015 opravili tehniki podjetja Spea, ki je izvajalo tehnični nadzor del in je izločilo nekaj jedrov iz opornika stebra št. 9 se je zdelo, da je ovoj [[Voda|oksidiran]] in da so se trije od štirih pramenov z lahkoto premaknili, poleg tega so bile pramene žice pravtako oksidirane. == Žrtve == Žrtev je bilo 43, razdeljenih po narodnostih v naslednji tabeli: {| class="wikitable" |+ !Država !Žrtve |- |[[Italija]] |29 |- |[[Francija]] |4 |- |[[Čile]] |3 |- |[[Albanija]] |2 |- |[[Kolumbija]] |1 |- |[[Moldavija]] |1 |- |[[Jamajka]] |1 |- |[[Peru]] |1 |- |[[Romunija]] |1 |} == Posledice == [[Slika:Ponte Morandi collapse.jpg|sličica|420x420_pik|Del, ki se je porušil, je pobarvan v rdečo.]] Zrušitev mostu je povzročila zaprtje križišča med A7 in A10 ter številne podležne ceste za promet, pa tudi železniško progo, ki povezuje pristanišče, ter potrebo po evakuaciji 566 ljudi, ki so živeli v hišah pod viaduktom, zaradi varnostnih razlogov. Promet je bil zato dve leti preusmerjen na in iz A10 na križišču z letališčem Genova, kar je povzročalo velike težave mestnim in zunajmestnim cestam. Svet ministrov je 15. avgusta razglasil izredne razmere v občini Genova za obdobje dvanajstih mesecev in nato imenoval predsednika Ligurije [[Giovanni Toti|Giovannija Totija]] za izrednega komisarja za izredne razmere. 18. avgusta je bil razglašen dan državnega žalovanja in na isti dan je bil državni pogreb samo za 19 od 43 žrtev znotraj modrega paviljona genovskega sejma, spremenjenega v pogrebni zavod, ki sta ga obhajala genovski nadškof [[Angelo Bagnasco]] in genovski imam [[Salah Hussein]] za obema albanskima žrtvama v prisotnosti predsednika republike [[Sergio Mattarella]], predsednice senata [[Maria Elisabetta Alberti Casellati]], predsednika zbornice [[Roberto Fico]], predsednika vlade [[Giuseppe Conte]], ministrov in župana mesta Genova [[Marco Bucci]], skupaj z drugimi političnimi, civilnimi in vojaškimi uradniki; Na pogrebu znotraj in zunaj zgradbe je bilo prisotnih 8000 ljudi. Konec avgusta so bili prvi domovi dostavljeni več sto ljudem, ki živijo v "rdeči coni", zaradi previdnosti pa so bili prisiljeni zapustiti svoje domove v dneh po zrušitvi. Mestna občina Genova in regija Ligurija sta izjavili, da čakata na zeleno luč Sveta ministrov za podpis nacionalnega odloka z oddelkom za civilno zaščito, ki družinam, ki so se odločile zasebno iskati nov dom, namenjala mesečni prispevek za povračilo najemnine. V začetku septembra je prišlo do protestov pred sedežem deželnega sveta. Obseg in resnost dejstev sta prisilila vlado, da razmisli o postopku globalne revizije koncesijskega sistema s strani države, pri čemer je predvidevala tudi preklic, prenehanje, zaseg ali odvzem koncesije [[Autostrade per l'Italia]]. Poleg tega so bili 27. avgusta 2018 objavljeni doslej tajni ekonomsko-finančni aneksi, ki so se nanašali na vse koncesije za avtoceste, medtem ko so bila prej objavljena le besedila brez denarnih podatkov: Po določilih te konvencije bi odvzem koncesije pomenil izplačilo kazni v višini približno 20 milijard. Vendar novejše ministrske razlage poudarjajo, da se zrušitev mostu lahko šteje za "resno kršitev" pogodbe o odstopu, saj bi moralo biti zaupano premoženje (most) vrnjeno nedotaknjeno: torej bi bil prenos preklicen brez znatnega nadomestila. Zrušitev je prav tako sprožila dvome o varnosti številnih drugih mostov in viaduktov v Italiji, na primer viadukta Magliana v [[Rim|Rimu]] in mosta San Michele sull'Adda med provincama [[Pokrajina Lecco|Lecco]] in [[Bergamo]], kar je povzročilo zaprtja zaradi pregledov in vzdrževalnih del. Inšpekcijska komisija Ministrstva za infrastrukturo in promet je 25. septembra 2018 zaključila z delom in podala poročilo o stanju mostu in porušitvi. Poleg nekaterih začasnih hipotez, ki se nanašajo na dinamiko posedanja, po mnenju komisarja izpostavlja resne strukturne težave, ki so prisotne in poznane že nekaj let, in v luči teh omejena vlaganja v izredna vzdrževanja konstrukcij, izvedena po privatizaciji. Poročilo je pridobilo pravosodje. 28. septembra 2018 je bil sprejet zakonski odlok št. je bil objavljen. 109 (tako imenovani "Genovski odlok"), ki komisarju za obnovo podeljuje zelo široka pooblastila (ki jih ANAC prav tako šteje za pretirana, saj je protimafijska zakonodaja prav tako odstopana. Državno tožilstvo v Genovi je 1. julija 2019 dovolilo objavo videoposnetka, posnetega z zasebnimi kamerami podjetja Ferrometal, ki se nahaja v bližini viadukta, iz katerega je bilo mogoče domnevati, da je zrušitev sprožila okvara južnega opornika stebra 9 na območju, ki pa na samem videu ni vidno. Ta videoposnetek je [[Finančna straža (Italija)|Guardia di Finanza]] zasegla takoj po tragediji in do takrat ni bil objavljen, da ne bi vplival na zbrana pričevanja. Oblasti so z njega odstranile nekatere okvirje, da bi se izognile prepoznavi nekaterih žrtev. == Razprava o usodi mostu == Po zrušitvi se je začela tehnična in kulturna razprava o konkretnih ukrepih, ki jih je bilo treba izvesti za obnovitev prometnega sistema Genove. Po eni strani se je pojavila zamisel o rušenju in popolni obnovi mostu z različnimi predlogi številnih oblikovalcev, vključno s [[Santiago Calatrava|Santiagom Calatravo]] (ki je ta predlog podal že leta 2006), [[Pierangelo Pistoletti]] in [[Renzo Piano|Renzom Pianom]]. Možnost, da bi projekt zaupali Pianu, je kritizirala tudi zveza arhitektov in inženirjev ter red neapeljskih inženirjev, ki so namesto tega pozvali k javnemu natečaju. Po drugi strani pa so nekateri tehniki in univerzitetni profesorji poudarili, kako bi lahko po njihovem mnenju z uporabo razpoložljivih tehnologij in izkoriščanjem odsotnosti prometa preostali del strukture Morandi naredili varen in ga ponovno zgradili le v porušenem delu, kar bi trajalo približno četrtino časa, potrebnega za popolno rušenje in kasnejšo rekonstrukcijo, ter se izognili tudi rušenju hiš in industrijskih obratov. spodaj. Peticijo arhitektov in gradbenih inženirjev za ohranitev, obnovo in varnost mostu je sprožil profesor Antonino Saggio z univerze La Sapienza v Rimu, podpisalo pa jo je (do 18. oktobra 2018) 1620 strokovnjakov. Enakega mnenja je bil tudi Nacionalni inštitut za arhitekturo, ki je poudaril inženirsko in dokumentarno vrednost dela ter se v odprtem pismu zavzel za predlog konsolidacije preostalih delov in nadomestitve podrtega mostu z novim segmentom, vendar v drugačnem slogu in z drugačno gradbeno tehniko. Inženir, arhitekt in univerzitetni profesor [[Enzo Siviero]] je bil konec januarja 2019 med tistimi, ki so predlagali obnovo konstrukcije, četudi samo začasno, da bi olajšali poznejši nov viadukt, zgrajen v neobveznih časih in v skladu z rednimi predpisi, ponovno zahteval pozornost ustreznih organov glede teh razlogov. Sam Siviero je nato hitro izrazil kritiko ocenjenih stroškov morebitne popolne rekonstrukcije viadukta, za katere je dejal, da so izjemno visoki v primerjavi s tržnimi stroški. Različne skupine podjetij in projektantov so predstavile predloge za obnovo viadukta Polcevera, ki so se odzvali na razpis, ki ga je objavil izredni komisar za obnovo in župan Genove Marco Bucci nekateri so predlagali popolno zamenjavo obstoječega viadukta Morandi, drugi obnovo le porušenega dela in ojačitev ohranjenih delov. Vendar pa se je izredni komisar odločil porušiti skoraj celoten viadukt in ga nato nadomestiti. Glede časovnega okvira del je bilo slišati več nasprotujočih si izjav. [[Maurizio Morandi]], sin [[Riccardo Morandi|Riccarda Morandija]], kateri je načrtoval most Morandi, je prav tako izrazil žalost zaradi prenagljene odločitve za rušenje mostu, ki velja za simbol napredka, skozi katerega je šla Italija v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja in"svarilo pred posledicami, ki jih lahko povzroči malomarnost pri uporabi in ohranjanju del. Stroški delnega vzdrževanja viadukta, opremljenega z vrvnimi kabli, bi po poročilu komisarja za obnovo znašali okoli 128 milijonov evrov in bi zahtevali od najmanj osem mesecev do največ dvajset mesecev dela. == Uničenje == [[Slika:EsplosionePonteMorandi.png|sličica|333x333_pik|Rušenje preostalega dela mostu Morandi, 28. junija 2019.]] 9. februarja 2019 so se začela dela, ki so tekom leta pripeljala do rušitve bolj tradicionalnih delov krova na zahodnem delu viadukta. 28. junija 2019 ob 9.37 dopoldne so bili porušeni najbolj značilni in ikonični deli mostu, in sicer stebra 10 in 11 vzhodnega dela, kot tudi ključna povezovalna cesta proti Ventimiglii, zaradi česar so eksplodirali z dinamitnimi naboji. Pred tem so porušili tudi etažne lastnine pod mostom. Nadzorovano rušenje je potekalo v štirih fazah: * Faza 1: za razpon stebra 11 so bili oporniki odrezani z uporabo usmerjenih eksplozivnih nabojev, imenovanih "votli naboji"; nosilci opornikov v obliki črke A so nato padli proti zahodu. * Faza 2: tako na kupu 10 kot na kupu 11 so vodne curke z eksplozivnimi naboji dvignili na višino približno 90 metrov in tako ublažili širjenje prahu. * Faza 3: porušili so se sredinski nosilni konstrukciji obeh razponov in stebri v obliki črke A, ki so nosili oporo. * Faza 4: vodni curki, visoki približno 40 metrov, so bili dvignjeni na straneh konstrukcije, da bi zadržali del prahu, ki je nastal ob zrušitvi. Štiri faze so potekale v 6 sekundah, z uporabo približno 500 elektronskih sprožilcev, več kot 500 kg dinamita in 5000 metrov detonacijske vžigalne vrvice. Rušenje je stalo 21,4 milijona evrov; operacijo je v štirih mesecih izvedlo začasno združenje podjetij, ki so ga sestavljala podjetja Fratelli Omini iz Novate Milanese, Fagioli iz Reggio Emilie, IREOS iz Genove in IPE Progetti iz Torina, pod nadzorom podjetja za rušenje Siag iz [[Parma|Parme]], ki ga je vodil strokovnjak za eksplozive [[Danilo Coppe]]. Po tem je edina struktura, ki je še funkcionalno preživela in nedotaknjena iz Morandijevega projekta, torej edina povezovalna cesta, ki se povezuje z A7 in A12; vse ostalo je nato nadomestil novi genovski most San Giorgio in vsa infrastruktura, povezana z njim. == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://www.retrofutur.org/retrofutur/app/main?DOCID=1000111180&albumMode=1000111180 Photo documentation of Ponte Morandi, 8 August 2015] * [https://www.foto-webcam.eu/webcam/genova/ Webcam of the Ponte Morandi, today] * [https://www.youtube.com/watch?v=_5eHBvyCBZk Video of collapse] * {{cite news|url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2022/aug/05/experience-driving-across-bridge-when-it-collapsed|title=Experience: I was driving across a bridge when it collapsed|work=The Guardian|date=5 August 2022|first=Nataliya|last=Yelina}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2018]] rjo3q6a9v9t7rrq110drxk0yu4admio 6683587 6683586 2026-06-01T08:30:36Z Gledalec 242658 /* Zrušitev */ pp 6683587 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste|title=Zrušitev mostu Morandi|image=Ponte morandi crollato.jpg|caption=Porušen del mostu Morandi.|date=14. avgust 2018|time=11:36|location=[[Genova]], [[Italija]]|victims=43|injuries=16}} '''Zrušitev mostu Morandi''' se je zgodila 14. avgusta 2018, ko se je odsek [[Most Morandi|mostu]], ki gleda na reko [[Polcevera|Polcevero]] in industrijsko območje [[Genova|genovskih]] okrožij Campi, Certosa in Rivarolo, dolg 250 metrov, zrušil skupaj z nosilnim stebrom številka 9, kar je povzročilo 43 smrtnih žrtev, še 16 pa je bilo huje poškodovanih.<ref>{{Cite news|url=http://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/liguria/crollo-ponte-morandi-una-testimone-tiranti-spezzati-insieme_3158532-201802a.shtml|title=Crollo ponte Morandi, una testimone: tiranti spezzati insieme|work=Tgcom24|access-date=18 August 2018}}</ref> Zaradi slabega stanja preostalega dela mostu je bilo pozneje odločeno, da se preostali del mostu v celoti poruši in se ga nadomesti z novim. Preostali del mostu je bil v celoti porušen 28. junija 2019.<ref>{{Cite web|url=https://www.france24.com/en/20200803-italy-inaugurates-new-genoa-bridge-two-years-after-deadly-collapse|title=Italy inaugurates new Genoa bridge two years after deadly collapse|date=3 August 2020}}</ref> 3. avgusta 2020 je bil kot nadomestek slovesno odprt novi genovski viadukt Sv. Jurij, ki je bil zgrajen po načrtu arhitekta [[Renzo Piano|Renza Piana]] in dan za promet odprt naslednji dan okoli 22. ure.<ref>{{Cite news|last=Lowen|first=Mark|date=2020-08-03|title=Genoa readies new bridge two years after tragedy|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-53628580|access-date=2020-08-03}}</ref> == Zrušitev == [[Slika:Ponte Morandi crollato2.png|levo|sličica|273x273_pik|Deli porušenega dela mostu.]] V torek, 14. avgusta 2018, ob 11:36 uri se je v [[Nevihta|močnem neurju]] nenadoma zrušil celoten uravnotežen sistem stebra 9 mostu Morandi, pri čemer je umrlo 43 ljudi, 16 pa jih je bilo huje ranjenih. 566 ljudi pa je zaradi zrušitve mostu moralo zapustiti svoje domove pod viaduktom. Zrušitev se je začela z zlomom opornika, imenovanega Genova Mare, blizu njegovega zgornjega pritrdišča (približno dva ali tri metre). Ker ni bil več uravnotežen z dvojnim vlekom približno 2200 ton imenovanega Genovskega droga, je Savona povzročil neuravnoteženo silo na del, ki se je najprej zvil in nato zlomil. Za nekaj kratkih trenutkov je del, imenovan Mare Savona ostal, nato pa je izgubil svojo moč zaradi zvijanja, nato pa se je upognil približno na polovico pod svojo težo. [[Slika:Il Ponte Morandi dopo il crollo, visto da Est, panoramica.jpg|sličica|351x351_pik|Pogled na most Morandi nekaj dni po zrušitivi.]] Ker je izgubila oporo obmorskih opornikov, se je cesta upognila in nato se zvila ter se zlomila. Kup, ki je utrpel zgornji udarni val, se je zmanjšal na dva nepovezana narobe obrnjena V dela. Zadnja se je zlomila V gorska stran, prva pa morska. Dva dela 36-metrske ceste v enostavni podpori, ki povezujeta 9. z 8. in 10., sta izgubila oporo zaradi uničenja konstrukcije, podprte z oporniki, in padla na tla, zatem pa se je popolnoma porušil tudi celoten steber 9. Druga dva stebra, 10. in 11. sta ostala na mestu. V zrušitvi je v prepad padlo tudi med 30 in 35 [[Avtomobil|avtomobilov]] in 3 veliki težki [[Tovornjak|tovornjaki]]. Velik del porušenega mostu in vozila na njem so padli v reko Polcevero. Drugi deli mostu so padli na tire železnice [[Torino]] – [[Genova]] in [[Milano]] – Genova ter na skladišča, ki pripadajo italijanskemu podjetju za energetiko Ansaldo Energia. Druga območja so bile v veliki meri prazna, ker se je zrušitev zgodila na predvečer italijanskega državnega praznika Ferragosto. Kmalu po zrušitvi se je začelo načrtovati izgradnjo nadomestnega dela porušenega mostu, vendar je bilo kmalu ugotovljeno, da je tudi preostali del mostu v slabem stanju, saj je na več mestih pokal. Odločeno je bilo, da se most v celoti poruši in se ga nadomesti z izgradnjo novega mostu. Februarja 2019 se je začelo rušenje preostalih delov viadukta, sprva s tehnikami mehanske demontaže; intervencija je dosegla vrhunec, idealno in na medijskem nivoju, z rušenjem z razstrelivom obeh ohranjenih zategnjenih stebrov, ki je potekalo 28. junija 2019, nato pa se je (razen odstranjevanja ruševin) zaključilo z rušenjem zadnjega dela 12. avgusta 2019. Sprva se je ugibalo da je bil vzrok za zrušitev mostu 14. avgusta 2018 slabo vreme, saj je več prič dejalo, da je videlo, kako je pred zrušitvijo strela udarila v viadukt. Po izvedenskem poročilu, predstavljenem v dokaznem incidentu sojenja o vzrokih dogodka, ki so ga sestavili inženirji in univerzitetni profesorji [[Massimo Losa]] in [[Renzo Valentini]] z Univerze v Pisi ter [[Giampaolo Rosati]] in [[Stefano Tubaro]] z milanske Politehnike, pa je bilo ugotovljeno, da je bil vzrok za zrušitev pomanjkanje in/ali neustreznost nadzora ter slaba konstrukcija. V ruševinah stebra 9 le 4 od 464 pramenov (manj kot 1 %) niso bili korodirani; k temu je bila dodana tudi degradacija tako opornikov kot betona. Iz pregleda, ki so ga 21. oktobra 2015 opravili tehniki podjetja Spea, ki je izvajalo tehnični nadzor del in je izločilo nekaj jedrov iz opornika stebra št. 9 se je zdelo, da je ovoj [[Voda|oksidiran]] in da so se trije od štirih pramenov z lahkoto premaknili, poleg tega so bile pramene žice pravtako oksidirane. == Žrtve == Žrtev je bilo 43, razdeljenih po narodnostih v naslednji tabeli: {| class="wikitable" |+ !Država !Žrtve |- |[[Italija]] |29 |- |[[Francija]] |4 |- |[[Čile]] |3 |- |[[Albanija]] |2 |- |[[Kolumbija]] |1 |- |[[Moldavija]] |1 |- |[[Jamajka]] |1 |- |[[Peru]] |1 |- |[[Romunija]] |1 |} == Posledice == [[Slika:Ponte Morandi collapse.jpg|sličica|420x420_pik|Del, ki se je porušil, je pobarvan v rdečo.]] Zrušitev mostu je povzročila zaprtje križišča med A7 in A10 ter številne podležne ceste za promet, pa tudi železniško progo, ki povezuje pristanišče, ter potrebo po evakuaciji 566 ljudi, ki so živeli v hišah pod viaduktom, zaradi varnostnih razlogov. Promet je bil zato dve leti preusmerjen na in iz A10 na križišču z letališčem Genova, kar je povzročalo velike težave mestnim in zunajmestnim cestam. Svet ministrov je 15. avgusta razglasil izredne razmere v občini Genova za obdobje dvanajstih mesecev in nato imenoval predsednika Ligurije [[Giovanni Toti|Giovannija Totija]] za izrednega komisarja za izredne razmere. 18. avgusta je bil razglašen dan državnega žalovanja in na isti dan je bil državni pogreb samo za 19 od 43 žrtev znotraj modrega paviljona genovskega sejma, spremenjenega v pogrebni zavod, ki sta ga obhajala genovski nadškof [[Angelo Bagnasco]] in genovski imam [[Salah Hussein]] za obema albanskima žrtvama v prisotnosti predsednika republike [[Sergio Mattarella]], predsednice senata [[Maria Elisabetta Alberti Casellati]], predsednika zbornice [[Roberto Fico]], predsednika vlade [[Giuseppe Conte]], ministrov in župana mesta Genova [[Marco Bucci]], skupaj z drugimi političnimi, civilnimi in vojaškimi uradniki; Na pogrebu znotraj in zunaj zgradbe je bilo prisotnih 8000 ljudi. Konec avgusta so bili prvi domovi dostavljeni več sto ljudem, ki živijo v "rdeči coni", zaradi previdnosti pa so bili prisiljeni zapustiti svoje domove v dneh po zrušitvi. Mestna občina Genova in regija Ligurija sta izjavili, da čakata na zeleno luč Sveta ministrov za podpis nacionalnega odloka z oddelkom za civilno zaščito, ki družinam, ki so se odločile zasebno iskati nov dom, namenjala mesečni prispevek za povračilo najemnine. V začetku septembra je prišlo do protestov pred sedežem deželnega sveta. Obseg in resnost dejstev sta prisilila vlado, da razmisli o postopku globalne revizije koncesijskega sistema s strani države, pri čemer je predvidevala tudi preklic, prenehanje, zaseg ali odvzem koncesije [[Autostrade per l'Italia]]. Poleg tega so bili 27. avgusta 2018 objavljeni doslej tajni ekonomsko-finančni aneksi, ki so se nanašali na vse koncesije za avtoceste, medtem ko so bila prej objavljena le besedila brez denarnih podatkov: Po določilih te konvencije bi odvzem koncesije pomenil izplačilo kazni v višini približno 20 milijard. Vendar novejše ministrske razlage poudarjajo, da se zrušitev mostu lahko šteje za "resno kršitev" pogodbe o odstopu, saj bi moralo biti zaupano premoženje (most) vrnjeno nedotaknjeno: torej bi bil prenos preklicen brez znatnega nadomestila. Zrušitev je prav tako sprožila dvome o varnosti številnih drugih mostov in viaduktov v Italiji, na primer viadukta Magliana v [[Rim|Rimu]] in mosta San Michele sull'Adda med provincama [[Pokrajina Lecco|Lecco]] in [[Bergamo]], kar je povzročilo zaprtja zaradi pregledov in vzdrževalnih del. Inšpekcijska komisija Ministrstva za infrastrukturo in promet je 25. septembra 2018 zaključila z delom in podala poročilo o stanju mostu in porušitvi. Poleg nekaterih začasnih hipotez, ki se nanašajo na dinamiko posedanja, po mnenju komisarja izpostavlja resne strukturne težave, ki so prisotne in poznane že nekaj let, in v luči teh omejena vlaganja v izredna vzdrževanja konstrukcij, izvedena po privatizaciji. Poročilo je pridobilo pravosodje. 28. septembra 2018 je bil sprejet zakonski odlok št. je bil objavljen. 109 (tako imenovani "Genovski odlok"), ki komisarju za obnovo podeljuje zelo široka pooblastila (ki jih ANAC prav tako šteje za pretirana, saj je protimafijska zakonodaja prav tako odstopana. Državno tožilstvo v Genovi je 1. julija 2019 dovolilo objavo videoposnetka, posnetega z zasebnimi kamerami podjetja Ferrometal, ki se nahaja v bližini viadukta, iz katerega je bilo mogoče domnevati, da je zrušitev sprožila okvara južnega opornika stebra 9 na območju, ki pa na samem videu ni vidno. Ta videoposnetek je [[Finančna straža (Italija)|Guardia di Finanza]] zasegla takoj po tragediji in do takrat ni bil objavljen, da ne bi vplival na zbrana pričevanja. Oblasti so z njega odstranile nekatere okvirje, da bi se izognile prepoznavi nekaterih žrtev. == Razprava o usodi mostu == Po zrušitvi se je začela tehnična in kulturna razprava o konkretnih ukrepih, ki jih je bilo treba izvesti za obnovitev prometnega sistema Genove. Po eni strani se je pojavila zamisel o rušenju in popolni obnovi mostu z različnimi predlogi številnih oblikovalcev, vključno s [[Santiago Calatrava|Santiagom Calatravo]] (ki je ta predlog podal že leta 2006), [[Pierangelo Pistoletti]] in [[Renzo Piano|Renzom Pianom]]. Možnost, da bi projekt zaupali Pianu, je kritizirala tudi zveza arhitektov in inženirjev ter red neapeljskih inženirjev, ki so namesto tega pozvali k javnemu natečaju. Po drugi strani pa so nekateri tehniki in univerzitetni profesorji poudarili, kako bi lahko po njihovem mnenju z uporabo razpoložljivih tehnologij in izkoriščanjem odsotnosti prometa preostali del strukture Morandi naredili varen in ga ponovno zgradili le v porušenem delu, kar bi trajalo približno četrtino časa, potrebnega za popolno rušenje in kasnejšo rekonstrukcijo, ter se izognili tudi rušenju hiš in industrijskih obratov. spodaj. Peticijo arhitektov in gradbenih inženirjev za ohranitev, obnovo in varnost mostu je sprožil profesor Antonino Saggio z univerze La Sapienza v Rimu, podpisalo pa jo je (do 18. oktobra 2018) 1620 strokovnjakov. Enakega mnenja je bil tudi Nacionalni inštitut za arhitekturo, ki je poudaril inženirsko in dokumentarno vrednost dela ter se v odprtem pismu zavzel za predlog konsolidacije preostalih delov in nadomestitve podrtega mostu z novim segmentom, vendar v drugačnem slogu in z drugačno gradbeno tehniko. Inženir, arhitekt in univerzitetni profesor [[Enzo Siviero]] je bil konec januarja 2019 med tistimi, ki so predlagali obnovo konstrukcije, četudi samo začasno, da bi olajšali poznejši nov viadukt, zgrajen v neobveznih časih in v skladu z rednimi predpisi, ponovno zahteval pozornost ustreznih organov glede teh razlogov. Sam Siviero je nato hitro izrazil kritiko ocenjenih stroškov morebitne popolne rekonstrukcije viadukta, za katere je dejal, da so izjemno visoki v primerjavi s tržnimi stroški. Različne skupine podjetij in projektantov so predstavile predloge za obnovo viadukta Polcevera, ki so se odzvali na razpis, ki ga je objavil izredni komisar za obnovo in župan Genove Marco Bucci nekateri so predlagali popolno zamenjavo obstoječega viadukta Morandi, drugi obnovo le porušenega dela in ojačitev ohranjenih delov. Vendar pa se je izredni komisar odločil porušiti skoraj celoten viadukt in ga nato nadomestiti. Glede časovnega okvira del je bilo slišati več nasprotujočih si izjav. [[Maurizio Morandi]], sin [[Riccardo Morandi|Riccarda Morandija]], kateri je načrtoval most Morandi, je prav tako izrazil žalost zaradi prenagljene odločitve za rušenje mostu, ki velja za simbol napredka, skozi katerega je šla Italija v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja in"svarilo pred posledicami, ki jih lahko povzroči malomarnost pri uporabi in ohranjanju del. Stroški delnega vzdrževanja viadukta, opremljenega z vrvnimi kabli, bi po poročilu komisarja za obnovo znašali okoli 128 milijonov evrov in bi zahtevali od najmanj osem mesecev do največ dvajset mesecev dela. == Uničenje == [[Slika:EsplosionePonteMorandi.png|sličica|333x333_pik|Rušenje preostalega dela mostu Morandi, 28. junija 2019.]] 9. februarja 2019 so se začela dela, ki so tekom leta pripeljala do rušitve bolj tradicionalnih delov krova na zahodnem delu viadukta. 28. junija 2019 ob 9.37 dopoldne so bili porušeni najbolj značilni in ikonični deli mostu, in sicer stebra 10 in 11 vzhodnega dela, kot tudi ključna povezovalna cesta proti Ventimiglii, zaradi česar so eksplodirali z dinamitnimi naboji. Pred tem so porušili tudi etažne lastnine pod mostom. Nadzorovano rušenje je potekalo v štirih fazah: * Faza 1: za razpon stebra 11 so bili oporniki odrezani z uporabo usmerjenih eksplozivnih nabojev, imenovanih "votli naboji"; nosilci opornikov v obliki črke A so nato padli proti zahodu. * Faza 2: tako na kupu 10 kot na kupu 11 so vodne curke z eksplozivnimi naboji dvignili na višino približno 90 metrov in tako ublažili širjenje prahu. * Faza 3: porušili so se sredinski nosilni konstrukciji obeh razponov in stebri v obliki črke A, ki so nosili oporo. * Faza 4: vodni curki, visoki približno 40 metrov, so bili dvignjeni na straneh konstrukcije, da bi zadržali del prahu, ki je nastal ob zrušitvi. Štiri faze so potekale v 6 sekundah, z uporabo približno 500 elektronskih sprožilcev, več kot 500 kg dinamita in 5000 metrov detonacijske vžigalne vrvice. Rušenje je stalo 21,4 milijona evrov; operacijo je v štirih mesecih izvedlo začasno združenje podjetij, ki so ga sestavljala podjetja Fratelli Omini iz Novate Milanese, Fagioli iz Reggio Emilie, IREOS iz Genove in IPE Progetti iz Torina, pod nadzorom podjetja za rušenje Siag iz [[Parma|Parme]], ki ga je vodil strokovnjak za eksplozive [[Danilo Coppe]]. Po tem je edina struktura, ki je še funkcionalno preživela in nedotaknjena iz Morandijevega projekta, torej edina povezovalna cesta, ki se povezuje z A7 in A12; vse ostalo je nato nadomestil novi genovski most San Giorgio in vsa infrastruktura, povezana z njim. == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://www.retrofutur.org/retrofutur/app/main?DOCID=1000111180&albumMode=1000111180 Photo documentation of Ponte Morandi, 8 August 2015] * [https://www.foto-webcam.eu/webcam/genova/ Webcam of the Ponte Morandi, today] * [https://www.youtube.com/watch?v=_5eHBvyCBZk Video of collapse] * {{cite news|url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2022/aug/05/experience-driving-across-bridge-when-it-collapsed|title=Experience: I was driving across a bridge when it collapsed|work=The Guardian|date=5 August 2022|first=Nataliya|last=Yelina}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2018]] 4gfn6lzhi93cnde00mtc04i8hcwfb4f 6683588 6683587 2026-06-01T08:31:12Z Gledalec 242658 /* Žrtve */ pp 6683588 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste|title=Zrušitev mostu Morandi|image=Ponte morandi crollato.jpg|caption=Porušen del mostu Morandi.|date=14. avgust 2018|time=11:36|location=[[Genova]], [[Italija]]|victims=43|injuries=16}} '''Zrušitev mostu Morandi''' se je zgodila 14. avgusta 2018, ko se je odsek [[Most Morandi|mostu]], ki gleda na reko [[Polcevera|Polcevero]] in industrijsko območje [[Genova|genovskih]] okrožij Campi, Certosa in Rivarolo, dolg 250 metrov, zrušil skupaj z nosilnim stebrom številka 9, kar je povzročilo 43 smrtnih žrtev, še 16 pa je bilo huje poškodovanih.<ref>{{Cite news|url=http://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/liguria/crollo-ponte-morandi-una-testimone-tiranti-spezzati-insieme_3158532-201802a.shtml|title=Crollo ponte Morandi, una testimone: tiranti spezzati insieme|work=Tgcom24|access-date=18 August 2018}}</ref> Zaradi slabega stanja preostalega dela mostu je bilo pozneje odločeno, da se preostali del mostu v celoti poruši in se ga nadomesti z novim. Preostali del mostu je bil v celoti porušen 28. junija 2019.<ref>{{Cite web|url=https://www.france24.com/en/20200803-italy-inaugurates-new-genoa-bridge-two-years-after-deadly-collapse|title=Italy inaugurates new Genoa bridge two years after deadly collapse|date=3 August 2020}}</ref> 3. avgusta 2020 je bil kot nadomestek slovesno odprt novi genovski viadukt Sv. Jurij, ki je bil zgrajen po načrtu arhitekta [[Renzo Piano|Renza Piana]] in dan za promet odprt naslednji dan okoli 22. ure.<ref>{{Cite news|last=Lowen|first=Mark|date=2020-08-03|title=Genoa readies new bridge two years after tragedy|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-53628580|access-date=2020-08-03}}</ref> == Zrušitev == [[Slika:Ponte Morandi crollato2.png|levo|sličica|273x273_pik|Deli porušenega dela mostu.]] V torek, 14. avgusta 2018, ob 11:36 uri se je v [[Nevihta|močnem neurju]] nenadoma zrušil celoten uravnotežen sistem stebra 9 mostu Morandi, pri čemer je umrlo 43 ljudi, 16 pa jih je bilo huje ranjenih. 566 ljudi pa je zaradi zrušitve mostu moralo zapustiti svoje domove pod viaduktom. Zrušitev se je začela z zlomom opornika, imenovanega Genova Mare, blizu njegovega zgornjega pritrdišča (približno dva ali tri metre). Ker ni bil več uravnotežen z dvojnim vlekom približno 2200 ton imenovanega Genovskega droga, je Savona povzročil neuravnoteženo silo na del, ki se je najprej zvil in nato zlomil. Za nekaj kratkih trenutkov je del, imenovan Mare Savona ostal, nato pa je izgubil svojo moč zaradi zvijanja, nato pa se je upognil približno na polovico pod svojo težo. [[Slika:Il Ponte Morandi dopo il crollo, visto da Est, panoramica.jpg|sličica|351x351_pik|Pogled na most Morandi nekaj dni po zrušitivi.]] Ker je izgubila oporo obmorskih opornikov, se je cesta upognila in nato se zvila ter se zlomila. Kup, ki je utrpel zgornji udarni val, se je zmanjšal na dva nepovezana narobe obrnjena V dela. Zadnja se je zlomila V gorska stran, prva pa morska. Dva dela 36-metrske ceste v enostavni podpori, ki povezujeta 9. z 8. in 10., sta izgubila oporo zaradi uničenja konstrukcije, podprte z oporniki, in padla na tla, zatem pa se je popolnoma porušil tudi celoten steber 9. Druga dva stebra, 10. in 11. sta ostala na mestu. V zrušitvi je v prepad padlo tudi med 30 in 35 [[Avtomobil|avtomobilov]] in 3 veliki težki [[Tovornjak|tovornjaki]]. Velik del porušenega mostu in vozila na njem so padli v reko Polcevero. Drugi deli mostu so padli na tire železnice [[Torino]] – [[Genova]] in [[Milano]] – Genova ter na skladišča, ki pripadajo italijanskemu podjetju za energetiko Ansaldo Energia. Druga območja so bile v veliki meri prazna, ker se je zrušitev zgodila na predvečer italijanskega državnega praznika Ferragosto. Kmalu po zrušitvi se je začelo načrtovati izgradnjo nadomestnega dela porušenega mostu, vendar je bilo kmalu ugotovljeno, da je tudi preostali del mostu v slabem stanju, saj je na več mestih pokal. Odločeno je bilo, da se most v celoti poruši in se ga nadomesti z izgradnjo novega mostu. Februarja 2019 se je začelo rušenje preostalih delov viadukta, sprva s tehnikami mehanske demontaže; intervencija je dosegla vrhunec, idealno in na medijskem nivoju, z rušenjem z razstrelivom obeh ohranjenih zategnjenih stebrov, ki je potekalo 28. junija 2019, nato pa se je (razen odstranjevanja ruševin) zaključilo z rušenjem zadnjega dela 12. avgusta 2019. Sprva se je ugibalo da je bil vzrok za zrušitev mostu 14. avgusta 2018 slabo vreme, saj je več prič dejalo, da je videlo, kako je pred zrušitvijo strela udarila v viadukt. Po izvedenskem poročilu, predstavljenem v dokaznem incidentu sojenja o vzrokih dogodka, ki so ga sestavili inženirji in univerzitetni profesorji [[Massimo Losa]] in [[Renzo Valentini]] z Univerze v Pisi ter [[Giampaolo Rosati]] in [[Stefano Tubaro]] z milanske Politehnike, pa je bilo ugotovljeno, da je bil vzrok za zrušitev pomanjkanje in/ali neustreznost nadzora ter slaba konstrukcija. V ruševinah stebra 9 le 4 od 464 pramenov (manj kot 1 %) niso bili korodirani; k temu je bila dodana tudi degradacija tako opornikov kot betona. Iz pregleda, ki so ga 21. oktobra 2015 opravili tehniki podjetja Spea, ki je izvajalo tehnični nadzor del in je izločilo nekaj jedrov iz opornika stebra št. 9 se je zdelo, da je ovoj [[Voda|oksidiran]] in da so se trije od štirih pramenov z lahkoto premaknili, poleg tega so bile pramene žice pravtako oksidirane. == Žrtve == Žrtev je bilo 43, razdeljenih po narodnostih v naslednji tabeli: {| class="wikitable" |+ !Država !Žrtve |- |[[Italija]] |29 |- |[[Francija]] |4 |- |[[Čile]] |3 |- |[[Albanija]] |2 |- |[[Kolumbija]] |1 |- |[[Moldavija]] |1 |- |[[Jamajka]] |1 |- |[[Peru]] |1 |- |[[Romunija]] |1 |} == Posledice == [[Slika:Ponte Morandi collapse.jpg|sličica|420x420_pik|Del, ki se je porušil, je pobarvan v rdečo.]] Zrušitev mostu je povzročila zaprtje križišča med A7 in A10 ter številne podležne ceste za promet, pa tudi železniško progo, ki povezuje pristanišče, ter potrebo po evakuaciji 566 ljudi, ki so živeli v hišah pod viaduktom, zaradi varnostnih razlogov. Promet je bil zato dve leti preusmerjen na in iz A10 na križišču z letališčem Genova, kar je povzročalo velike težave mestnim in zunajmestnim cestam. Svet ministrov je 15. avgusta razglasil izredne razmere v občini Genova za obdobje dvanajstih mesecev in nato imenoval predsednika Ligurije [[Giovanni Toti|Giovannija Totija]] za izrednega komisarja za izredne razmere. 18. avgusta je bil razglašen dan državnega žalovanja in na isti dan je bil državni pogreb samo za 19 od 43 žrtev znotraj modrega paviljona genovskega sejma, spremenjenega v pogrebni zavod, ki sta ga obhajala genovski nadškof [[Angelo Bagnasco]] in genovski imam [[Salah Hussein]] za obema albanskima žrtvama v prisotnosti predsednika republike [[Sergio Mattarella]], predsednice senata [[Maria Elisabetta Alberti Casellati]], predsednika zbornice [[Roberto Fico]], predsednika vlade [[Giuseppe Conte]], ministrov in župana mesta Genova [[Marco Bucci]], skupaj z drugimi političnimi, civilnimi in vojaškimi uradniki; Na pogrebu znotraj in zunaj zgradbe je bilo prisotnih 8000 ljudi. Konec avgusta so bili prvi domovi dostavljeni več sto ljudem, ki živijo v "rdeči coni", zaradi previdnosti pa so bili prisiljeni zapustiti svoje domove v dneh po zrušitvi. Mestna občina Genova in regija Ligurija sta izjavili, da čakata na zeleno luč Sveta ministrov za podpis nacionalnega odloka z oddelkom za civilno zaščito, ki družinam, ki so se odločile zasebno iskati nov dom, namenjala mesečni prispevek za povračilo najemnine. V začetku septembra je prišlo do protestov pred sedežem deželnega sveta. Obseg in resnost dejstev sta prisilila vlado, da razmisli o postopku globalne revizije koncesijskega sistema s strani države, pri čemer je predvidevala tudi preklic, prenehanje, zaseg ali odvzem koncesije [[Autostrade per l'Italia]]. Poleg tega so bili 27. avgusta 2018 objavljeni doslej tajni ekonomsko-finančni aneksi, ki so se nanašali na vse koncesije za avtoceste, medtem ko so bila prej objavljena le besedila brez denarnih podatkov: Po določilih te konvencije bi odvzem koncesije pomenil izplačilo kazni v višini približno 20 milijard. Vendar novejše ministrske razlage poudarjajo, da se zrušitev mostu lahko šteje za "resno kršitev" pogodbe o odstopu, saj bi moralo biti zaupano premoženje (most) vrnjeno nedotaknjeno: torej bi bil prenos preklicen brez znatnega nadomestila. Zrušitev je prav tako sprožila dvome o varnosti številnih drugih mostov in viaduktov v Italiji, na primer viadukta Magliana v [[Rim|Rimu]] in mosta San Michele sull'Adda med provincama [[Pokrajina Lecco|Lecco]] in [[Bergamo]], kar je povzročilo zaprtja zaradi pregledov in vzdrževalnih del. Inšpekcijska komisija Ministrstva za infrastrukturo in promet je 25. septembra 2018 zaključila z delom in podala poročilo o stanju mostu in porušitvi. Poleg nekaterih začasnih hipotez, ki se nanašajo na dinamiko posedanja, po mnenju komisarja izpostavlja resne strukturne težave, ki so prisotne in poznane že nekaj let, in v luči teh omejena vlaganja v izredna vzdrževanja konstrukcij, izvedena po privatizaciji. Poročilo je pridobilo pravosodje. 28. septembra 2018 je bil sprejet zakonski odlok št. je bil objavljen. 109 (tako imenovani "Genovski odlok"), ki komisarju za obnovo podeljuje zelo široka pooblastila (ki jih ANAC prav tako šteje za pretirana, saj je protimafijska zakonodaja prav tako odstopana. Državno tožilstvo v Genovi je 1. julija 2019 dovolilo objavo videoposnetka, posnetega z zasebnimi kamerami podjetja Ferrometal, ki se nahaja v bližini viadukta, iz katerega je bilo mogoče domnevati, da je zrušitev sprožila okvara južnega opornika stebra 9 na območju, ki pa na samem videu ni vidno. Ta videoposnetek je [[Finančna straža (Italija)|Guardia di Finanza]] zasegla takoj po tragediji in do takrat ni bil objavljen, da ne bi vplival na zbrana pričevanja. Oblasti so z njega odstranile nekatere okvirje, da bi se izognile prepoznavi nekaterih žrtev. == Razprava o usodi mostu == Po zrušitvi se je začela tehnična in kulturna razprava o konkretnih ukrepih, ki jih je bilo treba izvesti za obnovitev prometnega sistema Genove. Po eni strani se je pojavila zamisel o rušenju in popolni obnovi mostu z različnimi predlogi številnih oblikovalcev, vključno s [[Santiago Calatrava|Santiagom Calatravo]] (ki je ta predlog podal že leta 2006), [[Pierangelo Pistoletti]] in [[Renzo Piano|Renzom Pianom]]. Možnost, da bi projekt zaupali Pianu, je kritizirala tudi zveza arhitektov in inženirjev ter red neapeljskih inženirjev, ki so namesto tega pozvali k javnemu natečaju. Po drugi strani pa so nekateri tehniki in univerzitetni profesorji poudarili, kako bi lahko po njihovem mnenju z uporabo razpoložljivih tehnologij in izkoriščanjem odsotnosti prometa preostali del strukture Morandi naredili varen in ga ponovno zgradili le v porušenem delu, kar bi trajalo približno četrtino časa, potrebnega za popolno rušenje in kasnejšo rekonstrukcijo, ter se izognili tudi rušenju hiš in industrijskih obratov. spodaj. Peticijo arhitektov in gradbenih inženirjev za ohranitev, obnovo in varnost mostu je sprožil profesor Antonino Saggio z univerze La Sapienza v Rimu, podpisalo pa jo je (do 18. oktobra 2018) 1620 strokovnjakov. Enakega mnenja je bil tudi Nacionalni inštitut za arhitekturo, ki je poudaril inženirsko in dokumentarno vrednost dela ter se v odprtem pismu zavzel za predlog konsolidacije preostalih delov in nadomestitve podrtega mostu z novim segmentom, vendar v drugačnem slogu in z drugačno gradbeno tehniko. Inženir, arhitekt in univerzitetni profesor [[Enzo Siviero]] je bil konec januarja 2019 med tistimi, ki so predlagali obnovo konstrukcije, četudi samo začasno, da bi olajšali poznejši nov viadukt, zgrajen v neobveznih časih in v skladu z rednimi predpisi, ponovno zahteval pozornost ustreznih organov glede teh razlogov. Sam Siviero je nato hitro izrazil kritiko ocenjenih stroškov morebitne popolne rekonstrukcije viadukta, za katere je dejal, da so izjemno visoki v primerjavi s tržnimi stroški. Različne skupine podjetij in projektantov so predstavile predloge za obnovo viadukta Polcevera, ki so se odzvali na razpis, ki ga je objavil izredni komisar za obnovo in župan Genove Marco Bucci nekateri so predlagali popolno zamenjavo obstoječega viadukta Morandi, drugi obnovo le porušenega dela in ojačitev ohranjenih delov. Vendar pa se je izredni komisar odločil porušiti skoraj celoten viadukt in ga nato nadomestiti. Glede časovnega okvira del je bilo slišati več nasprotujočih si izjav. [[Maurizio Morandi]], sin [[Riccardo Morandi|Riccarda Morandija]], kateri je načrtoval most Morandi, je prav tako izrazil žalost zaradi prenagljene odločitve za rušenje mostu, ki velja za simbol napredka, skozi katerega je šla Italija v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja in"svarilo pred posledicami, ki jih lahko povzroči malomarnost pri uporabi in ohranjanju del. Stroški delnega vzdrževanja viadukta, opremljenega z vrvnimi kabli, bi po poročilu komisarja za obnovo znašali okoli 128 milijonov evrov in bi zahtevali od najmanj osem mesecev do največ dvajset mesecev dela. == Uničenje == [[Slika:EsplosionePonteMorandi.png|sličica|333x333_pik|Rušenje preostalega dela mostu Morandi, 28. junija 2019.]] 9. februarja 2019 so se začela dela, ki so tekom leta pripeljala do rušitve bolj tradicionalnih delov krova na zahodnem delu viadukta. 28. junija 2019 ob 9.37 dopoldne so bili porušeni najbolj značilni in ikonični deli mostu, in sicer stebra 10 in 11 vzhodnega dela, kot tudi ključna povezovalna cesta proti Ventimiglii, zaradi česar so eksplodirali z dinamitnimi naboji. Pred tem so porušili tudi etažne lastnine pod mostom. Nadzorovano rušenje je potekalo v štirih fazah: * Faza 1: za razpon stebra 11 so bili oporniki odrezani z uporabo usmerjenih eksplozivnih nabojev, imenovanih "votli naboji"; nosilci opornikov v obliki črke A so nato padli proti zahodu. * Faza 2: tako na kupu 10 kot na kupu 11 so vodne curke z eksplozivnimi naboji dvignili na višino približno 90 metrov in tako ublažili širjenje prahu. * Faza 3: porušili so se sredinski nosilni konstrukciji obeh razponov in stebri v obliki črke A, ki so nosili oporo. * Faza 4: vodni curki, visoki približno 40 metrov, so bili dvignjeni na straneh konstrukcije, da bi zadržali del prahu, ki je nastal ob zrušitvi. Štiri faze so potekale v 6 sekundah, z uporabo približno 500 elektronskih sprožilcev, več kot 500 kg dinamita in 5000 metrov detonacijske vžigalne vrvice. Rušenje je stalo 21,4 milijona evrov; operacijo je v štirih mesecih izvedlo začasno združenje podjetij, ki so ga sestavljala podjetja Fratelli Omini iz Novate Milanese, Fagioli iz Reggio Emilie, IREOS iz Genove in IPE Progetti iz Torina, pod nadzorom podjetja za rušenje Siag iz [[Parma|Parme]], ki ga je vodil strokovnjak za eksplozive [[Danilo Coppe]]. Po tem je edina struktura, ki je še funkcionalno preživela in nedotaknjena iz Morandijevega projekta, torej edina povezovalna cesta, ki se povezuje z A7 in A12; vse ostalo je nato nadomestil novi genovski most San Giorgio in vsa infrastruktura, povezana z njim. == Glej tudi == * [[Most Sv. Jurij, Genova]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://www.retrofutur.org/retrofutur/app/main?DOCID=1000111180&albumMode=1000111180 Photo documentation of Ponte Morandi, 8 August 2015] * [https://www.foto-webcam.eu/webcam/genova/ Webcam of the Ponte Morandi, today] * [https://www.youtube.com/watch?v=_5eHBvyCBZk Video of collapse] * {{cite news|url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2022/aug/05/experience-driving-across-bridge-when-it-collapsed|title=Experience: I was driving across a bridge when it collapsed|work=The Guardian|date=5 August 2022|first=Nataliya|last=Yelina}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2018]] fvtjc7sexygl421qn57ycx5jua4mju6 6683589 6683588 2026-06-01T08:32:29Z Gledalec 242658 /* Zrušitev */ pp 6683589 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste|title=Zrušitev mostu Morandi|image=Ponte morandi crollato.jpg|caption=Porušen del mostu Morandi.|date=14. avgust 2018|time=11:36|location=[[Genova]], [[Italija]]|victims=43|injuries=16}} '''Zrušitev mostu Morandi''' se je zgodila 14. avgusta 2018, ko se je odsek [[Most Morandi|mostu]], ki gleda na reko [[Polcevera|Polcevero]] in industrijsko območje [[Genova|genovskih]] okrožij Campi, Certosa in Rivarolo, dolg 250 metrov, zrušil skupaj z nosilnim stebrom številka 9, kar je povzročilo 43 smrtnih žrtev, še 16 pa je bilo huje poškodovanih.<ref>{{Cite news|url=http://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/liguria/crollo-ponte-morandi-una-testimone-tiranti-spezzati-insieme_3158532-201802a.shtml|title=Crollo ponte Morandi, una testimone: tiranti spezzati insieme|work=Tgcom24|access-date=18 August 2018}}</ref> Zaradi slabega stanja preostalega dela mostu je bilo pozneje odločeno, da se preostali del mostu v celoti poruši in se ga nadomesti z novim. Preostali del mostu je bil v celoti porušen 28. junija 2019.<ref>{{Cite web|url=https://www.france24.com/en/20200803-italy-inaugurates-new-genoa-bridge-two-years-after-deadly-collapse|title=Italy inaugurates new Genoa bridge two years after deadly collapse|date=3 August 2020}}</ref> 3. avgusta 2020 je bil kot nadomestek slovesno odprt novi genovski viadukt Sv. Jurij, ki je bil zgrajen po načrtu arhitekta [[Renzo Piano|Renza Piana]] in dan za promet odprt naslednji dan okoli 22. ure.<ref>{{Cite news|last=Lowen|first=Mark|date=2020-08-03|title=Genoa readies new bridge two years after tragedy|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-53628580|access-date=2020-08-03}}</ref> == Zrušitev == [[Slika:Ponte Morandi crollato2.png|levo|sličica|273x273_pik|Deli porušenega dela mostu.]] V torek, 14. avgusta 2018, ob 11:36 uri se je v [[Nevihta|močnem neurju]] nenadoma zrušil celoten uravnotežen sistem stebra 9 mostu Morandi, pri čemer je umrlo 43 ljudi, 16 pa jih je bilo huje ranjenih. 566 ljudi pa je zaradi zrušitve mostu moralo zapustiti svoje domove pod viaduktom. Zrušitev se je začela z zlomom opornika, imenovanega Genova Mare, blizu njegovega zgornjega pritrdišča (približno dva ali tri metre). Ker ni bil več uravnotežen z dvojnim vlekom približno 2200 ton imenovanega Genovskega droga, je Savona povzročil neuravnoteženo silo na del, ki se je najprej zvil in nato zlomil. Za nekaj kratkih trenutkov je del, imenovan Mare Savona ostal, nato pa je izgubil svojo moč zaradi zvijanja, nato pa se je upognil približno na polovico pod svojo težo. [[Slika:Il Ponte Morandi dopo il crollo, visto da Est, panoramica.jpg|sličica|351x351_pik|Pogled na most Morandi nekaj dni po zrušitivi.]] Ker je izgubila oporo obmorskih opornikov, se je cesta upognila in nato se zvila ter se zlomila. Kup, ki je utrpel zgornji udarni val, se je zmanjšal na dva nepovezana narobe obrnjena V dela. Zadnja se je zlomila V gorska stran, prva pa morska. Dva dela 36-metrske ceste v enostavni podpori, ki povezujeta 9. z 8. in 10., sta izgubila oporo zaradi uničenja konstrukcije, podprte z oporniki, in padla na tla, zatem pa se je popolnoma porušil tudi celoten steber 9. Druga dva stebra, 10. in 11. sta ostala na mestu. V zrušitvi je v prepad padlo tudi med 30 in 35 [[Avtomobil|avtomobilov]] in 3 veliki težki [[Tovornjak|tovornjaki]]. Velik del porušenega mostu in vozila na njem so padli v reko Polcevero. Drugi deli mostu so padli na tire železnice [[Torino]] – [[Genova]] in [[Milano]] – Genova ter na skladišča, ki pripadajo italijanskemu podjetju za energetiko Ansaldo Energia. Druga območja so bile v veliki meri prazna, ker se je zrušitev zgodila na predvečer italijanskega državnega praznika Ferragosto. Kmalu po zrušitvi se je začelo načrtovati izgradnjo nadomestnega dela porušenega mostu, vendar je bilo kmalu ugotovljeno, da je tudi preostali del mostu v slabem stanju, saj je na več mestih pokal. Odločeno je bilo, da se most v celoti poruši in se ga nadomesti z izgradnjo novega mostu. Februarja 2019 se je začelo rušenje preostalih delov viadukta, sprva s tehnikami mehanske demontaže; intervencija je dosegla vrhunec, idealno in na medijskem nivoju, z rušenjem z razstrelivom obeh ohranjenih zategnjenih stebrov, ki je potekalo 28. junija 2019, nato pa se je (razen odstranjevanja ruševin) zaključilo z rušenjem zadnjega dela 12. avgusta 2019. Sprva se je ugibalo da je bil vzrok za zrušitev mostu 14. avgusta 2018 slabo vreme, saj je več prič dejalo, da je videlo, kako je pred zrušitvijo [[strela]] udarila v viadukt. Po izvedenskem poročilu, predstavljenem v dokaznem incidentu sojenja o vzrokih dogodka, ki so ga sestavili inženirji in univerzitetni profesorji [[Massimo Losa]] in [[Renzo Valentini]] z Univerze v Pisi ter [[Giampaolo Rosati]] in [[Stefano Tubaro]] z milanske Politehnike, pa je bilo ugotovljeno, da je bil vzrok za zrušitev mostu pomanjkanje vzdrževanja in/ali neustreznost nadzora ter slaba konstrukcija. V ruševinah stebra 9 le 4 od 464 pramenov (manj kot 1 %) niso bili korodirani; k temu je bila dodana tudi degradacija tako opornikov kot betona. Iz pregleda, ki so ga 21. oktobra 2015 opravili tehniki podjetja Spea, ki je izvajalo tehnični nadzor del in je izločilo nekaj jedrov iz opornika stebra št. 9 se je zdelo, da je ovoj [[Voda|oksidiran]] in da so se trije od štirih pramenov z lahkoto premaknili, poleg tega so bile pramene žice pravtako oksidirane. == Žrtve == Žrtev je bilo 43, razdeljenih po narodnostih v naslednji tabeli: {| class="wikitable" |+ !Država !Žrtve |- |[[Italija]] |29 |- |[[Francija]] |4 |- |[[Čile]] |3 |- |[[Albanija]] |2 |- |[[Kolumbija]] |1 |- |[[Moldavija]] |1 |- |[[Jamajka]] |1 |- |[[Peru]] |1 |- |[[Romunija]] |1 |} == Posledice == [[Slika:Ponte Morandi collapse.jpg|sličica|420x420_pik|Del, ki se je porušil, je pobarvan v rdečo.]] Zrušitev mostu je povzročila zaprtje križišča med A7 in A10 ter številne podležne ceste za promet, pa tudi železniško progo, ki povezuje pristanišče, ter potrebo po evakuaciji 566 ljudi, ki so živeli v hišah pod viaduktom, zaradi varnostnih razlogov. Promet je bil zato dve leti preusmerjen na in iz A10 na križišču z letališčem Genova, kar je povzročalo velike težave mestnim in zunajmestnim cestam. Svet ministrov je 15. avgusta razglasil izredne razmere v občini Genova za obdobje dvanajstih mesecev in nato imenoval predsednika Ligurije [[Giovanni Toti|Giovannija Totija]] za izrednega komisarja za izredne razmere. 18. avgusta je bil razglašen dan državnega žalovanja in na isti dan je bil državni pogreb samo za 19 od 43 žrtev znotraj modrega paviljona genovskega sejma, spremenjenega v pogrebni zavod, ki sta ga obhajala genovski nadškof [[Angelo Bagnasco]] in genovski imam [[Salah Hussein]] za obema albanskima žrtvama v prisotnosti predsednika republike [[Sergio Mattarella]], predsednice senata [[Maria Elisabetta Alberti Casellati]], predsednika zbornice [[Roberto Fico]], predsednika vlade [[Giuseppe Conte]], ministrov in župana mesta Genova [[Marco Bucci]], skupaj z drugimi političnimi, civilnimi in vojaškimi uradniki; Na pogrebu znotraj in zunaj zgradbe je bilo prisotnih 8000 ljudi. Konec avgusta so bili prvi domovi dostavljeni več sto ljudem, ki živijo v "rdeči coni", zaradi previdnosti pa so bili prisiljeni zapustiti svoje domove v dneh po zrušitvi. Mestna občina Genova in regija Ligurija sta izjavili, da čakata na zeleno luč Sveta ministrov za podpis nacionalnega odloka z oddelkom za civilno zaščito, ki družinam, ki so se odločile zasebno iskati nov dom, namenjala mesečni prispevek za povračilo najemnine. V začetku septembra je prišlo do protestov pred sedežem deželnega sveta. Obseg in resnost dejstev sta prisilila vlado, da razmisli o postopku globalne revizije koncesijskega sistema s strani države, pri čemer je predvidevala tudi preklic, prenehanje, zaseg ali odvzem koncesije [[Autostrade per l'Italia]]. Poleg tega so bili 27. avgusta 2018 objavljeni doslej tajni ekonomsko-finančni aneksi, ki so se nanašali na vse koncesije za avtoceste, medtem ko so bila prej objavljena le besedila brez denarnih podatkov: Po določilih te konvencije bi odvzem koncesije pomenil izplačilo kazni v višini približno 20 milijard. Vendar novejše ministrske razlage poudarjajo, da se zrušitev mostu lahko šteje za "resno kršitev" pogodbe o odstopu, saj bi moralo biti zaupano premoženje (most) vrnjeno nedotaknjeno: torej bi bil prenos preklicen brez znatnega nadomestila. Zrušitev je prav tako sprožila dvome o varnosti številnih drugih mostov in viaduktov v Italiji, na primer viadukta Magliana v [[Rim|Rimu]] in mosta San Michele sull'Adda med provincama [[Pokrajina Lecco|Lecco]] in [[Bergamo]], kar je povzročilo zaprtja zaradi pregledov in vzdrževalnih del. Inšpekcijska komisija Ministrstva za infrastrukturo in promet je 25. septembra 2018 zaključila z delom in podala poročilo o stanju mostu in porušitvi. Poleg nekaterih začasnih hipotez, ki se nanašajo na dinamiko posedanja, po mnenju komisarja izpostavlja resne strukturne težave, ki so prisotne in poznane že nekaj let, in v luči teh omejena vlaganja v izredna vzdrževanja konstrukcij, izvedena po privatizaciji. Poročilo je pridobilo pravosodje. 28. septembra 2018 je bil sprejet zakonski odlok št. je bil objavljen. 109 (tako imenovani "Genovski odlok"), ki komisarju za obnovo podeljuje zelo široka pooblastila (ki jih ANAC prav tako šteje za pretirana, saj je protimafijska zakonodaja prav tako odstopana. Državno tožilstvo v Genovi je 1. julija 2019 dovolilo objavo videoposnetka, posnetega z zasebnimi kamerami podjetja Ferrometal, ki se nahaja v bližini viadukta, iz katerega je bilo mogoče domnevati, da je zrušitev sprožila okvara južnega opornika stebra 9 na območju, ki pa na samem videu ni vidno. Ta videoposnetek je [[Finančna straža (Italija)|Guardia di Finanza]] zasegla takoj po tragediji in do takrat ni bil objavljen, da ne bi vplival na zbrana pričevanja. Oblasti so z njega odstranile nekatere okvirje, da bi se izognile prepoznavi nekaterih žrtev. == Razprava o usodi mostu == Po zrušitvi se je začela tehnična in kulturna razprava o konkretnih ukrepih, ki jih je bilo treba izvesti za obnovitev prometnega sistema Genove. Po eni strani se je pojavila zamisel o rušenju in popolni obnovi mostu z različnimi predlogi številnih oblikovalcev, vključno s [[Santiago Calatrava|Santiagom Calatravo]] (ki je ta predlog podal že leta 2006), [[Pierangelo Pistoletti]] in [[Renzo Piano|Renzom Pianom]]. Možnost, da bi projekt zaupali Pianu, je kritizirala tudi zveza arhitektov in inženirjev ter red neapeljskih inženirjev, ki so namesto tega pozvali k javnemu natečaju. Po drugi strani pa so nekateri tehniki in univerzitetni profesorji poudarili, kako bi lahko po njihovem mnenju z uporabo razpoložljivih tehnologij in izkoriščanjem odsotnosti prometa preostali del strukture Morandi naredili varen in ga ponovno zgradili le v porušenem delu, kar bi trajalo približno četrtino časa, potrebnega za popolno rušenje in kasnejšo rekonstrukcijo, ter se izognili tudi rušenju hiš in industrijskih obratov. spodaj. Peticijo arhitektov in gradbenih inženirjev za ohranitev, obnovo in varnost mostu je sprožil profesor Antonino Saggio z univerze La Sapienza v Rimu, podpisalo pa jo je (do 18. oktobra 2018) 1620 strokovnjakov. Enakega mnenja je bil tudi Nacionalni inštitut za arhitekturo, ki je poudaril inženirsko in dokumentarno vrednost dela ter se v odprtem pismu zavzel za predlog konsolidacije preostalih delov in nadomestitve podrtega mostu z novim segmentom, vendar v drugačnem slogu in z drugačno gradbeno tehniko. Inženir, arhitekt in univerzitetni profesor [[Enzo Siviero]] je bil konec januarja 2019 med tistimi, ki so predlagali obnovo konstrukcije, četudi samo začasno, da bi olajšali poznejši nov viadukt, zgrajen v neobveznih časih in v skladu z rednimi predpisi, ponovno zahteval pozornost ustreznih organov glede teh razlogov. Sam Siviero je nato hitro izrazil kritiko ocenjenih stroškov morebitne popolne rekonstrukcije viadukta, za katere je dejal, da so izjemno visoki v primerjavi s tržnimi stroški. Različne skupine podjetij in projektantov so predstavile predloge za obnovo viadukta Polcevera, ki so se odzvali na razpis, ki ga je objavil izredni komisar za obnovo in župan Genove Marco Bucci nekateri so predlagali popolno zamenjavo obstoječega viadukta Morandi, drugi obnovo le porušenega dela in ojačitev ohranjenih delov. Vendar pa se je izredni komisar odločil porušiti skoraj celoten viadukt in ga nato nadomestiti. Glede časovnega okvira del je bilo slišati več nasprotujočih si izjav. [[Maurizio Morandi]], sin [[Riccardo Morandi|Riccarda Morandija]], kateri je načrtoval most Morandi, je prav tako izrazil žalost zaradi prenagljene odločitve za rušenje mostu, ki velja za simbol napredka, skozi katerega je šla Italija v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja in"svarilo pred posledicami, ki jih lahko povzroči malomarnost pri uporabi in ohranjanju del. Stroški delnega vzdrževanja viadukta, opremljenega z vrvnimi kabli, bi po poročilu komisarja za obnovo znašali okoli 128 milijonov evrov in bi zahtevali od najmanj osem mesecev do največ dvajset mesecev dela. == Uničenje == [[Slika:EsplosionePonteMorandi.png|sličica|333x333_pik|Rušenje preostalega dela mostu Morandi, 28. junija 2019.]] 9. februarja 2019 so se začela dela, ki so tekom leta pripeljala do rušitve bolj tradicionalnih delov krova na zahodnem delu viadukta. 28. junija 2019 ob 9.37 dopoldne so bili porušeni najbolj značilni in ikonični deli mostu, in sicer stebra 10 in 11 vzhodnega dela, kot tudi ključna povezovalna cesta proti Ventimiglii, zaradi česar so eksplodirali z dinamitnimi naboji. Pred tem so porušili tudi etažne lastnine pod mostom. Nadzorovano rušenje je potekalo v štirih fazah: * Faza 1: za razpon stebra 11 so bili oporniki odrezani z uporabo usmerjenih eksplozivnih nabojev, imenovanih "votli naboji"; nosilci opornikov v obliki črke A so nato padli proti zahodu. * Faza 2: tako na kupu 10 kot na kupu 11 so vodne curke z eksplozivnimi naboji dvignili na višino približno 90 metrov in tako ublažili širjenje prahu. * Faza 3: porušili so se sredinski nosilni konstrukciji obeh razponov in stebri v obliki črke A, ki so nosili oporo. * Faza 4: vodni curki, visoki približno 40 metrov, so bili dvignjeni na straneh konstrukcije, da bi zadržali del prahu, ki je nastal ob zrušitvi. Štiri faze so potekale v 6 sekundah, z uporabo približno 500 elektronskih sprožilcev, več kot 500 kg dinamita in 5000 metrov detonacijske vžigalne vrvice. Rušenje je stalo 21,4 milijona evrov; operacijo je v štirih mesecih izvedlo začasno združenje podjetij, ki so ga sestavljala podjetja Fratelli Omini iz Novate Milanese, Fagioli iz Reggio Emilie, IREOS iz Genove in IPE Progetti iz Torina, pod nadzorom podjetja za rušenje Siag iz [[Parma|Parme]], ki ga je vodil strokovnjak za eksplozive [[Danilo Coppe]]. Po tem je edina struktura, ki je še funkcionalno preživela in nedotaknjena iz Morandijevega projekta, torej edina povezovalna cesta, ki se povezuje z A7 in A12; vse ostalo je nato nadomestil novi genovski most San Giorgio in vsa infrastruktura, povezana z njim. == Glej tudi == * [[Most Sv. Jurij, Genova]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://www.retrofutur.org/retrofutur/app/main?DOCID=1000111180&albumMode=1000111180 Photo documentation of Ponte Morandi, 8 August 2015] * [https://www.foto-webcam.eu/webcam/genova/ Webcam of the Ponte Morandi, today] * [https://www.youtube.com/watch?v=_5eHBvyCBZk Video of collapse] * {{cite news|url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2022/aug/05/experience-driving-across-bridge-when-it-collapsed|title=Experience: I was driving across a bridge when it collapsed|work=The Guardian|date=5 August 2022|first=Nataliya|last=Yelina}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2018]] ab51ja2bgxjm7ykaakxhc2tr5arjkf8 6683591 6683589 2026-06-01T08:35:51Z Gledalec 242658 pp 6683591 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste|title=Zrušitev mostu Morandi|image=Ponte morandi crollato.jpg|caption=Porušen del mostu Morandi.|date=14. avgust 2018|time=11:36|location=[[Genova]], [[Italija]]|victims=43|injuries=16}} '''Zrušitev mostu Morandi''' se je zgodila 14. avgusta 2018, ko se je odsek [[Most Morandi|mostu]], ki gleda na reko [[Polcevera|Polcevero]] in industrijsko območje [[Genova|genovskih]] okrožij Campi, Certosa in Rivarolo, dolg 250 metrov, zrušil skupaj z nosilnim stebrom številka 9, kar je povzročilo 43 smrtnih žrtev, še 16 pa je bilo huje poškodovanih.<ref>{{Cite news|url=http://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/liguria/crollo-ponte-morandi-una-testimone-tiranti-spezzati-insieme_3158532-201802a.shtml|title=Crollo ponte Morandi, una testimone: tiranti spezzati insieme|work=Tgcom24|access-date=18 August 2018}}</ref> Zaradi slabega stanja preostalega dela mostu je bilo pozneje odločeno, da se preostali del mostu v celoti poruši in se ga nadomesti z novim. Preostali del mostu je bil v celoti porušen 28. junija 2019.<ref>{{Cite web|url=https://www.france24.com/en/20200803-italy-inaugurates-new-genoa-bridge-two-years-after-deadly-collapse|title=Italy inaugurates new Genoa bridge two years after deadly collapse|date=3 August 2020}}</ref> 3. avgusta 2020 je bil kot nadomestek slovesno odprt novi genovski viadukt Sv. Jurij, ki je bil zgrajen po načrtu arhitekta [[Renzo Piano|Renza Piana]] in dan za promet odprt naslednji dan okoli 22. ure.<ref>{{Cite news|last=Lowen|first=Mark|date=2020-08-03|title=Genoa readies new bridge two years after tragedy|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-53628580|access-date=2020-08-03}}</ref> == Zrušitev == [[Slika:Ponte Morandi crollato2.png|levo|sličica|273x273_pik|Deli porušenega dela mostu.]] V torek, 14. avgusta 2018, ob 11:36 uri se je v [[Nevihta|močnem neurju]] nenadoma zrušil celoten uravnotežen sistem stebra 9 mostu Morandi, pri čemer je umrlo 43 ljudi, 16 pa jih je bilo huje ranjenih. 566 ljudi pa je zaradi zrušitve mostu moralo zapustiti svoje domove pod viaduktom. Zrušitev se je začela z zlomom opornika, imenovanega Genova Mare, blizu njegovega zgornjega pritrdišča (približno dva ali tri metre). Ker ni bil več uravnotežen z dvojnim vlekom približno 2200 ton imenovanega Genovskega droga, je Savona povzročil neuravnoteženo silo na del, ki se je najprej zvil in nato zlomil. Za nekaj kratkih trenutkov je del, imenovan Mare Savona ostal, nato pa je izgubil svojo moč zaradi zvijanja, nato pa se je upognil približno na polovico pod svojo težo. [[Slika:Il Ponte Morandi dopo il crollo, visto da Est, panoramica.jpg|sličica|351x351_pik|Pogled na most Morandi nekaj dni po zrušitivi.]] Ker je izgubila oporo obmorskih opornikov, se je cesta upognila in nato se zvila ter se zlomila. Kup, ki je utrpel zgornji udarni val, se je zmanjšal na dva nepovezana narobe obrnjena V dela. Zadnja se je zlomila V gorska stran, prva pa morska. Dva dela 36-metrske ceste v enostavni podpori, ki povezujeta 9. z 8. in 10., sta izgubila oporo zaradi uničenja konstrukcije, podprte z oporniki, in padla na tla, zatem pa se je popolnoma porušil tudi celoten steber 9. Druga dva stebra, 10. in 11. sta ostala na mestu. V zrušitvi je v prepad padlo tudi med 30 in 35 [[Avtomobil|avtomobilov]] in 3 veliki težki [[Tovornjak|tovornjaki]]. Velik del porušenega mostu in vozila na njem so padli v reko Polcevero. Drugi deli mostu so padli na tire železnice [[Torino]] – [[Genova]] in [[Milano]] – Genova ter na skladišča, ki pripadajo italijanskemu podjetju za energetiko Ansaldo Energia. Druga območja so bile v veliki meri prazna, ker se je zrušitev zgodila na predvečer italijanskega državnega praznika Ferragosto. Več preživelih so pripeljali v bližnje [[Bolnišnica|bolnišnice]], mnogi so bili v kritičnem stanju. [[Davide Capello]], nekdanji vratar [[Cagliari Calcio|Cagliarija]], je preživel brez poškodb in se je lahko odpravil od svojega avtomobila, čeprav je z avtom padel 30 metrov v prepad, preden se je zataknil med deli padlega mostu. Kmalu po zrušitvi se je začelo načrtovati izgradnjo nadomestnega dela porušenega mostu, vendar je bilo kmalu ugotovljeno, da je tudi preostali del mostu v slabem stanju, saj je na več mestih pokal. Odločeno je bilo, da se most v celoti poruši in se ga nadomesti z izgradnjo novega mostu. Februarja 2019 se je začelo rušenje preostalih delov viadukta, sprva s tehnikami mehanske demontaže; intervencija je dosegla vrhunec, idealno in na medijskem nivoju, z rušenjem z razstrelivom obeh ohranjenih zategnjenih stebrov, ki je potekalo 28. junija 2019, nato pa se je (razen odstranjevanja ruševin) zaključilo z rušenjem zadnjega dela 12. avgusta 2019. Sprva se je ugibalo da je bil vzrok za zrušitev mostu 14. avgusta 2018 slabo vreme, saj je več prič dejalo, da je videlo, kako je pred zrušitvijo [[strela]] udarila v viadukt. Po izvedenskem poročilu, predstavljenem v dokaznem incidentu sojenja o vzrokih dogodka, ki so ga sestavili inženirji in univerzitetni profesorji [[Massimo Losa]] in [[Renzo Valentini]] z Univerze v Pisi ter [[Giampaolo Rosati]] in [[Stefano Tubaro]] z milanske Politehnike, pa je bilo ugotovljeno, da je bil vzrok za zrušitev mostu pomanjkanje vzdrževanja in/ali neustreznost nadzora ter slaba konstrukcija. V ruševinah stebra 9 le 4 od 464 pramenov (manj kot 1 %) niso bili korodirani; k temu je bila dodana tudi degradacija tako opornikov kot betona. Iz pregleda, ki so ga 21. oktobra 2015 opravili tehniki podjetja Spea, ki je izvajalo tehnični nadzor del in je izločilo nekaj jedrov iz opornika stebra št. 9 se je zdelo, da je ovoj [[Voda|oksidiran]] in da so se trije od štirih pramenov z lahkoto premaknili, poleg tega so bile pramene žice pravtako oksidirane. == Žrtve == Žrtev je bilo 43, razdeljenih po narodnostih v naslednji tabeli: {| class="wikitable" |+ !Država !Žrtve |- |[[Italija]] |29 |- |[[Francija]] |4 |- |[[Čile]] |3 |- |[[Albanija]] |2 |- |[[Kolumbija]] |1 |- |[[Moldavija]] |1 |- |[[Jamajka]] |1 |- |[[Peru]] |1 |- |[[Romunija]] |1 |} == Posledice == [[Slika:Ponte Morandi collapse.jpg|sličica|420x420_pik|Del, ki se je porušil, je pobarvan v rdečo.]] Zrušitev mostu je povzročila zaprtje križišča med A7 in A10 ter številne podležne ceste za promet, pa tudi železniško progo, ki povezuje pristanišče, ter potrebo po evakuaciji 566 ljudi, ki so živeli v hišah pod viaduktom, zaradi varnostnih razlogov. Promet je bil zato dve leti preusmerjen na in iz A10 na križišču z letališčem Genova, kar je povzročalo velike težave mestnim in zunajmestnim cestam. Svet ministrov je 15. avgusta razglasil izredne razmere v občini Genova za obdobje dvanajstih mesecev in nato imenoval predsednika Ligurije [[Giovanni Toti|Giovannija Totija]] za izrednega komisarja za izredne razmere. 18. avgusta je bil razglašen dan državnega žalovanja in na isti dan je bil državni pogreb samo za 19 od 43 žrtev znotraj modrega paviljona genovskega sejma, spremenjenega v pogrebni zavod, ki sta ga obhajala genovski nadškof [[Angelo Bagnasco]] in genovski imam [[Salah Hussein]] za obema albanskima žrtvama v prisotnosti predsednika republike [[Sergio Mattarella]], predsednice senata [[Maria Elisabetta Alberti Casellati]], predsednika zbornice [[Roberto Fico]], predsednika vlade [[Giuseppe Conte]], ministrov in župana mesta Genova [[Marco Bucci]], skupaj z drugimi političnimi, civilnimi in vojaškimi uradniki; Na pogrebu znotraj in zunaj zgradbe je bilo prisotnih 8000 ljudi. Konec avgusta so bili prvi domovi dostavljeni več sto ljudem, ki živijo v "rdeči coni", zaradi previdnosti pa so bili prisiljeni zapustiti svoje domove v dneh po zrušitvi. Mestna občina Genova in regija Ligurija sta izjavili, da čakata na zeleno luč Sveta ministrov za podpis nacionalnega odloka z oddelkom za civilno zaščito, ki družinam, ki so se odločile zasebno iskati nov dom, namenjala mesečni prispevek za povračilo najemnine. V začetku septembra je prišlo do protestov pred sedežem deželnega sveta. Obseg in resnost dejstev sta prisilila vlado, da razmisli o postopku globalne revizije koncesijskega sistema s strani države, pri čemer je predvidevala tudi preklic, prenehanje, zaseg ali odvzem koncesije [[Autostrade per l'Italia]]. Poleg tega so bili 27. avgusta 2018 objavljeni doslej tajni ekonomsko-finančni aneksi, ki so se nanašali na vse koncesije za avtoceste, medtem ko so bila prej objavljena le besedila brez denarnih podatkov: Po določilih te konvencije bi odvzem koncesije pomenil izplačilo kazni v višini približno 20 milijard. Vendar novejše ministrske razlage poudarjajo, da se zrušitev mostu lahko šteje za "resno kršitev" pogodbe o odstopu, saj bi moralo biti zaupano premoženje (most) vrnjeno nedotaknjeno: torej bi bil prenos preklicen brez znatnega nadomestila. Zrušitev je prav tako sprožila dvome o varnosti številnih drugih mostov in viaduktov v Italiji, na primer viadukta Magliana v [[Rim|Rimu]] in mosta San Michele sull'Adda med provincama [[Pokrajina Lecco|Lecco]] in [[Bergamo]], kar je povzročilo zaprtja zaradi pregledov in vzdrževalnih del. Inšpekcijska komisija Ministrstva za infrastrukturo in promet je 25. septembra 2018 zaključila z delom in podala poročilo o stanju mostu in porušitvi. Poleg nekaterih začasnih hipotez, ki se nanašajo na dinamiko posedanja, po mnenju komisarja izpostavlja resne strukturne težave, ki so prisotne in poznane že nekaj let, in v luči teh omejena vlaganja v izredna vzdrževanja konstrukcij, izvedena po privatizaciji. Poročilo je pridobilo pravosodje. 28. septembra 2018 je bil sprejet zakonski odlok št. je bil objavljen. 109 (tako imenovani "Genovski odlok"), ki komisarju za obnovo podeljuje zelo široka pooblastila (ki jih ANAC prav tako šteje za pretirana, saj je protimafijska zakonodaja prav tako odstopana. Državno tožilstvo v Genovi je 1. julija 2019 dovolilo objavo videoposnetka, posnetega z zasebnimi kamerami podjetja Ferrometal, ki se nahaja v bližini viadukta, iz katerega je bilo mogoče domnevati, da je zrušitev sprožila okvara južnega opornika stebra 9 na območju, ki pa na samem videu ni vidno. Ta videoposnetek je [[Finančna straža (Italija)|Guardia di Finanza]] zasegla takoj po tragediji in do takrat ni bil objavljen, da ne bi vplival na zbrana pričevanja. Oblasti so z njega odstranile nekatere okvirje, da bi se izognile prepoznavi nekaterih žrtev. == Razprava o usodi mostu == Po zrušitvi se je začela tehnična in kulturna razprava o konkretnih ukrepih, ki jih je bilo treba izvesti za obnovitev prometnega sistema Genove. Po eni strani se je pojavila zamisel o rušenju in popolni obnovi mostu z različnimi predlogi številnih oblikovalcev, vključno s [[Santiago Calatrava|Santiagom Calatravo]] (ki je ta predlog podal že leta 2006), [[Pierangelo Pistoletti]] in [[Renzo Piano|Renzom Pianom]]. Možnost, da bi projekt zaupali Pianu, je kritizirala tudi zveza arhitektov in inženirjev ter red neapeljskih inženirjev, ki so namesto tega pozvali k javnemu natečaju. Po drugi strani pa so nekateri tehniki in univerzitetni profesorji poudarili, kako bi lahko po njihovem mnenju z uporabo razpoložljivih tehnologij in izkoriščanjem odsotnosti prometa preostali del strukture Morandi naredili varen in ga ponovno zgradili le v porušenem delu, kar bi trajalo približno četrtino časa, potrebnega za popolno rušenje in kasnejšo rekonstrukcijo, ter se izognili tudi rušenju hiš in industrijskih obratov. spodaj. Peticijo arhitektov in gradbenih inženirjev za ohranitev, obnovo in varnost mostu je sprožil profesor Antonino Saggio z univerze La Sapienza v Rimu, podpisalo pa jo je (do 18. oktobra 2018) 1620 strokovnjakov. Enakega mnenja je bil tudi Nacionalni inštitut za arhitekturo, ki je poudaril inženirsko in dokumentarno vrednost dela ter se v odprtem pismu zavzel za predlog konsolidacije preostalih delov in nadomestitve podrtega mostu z novim segmentom, vendar v drugačnem slogu in z drugačno gradbeno tehniko. Inženir, arhitekt in univerzitetni profesor [[Enzo Siviero]] je bil konec januarja 2019 med tistimi, ki so predlagali obnovo konstrukcije, četudi samo začasno, da bi olajšali poznejši nov viadukt, zgrajen v neobveznih časih in v skladu z rednimi predpisi, ponovno zahteval pozornost ustreznih organov glede teh razlogov. Sam Siviero je nato hitro izrazil kritiko ocenjenih stroškov morebitne popolne rekonstrukcije viadukta, za katere je dejal, da so izjemno visoki v primerjavi s tržnimi stroški. Različne skupine podjetij in projektantov so predstavile predloge za obnovo viadukta Polcevera, ki so se odzvali na razpis, ki ga je objavil izredni komisar za obnovo in župan Genove Marco Bucci nekateri so predlagali popolno zamenjavo obstoječega viadukta Morandi, drugi obnovo le porušenega dela in ojačitev ohranjenih delov. Vendar pa se je izredni komisar odločil porušiti skoraj celoten viadukt in ga nato nadomestiti. Glede časovnega okvira del je bilo slišati več nasprotujočih si izjav. [[Maurizio Morandi]], sin [[Riccardo Morandi|Riccarda Morandija]], kateri je načrtoval most Morandi, je prav tako izrazil žalost zaradi prenagljene odločitve za rušenje mostu, ki velja za simbol napredka, skozi katerega je šla Italija v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja in"svarilo pred posledicami, ki jih lahko povzroči malomarnost pri uporabi in ohranjanju del. Stroški delnega vzdrževanja viadukta, opremljenega z vrvnimi kabli, bi po poročilu komisarja za obnovo znašali okoli 128 milijonov evrov in bi zahtevali od najmanj osem mesecev do največ dvajset mesecev dela. == Uničenje == [[Slika:EsplosionePonteMorandi.png|sličica|333x333_pik|Rušenje preostalega dela mostu Morandi, 28. junija 2019.]] 9. februarja 2019 so se začela dela, ki so tekom leta pripeljala do rušitve bolj tradicionalnih delov krova na zahodnem delu viadukta. 28. junija 2019 ob 9.37 dopoldne so bili porušeni najbolj značilni in ikonični deli mostu, in sicer stebra 10 in 11 vzhodnega dela, kot tudi ključna povezovalna cesta proti Ventimiglii, zaradi česar so eksplodirali z dinamitnimi naboji. Pred tem so porušili tudi etažne lastnine pod mostom. Nadzorovano rušenje je potekalo v štirih fazah: * Faza 1: za razpon stebra 11 so bili oporniki odrezani z uporabo usmerjenih eksplozivnih nabojev, imenovanih "votli naboji"; nosilci opornikov v obliki črke A so nato padli proti zahodu. * Faza 2: tako na kupu 10 kot na kupu 11 so vodne curke z eksplozivnimi naboji dvignili na višino približno 90 metrov in tako ublažili širjenje prahu. * Faza 3: porušili so se sredinski nosilni konstrukciji obeh razponov in stebri v obliki črke A, ki so nosili oporo. * Faza 4: vodni curki, visoki približno 40 metrov, so bili dvignjeni na straneh konstrukcije, da bi zadržali del prahu, ki je nastal ob zrušitvi. Štiri faze so potekale v 6 sekundah, z uporabo približno 500 elektronskih sprožilcev, več kot 500 kg dinamita in 5000 metrov detonacijske vžigalne vrvice. Rušenje je stalo 21,4 milijona evrov; operacijo je v štirih mesecih izvedlo začasno združenje podjetij, ki so ga sestavljala podjetja Fratelli Omini iz Novate Milanese, Fagioli iz Reggio Emilie, IREOS iz Genove in IPE Progetti iz Torina, pod nadzorom podjetja za rušenje Siag iz [[Parma|Parme]], ki ga je vodil strokovnjak za eksplozive [[Danilo Coppe]]. Po tem je edina struktura, ki je še funkcionalno preživela in nedotaknjena iz Morandijevega projekta, torej edina povezovalna cesta, ki se povezuje z A7 in A12; vse ostalo je nato nadomestil novi genovski most San Giorgio in vsa infrastruktura, povezana z njim. == Glej tudi == * [[Most Sv. Jurij, Genova]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://www.retrofutur.org/retrofutur/app/main?DOCID=1000111180&albumMode=1000111180 Photo documentation of Ponte Morandi, 8 August 2015] * [https://www.foto-webcam.eu/webcam/genova/ Webcam of the Ponte Morandi, today] * [https://www.youtube.com/watch?v=_5eHBvyCBZk Video of collapse] * {{cite news|url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2022/aug/05/experience-driving-across-bridge-when-it-collapsed|title=Experience: I was driving across a bridge when it collapsed|work=The Guardian|date=5 August 2022|first=Nataliya|last=Yelina}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2018]] fj19kxc4hx8g84bntayg2cs3v0tll4h 6683596 6683591 2026-06-01T08:46:49Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Zrušitve mostov]]; +[[Kategorija:Katastrofe v Italiji]]; +[[Kategorija:Genova]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683596 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste|title=Zrušitev mostu Morandi|image=Ponte morandi crollato.jpg|caption=Porušen del mostu Morandi.|date=14. avgust 2018|time=11:36|location=[[Genova]], [[Italija]]|victims=43|injuries=16}} '''Zrušitev mostu Morandi''' se je zgodila 14. avgusta 2018, ko se je odsek [[Most Morandi|mostu]], ki gleda na reko [[Polcevera|Polcevero]] in industrijsko območje [[Genova|genovskih]] okrožij Campi, Certosa in Rivarolo, dolg 250 metrov, zrušil skupaj z nosilnim stebrom številka 9, kar je povzročilo 43 smrtnih žrtev, še 16 pa je bilo huje poškodovanih.<ref>{{Cite news|url=http://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/liguria/crollo-ponte-morandi-una-testimone-tiranti-spezzati-insieme_3158532-201802a.shtml|title=Crollo ponte Morandi, una testimone: tiranti spezzati insieme|work=Tgcom24|access-date=18 August 2018}}</ref> Zaradi slabega stanja preostalega dela mostu je bilo pozneje odločeno, da se preostali del mostu v celoti poruši in se ga nadomesti z novim. Preostali del mostu je bil v celoti porušen 28. junija 2019.<ref>{{Cite web|url=https://www.france24.com/en/20200803-italy-inaugurates-new-genoa-bridge-two-years-after-deadly-collapse|title=Italy inaugurates new Genoa bridge two years after deadly collapse|date=3 August 2020}}</ref> 3. avgusta 2020 je bil kot nadomestek slovesno odprt novi genovski viadukt Sv. Jurij, ki je bil zgrajen po načrtu arhitekta [[Renzo Piano|Renza Piana]] in dan za promet odprt naslednji dan okoli 22. ure.<ref>{{Cite news|last=Lowen|first=Mark|date=2020-08-03|title=Genoa readies new bridge two years after tragedy|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-53628580|access-date=2020-08-03}}</ref> == Zrušitev == [[Slika:Ponte Morandi crollato2.png|levo|sličica|273x273_pik|Deli porušenega dela mostu.]] V torek, 14. avgusta 2018, ob 11:36 uri se je v [[Nevihta|močnem neurju]] nenadoma zrušil celoten uravnotežen sistem stebra 9 mostu Morandi, pri čemer je umrlo 43 ljudi, 16 pa jih je bilo huje ranjenih. 566 ljudi pa je zaradi zrušitve mostu moralo zapustiti svoje domove pod viaduktom. Zrušitev se je začela z zlomom opornika, imenovanega Genova Mare, blizu njegovega zgornjega pritrdišča (približno dva ali tri metre). Ker ni bil več uravnotežen z dvojnim vlekom približno 2200 ton imenovanega Genovskega droga, je Savona povzročil neuravnoteženo silo na del, ki se je najprej zvil in nato zlomil. Za nekaj kratkih trenutkov je del, imenovan Mare Savona ostal, nato pa je izgubil svojo moč zaradi zvijanja, nato pa se je upognil približno na polovico pod svojo težo. [[Slika:Il Ponte Morandi dopo il crollo, visto da Est, panoramica.jpg|sličica|351x351_pik|Pogled na most Morandi nekaj dni po zrušitivi.]] Ker je izgubila oporo obmorskih opornikov, se je cesta upognila in nato se zvila ter se zlomila. Kup, ki je utrpel zgornji udarni val, se je zmanjšal na dva nepovezana narobe obrnjena V dela. Zadnja se je zlomila V gorska stran, prva pa morska. Dva dela 36-metrske ceste v enostavni podpori, ki povezujeta 9. z 8. in 10., sta izgubila oporo zaradi uničenja konstrukcije, podprte z oporniki, in padla na tla, zatem pa se je popolnoma porušil tudi celoten steber 9. Druga dva stebra, 10. in 11. sta ostala na mestu. V zrušitvi je v prepad padlo tudi med 30 in 35 [[Avtomobil|avtomobilov]] in 3 veliki težki [[Tovornjak|tovornjaki]]. Velik del porušenega mostu in vozila na njem so padli v reko Polcevero. Drugi deli mostu so padli na tire železnice [[Torino]] – [[Genova]] in [[Milano]] – Genova ter na skladišča, ki pripadajo italijanskemu podjetju za energetiko Ansaldo Energia. Druga območja so bile v veliki meri prazna, ker se je zrušitev zgodila na predvečer italijanskega državnega praznika Ferragosto. Več preživelih so pripeljali v bližnje [[Bolnišnica|bolnišnice]], mnogi so bili v kritičnem stanju. [[Davide Capello]], nekdanji vratar [[Cagliari Calcio|Cagliarija]], je preživel brez poškodb in se je lahko odpravil od svojega avtomobila, čeprav je z avtom padel 30 metrov v prepad, preden se je zataknil med deli padlega mostu. Kmalu po zrušitvi se je začelo načrtovati izgradnjo nadomestnega dela porušenega mostu, vendar je bilo kmalu ugotovljeno, da je tudi preostali del mostu v slabem stanju, saj je na več mestih pokal. Odločeno je bilo, da se most v celoti poruši in se ga nadomesti z izgradnjo novega mostu. Februarja 2019 se je začelo rušenje preostalih delov viadukta, sprva s tehnikami mehanske demontaže; intervencija je dosegla vrhunec, idealno in na medijskem nivoju, z rušenjem z razstrelivom obeh ohranjenih zategnjenih stebrov, ki je potekalo 28. junija 2019, nato pa se je (razen odstranjevanja ruševin) zaključilo z rušenjem zadnjega dela 12. avgusta 2019. Sprva se je ugibalo da je bil vzrok za zrušitev mostu 14. avgusta 2018 slabo vreme, saj je več prič dejalo, da je videlo, kako je pred zrušitvijo [[strela]] udarila v viadukt. Po izvedenskem poročilu, predstavljenem v dokaznem incidentu sojenja o vzrokih dogodka, ki so ga sestavili inženirji in univerzitetni profesorji [[Massimo Losa]] in [[Renzo Valentini]] z Univerze v Pisi ter [[Giampaolo Rosati]] in [[Stefano Tubaro]] z milanske Politehnike, pa je bilo ugotovljeno, da je bil vzrok za zrušitev mostu pomanjkanje vzdrževanja in/ali neustreznost nadzora ter slaba konstrukcija. V ruševinah stebra 9 le 4 od 464 pramenov (manj kot 1 %) niso bili korodirani; k temu je bila dodana tudi degradacija tako opornikov kot betona. Iz pregleda, ki so ga 21. oktobra 2015 opravili tehniki podjetja Spea, ki je izvajalo tehnični nadzor del in je izločilo nekaj jedrov iz opornika stebra št. 9 se je zdelo, da je ovoj [[Voda|oksidiran]] in da so se trije od štirih pramenov z lahkoto premaknili, poleg tega so bile pramene žice pravtako oksidirane. == Žrtve == Žrtev je bilo 43, razdeljenih po narodnostih v naslednji tabeli: {| class="wikitable" |+ !Država !Žrtve |- |[[Italija]] |29 |- |[[Francija]] |4 |- |[[Čile]] |3 |- |[[Albanija]] |2 |- |[[Kolumbija]] |1 |- |[[Moldavija]] |1 |- |[[Jamajka]] |1 |- |[[Peru]] |1 |- |[[Romunija]] |1 |} == Posledice == [[Slika:Ponte Morandi collapse.jpg|sličica|420x420_pik|Del, ki se je porušil, je pobarvan v rdečo.]] Zrušitev mostu je povzročila zaprtje križišča med A7 in A10 ter številne podležne ceste za promet, pa tudi železniško progo, ki povezuje pristanišče, ter potrebo po evakuaciji 566 ljudi, ki so živeli v hišah pod viaduktom, zaradi varnostnih razlogov. Promet je bil zato dve leti preusmerjen na in iz A10 na križišču z letališčem Genova, kar je povzročalo velike težave mestnim in zunajmestnim cestam. Svet ministrov je 15. avgusta razglasil izredne razmere v občini Genova za obdobje dvanajstih mesecev in nato imenoval predsednika Ligurije [[Giovanni Toti|Giovannija Totija]] za izrednega komisarja za izredne razmere. 18. avgusta je bil razglašen dan državnega žalovanja in na isti dan je bil državni pogreb samo za 19 od 43 žrtev znotraj modrega paviljona genovskega sejma, spremenjenega v pogrebni zavod, ki sta ga obhajala genovski nadškof [[Angelo Bagnasco]] in genovski imam [[Salah Hussein]] za obema albanskima žrtvama v prisotnosti predsednika republike [[Sergio Mattarella]], predsednice senata [[Maria Elisabetta Alberti Casellati]], predsednika zbornice [[Roberto Fico]], predsednika vlade [[Giuseppe Conte]], ministrov in župana mesta Genova [[Marco Bucci]], skupaj z drugimi političnimi, civilnimi in vojaškimi uradniki; Na pogrebu znotraj in zunaj zgradbe je bilo prisotnih 8000 ljudi. Konec avgusta so bili prvi domovi dostavljeni več sto ljudem, ki živijo v "rdeči coni", zaradi previdnosti pa so bili prisiljeni zapustiti svoje domove v dneh po zrušitvi. Mestna občina Genova in regija Ligurija sta izjavili, da čakata na zeleno luč Sveta ministrov za podpis nacionalnega odloka z oddelkom za civilno zaščito, ki družinam, ki so se odločile zasebno iskati nov dom, namenjala mesečni prispevek za povračilo najemnine. V začetku septembra je prišlo do protestov pred sedežem deželnega sveta. Obseg in resnost dejstev sta prisilila vlado, da razmisli o postopku globalne revizije koncesijskega sistema s strani države, pri čemer je predvidevala tudi preklic, prenehanje, zaseg ali odvzem koncesije [[Autostrade per l'Italia]]. Poleg tega so bili 27. avgusta 2018 objavljeni doslej tajni ekonomsko-finančni aneksi, ki so se nanašali na vse koncesije za avtoceste, medtem ko so bila prej objavljena le besedila brez denarnih podatkov: Po določilih te konvencije bi odvzem koncesije pomenil izplačilo kazni v višini približno 20 milijard. Vendar novejše ministrske razlage poudarjajo, da se zrušitev mostu lahko šteje za "resno kršitev" pogodbe o odstopu, saj bi moralo biti zaupano premoženje (most) vrnjeno nedotaknjeno: torej bi bil prenos preklicen brez znatnega nadomestila. Zrušitev je prav tako sprožila dvome o varnosti številnih drugih mostov in viaduktov v Italiji, na primer viadukta Magliana v [[Rim|Rimu]] in mosta San Michele sull'Adda med provincama [[Pokrajina Lecco|Lecco]] in [[Bergamo]], kar je povzročilo zaprtja zaradi pregledov in vzdrževalnih del. Inšpekcijska komisija Ministrstva za infrastrukturo in promet je 25. septembra 2018 zaključila z delom in podala poročilo o stanju mostu in porušitvi. Poleg nekaterih začasnih hipotez, ki se nanašajo na dinamiko posedanja, po mnenju komisarja izpostavlja resne strukturne težave, ki so prisotne in poznane že nekaj let, in v luči teh omejena vlaganja v izredna vzdrževanja konstrukcij, izvedena po privatizaciji. Poročilo je pridobilo pravosodje. 28. septembra 2018 je bil sprejet zakonski odlok št. je bil objavljen. 109 (tako imenovani "Genovski odlok"), ki komisarju za obnovo podeljuje zelo široka pooblastila (ki jih ANAC prav tako šteje za pretirana, saj je protimafijska zakonodaja prav tako odstopana. Državno tožilstvo v Genovi je 1. julija 2019 dovolilo objavo videoposnetka, posnetega z zasebnimi kamerami podjetja Ferrometal, ki se nahaja v bližini viadukta, iz katerega je bilo mogoče domnevati, da je zrušitev sprožila okvara južnega opornika stebra 9 na območju, ki pa na samem videu ni vidno. Ta videoposnetek je [[Finančna straža (Italija)|Guardia di Finanza]] zasegla takoj po tragediji in do takrat ni bil objavljen, da ne bi vplival na zbrana pričevanja. Oblasti so z njega odstranile nekatere okvirje, da bi se izognile prepoznavi nekaterih žrtev. == Razprava o usodi mostu == Po zrušitvi se je začela tehnična in kulturna razprava o konkretnih ukrepih, ki jih je bilo treba izvesti za obnovitev prometnega sistema Genove. Po eni strani se je pojavila zamisel o rušenju in popolni obnovi mostu z različnimi predlogi številnih oblikovalcev, vključno s [[Santiago Calatrava|Santiagom Calatravo]] (ki je ta predlog podal že leta 2006), [[Pierangelo Pistoletti]] in [[Renzo Piano|Renzom Pianom]]. Možnost, da bi projekt zaupali Pianu, je kritizirala tudi zveza arhitektov in inženirjev ter red neapeljskih inženirjev, ki so namesto tega pozvali k javnemu natečaju. Po drugi strani pa so nekateri tehniki in univerzitetni profesorji poudarili, kako bi lahko po njihovem mnenju z uporabo razpoložljivih tehnologij in izkoriščanjem odsotnosti prometa preostali del strukture Morandi naredili varen in ga ponovno zgradili le v porušenem delu, kar bi trajalo približno četrtino časa, potrebnega za popolno rušenje in kasnejšo rekonstrukcijo, ter se izognili tudi rušenju hiš in industrijskih obratov. spodaj. Peticijo arhitektov in gradbenih inženirjev za ohranitev, obnovo in varnost mostu je sprožil profesor Antonino Saggio z univerze La Sapienza v Rimu, podpisalo pa jo je (do 18. oktobra 2018) 1620 strokovnjakov. Enakega mnenja je bil tudi Nacionalni inštitut za arhitekturo, ki je poudaril inženirsko in dokumentarno vrednost dela ter se v odprtem pismu zavzel za predlog konsolidacije preostalih delov in nadomestitve podrtega mostu z novim segmentom, vendar v drugačnem slogu in z drugačno gradbeno tehniko. Inženir, arhitekt in univerzitetni profesor [[Enzo Siviero]] je bil konec januarja 2019 med tistimi, ki so predlagali obnovo konstrukcije, četudi samo začasno, da bi olajšali poznejši nov viadukt, zgrajen v neobveznih časih in v skladu z rednimi predpisi, ponovno zahteval pozornost ustreznih organov glede teh razlogov. Sam Siviero je nato hitro izrazil kritiko ocenjenih stroškov morebitne popolne rekonstrukcije viadukta, za katere je dejal, da so izjemno visoki v primerjavi s tržnimi stroški. Različne skupine podjetij in projektantov so predstavile predloge za obnovo viadukta Polcevera, ki so se odzvali na razpis, ki ga je objavil izredni komisar za obnovo in župan Genove Marco Bucci nekateri so predlagali popolno zamenjavo obstoječega viadukta Morandi, drugi obnovo le porušenega dela in ojačitev ohranjenih delov. Vendar pa se je izredni komisar odločil porušiti skoraj celoten viadukt in ga nato nadomestiti. Glede časovnega okvira del je bilo slišati več nasprotujočih si izjav. [[Maurizio Morandi]], sin [[Riccardo Morandi|Riccarda Morandija]], kateri je načrtoval most Morandi, je prav tako izrazil žalost zaradi prenagljene odločitve za rušenje mostu, ki velja za simbol napredka, skozi katerega je šla Italija v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja in"svarilo pred posledicami, ki jih lahko povzroči malomarnost pri uporabi in ohranjanju del. Stroški delnega vzdrževanja viadukta, opremljenega z vrvnimi kabli, bi po poročilu komisarja za obnovo znašali okoli 128 milijonov evrov in bi zahtevali od najmanj osem mesecev do največ dvajset mesecev dela. == Uničenje == [[Slika:EsplosionePonteMorandi.png|sličica|333x333_pik|Rušenje preostalega dela mostu Morandi, 28. junija 2019.]] 9. februarja 2019 so se začela dela, ki so tekom leta pripeljala do rušitve bolj tradicionalnih delov krova na zahodnem delu viadukta. 28. junija 2019 ob 9.37 dopoldne so bili porušeni najbolj značilni in ikonični deli mostu, in sicer stebra 10 in 11 vzhodnega dela, kot tudi ključna povezovalna cesta proti Ventimiglii, zaradi česar so eksplodirali z dinamitnimi naboji. Pred tem so porušili tudi etažne lastnine pod mostom. Nadzorovano rušenje je potekalo v štirih fazah: * Faza 1: za razpon stebra 11 so bili oporniki odrezani z uporabo usmerjenih eksplozivnih nabojev, imenovanih "votli naboji"; nosilci opornikov v obliki črke A so nato padli proti zahodu. * Faza 2: tako na kupu 10 kot na kupu 11 so vodne curke z eksplozivnimi naboji dvignili na višino približno 90 metrov in tako ublažili širjenje prahu. * Faza 3: porušili so se sredinski nosilni konstrukciji obeh razponov in stebri v obliki črke A, ki so nosili oporo. * Faza 4: vodni curki, visoki približno 40 metrov, so bili dvignjeni na straneh konstrukcije, da bi zadržali del prahu, ki je nastal ob zrušitvi. Štiri faze so potekale v 6 sekundah, z uporabo približno 500 elektronskih sprožilcev, več kot 500 kg dinamita in 5000 metrov detonacijske vžigalne vrvice. Rušenje je stalo 21,4 milijona evrov; operacijo je v štirih mesecih izvedlo začasno združenje podjetij, ki so ga sestavljala podjetja Fratelli Omini iz Novate Milanese, Fagioli iz Reggio Emilie, IREOS iz Genove in IPE Progetti iz Torina, pod nadzorom podjetja za rušenje Siag iz [[Parma|Parme]], ki ga je vodil strokovnjak za eksplozive [[Danilo Coppe]]. Po tem je edina struktura, ki je še funkcionalno preživela in nedotaknjena iz Morandijevega projekta, torej edina povezovalna cesta, ki se povezuje z A7 in A12; vse ostalo je nato nadomestil novi genovski most San Giorgio in vsa infrastruktura, povezana z njim. == Glej tudi == * [[Most Sv. Jurij, Genova]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://www.retrofutur.org/retrofutur/app/main?DOCID=1000111180&albumMode=1000111180 Photo documentation of Ponte Morandi, 8 August 2015] * [https://www.foto-webcam.eu/webcam/genova/ Webcam of the Ponte Morandi, today] * [https://www.youtube.com/watch?v=_5eHBvyCBZk Video of collapse] * {{cite news|url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2022/aug/05/experience-driving-across-bridge-when-it-collapsed|title=Experience: I was driving across a bridge when it collapsed|work=The Guardian|date=5 August 2022|first=Nataliya|last=Yelina}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2018]] [[Kategorija:Zrušitve mostov|Morandi]] [[Kategorija:Katastrofe v Italiji]] [[Kategorija:Genova]] 0tmopxxqne9w13t4rudfuf0inmnnml1 Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Pristanišče z neznanimi parametri 14 603490 6683592 2026-06-01T08:43:25Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{unknown parameters category|Infopolje Luka}}« 6683592 wikitext text/x-wiki {{unknown parameters category|Infopolje Luka}} o62iwrrwyc4yzgqiapmkqwj6vizl32e Predloga:Infopolje Pristanišče/dok 10 603491 6683602 2026-06-01T08:55:54Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Documentation subpage}} <!--Place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]])--> {{Lua|Module:Infobox|Module:InfopoljeSlika|Module:Check for unknown parameters}} {{high-use}} ==Usage== {{Parameter names example |embed |name |image |image_alt |image_size = 280 |image_caption |logo |logo_alt |logo_size |logo_caption |native_name |native_name_lang= en |country |location |coordinates = {{coord|0|0}} |...« 6683602 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!--Place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]])--> {{Lua|Module:Infobox|Module:InfopoljeSlika|Module:Check for unknown parameters}} {{high-use}} ==Usage== {{Parameter names example |embed |name |image |image_alt |image_size = 280 |image_caption |logo |logo_alt |logo_size |logo_caption |native_name |native_name_lang= en |country |location |coordinates = {{coord|0|0}} |coordinates_footnotes |grid_name |grid_position |locode |built |opened |closed |operated |owner |type |sizewater |sizeland |size |berths |ships |wharfs |piers |draft_depth |air_draft |length_of_approach_channel |platforms |lines |gauge |streets |trucks |employees |leadershiptitle |leader |blankdetailstitle1 |blankdetails1 |blankdetailstitle2 |blankdetails2 |blankdetailstitle3 |blankdetails3 |blankdetailstitle4 |blankdetails4 |arrivals |cargotonnage |containervolume |teu |cargovalue |passengertraffic |revenue |profit |blankstatstitle1 |blankstats1 |blankstatstitle2 |blankstats2 |blankstatstitle3 |blankstats3 |website |embedded }} All fields are optional, if left blank they will not appear. The 'Details' have four additional blank spots, and 'Statistics' have three blank spots, to facilitate additional field entries and allow for maximum flexibility. {| !full version!!short version |-style=vertical-align:top |<syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Luka |embed = |name = |image = |image_alt = |image_size = |image_caption = |logo = |logo_alt = |logo_size = |logo_caption = |pushpin_map = |pushpin_map_geomask= |pushpin_map_zoom = |pushpin_map_caption= |native_name = |native_name_lang = |country = |location = |coordinates = |coordinates_footnotes= |grid_name = |grid_position = |locode = |built = |opened = |closed = |operated = |owner = |type = |sizewater = |sizeland = |size = |berths = |ships = |wharfs = |piers = |draft_depth = |air_draft = |length_of_approach_channel = |platforms = |lines = |gauge = |streets = |trucks = |employees = |leadershiptitle = |leader = |blankdetailstitle1 = |blankdetails1 = |blankdetailstitle2 = |blankdetails2 = |blankdetailstitle3 = |blankdetails3 = |blankdetailstitle4 = |blankdetails4 = |arrivals = |cargotonnage = |containervolume = |teu = |cargovalue = |passengertraffic = |revenue = |profit = |blankstatstitle1 = |blankstats1 = |blankstatstitle2 = |blankstats2 = |blankstatstitle3 = |blankstats3 = |website = |embedded = }}</syntaxhighlight> |<syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Luka |name = |image = |image_size = |image_caption = |pushpin_map = |country = |native_name = |native_name_lang= |location = |coordinates = |locode = |opened = |operated = |owner = |type = |sizewater = |sizeland = |size = |berths = |wharfs = |piers = |draft_depth = |employees = |arrivals = |cargotonnage = |containervolume = |cargovalue = |passengertraffic= |website = }}</syntaxhighlight> |} ===Usage as a child template=== The '''embed''' parameter is used when embedding this infobox into another (see the [[Template:Infobox]] documentation which explains [[Template:Infobox/doc#Embedding|embedding]] and [[Template:Infobox/doc#Subboxes|subboxes]]). <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infobox ABC |name= |<!-- etc. --> |embedded=<!-- or module= --> {{Infopolje Luka |embed= yes |<!-- etc. --> }} }}</syntaxhighlight> ===Embedding other templates=== The '''embedded''' parameter is used for embedding other templates into this infobox (see [[Wikipedia:Infobox modules]]). <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Luka |name= |<!-- etc. --> |embedded= {{Infobox ABC |embed= yes |<!-- etc. --> }} }}</syntaxhighlight> ===Mapframe maps=== {{Infobox mapframe/doc/parameters | onByDefault = yes | mapframe-id = {{para|qid}} | mapframe-coord = {{para|coordinates}} | mapframe-frame-width = {{tl|Digits}} over {{para|image_size}} or 280px | mapframe-marker = {{para|marker}} or {{para|harbor}} | mapframe-marker-color = #005E80 | mapframe-zoom = {{para|pushpin_map_zoom}} or {{para|mapframe_zoom}} or 11 | mapframe-geomask = if {{para|pushpin_map_geomask}}, P17 | mapframe-geomask-stroke-width = if {{para|pushpin_map_geomask}}, 0.5 | mapframe-geomask-stroke-colour = if {{para|pushpin_map_geomask|}}, #000000 | mapframe-geomask-fill = if {{para|pushpin_map_geomask|}}, #BABABA | mapframe-caption = {{para|pushpin_map_caption}} or "Click on the map for a fullscreen view" }} ==Parameter descriptions== *{{Para|embed}} *{{Para|name}} full name of port (in English) *{{Para|image}} filename of image of the port *{{Para|image_alt}} text for accessible caption *{{Para|image_size}} width of image in px (use only for images smaller than 250px) *{{Para|image_caption}} text for caption beneath image *{{Para|logo}} filename of official logo image for the port *{{Para|logo_alt}} alt text for the logo image *{{Para|logo_size}} width of logo image in px (use only for images smaller than 250px) *{{Para|logo_caption}} caption for logo image *{{Para|pushpin_map}} the name of a {{tl|location map}} to display *{{Para|pushpin_map_geomask}} if set to 'Yes', the map with highlight the country and grey the rest *{{Para|pushpin_map_zoom}} set zoom level for the map *{{Para|pushpin_map_caption}} caption for pushpin map *{{Para|country}} United Nations recognised country within which the port is located *{{Para|location}} nearest city (also state/province/locale where relevant) *{{Para|coordinates}} latitude and longitude - use {{Tlx|coord}} with {{Para|display|inline,title}} *{{Para|coordinates_footnotes}} footnotes for coordinates *{{Para|grid_name}} *{{Para|grid_position}} *{{Para|locode}} [[UN/Locode]] for the port *{{Para|opened}} year port was opened - use {{Tlx|Start date and age}} with {{Para|df|y}} *{{Para|closed}} year port was closed (if it is no longer operating) *{{Para|operated}} operator name *{{Para|owner}} owner name *{{Para|type}} type of port - open roadstead, coastal natural, coastal breakwater, coastal tide gate, river natural, river basin, river tide gate, lake, canal, offshore terminal, dry port - do not classify by cargo type (oil, container, etc) as this inevitably changes over time *{{Para|sizewater}} size/area of the water surface of the port *{{Para|sizeland}} size/area of the land of the port *{{Para|size}} total combined area of land and water *{{Para|berths}} number of berths within the port *{{Para|wharfs}} number of wharves within the port *{{Para|piers}} number of piers within the port *{{Para|draft_depth}} maximum draft or depth (please specify which) available within the port *{{Para|air_draft}} any above-water height restrictions for vessels using the port; please also specify location of restriction, e.g. Hamilton Bridge. *{{Para|employees}} number of employees at the port *{{Para|leadershiptitle}} job title of the port CEO *{{Para|leader}} name of the port CEO *{{Para|blankdetailstitle1}} *{{Para|blankdetails1}} *{{Para|blankdetailstitle2}} *{{Para|blankdetails2}} *{{Para|blankdetailstitle3}} *{{Para|blankdetails3}} *{{Para|blankdetailstitle4}} *{{Para|blankdetails4}} *{{Para|arrivals}} number of vessel arrivals at the port in an average or recent year *{{Para|cargotonnage}} annual tonnage of cargo handled at the port *{{Para|containervolume}} annual number of [[twenty foot equivalent unit]] (TEU) moved onto or off vessels *{{Para|cargovalue}} annual value of cargo handled at the port *{{Para|passengertraffic}} annual number of passengers handled at the port *{{Para|revenue}} annual revenue of the port *{{Para|profit}} annual profit of the port *{{Para|blankstatstitle1}} *{{Para|blankstats1}} *{{Para|blankstatstitle2}} *{{Para|blankstats2}} *{{Para|blankstatstitle3}} *{{Para|blankstats3}} *{{Para|website}} official website of the port (please use {{tl|official URL}}) *{{Para|embedded}} ==TemplateData== {{TemplateData header}} <templatedata>{ "params": { "embed": {}, "name": { "description": "name of port" }, "image": { "description": "filename of image of the port", "type": "wiki-file-name" }, "image_alt": { "description": "text for accessible caption" }, "image_size": { "description": "width of image in px (use only for images smaller than 250px)" }, "image_caption": { "description": "text for caption beneath image" }, "logo": { "description": "filename of official logo image for the port" }, "logo_alt": { "description": "alt text for the logo image" }, "logo_size": { "description": "width of logo image in px (use only for images smaller than 250px)" }, "logo_caption": { "description": "caption for logo image" }, "pushpin_map": { "description": "any value in this field will cause a map to appear" }, "pushpin_map_geomask": { "description": "if set to \"Yes\", the map with highlight the country and grey the rest" }, "pushpin_map_zoom": { "description": "set zoom level for the map" }, "pushpin_map_caption": { "description": "caption for pushpin map" }, "country": { "description": "UN recognised country within which the port is located" }, "location": { "description": "nearest city (also state/province/locale where relevant)" }, "coordinates": { "description": "latitude and longitude - Use {{coord}} with |display=inline,title" }, "coordinates_footnotes": { "description": "footnotes for coordinates" }, "grid_name": {}, "grid_position": {}, "locode": { "description": "UN/Locode for the port" }, "opened": { "description": "year port was opened" }, "closed": { "description": "year port was closed (if it is no longer operating)" }, "operated": { "description": "operator name" }, "owner": { "description": "owner name" }, "type": { "description": "Type of port - do not classify by cargo type (oil, container, etc) as this inevitably changes over time", "suggestedvalues": [ "open roadstead", "coastal natural", "coastal breakwater", "coastal tide gate", "river natural", "river basin", "river tide gate", "lake", "canal", "offshore terminal", "dry port" ] }, "sizewater": { "description": "size/area of the water surface of the port" }, "sizeland": { "description": "size/area of the land of the port" }, "size": {}, "berths": { "description": "number of berths within the port" }, "wharfs": { "description": "number of wharves within the port" }, "piers": { "description": "number of piers within the port" }, "draft_depth": { "description": "maximum draft or depth (please specify which) available within the port" }, "air_draft": { "description": "any above-water height restrictions for vessels using the port. Please also specify location of restriction, e.g. Hamilton Bridge." }, "employees": { "description": "number of employees at the port" }, "leadershiptitle": { "description": "job title of the port CEO" }, "leader": { "description": "name of the port CEO" }, "blankdetailstitle1": {}, "blankdetails1": {}, "blankdetailstitle2": {}, "blankdetails2": {}, "blankdetailstitle3": {}, "blankdetails3": {}, "blankdetailstitle4": {}, "blankdetails4": {}, "arrivals": { "description": "number of vessel arrivals at the port in an average or recent year" }, "cargotonnage": { "description": "annual tonnage of cargo handled at the port" }, "containervolume": { "description": "annual number of TEUs moved onto or off vessels" }, "cargovalue": { "description": "annual value of cargo handled at the port" }, "passengertraffic": { "description": "annual number of passengers handled at the port" }, "revenue": { "description": "annual revenue of the port" }, "profit": { "description": "annual profit of the port" }, "blankstatstitle1": {}, "blankstats1": {}, "blankstatstitle2": {}, "blankstats2": {}, "blankstatstitle3": {}, "blankstats3": {}, "website": { "description": "official website of the port (please use {{official}})" }, "embedded": {}, "caption": {}, "qid": { "label": "Wikidata ID", "description": "ID in WIkidata", "example": "Q1129891", "type": "string" }, "marker": {}, "native_name": {}, "native_name_lang": {}, "built": {}, "ships": {}, "length_of_approach_channel": {}, "platforms": {}, "lines": {}, "gauge": {}, "streets": {}, "trucks": {}, "teu": { "description": "for seaports or harbors that primarily handle cargo containers, a number measured in Twenty-Foot Equivalent Units (TEUs)" } }, "format": "block", "description": "Infobox for use on articles about ports" }</templatedata> ==Tracking category== *{{Category link with count|Strani, ki uporabljajo Infopolje Luka z neznanimi parametri}}<includeonly>{{Sandbox other|| [[Kategorija:Infopolja za transport|Luka]] [[Kategorija:Vdelane predloge]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] }}</includeonly> 3c78372wun8nh7m1p6rp5xw2e7vdqm2 Pogovor:642 1 603493 6683614 2026-06-01T09:58:15Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6683614 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Geografija (Ptolemaj) 0 603494 6683616 2026-06-01T10:04:42Z Octopus 13285 knjiga 6683616 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | author = [[Ptolemaj]] | pub_date = okoli 150 n. št. | name = Geografija | language = [[stara grščina]] | genre = [[geografija]] | preceded_by = [[Almagest]] | image = Burney MS 111 f105v-f106r Ptolemy's World Map 1420 crop 01.jpg | caption = Zemljevid sveta po Ptolemajevi prvi projekciji iz grške rokopisne izdaje ''Geografije'' (Burney MS 111, f.105v-106r) | media_type = [[rokopis]] | followed_by = [[Preglednica pomembnih mest (Ptolemaj)|''Preglednica pomembnih mest'']] | title_orig = {{lang|grc|Γεωγραφικὴ Ὑφήγησις}}<br>(Geografikí Yfígisis) }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige 2. stoletja]] [[Kategorija:Geografski informacijski sistemi]] [[Kategorija:Zemljevidi]] mn9tphqpo4b7hqkmvaafumdo974rvi3 6683634 6683616 2026-06-01T11:28:12Z Octopus 13285 uvod 6683634 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | author = [[Ptolemaj]] | pub_date = okoli 150 n. št. | name = Geografija | language = [[stara grščina]] | genre = [[geografija]] | preceded_by = [[Almagest]] | image = Burney MS 111 f105v-f106r Ptolemy's World Map 1420 crop 01.jpg | caption = Zemljevid sveta po Ptolemajevi prvi projekciji iz grške rokopisne izdaje ''Geografije'' (Burney MS 111, f.105v-106r) | media_type = [[rokopis]] | followed_by = [[Preglednica pomembnih mest (Ptolemaj)|''Preglednica pomembnih mest'']] | title_orig = {{lang|grc|Γεωγραφικὴ Ὑφήγησις}}<br>(Geografikí Yfígisis) }} '''''Geografija''''' ([[Grščina|starogrško]]: Γεωγραφικὴ Ὑφήγησις, Geōgraphikḕ Hyphḗgēsis, dobesedno 'Geografski vodnik'), znana tudi pod latinskima imenoma '''''Geographia''''' in '''''Cosmographia''''', je geografski [[slovar]], [[Atlas (kartografija)|atlas]] in razprava o [[Kartografija|kartografiji]], ki združuje geografsko znanje o [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] 2. stoletja. Delo, ki ga je napisal [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]] v grščini v [[Aleksandrija|Aleksandriji]] okoli leta 150 n. št., je bila revizija zdaj izgubljenega atlasa [[Marin iz Tira|Marina iz Tira]] z uporabo dodatnih rimskih in perzijskih geografskih slovarjev ter novih načel.{{sfn|Berggren|2000}} Prevod ''Geografije'' v [[Arabščina|arabščino]], ki ga je v 9. stoletju opravil [[Al Hvarizmi]], je imel velik vpliv na geografsko znanje in kartografske tradicije [[islam]]skega sveta. Poleg del islamskih učenjakov in [[Al-Fargani|Al Farganijevega ]] komentarja z revidiranimi in natančnejšimi podatki, je Ptolemajevo delo kasneje močno vplivalo tudi na [[Srednji vek|srednjeveško]] in [[renesansa|renesančno]] [[Evropa|Evropo]]. ==Rokopisi== Antične različice Ptolemajevega dela so bile verjetno pravi atlasi s priloženimi zemljevidi, čeprav nekateri znanstveniki menijo, da so omembe zemljevidov v besedilu poznejši dodatki. Noben grški rokopis ''Geografije'' izpred 13.stoletja ni ohranjen.{{sfn|Dilke|1987b|p=267–268}} Najdeni so bili fragmentirani papirusi kasnejših, nekoliko prilagojenih del, kot je ''[[Preglednica pomembnih mest]]''. Najstarejši fragment je Rylands Library GP 522, iz začetka 3. stoletja.<ref>{{Cite journal |last=Defaux |first=Olivier |date=2020-01-01 |title=Le Papyrus Rylands 522/523 et les tables de Ptolémée |url=https://www.academia.edu/43212361 |journal=Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik}}</ref><ref>{{Cite book |last=Defaux |first=Olivier |url=https://topoi.org/publication/43578/ |title=The Iberian Peninsula in Ptolemy's Geography. Origins of the Coordinates and Textual History |publisher=Edition Topoi |year=2017 |location=Berlin |publication-date=2017 |pages=124}}</ref> Pismo, ki ga je napisal bizantinski menih [[Maksim Planud]], pravi, da je poleti 1295 iskal izvod ''Geografije'' za samostan Hora.{{sfn|Dilke|1987b|p=268}} Eno od najzgodnejših ohranjenih besedil je morda eno od tistih, ki jih je nato sam sestavil.<ref>Biblioteca Apostolica Vaticana [The Apostolic Vatican Library]. Vat.&nbsp;Gr.&nbsp;177. Late 13th&nbsp;century</ref><ref>{{Cite journal |last1=Baigent |first1=Elizabeth |last2=Burri |first2=Renate |date=2009 |title=The Rediscovery of Ptolemy's Geography (End of the Thirteenth to End of the Fifteenth Century) |url=https://www.jstor.org/stable/40234225 |journal=Imago Mundi |volume=61 |issue=1 |pages=124–125 |doi=10.1080/03085690802456335 |jstor=40234225 |issn=0308-5694}}</ref> V Evropi so zemljevide včasih prerisovali z uporabo koordinat, zapisanih v besedilu.{{sfn|Milanesi|1996}} Nekaj takega je bil prisiljen uporabiti tudi Planud.{{sfn|Dilke|1987b|p=268}} Kasnejši pisarji in založniki so nato te nove zemljevide kopirali, kot je to storil patriarh Atanazij I. za cesarja [[Andronik II. Paleolog|Andronika II. Paleologa]].{{sfn|Dilke|1987b|p=268}} Tri najstarejša ohranjena besedila z zemljevidi so tista iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] (Istanbula), ki temeljijo na Planudovem delu.{{efn|Ta besedila so ''Urbanas Graecus 82'',<ref>Biblioteca Apostolica Vaticana [The Apostolic Vatican Library]. Urbinas Graecus 82. Late 13th&nbsp;century</ref> ''Fragmentum Fabricianum Graecum 23'',<ref>Universitetsbiblioteket [The University Library of Copenhagen]. Fragmentum Fabricianum Graecum 23. Late 13th&nbsp;century</ref> in ''Seragliensis 57''.<ref>The Sultan's Library in Istanbul. Codex Seragliensis GI 57. Late 13th&nbsp;century</ref> Za najstarejšega se običajno šteje ''Urbanas Graecus'',{{sfn|Dilke|1987b|p=269}}{{sfn|Diller|1940}} čeprav nekateri dajejo prednost turškemu rokopisu.{{sfn|Stückelberger|2006}}}} ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige 2. stoletja]] [[Kategorija:Geografski informacijski sistemi]] [[Kategorija:Zemljevidi]] 9h95j8ooybxkvpm6s254h3r6htb4n3z 6683636 6683634 2026-06-01T11:34:36Z Octopus 13285 /* Rokopisi */ slika 6683636 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | author = [[Ptolemaj]] | pub_date = okoli 150 n. št. | name = Geografija | language = [[stara grščina]] | genre = [[geografija]] | preceded_by = [[Almagest]] | image = Burney MS 111 f105v-f106r Ptolemy's World Map 1420 crop 01.jpg | caption = Zemljevid sveta po Ptolemajevi prvi projekciji iz grške rokopisne izdaje ''Geografije'' (Burney MS 111, f.105v-106r) | media_type = [[rokopis]] | followed_by = [[Preglednica pomembnih mest (Ptolemaj)|''Preglednica pomembnih mest'']] | title_orig = {{lang|grc|Γεωγραφικὴ Ὑφήγησις}}<br>(Geografikí Yfígisis) }} '''''Geografija''''' ([[Grščina|starogrško]]: Γεωγραφικὴ Ὑφήγησις, Geōgraphikḕ Hyphḗgēsis, dobesedno 'Geografski vodnik'), znana tudi pod latinskima imenoma '''''Geographia''''' in '''''Cosmographia''''', je geografski [[slovar]], [[Atlas (kartografija)|atlas]] in razprava o [[Kartografija|kartografiji]], ki združuje geografsko znanje o [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] 2. stoletja. Delo, ki ga je napisal [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]] v grščini v [[Aleksandrija|Aleksandriji]] okoli leta 150 n. št., je bila revizija zdaj izgubljenega atlasa [[Marin iz Tira|Marina iz Tira]] z uporabo dodatnih rimskih in perzijskih geografskih slovarjev ter novih načel.{{sfn|Berggren|2000}} Prevod ''Geografije'' v [[Arabščina|arabščino]], ki ga je v 9. stoletju opravil [[Al Hvarizmi]], je imel velik vpliv na geografsko znanje in kartografske tradicije [[islam]]skega sveta. Poleg del islamskih učenjakov in [[Al-Fargani|Al Farganijevega ]] komentarja z revidiranimi in natančnejšimi podatki, je Ptolemajevo delo kasneje močno vplivalo tudi na [[Srednji vek|srednjeveško]] in [[renesansa|renesančno]] [[Evropa|Evropo]]. ==Rokopisi== [[Slika:Rylands Library Greek Papyrus 522.jpg|thumb|Fragment papirusa Ptolomajeve ''Preglednice pomembnih mest'' iz 3. stoletja]] Antične različice Ptolemajevega dela so bile verjetno pravi atlasi s priloženimi zemljevidi, čeprav nekateri znanstveniki menijo, da so omembe zemljevidov v besedilu poznejši dodatki. Noben grški rokopis ''Geografije'' izpred 13.stoletja ni ohranjen.{{sfn|Dilke|1987b|p=267–268}} Najdeni so bili fragmentirani papirusi kasnejših, nekoliko prilagojenih del, kot je ''[[Preglednica pomembnih mest]]''. Najstarejši fragment je Rylands Library GP 522, iz začetka 3. stoletja.<ref>{{Cite journal |last=Defaux |first=Olivier |date=2020-01-01 |title=Le Papyrus Rylands 522/523 et les tables de Ptolémée |url=https://www.academia.edu/43212361 |journal=Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik}}</ref><ref>{{Cite book |last=Defaux |first=Olivier |url=https://topoi.org/publication/43578/ |title=The Iberian Peninsula in Ptolemy's Geography. Origins of the Coordinates and Textual History |publisher=Edition Topoi |year=2017 |location=Berlin |publication-date=2017 |pages=124}}</ref> Pismo, ki ga je napisal bizantinski menih [[Maksim Planud]], pravi, da je poleti 1295 iskal izvod ''Geografije'' za samostan Hora.{{sfn|Dilke|1987b|p=268}} Eno od najzgodnejših ohranjenih besedil je morda eno od tistih, ki jih je nato sam sestavil.<ref>Biblioteca Apostolica Vaticana [The Apostolic Vatican Library]. Vat.&nbsp;Gr.&nbsp;177. Late 13th&nbsp;century</ref><ref>{{Cite journal |last1=Baigent |first1=Elizabeth |last2=Burri |first2=Renate |date=2009 |title=The Rediscovery of Ptolemy's Geography (End of the Thirteenth to End of the Fifteenth Century) |url=https://www.jstor.org/stable/40234225 |journal=Imago Mundi |volume=61 |issue=1 |pages=124–125 |doi=10.1080/03085690802456335 |jstor=40234225 |issn=0308-5694}}</ref> V Evropi so zemljevide včasih prerisovali z uporabo koordinat, zapisanih v besedilu.{{sfn|Milanesi|1996}} Nekaj takega je bil prisiljen uporabiti tudi Planud.{{sfn|Dilke|1987b|p=268}} Kasnejši pisarji in založniki so nato te nove zemljevide kopirali, kot je to storil patriarh Atanazij I. za cesarja [[Andronik II. Paleolog|Andronika II. Paleologa]].{{sfn|Dilke|1987b|p=268}} Tri najstarejša ohranjena besedila z zemljevidi so tista iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] (Istanbula), ki temeljijo na Planudovem delu.{{efn|Ta besedila so ''Urbanas Graecus 82'',<ref>Biblioteca Apostolica Vaticana [The Apostolic Vatican Library]. Urbinas Graecus 82. Late 13th&nbsp;century</ref> ''Fragmentum Fabricianum Graecum 23'',<ref>Universitetsbiblioteket [The University Library of Copenhagen]. Fragmentum Fabricianum Graecum 23. Late 13th&nbsp;century</ref> in ''Seragliensis 57''.<ref>The Sultan's Library in Istanbul. Codex Seragliensis GI 57. Late 13th&nbsp;century</ref> Za najstarejšega se običajno šteje ''Urbanas Graecus'',{{sfn|Dilke|1987b|p=269}}{{sfn|Diller|1940}} čeprav nekateri dajejo prednost turškemu rokopisu.{{sfn|Stückelberger|2006}}}} ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige 2. stoletja]] [[Kategorija:Geografski informacijski sistemi]] [[Kategorija:Zemljevidi]] k0ea8xil4d7v9zoccva1246g5nv8bj8 Pogovor o predlogi:Infopolje Pristanišče/dok 11 603495 6683619 2026-06-01T10:36:45Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »Ali ne bi veljalo uporabiti slovensko PRISTANIŠČE če gre za morsko in LETALIŠČE , če gre za zračno LUKO. --~~~~« 6683619 wikitext text/x-wiki Ali ne bi veljalo uporabiti slovensko PRISTANIŠČE če gre za morsko in LETALIŠČE , če gre za zračno LUKO. --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:36, 1. junij 2026 (CEST) ry65fo6odaxfbyidh8lvxezue7c0odq Pogovor:Kobilarna lipicanca Piber 1 603496 6683627 2026-06-01T10:48:19Z A09 188929 /* Naslov */ nov razdelek 6683627 wikitext text/x-wiki == Naslov == Če že uporabljamo trenutno ime, je verjetno bolj smiselno članek nasloviti {{tq|Kobilarna lipicancev}} kakor {{tq|Kobilarna lipicanca}}. Tujejezični wikiji sicer uporabljajo {{tq|Državna kobilarna Piber}}. Sem neopredeljen do državne kobilarne oz. kobilarne lipicancev, mi pa lipicanec v ednini zveni jezikovno precej okorno. @[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]], bi lahko podala kakšno mnenje? Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:48, 1. junij 2026 (CEST) 1i72qrnmwq3ay7pkpadhcrhr0cxl4z8 6683630 6683627 2026-06-01T10:54:47Z Ljuba24b 92351 6683630 wikitext text/x-wiki == Naslov == Če že uporabljamo trenutno ime, je verjetno bolj smiselno članek nasloviti {{tq|Kobilarna lipicancev}} kakor {{tq|Kobilarna lipicanca}}. Tujejezični wikiji sicer uporabljajo {{tq|Državna kobilarna Piber}}. Sem neopredeljen do državne kobilarne oz. kobilarne lipicancev, mi pa lipicanec v ednini zveni jezikovno precej okorno. @[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]], bi lahko podala kakšno mnenje? Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:48, 1. junij 2026 (CEST) : Ti prepustim popravljanje.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:54, 1. junij 2026 (CEST) rryflwakqu7fb8qj3x9td1kbfc73inm